8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 893/2011

z dne 22. avgusta 2011

o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Bresaola della Valtellina (ZGO)]

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Bresaola della Valtellina“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2), kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1263/96 (3).

(2)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (4). Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe specifikacije, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom iz Priloge k tej uredbi, se odobrijo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. avgusta 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Cecilia MALMSTRÖM

Članica Komisije

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2) UL L 148, 21.6.1996, str. 1.

(3) UL L 163, 2.7.1996, str. 19.

(4) UL C 321, 26.11.2010, str. 23.

PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ITALIJA

Bresaola della Valtellina (ZGO)

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 894/2011

z dne 22. avgusta 2011

o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Coppa Piacentina (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Coppa Piacentina“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1263/96 (3).

(2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe specifikacije, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom iz Priloge k tej uredbi, se odobrijo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. avgusta 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Cecilia MALMSTRÖM

Članica Komisije

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2) UL L 148, 21.6.1996, str. 1.

(3) UL L 163, 2.7.1996, str. 19.

(4) UL C 311, 16.11.2010, str. 24.

PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ITALIJA

Coppa Piacentina (ZOP)

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/5

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 895/2011

z dne 22. avgusta 2011

o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Pimiento Asado del Bierzo (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Španije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Pimiento Asado del Bierzo“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2400/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 417/2006 (3).

(2)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije (4). Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe specifikacije, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom iz Priloge k tej uredbi, se odobrijo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. avgusta 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Cecilia MALMSTRÖM

Članica Komisije

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2) UL L 327, 18.12.1996, str. 11.

(3) UL L 72, 11.3.2006, str. 8.

(4) UL C 321, 26.11.2010, str. 18.

PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ŠPANIJA

Pimiento Asado del Bierzo (ZGO)

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/7

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 896/2011

z dne 2. septembra 2011

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)	Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. septembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Odsevni trakovi, ki se s toplotno aktiviranim lepilom nalepijo na varnostna oblačila in uniforme.

Proizvod ima debelino 140–155 μm (brez zaščitnega papirja) in je sestavljen iz naslednjih plasti:

—	60–70 μm steklenih mikrokroglic s kovinskim ogledalom na eni strani, povezanih z elastomerom na osnovi kopolimera butadien-akrilonitrila (debelina tega elastomera je 15–20 μm);

—	80–85 μm poliestrskega termolepila;

—	zaščitnega papirja, ki se pred uporabo odstrani.

Proizvod je v posameznih trakovih ali zvitkih.

4008 21 90

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3 (b) in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opombi 1 in 9 k poglavju 40 in besedilo tarifnih oznak KN 4008, 4008 21 in 4008 21 90.

Proizvod je sestavljen iz različnih plasti in ga je zato treba uvrstiti v skladu z uporabljenimi materiali, ki so mu dali bistveni značaj.

Steklene mikrokroglice igrajo pomembno vlogo pri odsevanju, vendar uvrstitev pod tarifno številko 7018 kot mikrokroglice ne pride v poštev, saj prevlada pomen elastomera, ki drži steklene mikrokroglice na mestu.

Čeprav je najdebelejša plast iz poliestra, uvrstitev pod tarifno številko 3920 kot plast termoplastičnega polimera ne pride v poštev, saj je elastomer, v katerega so vstavljene steklene mikrokroglice, najpomembnejši sestavni del za povezanost steklenih mikrokroglic in v skladu s tem za odsevnost proizvoda.

Ker daje elastomer proizvodu njegov bistveni značaj, se torej v skladu s splošnim pravilom 3 (b) uvrsti pod tarifno številko 4008 kot plošče, listi, trakovi iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trde gume.

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/9

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 897/2011

z dne 2. septembra 2011

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

(3)	Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

(5)	Odbor za carinski zakonik ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.

Člen 2

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. septembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Proizvod, namenjen prodaji na drobno, v 500-mililitrski steklenici, ki vsebuje (v mas. %):

—	vodo	45,9
—	fruktozo	33,3
—	oligofruktozo	7,6
—	koncentrat jabolčnega soka	3,6
—	koncentrat soka črnega ribeza	2,3
—	rastlinske oligopeptide	2,3
—	citronsko kislino	3,6
—	koncentrat čaja maté	0,7
—	jedilni kvas	0,5
—	L-karnitin	0,1
—	kalijev sorbat	0,1

Proizvod je rdečerjav, moten, nekoliko viskozno tekoč z gostoto 1,1812 g/cm3 in Brix vrednostjo 40.

Če sodimo po navedbah na embalaži, je proizvod sestavljen predvsem iz vode, obogatene s hranilnimi snovmi, in je namenjen za prehransko dopolnilo.

Navodila za uporabo: 50 ml proizvoda razredčiti s 100 ml vode ali soka.

2106 90 92

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo tarifnih oznak KN 2106, 2106 90 in 2106 90 92.

Ker proizvod vsebuje sladkorje in nekatere druge sestavine, kot sta kalijev sorbat in citronska kislina, ga je treba pred zaužitjem razredčiti, zato ne se more obravnavati kot pijača pod tarifno številko 2202 (glej tudi pojasnjevalne opombe KN k 22. poglavju, Splošno, drugi odstavek)..

Proizvod je zato treba uvrstiti pod živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu, in sicer pod tarifno številko 2106 (glej tudi 7. točko drugega odstavka pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 2106).

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/11

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 898/2011

z dne 7. septembra 2011

o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za paradižnike

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 143(b) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov, naštetih v njeni prilogi XVIII. Ta nadzor se izvaja v skladu z določbami iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)	Za namene uporabe člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leta 2008, 2009 in 2010 je treba spremeniti sprožitvene ravni za paradižnike.

(3)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. oktobra 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. septembra 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

(3) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(4) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

PRILOGA

„PRILOGA XVIII

DODATNE UVOZNE DAJATVE: NASLOV IV, POGLAVJE I, ODDELEK 2

Ne glede na pravila za razlaganje kombinirane nomenklature je poimenovanje blaga zgolj okvirno. Področje uporabe dodatnih dajatev v okviru te priloge je določeno s področjem uporabe oznak KN, ki se uporabljajo ob sprejetju te uredbe.

Zaporedna številka	Oznaka KN	Poimenovanje blaga	Obdobje veljave	Sprožitvene ravni (v tonah)
78.0015	0702 00 00	Paradižniki	Od 1. oktobra do 31. maja	481 762
78.0020	0702 00 00	Paradižniki	Od 1. junija do 30. septembra	44 251
78.0065	0707 00 05	Kumare	Od 1. maja do 31. oktobra	31 289
78.0075	0707 00 05	Kumare	Od 1. novembra do 30. aprila	26 583
78.0085	0709 90 80	Artičoke	Od 1. novembra do 30. junija	17 258
78.0100	0709 90 70	Bučke	Od 1. januarja do 31. decembra	57 955
78.0110	0805 10 20	Pomaranče	Od 1. decembra do 31. maja	368 535
78.0120	0805 20 10	Klementine	Od 1. novembra do konca februarja	175 110
78.0130	0805 20 30 0805 20 50 0805 20 70 0805 20 90	Mandarine (vključno s tangerinami in mandarinami satsuma); mandarine wilking in podobni hibridi agrumov	Od 1. novembra do konca februarja	115 625
78.0155	0805 50 10	Limone	Od 1. junija do 31. decembra	346 366
78.0160	0805 50 10	Limone	Od 1. januarja do 31. maja	88 090
78.0170	0806 10 10	Namizno grozdje	Od 21. julija do 20. novembra	80 588
78.0175	0808 10 80	Jabolka	Od 1. januarja do 31. avgusta	700 556
78.0180	0808 10 80	Jabolka	Od 1. septembra do 31. decembra	65 039
78.0220	0808 20 50	Hruške	Od 1. januarja do 30. aprila	229 646
78.0235	0808 20 50	Hruške	Od 1. julija do 31. decembra	35 541
78.0250	0809 10 00	Marelice	Od 1. junija do 31. julija	5 794
78.0265	0809 20 95	Češnje, razen višenj	Od 21. maja do 10. avgusta	30 783
78.0270	0809 30	Breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami	Od 11. junija do 30. septembra	5 613
78.0280	0809 40 05	Slive	Od 11. junija do 30. septembra	10 293“

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/13

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 899/2011

z dne 7. septembra 2011

o določitvi koeficientov, ki se za obdobje 2011/2012 uporabljajo za žito, izvoženo v obliki irskega viskija

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1670/2006 z dne 10. novembra 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 v zvezi z določanjem in dodeljevanjem prilagojenih nadomestil za žita, ki se izvažajo v obliki nekaterih žganih pijač (2), in zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1670/2006 določa, da so količine žit, za katere se dodeli nadomestilo, tiste količine žit, ki se nadzirajo, so destilirane in ovrednotene s koeficientom, ki se vsako leto določi za vsako zadevno državo članico. Ta koeficient izraža povprečno razmerje med skupnimi izvoženimi količinami in skupnimi trženimi količinami zadevnih žganih pijač na osnovi trenda, opaženega pri teh količinah v številu let, ki ustreza povprečnemu obdobju staranja zadevne žgane pijače.

(2)	Na osnovi podatkov, ki jih je podala Irska in se nanašajo na obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010, je bila v letu 2010 povprečna doba staranja irskega viskija pet let.

(3)	Zato je treba določiti koeficiente za obdobje od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012.

(4)

Člen 10 Protokola 3 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru izključuje dodelitev izvoznih nadomestil za izvoz v Lihtenštajn ter na Islandijo in Norveško. Poleg tega je Unija z določenimi tretjimi državami sklenila sporazume, ki odpravljajo izvozna nadomestila. V skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1670/2006 je treba to upoštevati pri izračunavanju koeficientov za obdobje 2011/2012.

(5)

Uredba Komisije (EU) št. 1116/2010 z dne 2. decembra 2010 o določitvi koeficientov, ki veljajo za izvoženo žito v obliki irskega viskija za obdobje 2010/2011 (3), je brezpredmetna, ker se nanaša na koeficiente, ki so veljali za leto 2010/2011. Zaradi pravne varnosti in jasnosti je treba navedeno uredbo razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za obdobje od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012 so koeficienti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1670/2006, ki se uporabijo za žita, uporabljena na Irskem za proizvodnjo irskega viskija, določeni v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. septembra 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 312, 11.11.2006, str. 33.

(3) UL L 317, 3.12.2010, str. 1.

PRILOGA

Koeficienti, ki se uporabijo na Irskem
Obdobje uporabe	Uporabljeni koeficient
	za ječmen, uporabljen za proizvodnjo irskega viskija kategorije B (1)	za žita, uporabljena za proizvodnjo irskega viskija kategorije A
Od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012	0,173	0,147

(1) Vključno z ječmenom, predelanim v slad.

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/15

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 900/2011

z dne 7. septembra 2011

o izdaji dovoljenja za lasalocid A natrij kot krmni dodatek za fazane, pegatke, prepelice in jerebice, razen nesnic (imetnik dovoljenja je družba Alpharma (Belgija) BVBA)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za lasalocid A natrij, številka CAS 25999-20-6. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)	Zahtevek zadeva izdajo dovoljenja za lasalocid A natrij, številka CAS 25999-20-6, kot krmni dodatek za fazane, pegatke, prepelice in jerebice, razen nesnic, in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi“.

(4)	Uporaba navedenega pripravka je bila za obdobje deset let dovoljena z Uredbo Komisije (ES) št. 1455/2004 (2) za piščance za pitanje in piščance za nesnice do 16 tednov ter z Uredbo Komisije (EU) št. 874/2010 (3) za purane do 16 tednov.

(5)

V podporo zahtevku za izdajo dovoljenja za lasalocid A natrij, številka CAS 25999-20-6, za fazane, pegatke, prepelice in jerebice, razen nesnic, so bili predloženi novi podatki. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 16. marca 2011 (4) navedla, da lasalocid A natrij, številka CAS 25999-20-6, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje ter da je učinkovit pri nadzoru kokcidioze pri ciljnih vrstah. Agencija meni, da so potrebne posebne zahteve programa poprodajnega nadzora glede bakterijske odpornosti in odpornosti na Eimeria spp. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)	Ocena lasalocid A natrija, številka CAS 25999-20-6, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek, ki je opredeljen v Prilogi in spada v kategorijo dodatkov „kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi“, je dovoljen kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. septembra 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) UL L 269, 17.8.2004, str. 14.

(3) UL L 263, 6.10.2010, str. 1.

(4) EFSA Journal 2011; 9(4):2116.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Mejne vrednosti ostankov (MVO) v ustreznih živilih živalskega izvora

mg/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi

5 1 763

Alpharma (Belgija) BVBA

Lasalocid A natrij

15 g/100 g

(Avatec 150 G)

Sestava dodatka:

lasalocid A natrij: 15 g/100 g

kalcijev sulfat dihidrat: 80,9 g/100 g

kalcijev lignosulfonat: 4 g/100 g

železov oksid: 0,1 g/100 g

Aktivna snov:

lasalocid A natrij,

C34H53NaO8,

številka CAS: 25999-20-6,

natrijeva sol 6-[(3R, 4S, 5S, 7R)-7-[(2S, 3S, 5S)-5-etil-5-[(2R, 5R, 6S)-5-etil-5-hidroksi-6-metiltetrahidro-2H-piran2-il]-tetrahidro-3-metil-2-furil]-4-hidroksi-3,5-dimetil-6-oksononil]-2 hidroksi-3-metil benzoat, ki ga proizvaja Streptomyces lasaliensis subsp. lasaliensis (ATCC 31180)

povezane nečistoče:

lasalocid natrij B-E: ≤ 10 %

Analitske metode (1):

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC) z reverzno fazo z uporabo spektrofluorimetričnega detektorja (Uredba Komisije (ES) št. 152/2009) (2)

Fazani, pegatke, prepelice in jerebice, razen nesnic

—

125

1.	Uporaba prepovedana najmanj 5 dni pred zakolom.

2.	V navodilih za uporabo navedite: „Nevarno za enoprste kopitarje.“ „Te krmne mešanice vsebujejo ionofor: sočasna uporaba z nekaterimi zdravili je lahko kontraindicirana.“

3.	Imetnik dovoljenja mora načrtovati in izvesti program poprodajnega nadzora glede bakterijske odpornosti in odpornosti na Eimeria spp.

4.	Dodatek je treba vključiti v krmno mešanico v obliki premiksa.

5.	Lasalocid A natrij se ne meša z drugimi kokcidiostatiki.

28. september 2021

Uredba Komisije (EU) št. 37/2010 (3)

(1) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx.

(2) UL L 54, 26.2.2009, str. 1.

(3) UL L 15, 20.1.2010, str. 1.

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/17

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 901/2011

z dne 7. septembra 2011

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 8. septembra 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. septembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AR	33,3
	EC	32,6
	MK	49,0
	ZZ	38,3
0707 00 05	AR	24,2
	TR	123,3
	ZZ	73,8
0709 90 70	AR	40,2
	EC	39,5
	TR	122,6
	ZZ	67,4
0805 50 10	AR	70,6
	CL	76,8
	MX	39,8
	PY	33,5
	TR	66,0
	UY	37,4
	ZA	73,4
	ZZ	56,8
0806 10 10	EG	156,9
	MA	175,2
	TR	114,6
	ZA	59,8
	ZZ	126,6
0808 10 80	CL	63,1
	CN	78,7
	NZ	102,6
	US	82,4
	ZA	84,3
	ZZ	82,2
0808 20 50	CN	74,4
	TR	118,4
	ZA	72,6
	ZZ	88,5
0809 30	TR	143,9
0809 30	ZZ	143,9
0809 40 05	BA	41,6
	KE	58,0
	ZZ	49,8

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/19

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 902/2011

z dne 7. septembra 2011

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 890/2011 (4).

(2)	Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (EU) št. 867/2010 za tržno leto 2010/11, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 8. septembra 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. septembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3) UL L 259, 1.10.2010, str. 3.

(4) UL L 229, 6.9.2011, str. 14.

PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 8. septembra 2011

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	47,34	0,00
1701 11 90 (1)	47,34	0,70
1701 12 10 (1)	47,34	0,00
1701 12 90 (1)	47,34	0,40
1701 91 00 (2)	52,94	1,59
1701 99 10 (2)	52,94	0,00
1701 99 90 (2)	52,94	0,00
1702 90 95 (3)	0,53	0,20

(1) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3) Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/21

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 903/2011

z dne 7. septembra 2011

o določitvi uvoznih dajatev za nekatere vrste oluščenega riža od 8. septembra 2011 dalje

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi podatkov, ki so jih posredovali pristojni organi, Komisija ugotavlja, da so bila uvozna dovoljenja za oluščen riž z oznako KN 1006 20, z izjemo uvoznih dovoljenj za riž basmati, izdana za količino 438 104 ton za obdobje od 1. septembra 2010 do 31. avgusta 2011. Uvozno dajatev za oluščen riž z oznako KN 1006 20, razen za riž basmati, je zato treba spremeniti.

(2)	Ker je treba dajatev določiti v desetih dneh od zaključka zgoraj navedenega obdobja, mora ta uredba začeti veljati takoj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvozna dajatev za oluščen riž z oznako KN 1006 20 je 42,5 EUR na tono.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. septembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/22

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 904/2011

z dne 7. septembra 2011

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi za zahtevke za izdajo uvoznih dovoljenj, vložene od 26. avgusta 2011 do 2. septembra 2011 v okviru tarifne kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 2305/2003 za ječmen

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 2305/2003 (3) je odprla letno uvozno tarifno kvoto 306 215 ton ječmena (zaporedna številka 09.4126).

(2)

Iz sporočila, sestavljenega v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 2305/2003, je razvidno, da zahtevki, ki so bili v skladu s členom 3(1) navedene uredbe vloženi od 26. avgusta 2011 od 13. ure po bruseljskem času do 2. septembra 2011 do 13. ure po bruseljskem času, presegajo razpoložljivo količino. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)	Prav tako je treba zaustaviti izdajo uvoznih dovoljenj v skladu z Uredbo (ES) št. 2305/2003 za tekoče kvotno obdobje.

(4)	Da se zagotovi učinkovito upravljanje postopka izdaje uvoznih dovoljenj, mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Vsak zahtevek za izdajo uvoznega dovoljenja za ječmen v okviru kvote iz Uredbe (ES) št. 2305/2003, vložen od 26. avgusta 2011 od 13. ure po bruseljskem času do 2. septembra 2011 do 13. ure po bruseljskem času, daje pravico do izdaje dovoljenja za zahtevane količine, za katere se uporabi koeficient dodelitve 77,115913 %.

2. Izdaja dovoljenj za količine, zahtevane od 2. septembra 2011 po 13. uri (bruseljski čas), se ustavi za tekoče kvotno obdobje.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. septembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(3) UL L 342, 30.12.2003, str. 7.

8.9.2011

Uradni list Evropske unije

L 231/23

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 471/09/COL

z dne 25. novembra 2009

o štiriinsedemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o merilih za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev

NADZORNI ORGAN EFTE (1) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) in zlasti členov 61 do 63 Sporazuma ter Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 in člena 5(2)(b) Sporazuma,

KER Nadzorni organ v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,

KER Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno,

OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči, ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ (4),

KER je Komisija Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Komisija ES) 11. avgusta 2009 objavila Sporočilo o merilih za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev (5),

KER je to sporočilo pomembno tudi za Evropski gospodarski prostor,

KER je treba zagotoviti enotno uporabo pravil glede državne pomoči EGP v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru,

KER mora v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija,

PO posvetovanju z Evropsko komisijo,

OB SKLICEVANJU na to, da se je Nadzorni organ o tej temi posvetoval z državami Efte v dopisu z dne 2. oktobra 2009 (sklicne številke 532318, 532294 in 532322) –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novega poglavja o merilih za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev. Novo poglavje je v Prilogi I k tej odločbi.

Člen 2

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 25. novembra 2009

Za Nadzorni organ Efte

Per SANDERUD

Predsednik

Kurt JÄGER

Član kolegija

(1) V nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ.

(2) V nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP.

(3) V nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(4) Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP ter člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske Unije L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 32, 3.9.1994, str. 1 (v nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči). Posodobljena različica Smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/

(5) UL C 188, 11.8.2009, str. 1.

PRILOGA

MERILA ZA ANALIZO ZDRUŽLJIVOSTI DRŽAVNE POMOČI ZA USPOSABLJANJE, ZA KATERO VELJA POSAMIČNA PRIGLASITEV (1)

1. Uvod

1.	Običajno ima usposabljanje pozitivne zunanje učinke za celotno družbo, ker povečuje obseg kvalificirane delovne sile, iz katere lahko podjetja črpajo zaposlene, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva in spodbuja družbo znanja, zmožno sprejeti bolj inovativno razvojno pot.

Vendar podjetja ne nudijo vedno družbeno najugodnejše ravni usposabljanja, glede na to, da lahko zaposleni svobodno menjajo delodajalce, pri čemer bodo imela druga podjetja koristi pri zaposlitvi delavcev, ki so jih prva usposabljala. To zlasti velja za usposabljanje, usmerjeno v znanja, ki se lahko uporabljajo v različnih podjetjih. Državna pomoč lahko delodajalce dodatno spodbuja k zagotavljanju usposabljanja na ravni, ki je družbeno zaželena.

V tem poglavju so določene smernice glede meril, ki jih bo Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) uporabljal za ocenjevanje ukrepov pomoči za usposabljanje. Te smernice so namenjene zagotavljanju preglednosti odločitev Nadzornega organa ter ustvarjanju predvidljivosti in pravne varnosti. V skladu s členom 6(1)(g) akta iz točke 1j Priloge XV k Sporazumu EGP (Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (2), kakor je bila prilagojena Sporazumu EGP s protokolom 1 k Sporazumu (3) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o splošnih skupinskih izjemah), bodo te smernice veljale za vsako individualno pomoč za usposabljanje, dodeljeno kot ad hoc pomoč ali na podlagi sheme, kadar ekvivalent dotacije presega 2 milijona EUR na projekt usposabljanja.

4.	Merila, določena v teh smernicah, se ne uporabljajo samodejno. Raven ocene Nadzornega odbora in vrsta informacij, ki jih lahko zahteva, bosta sorazmerni s tveganjem izkrivljanja konkurence. Obseg analize bo odvisen od narave primera.

2. Pozitivni učinki pomoči

2.1 Obstoj tržnih pomanjkljivosti

Kvalificirana delovna sila prispeva k večji produktivnosti in konkurenčnosti podjetij. Vendar lahko delodajalci in zaposleni zaradi številnih razlogov premalo vlagajo v usposabljanje. Zaposleni lahko omejijo svoje naložbe v usposabljanje, če ne želijo tvegati, so finančno omejeni ali prihodnjim delodajalcem težko sporočijo raven pridobljenega znanja.

Podjetja se lahko vzdržijo usposabljanja svoje delovne sile na ravni, ki bi bila najugodnejša za družbo kot celoto. To je posledica tržne pomanjkljivosti, povezane s pozitivnimi zunanjimi učinki usposabljanja, in težav v zvezi z določanjem povračil za usposabljanje, če lahko zaposleni menjajo delodajalce. Podjetja lahko v usposabljanje vlagajo manj, če jih skrbi, da bo usposobljen delavec zapustil podjetje, še preden bo to dobilo povrnjeno svojo naložbo. Podjetja so lahko nenaklonjena zagotavljanju primernega usposabljanja za svoje zaposlene, razen če se usposabljanje hitro da rezultate ali je specifično glede na potrebe zadevnega podjetja ali obstajajo pogodbene klavzule, ki lahko zaposlenemu preprečijo odhod iz podjetja, dokler se stroški usposabljanja ne amortizirajo ali se ti stroški (delno) ne povrnejo.

Premajhne naložbe v usposabljanje se lahko pojavijo tudi, če lahko podjetje v celoti nadomesti svojo naložbo, vendar so pri tem njegove zasebne koristi manjše od koristi za celotno družbo. Taki pozitivni zunanji učinki usposabljanja se lahko pojavijo zlasti, kadar usposabljanje izboljša prenosljiva znanja, tj. znanja, ki se lahko uporabljajo v več podjetjih. Nasprotno posebno usposabljanje zagotavlja le večjo produktivnost posameznega podjetja, pri čemer si ga lahko podjetja lastijo (4). Zato je obseg pozitivnih zunanjih učinkov posebnega usposabljanja manj izražen kot obseg takih zunanjih učinkov splošnega usposabljanja.

Kadar se podjetja soočajo z višjimi stroški ter negotovimi koristmi usposabljanja prikrajšanih delavcev ali invalidov (5), jih to lahko spodbuja k manjšemu obsegu usposabljanja teh skupin. Vendar se ponavadi lahko pričakuje, da bo usposabljanje prikrajšanih delavcev ali invalidov zagotovilo pozitivne zunanje učinke za celotno družbo (6).

Države Efte morajo dokazati obstoj tržne pomanjkljivosti, ki upravičuje pomoč. Nadzorni organ bo v svoji analizi med drugim upošteval naslednje elemente:

1.	naravo usposabljanja – ali je posebno ali splošno v smislu člena 38 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah; posamezen projekt usposabljanja lahko vključuje splošne in posebne elemente; splošno usposabljanje bo zagotovilo več pozitivnih zunanjih učinkov;

prenosljivost znanj, pridobljenih z usposabljanjem; bolj ko so znanja prenosljiva, večja je verjetnost pozitivnih zunanjih učinkov; usposabljanje zagotavlja prenosljiva znanja, če:

(a)	ga skupaj organizira več različnih neodvisnih podjetij ali če je odprto za zaposlene iz različnih podjetij;

(b)	je potrjeno, se zaključi s priznano diplomo ali so ga preverili javni organi ali institucije;

(c)	je namenjeno kategorijam zaposlenih, za katere je značilna večja fluktuacija v podjetju in zadevnem sektorju;

(d)	je lahko koristno za zaposlenega zunaj njegovega sedanjega delovnega mesta (prihodnje zaposlitve v drugem podjetju, družbeno življenje, blaginja itd.);

3.	udeležence usposabljanja: vključitev prikrajšanih delavcev ali invalidov lahko poveča pozitivne zunanje učinke usposabljanja.

2.2 Državna pomoč kot ustrezen instrument politike

10.

Državna pomoč ni edini instrument politike, ki je državam Efte na voljo za spodbujanje usposabljanja. Večina usposabljanja se zagotovi prek izobraževalnih sistemov (na primer univerz, šol, poklicnega usposabljanja, ki ga izvajajo ali podpirajo državni organi). Zaposleni se lahko usposabljanja udeležijo tudi samostojno, s podporo svojih delodajalcev ali brez nje.

11.

Če je država Efte predvidela druge politične možnosti ter so bile ugotovljene prednosti uporabe selektivnega instrumenta, kot so državne pomoči, za posamezna podjetja, se zadevni ukrepi štejejo za ustrezen instrument. Nadzorni organ bo zlasti upošteval vsako oceno učinka predlaganega ukrepa, ki jo bo izvedla država Efte.

2.3 Spodbujevalni učinek in potreba po pomoči

12.	Državna pomoč za usposabljanje mora spremeniti ravnanje upravičenca, da zagotovi več usposabljanja in/ali boljše usposabljanje kot v primeru brez pomoči. Če se količina ali kakovost načrtovanih dejavnosti usposabljanja ne povečata, pomoč nima spodbujevalnega učinka.

13.

Spodbujevalni učinek opredeljuje analiza hipotetičnih scenarijev, ki primerja ravni načrtovanega usposabljanja s pomočjo in brez nje. Večina delodajalcev meni, da je usposabljanje delovne sile nujno za zagotovitev primernega delovanja svojih podjetij. Ne sme se domnevati, da je državna pomoč za usposabljanje, zlasti za posebno usposabljanje, vedno potrebna.

14.

Države Efte morajo Nadzornemu organu dokazati obstoj spodbujevalnega učinka in potrebe po pomoči. Preden začne izvajati projekt usposabljanja, mora upravičenec predložiti vlogo za pomoč zadevni državi Efte. Poleg tega mora država Efte dokazati, da državna pomoč v primerjavi z razmerami brez pomoči pomeni več projektov usposabljanja, kakovostnejše in obsežnejše projekte ter boljše prilagajanje teh projektov udeležencem. Dodatna količina usposabljanja, zagotovljenega s pomočjo, se lahko na primer pokaže z večjim številom ur usposabljanja ali tečajev, več udeleženci, prehodom iz usposabljanja za posamezna podjetja na splošno usposabljanje ali večjo udeležbo nekaterih kategorij prikrajšanih delavcev ali invalidov.

15.

Nadzorni organ bo v svoji analizi med drugim upošteval naslednje elemente:

(a)	notranje dokumente upravičencev do pomoči o stroških usposabljanja, proračunskih sredstvih, udeležencih, vsebini in razporedu za dve možnosti: usposabljanje s pomočjo in usposabljanje brez pomoči;

(b)	obstoj zakonske obveznosti delodajalcev, da se zagotovi določena vrsta usposabljanja (na primer varnostno usposabljanje). Če taka obveznost obstaja, Nadzorni organ običajno sklene, da ni spodbujevalnega učinka;

(c)	izvedljivost predloženega načrta usposabljanja, na primer s sklicevanjem na proračunska sredstva za usposabljanje iz prejšnjih let in primerjavo z njimi;

(d)

povezanost med programom usposabljanja in poslovnimi dejavnostmi upravičenca do pomoči: večja, kot je povezanost, manjša je možnost spodbujevalnega učinka. Na primer, usposabljanje za uvedbo nove tehnologije v posameznem sektorju verjetno ne bo imelo spodbujevalnega učinka, ker podjetja morajo usposobiti svoje zaposlene za uporabo na novo uvedene tehnologije.

2.4 Sorazmernost pomoči

16.

Država Efte mora dokazati, da je pomoč potrebna in da je znesek pomoči omejen na najmanjšega potrebnega, da se doseže cilj pomoči.

Upravičeni stroški se izračunajo v skladu s členom 39 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah in so omejeni na stroške, ki izhajajo iz dejavnosti usposabljanja, ki se brez pomoči ne bi izvajale.

Države Efte morajo predložiti dokaze, da znesek pomoči ne presega dela upravičenih stroškov, ki si ga podjetje ne more prilastiti (7). Vsekakor pa intenzivnosti pomoči ne smejo nikoli preseči intenzivnosti pomoči iz člena 39 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah in se bodo uporabljale za upravičene stroške (8).

3. Negativni učinki pomoči

17.

Če je pomoč sorazmerna, tako da lahko doseže cilj pomoči, so negativni učinki pomoči verjetno omejeni in analiza negativnih učinkov morda ni potrebna (9). Vendar lahko pomoč v nekaterih primerih, čeprav je potrebna in sorazmerna, da posamezno podjetje poveča obseg zagotovljenega usposabljanja, povzroči spremembo v ravnanju upravičenca, kar znatno izkrivlja konkurenco. V teh primerih bo Nadzorni organ izvedel podrobno analizo izkrivljanja konkurence. Obseg izkrivljanja konkurence, ki ga povzroči pomoč, je lahko različen glede na značilnosti pomoči in prizadetih trgov (10).

18.

Značilnosti pomoči, ki lahko vplivajo na verjetnost in obseg izkrivljanja, so:

(a)	selektivnost;

(b)	obseg pomoči;

(c)	pogostnost in trajanje pomoči;

(d)	učinek pomoči na stroške podjetja.

19.

Na primer, shema usposabljanja, ki se uporablja za splošno spodbujanje podjetij v državi Efte k izvajanju več usposabljanja, bo na trg verjetno vplivala drugače kot visok znesek pomoči, dodeljen enemu podjetju za povečanje obsega usposabljanja. Visok znesek pomoči, ki je dodeljen enemu podjetju, lahko v večji meri izkrivi konkurenco, ker postanejo konkurenti upravičenca do pomoči manj konkurenčni (11). Izkrivljanje je še večje, če stroški usposabljanja v podjetju upravičenca predstavljajo visok delež celotnih stroškov.

20.

Nadzorni organ bo pri ocenjevanju značilnosti trga, ki zagotavljajo natančnejšo predstavo verjetnega učinka posamezne pomoči, med drugim upošteval:

(a)	strukturo trga in

(b)	značilnosti sektorja ali panoge.

21.

Struktura trga se bo ocenjevala glede na tržno koncentracijo, velikost podjetij (12), pomembnost diferenciranja izdelkov (13) ter ovire za vstop na trg in izstop z njega. Tržni deleži in razmerja koncentracije se bodo izračunali po opredelitvi upoštevnega trga. Na splošno je pri manjšem številu podjetij na trgu njihov tržni delež večji, konkurence med njimi pa je malo (14). Če ima prizadeti trg velike ovire za vstop (15) in je upravičenec do pomoči pomemben udeleženec na tem trgu, potem je bolj verjetno, da bodo morali konkurenti zaradi dodeljene pomoči spremeniti svoje ravnanje.

22.

Ob proučevanju značilnosti sektorja bo Nadzorni organ med drugim proučil pomembnost usposobljene delovne sile za podjetje, obstoj presežne zmogljivosti, ali so trgi v panogi rastoči, zreli ali nazadujoči ter strategije za financiranje usposabljanja pri konkurentih (državna pomoč, zaposleni, delodajalci). Pomoč za usposabljanje v nazadujoči industriji lahko na primer poveča tveganje izkrivljanja konkurence, ker pomaga neučinkovitim podjetjem.

23.	Pomoč za usposabljanje lahko v posameznih primerih povzroči izkrivljanja konkurence v zvezi z vstopom na trg in izstopom z njega, učinkom na trgovinske tokove in izrinjanjem naložb v usposabljanje.

Vstop na trg in izstop z njega

24.

Na konkurenčnem trgu podjetja prodajajo izdelke, ki ustvarjajo dobiček. S spreminjanjem stroškov državna pomoč spreminja donosnost in lahko zato vpliva na odločitev podjetja, ali bo izdelek prodajalo ali ne. Na primer, državna pomoč, ki bi znižala stalne stroške proizvodnje, kot je usposabljanje zaposlenih, bi zagotovila privlačnejši vstop in podjetjem s sicer slabimi poslovnimi možnostmi omogočila, da vstopijo na trg ali uvedejo nove izdelke na škodo učinkovitejših konkurentov.

25.

Razpoložljivost državne pomoči lahko vpliva tudi na odločitev podjetja, da zapusti trg, na katerem že posluje. Državna pomoč za usposabljanje bi lahko zmanjšala obseg izgub in omogočila podjetju, da ostane na trgu dlje, kar lahko pomeni, da so druga, učinkovitejša podjetja, ki ne prejemajo pomoči, zaradi tega prisiljena izstopiti s trga.

Učinek na trgovinske tokove

26.	Državna pomoč za usposabljanje je lahko za nekatera območja koristna, ker zagotovi ugodnejše pogoje proizvodnje v primerjavi z drugimi. To lahko privede do preusmeritve trgovinskih tokov v korist območij, ki prejemajo takšno pomoč.

Izrinjanje naložb v usposabljanje

27.

Želja po preživetju na trgu in največjih možnih dobičkih podjetja spodbuja k naložbam v usposabljanje zaposlenih. Znesek naložbe v usposabljanje, ki ga je pripravljeno plačati posamezno podjetje, je odvisen tudi od tega, koliko v usposabljanje vlagajo njegovi konkurenti. Podjetja, ki jih subvencionira država, lahko zmanjšajo lastne naložbe. Če pa upravičenec do pomoči zaradi pomoči vlaga več, se lahko konkurenti odzovejo tako, da zmanjšajo svoje odhodke na področju usposabljanja. Če upravičenci do pomoči ali njihovi konkurenti za dosego enakega cilja potrošijo manj v primeru prejemanja pomoči kot v primeru, da pomoči ne prejemajo, pomoč izrine njihove zasebne naložbe v usposabljanje zaposlenih.

4. Tehtanje in odločitev

28.

Zadnja stopnja v okviru analize je ocenitev, v kolikšni meri pozitivni učinki pomoči presegajo njene negativne učinke. To se bo izvedlo na podlagi posameznih primerov. Nadzorni organ bo ocenil pozitivne in negativne učinke ter na splošno ocenil njihov vpliv na proizvajalce in potrošnike na vsakem prizadetem trgu, da bi zagotovil ravnovesje teh učinkov. Nadzorni organ bo za namene ocene uporabil kvalitativne informacije, razen če so na voljo kvantitativne informacije.

29.

Nadzorni organ bo verjetno zavzel pozitivnejše stališče in zato sprejel višjo raven izkrivljanja konkurence, če je pomoč potrebna, dobro usmerjena in sorazmerna za posamezno podjetje, da se poveča obseg njegovih dejavnosti usposabljanja in ima družba več koristi od tega dodatnega usposabljanja kot upravičenec do pomoči.

(1) To poglavje je usklajeno s sporočilom Komisije Evropskih skupnosti – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev (UL C 188, 11.8.2009, str. 1).

(2) UL L 214, 9.8.2008, str. 3. Pri ad hoc pomoči za usposabljanje za velika podjetja, katere vrednost je pod pragom dveh milijonov EUR, bo Nadzorni organ smiselno, čeprav manj podrobno, upošteval načela iz tega poglavja.

(3) Sklep Skupnega odbora EGP št. 120/2008 z dne 7.11.2008 (UL L 339, 18.12.2008, str. 111, in Dopolnilo EGP št. 79, 18.12.2008), ki je začel veljati 8.11.2008.

(4) Vendar si lahko podjetja prilastijo tudi zunanje učinke splošnega usposabljanja prek posebnih pogodbenih klavzul, ki usposobljenemu delavcu omejujejo odhod iz podjetja za določeno časovno obdobje po zaključku takega usposabljanja.

(5) Prikrajšani delavci in invalidi so opredeljeni v členu 2 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

(6) Družba bo v primerjavi s podjetjem na primer bolj cenila usposabljanje mladih in nizkokvalificiranih delavcev, in sicer zaradi predstave o nižji produktivnosti ali dejanske nižje produktivnosti.

(7) Ta del je enak delu dodatnih stroškov usposabljanja, ki jih podjetje ne more nadomestiti z neposrednimi koristmi iz znanj, ki jih zaposleni pridobijo med usposabljanjem.

(8) Glej tudi obstoječo sodno prakso, na primer C 35/2007, Pomoč za usposabljanje za Volvo Cars Gent, Odločba Komisije 2008/948/ES z dne 23. julija 2008 o ukrepih Nemčije v korist družbe DHL in letališča Leipzig Halle (UL L 346, 23.12.2008, str. 1) in Odločba Komisije 2007/612/ES z dne 4. aprila 2007 o državni pomoči C 14/06 Belgije za General Motors Belgium v Antwerpnu (UL L 243, 18.9.2007, str. 71).

(9) Poleg tega lahko zaposleni, če trg dela deluje popolno, prejmejo višjo plačo za boljša znanja, pridobljena z usposabljanjem, in vračunajo pozitivne zunanje učinke usposabljanja.

(10) Pomoč lahko vpliva na številne trge, ker se njenega vpliva ne more omejiti na trge, na katerih je dejaven upravičenec do pomoči, ampak se lahko razširi na ostale trge, na primer trge proizvodnih dejavnikov.

(11) Vendar je treba opozoriti, da lahko pomoč za usposabljanje, ki se dodeli celotnemu sektorju v eni državi Efte, povzroči izkrivljanje na področju trgovine med pogodbenicami.

(12) Velikost podjetja se lahko izrazi v smislu tržnih deležev ter prometa in/ali delovnih mest.

(13) Nižja stopnja diferenciranja izdelkov pomeni večji učinek pomoči na dobičke konkurentov.

(14) Vendar je pomembno opozoriti, da so nekateri trgi konkurenčni kljub majhnemu številu prisotnih podjetij.

(15) Vendar je treba opozoriti, da včasih dodelitev pomoči pomaga odpraviti ovire za vstop in novim podjetjem omogoči vstop na trg.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2011.231.slv
Uradni list Evropske unije		L 231

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 54 8. september 2011

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 893/2011 z dne 22. avgusta 2011 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Bresaola della Valtellina (ZGO)]	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 894/2011 z dne 22. avgusta 2011 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Coppa Piacentina (ZOP))	3
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 895/2011 z dne 22. avgusta 2011 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Pimiento Asado del Bierzo (ZGO))	5
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 896/2011 z dne 2. septembra 2011 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	7
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2011 z dne 2. septembra 2011 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	9
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 898/2011 z dne 7. septembra 2011 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za paradižnike	11
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 899/2011 z dne 7. septembra 2011 o določitvi koeficientov, ki se za obdobje 2011/2012 uporabljajo za žito, izvoženo v obliki irskega viskija	13
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 900/2011 z dne 7. septembra 2011 o izdaji dovoljenja za lasalocid A natrij kot krmni dodatek za fazane, pegatke, prepelice in jerebice, razen nesnic (imetnik dovoljenja je družba Alpharma (Belgija) BVBA) ( 1 )	15
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 901/2011 z dne 7. septembra 2011 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	17
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 902/2011 z dne 7. septembra 2011 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11	19
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 903/2011 z dne 7. septembra 2011 o določitvi uvoznih dajatev za nekatere vrste oluščenega riža od 8. septembra 2011 dalje	21
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 904/2011 z dne 7. septembra 2011 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi za zahtevke za izdajo uvoznih dovoljenj, vložene od 26. avgusta 2011 do 2. septembra 2011 v okviru tarifne kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 2305/2003 za ječmen	22

		IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom
	*	Odločba Nadzornega organa Efte št. 471/09/COL z dne 25. novembra 2009 o štiriinsedemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o merilih za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev	23