(1)

Dne 4. decembra 2010 je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2), objavila začetek protidampinškega postopka za uvoz vinilacetata s poreklom iz Združenih držav Amerike („ZDA“ ali „zadevna država“) v Unijo.

(2)

Postopek se je začel zaradi pritožbe, ki jo je 22. oktobra 2010 vložila družba Ineos Oxide Ltd („pritožnik“), ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje vinilacetata industrije Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce v Uniji, proizvajalce izvoznike v zadevni državi, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike ZDA uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(5)

Komisija je poslala vprašalnike štirim znanim proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi. Trije od teh proizvajalcev izvoznikov so predložili izpolnjene vprašalnike. Četrti proizvajalec izvoznik je odklonil sodelovanje v preiskavi in je bil posledično obveščen, da bo obravnavan kot nesodelujoča družba v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(6)

Komisija je prav tako poslala vprašalnike pritožniku in drugemu proizvajalcu Unije, navedenemu v pritožbi.

(7)

Glede na pričakovano veliko število nepovezanih uvoznikov, ki jih ta preiskava lahko zadeva, je bilo v obvestilu o začetku v skladu s členom 17 osnovne uredbe predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi nepovezani uvozniki pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku. Vendar je bilo glede na to, da sta se v roku iz obvestila o začetku odzvala le dva uvoznika, sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno. Dva uvoznika v Uniji sta ustrezno izpolnila vprašalnik, v prostorih enega od njiju pa je bil opravljen preveritveni obisk.

(8)

Po drugi strani so se številne zainteresirane strani razglasile za uporabnike. Takim stranem je bila poslan poseben vprašalnik za uporabnike. Vprašalnik je izpolnilo dvanajst družb, v prostorih dveh od njih pa so bili opravljeni preveritveni obiski.

(9)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, potrebne za začasno ugotovitev dampinga, pri tem nastale škode in interesa Unije, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(10)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(11)

Zadevni izdelek je opredeljen kot vinilacetat s poreklom iz Združenih držav Amerike, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 2915 32 00 .

(12)

Vinilacetat („VAM“ ali „zadevni izdelek“) je kemični proizvod, ki je pridobljen iz ocetne kisline.

(13)

Vinilacetat se uporablja za številne namene. Glavni delež proizvedenega vinilacetata se uporablja kot vložek v dva izdelka s konca proizvodne verige: polivinil acetat in polivinil alkohol. Ta izdelka s konca proizvodne verige sta pomembna polimera v različnih industrijah. Polimeri vinilacetata se pogosto uporabljajo pri proizvodnji barv, lepil, premazov in apreturi tekstila.

(14)

Preiskava je pokazala, da obstaja le ena vrsta zadevnega izdelka.

(15)

Preiskava je pokazala, da imata vinilacetat, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, in vinilacetat, proizveden v zadevni državi in izvožen v Unijo, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe. Zato se začasno šteje, da sta ta izdelka podobna v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe.

(16)

Za določitev normalne vrednosti je bilo v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej ugotovljeno, da je bila domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam zadevnih proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi reprezentativna, t.j. da je obseg takšne prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(17)

Komisija je posledično preučila, ali se domača prodaja vsakega od proizvajalcev izvoznikov lahko šteje kot prodaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno tako, da je bil ugotovljen delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OP.

(18)

Domače prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, če je bila cena za enoto enaka ali višja od proizvodnih stroškov. Zato so bili določeni proizvodni stroški na notranjem trgu v OP.

(19)

V primerih, kadar je bilo več kot 80 % obsega prodaje na domačem trgu nad stroški in je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka tehtanim povprečnim proizvodnim stroškom ali višja, je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne. Kadar je obseg dobičkonosne prodaje predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje, ali kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena pod tehtanimi povprečnimi proizvodnimi stroški, je normalna vrednost temeljila na tehtani povprečni ceni izključno dobičkonosne domače prodaje.

(20)

Preiskava je pokazala, da se je vinilacetat izvažal iz zadevne države v Unijo ali (i) prek povezanih trgovskih družb znotraj Unije ali (ii) za enega proizvajalca izvoznika prek povezane trgovske družbe zunaj Unije.

(21)

V obeh primerih so bile izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določene na podlagi cen pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki v Uniji, ustrezno prilagojenimi za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter dobičke.

(22)

Normalna vrednost in izvozna cena zadevnih proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna.

(23)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Prilagoditve za razlike v stroških manipuliranja in shranjevanja, stroških prevoza in zavarovanja, stroških kredita, rabatov, provizij, uvoznih dajatev so bile izvedene, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(24)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike v ZDA določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(25)

Da bi določili stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, se je najprej ugotovila stopnja nesodelovanja. V ta namen je bila opravljena primerjava obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z ustreznimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu.

(26)

Ker je bila raven sodelovanja v ZDA visoka (nad 90 %), se je začasno štelo za primerno, da se določi preostala stopnja dampinga za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej državi na ravni najvišje dajatve, uvedene za sodelujočega izvoznika. To vprašanje se lahko ponovno obravnava v končni fazi.

(27)

Na podlagi zgoraj navedene metodologije so začasne stopnje dampinga, izražene kot delež uvozne cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, naslednje:

(28)

Pritožbo je vložil proizvajalec vinilacetata v Uniji družba Ineos Oxide Ltd („pritožnik“), ki predstavlja glavni delež celotne proizvodnje Unije. Drugi proizvajalec Unije družba Wacker GmbH je podprl začetek postopka. Tako so pritožbo podprli proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje vinilacetata industrije Unije. Postopek je bil tako začet v skladu z določbami člena 5(4) osnovne uredbe.

(29)

Za tretjega proizvajalca v Uniji (družba Celanese Europe GmbH) je bilo ugotovljeno, da je povezan s proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi. V skladu z informacijami, pridobljenimi v času preiskave, je bilo začasno ugotovljeno, da tega proizvajalca v celoti nadzira družba Celanese Corporation s sedežem v ZDA, ki ima odločilno vlogo pri ključnih evropskih poslovnih dejavnostih, kot so poslovno načrtovanje, nadzor proizvodnje ter dejavnosti nabave in prodaje.

(30)

Glede na navedeno se je štelo, da je povezava družbe Celanese Europe GmbH znotraj skupine taka, da bi povzročila obnašanje, ki bi bilo drugačno od obnašanja drugih nepovezanih proizvajalcev v smislu člena 4(2) osnovne uredbe. Prav tako je bila lahko družba prek te povezave obvarovana pred negativnimi posledicami škodljivega dampinga. Nenazadnje bi vključitev take družbe v ugotovitve o škodi izkrivila agregatne podatke o sestavi industrije Unije.

(31)

Na tej podlagi je bilo začasno določeno, da je treba družbo Celanese Europe GmbH izključiti iz opredelitve industrije Unije.

(32)

Zato industrijo Unije v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe predstavljata dva proizvajalca, družba Ineos Oxide Ltd in družba Wacker GmbH, ki predstavljata 100 % proizvodnje Unije. V nadaljnjem besedilu bosta navedena kot „industrija Unije“.

(33)

Pri ugotavljanju, ali je industrija Unije, kot je opredeljena v uvodni izjavi (28) in naslednjih uvodnih izjavah, utrpela znatno škodo, je bilo preučeno do kakšnega obsega je bilo treba pri analizi upoštevati proizvodnjo zadevnega izdelka za lastno uporabo industrije Unije.

(34)

Zadevni izdelek Unija namreč prodaja (a) na prostem trgu in (b) omejenem trgu (znotraj iste skupine družbe). Na omejenem trgu se zadevni izdelek uporablja kot surovina pri proizvodnji različnih izdelkov, ki se uporabljajo v barvah, lepilih, premazih itd.

(35)

Pri tem se prodaja zadevnega izdelka, ki se uporabi kot surovina pri proizvodnji drugih izdelkov za družbe iz iste skupine, šteje kot „lastna uporaba“, če je izpolnjen vsaj en od naslednjih dveh pogojev: (i) prodaja ne poteka po tržnih cenah ali (ii) stranka znotraj iste skupine družb ne more prosto izbirati dobavitelja. V času preiskave je bilo začasno ugotovljeno, da je bilo treba prodajo povezanim subjektom, ki nabavljajo zadevni izdelek kot surovino za proizvodnjo drugega izdelka, šteti za prodajo za lastno uporabo; ugotovljeno je bilo, da v skladu s trgovsko politiko družb ti povezani subjekti niso imeli možnosti proste izbire dobavitelja.

(36)

Ta razlika je pomembna za analizo škode. Ugotovljeno je bilo, da vinilacetat, namenjen za lastno uporabo, ni bil v neposrednem konkurenčnem razmerju z uvozom iz zadevne države. Nasprotno je bilo ugotovljeno, da je bila proizvodnja, namenjena prodaji na prostem trgu, v neposrednem konkurenčnem razmerju z navedenim uvozom, saj je ta prodaja potekala pod normalnimi tržnimi pogoji, kar kaže na prosto izbiro dobavitelja. S tem je bilo utemeljeno razlikovanje med omejenim in prostim trgom za nekatere kazalce škode v analizi.

(37)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da bi se naslednji gospodarski kazalci, povezani z industrijo Unije, lahko preučili glede na celotno dejavnost, t.j. vključno z lastno uporabo industrije Unije, proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, naložbami, zalogami, zaposlovanjem, produktivnostjo, plačami in višino stopnje dampinga. Razlog za to je, da so navedeni kazalci prizadeti ne glede na to, ali je izdelek prenesen za nadaljnjo predelavo znotraj družbe ali skupine družb ali pa se proda na prostem trgu.

(38)

Kar se tiče dobičkonosnosti, denarnega toka, donosnosti naložb in zmožnosti zbiranja kapitala je bila analiza opravljena na ravni prostega trga le zaradi tega, ker dejstvo, da cene na omejenih trgih ne predstavljajo normalnih tržnih pogojev, vpliva na zanesljivost navedenih kazalcev.

(39)

Drugi gospodarski kazalci, povezani z industrijo Unije, in sicer potrošnja, prodaja, tržni deleži in cene na trgu Unije, so bili preučeni in ocenjeni predvsem glede na razmere, ki prevladujejo na prostem trgu, zlasti kjer obstajajo merljivi tržni pogoji in se transakcije izvajajo pod normalnimi tržnimi pogoji, kar kaže na prosto izbiro dobavitelja.

(40)

Vendar se je za navedene kazalce upošteval tudi omejeni trg in se primerjal s podatki za prosti trg, da se je ugotovilo, ali je bilo verjetno, da bodo razmere na omejenem trgu spremenile ugotovitve, ki temeljijo le na prostem trgu.

(41)

Potrošnja Unije je bila določena tako, da je bil celoten obseg uvoza vinilacetata, ki temelji na Eurostatovih podatkih, navzkrižno preverjenimi s preverjenimi podatki proizvajalcev izvoznikov za uvoz iz zadevne države, dodan celotnemu obsegu prodaje industrije Unije in drugega proizvajalca v Uniji na trgu Unije.

(42)

Glede na majhno število dobaviteljev in potrebo po varovanju zaupnih poslovnih podatkov v skladu s členom 19 osnovne uredbe je razvoj potrošnje indeksiran.

Razpredelnica 1

Potrošnja v Uniji

(43)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja na celotnem trgu Unije in prostem trgu rahlo zmanjšala, in sicer za 1 % oziroma 3 %. Nasprotno pa je bila v istem obdobju zabeležena 4-odstotna rast na omejenem trgu.

(44)

Razvoj uvoza iz zadevne države v smislu obsega in tržnega deleža je bil takšen:

Razpredelnica 2

Uvoz iz ZDA

(45)

V obravnavanem obdobju se je uvoz na celoten trg Unije (omejeni in prosti trg) iz zadevne države zvišal za 48 %. To je vodilo do povečanja tržnega deleža za 49 % v istem obdobju. Tržni delež na prostem trgu se je zvišal za 52 %.

(46)

Povprečne cene uvoza iz zadevne države so se razvijale na naslednji način:

Razpredelnica 3

Cene uvoza iz ZDA

(47)

Medtem ko je v OP mogoče opaziti rahlo zvišanje povprečnih uvoznih cen, so se te iz zadevne države skupno znižale za 26 % med letom 2007 in OP.

(48)

Opravljena je bila primerjava prodajnih cen na trgu Unije med povprečnimi cenami industrije Unije, zaračunanimi na prostem trgu, in povprečnimi uvoznimi cenami iz zadevne države. Upoštevale so se ustrezne prodajne cene industrije Unije, po potrebi prilagojene na raven cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Uniji ter po odbitku popustov in rabatov.

(49)

Te cene so se primerjale s cenami, ki so jih sodelujoči proizvajalci izvozniki iz ZDA zaračunali brez popustov in ki so bile po potrebi prilagojene cenam CIF meja Unije z ustrezno prilagoditvijo zaradi stroškov carinjenja in stroškov po uvozu.

(50)

Primerjava je pokazala, da se je v OP uvoženi zadevni izdelek vseh sodelujočih izvoznikov v Uniji prodajal po cenah, ki so nelojalno znižale cene industrije Unije. Po preverjenih podatkih, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, je bila povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen, izražena v odstotkih cen industrije Unije, 17,9 %.To raven nelojalnega nižanja cen je spremljal negativen razvoj cen in znatno znižanje cen.

(51)

Razpredelnica v nadaljevanju prikazuje razvoj uvoza iz drugih tretjih držav.

Razpredelnica 4

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav

(52)

Na začetku obravnavanega obdobja je bil uvoz iz zadevne države v konkurenčnem razmerju z drugimi državami, vključno s Tajvanom, Ukrajino in Rusijo. Na koncu obravnavanega obdobja se je uvoz iz teh tradicionalnih virov znižal do te točke, da je bil skoraj ničen.

(53)

V OP je na trg Unije vstopila nova država izvoznica, Saudova Arabija, ki je v OP izvozila približno 73 000 ton. Učinek tega razvoja na industrijo Unije je obravnavan v uvodni izjavi (91) in naslednjih uvodnih izjavah.

(54)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vsebovala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in indeksov, ki so povezani s stanjem industrije Unije od leta 2007 do konca OP.

(55)

Makroekonomski kazalci (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, plače in višina stopenj dampinga) in mikroekonomski kazalci (zaloge, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in naložb, proizvodni stroški) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah iz preverjenih vprašalnikov, ki jih je predložila industrija Unije.

(56)

Treba je opozoriti, da je pritožnik nabavil svoje proizvodne obrate šele leta 2007, zaradi česar podatki za nekatere kazalce škode (dobičkonosnost, plače, naložbe, donosnost naložb, denarni tok) niso bili na voljo za leto 2007. Zato analiza za te kazalce zajema obdobje od leta 2008 do OP. Za preostale kazalce so bili podatki za leto 2007 na voljo. Tako analiza za takšne kazalce zajema celotno obravnavano obdobje (od leta 2007 do OP).

(57)

Pritožnik se osredotoča na dobavljanje zadevnega izdelka v celoti na prosti trg, medtem ko se drugi proizvajalec Unije osredotoča predvsem na omejeni trg, majhen delež pa je namenjen za prosti trg. Ob upoštevanju, da podatki za analizo škode v glavnem izhajajo le iz dveh virov, eden od katerih se osredotoča predvsem na omejeni trg, ter ker je bilo ugotovljeno, da je treba glede številnih kazalcev škode razlikovati med celotnim trgom in prostim trgom, je bilo treba podatke v zvezi z industrijo Unije indeksirati, da se zagotovi zaupnost v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(58)

Razpredelnica v nadaljevanju prikazuje razvoj proizvodnje, proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti celotne industrije Unije:

Razpredelnica 5

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v Uniji

(59)

Kot je prikazano v predhodni razpredelnici, se je v obravnavanem obdobju proizvodnja v Uniji skupno zmanjšala za 8 %.

(60)

V istem obdobju se je proizvodna zmogljivost povečala za 43 %. Vendar to povečanje zmogljivosti ni povezano z vzpostavitvijo novih proizvodih linij, ampak z izboljšano učinkovitostjo pri izkoriščanju obstoječe zmogljivosti.

(61)

Pojav obeh dejavnikov, torej zmanjšanja obsega proizvodnje in povečanja proizvodne zmogljivosti, v istem obdobju je povzročil znatno zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer za 36 % v obravnavanem obdobju.

(62)

Podatki v nadaljevanju predstavljajo obseg prodaje, tržni delež in povprečne prodajne cene na enoto industrije Unije, razdeljene med celoten, omejeni in prosti trg.

Razpredelnica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(63)

Skupni obseg prodaje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 %. Ta upad je bil še večji na prostem trgu, kjer se je obseg prodaje med letom 2007 in OP zmanjšal za 33 %. Omejeni trg je sledil ravno obratnemu gibanju, saj se je v istem obdobju obseg prodaje povečal za 13 %.

(64)

Upad v obsegu prodaje se je odražal v tržnem deležu, pri katerem je bilo mogoče med letom 2007 in OP opaziti 11-odstotno zmanjšanje za celoten trg in 31-odstotno zmanjšanje na prostem trgu. Omejeni trg je zopet sledil ravno obratnemu gibanju, pri čemer se je v istem obdobju obseg prodaje povečal za 9 %.

(65)

Celotna zaposlenost je med letom 2007 in OP ostala stabilna. Treba je opozoriti, da proizvodnja vinilacetata ni delovno intenzivna, zaradi česar podatki o zaposlenosti niso tesno povezani s podatki o proizvodnji. Zaposlenost zato ni tako pomemben dejavnik v tem sektorju.

(66)

V obravnavanem obdobju se je skupna produktivnost na zaposlenega med letom 2007 in OP zmanjšala za 8 %. To je sledilo zmanjšanju proizvodnje in povečanju proizvodne zmogljivosti, kot je obrazloženo v uvodni izjavi (58) in naslednjih uvodnih izjavah.

(67)

Stopnje dampinga so navedene zgoraj v oddelku o dampingu. Vse stopnje, ki so bile določene, so bile nad stopnjo de minimis. Poleg tega ne more učinek dejanske stopnje dampinga glede na obseg in cene dampinškega uvoza nikakor veljati za zanemarljivega.

(68)

Analiza mikroekonomskih kazalcev (zaloge, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in naložb, proizvodni stroški) je bila opravljena na ravni celotne industrije Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi (28) in naslednjih uvodnih izjavah.

(69)

Ocena dobičkonosnosti, plač, naložb, dobičkonosnosti naložb in denarnega toka na podlagi zgornjih kazalcev se je morala osredotočiti na prosti trg, kar bi pomenilo, da bi se omejili predvsem na podatke, ki jih predložil pritožnik. Glede na navedeno razvoj kazalcev za dobiček in denarni tok ni bilo mogoče prikazati v indeksirani obliki zaradi zaupnosti.

(70)

Poleg tega pritožnik ni mogel predložiti podatkov za leto 2007 za nekatere kazalce škode, kot je obrazloženo v uvodni izjavi (56), zato je bila analiza za te kazalce narejena za obdobje od leta 2008 do OP.

(71)

Podatki v nadaljevanju predstavljajo razvoj zalog industrije Unije za vsa zadevna obdobja:

Razpredelnica 8

Zaloge

(72)

V obravnavanem obdobju so se zaloge zmanjšale za 31 %. Vendar se ta kazalec v tem sektorju ne sme šteti za pomembnega, saj proizvajalci vinilacetata proizvajajo po naročilu in imajo navadno omejene zaloge. Zaloge namreč zadostujejo le za nekaj tedensko oskrbo.

(73)

Razpredelnica v nadaljevanju prikazuje razvoj cen industrije Unije, razdeljene med celoten, omejeni in prosti trg.

Razpredelnica 9

Prodajne cene

(74)

Prodajne cene za celoten trg Unije so se v obravnavanem obdobju znižale za 16 %. Prodajne cene so se znižale na obeh trgih, čeprav je bilo znižanje večje na prostem trgu (– 23 %) kot na omejenem trgu (– 8 %).

(75)

Dobičkonosnost podobnega izdelka na prostem trgu je bila določena tako, da je bil neto dobiček od prodaje podobnega izdelka industrije Unije pred obdavčitvijo izražen kot odstotek prihodkov od takšne prodaje.

(76)

Dobičkonosnost na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšala. Do izgub je prišlo vsak mesec v OP. To je bil učinek velikega zmanjšanja obsega prodaje in prodajnih cen.

(77)

Razpredelnica v nadaljevanju kaže, da so se naložbe industrije Unije v zadevni izdelek povečale tudi ob zmanjšanju dobičkonosnosti. Naložbe so bile namenjene predvsem izboljšanju in vzdrževanju proizvodnih tehnologij in postopkov za izboljšanje učinkovitosti.

Razpredelnica 10

Naložbe

(78)

V obravnavanem obdobju so se naložbe povečale za 27 %.

(79)

Donosnost naložb (ROI) zadevnega izdelka kljub povečanju naložb ni dosegla pričakovanega donosa in se je zmanjšala med letom 2008 in OP.

(80)

Opaziti je bilo tudi zmanjšanje denarnega toka med letom 2008 in OP, kar kaže na stalno poslabšanje sposobnosti industrije Unije, da ustvarja denarna sredstva, in posledično na oslabitev finančnega položaja industrije Unije.

(81)

Industrija je tako s povečanjem naložb še vedno pokazala zmožnost zbiranja kapitala, vendar to zmožnost ovira zmanjševanje prodaje in vedno večje težave pri ustvarjanju denarnega toka.

(82)

Analiza položaja industrije Unije kaže negativno gibanje za vse glavne kazalce škode. Skupna proizvodnja se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 % kljub sorazmerno stabilni potrošnji. V istem obdobju je industrija Unije izgubila 11 % skupnega tržnega deleža in 33 % tržnega deleža na prostem trgu. Izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala za 36 %. V istem obdobju se je uvoz iz zadevne države povečal za 48 %.

(83)

V obravnavanem obdobju se je celoten obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 12 %. Pri gibanjih, povezanih s prostim trgom, je mogoče opaziti večje negativno gibanje obsega prodaje, saj je v obravnavanem obdobju na prostem trgu prišlo do 33-odstotnega zmanjšanja.

(84)

Zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije je spremljalo 16-odstotno skupno znižanje cen. Enako kot pri obsegu prodaje je tudi tukaj položaj še slabši na prostem trgu, kjer je bila zabeleženo 23-odstotno znižanje cen. Izguba obsega prodaje skupaj z znižanjem cen je vplivala na ravni dobička in je vodila do vsakomesečnih izgub v OP.

(85)

Edina kazalca, pri katerima je bilo zabeleženo pozitivno gibanje, sta naložbe, ki so se povečale za 27 %, in zmožnost zbiranja kapitala. Vendar naložbe niso dosegle pričakovanega donosa in so se zmanjšale med letom 2008 in OP.

(86)

Glede na navedeno je preiskava potrdila, da bi ob nadaljevanju razmer izgube, do katerih je prišlo v času preiskave, verjetno pripeljale do prekinitve kakršne koli pomembne proizvodnje vinilacetata industrije Unije, ki je namenjen za prosti trg.

(87)

Zaradi navedenih okoliščin je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo.

(88)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevne države. Poleg tega so se preučili tudi znani dejavniki, razen dampinškega uvoza, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(89)

Povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza med letom 2007 in OP jasno sovpada z izgubo tržnega deleža industrije Unije v istem obdobju. V preiskavi je bil ugotovljen tudi obstoj negativnih učinkov cen dampinškega uvoza, ki stalno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije in posledično zmanjšajo njeno dobičkonosnost.

(90)

Nekatere strani so trdile, da je ta povečan uvoz preprosto nadomestil uvoz, ki so ga prej opravljale druge države uvoznice, in/ali da je posledica vedno večjega povpraševanja na trgu EU. Vendar ne podatki o uvozu (glej razpredelnico 2) ne podatki o potrošnji (glej razpredelnico 1) ne morejo potrditi te trditve. Pri tem je treba opozoriti, kot je navedeno v uvodni izjavi (43), da je bila potrošnja precej stabilna in se je v obravnavanem obdobju celo rahlo zmanjšala, medtem ko se je uvoz iz ZDA povečal za 48 %.

(91)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je uvoz VAM iz Saudove Arabije povzročil škodo industrije Unije.

(92)

Saudova Arabija je namreč, kot navedeno v uvodni izjavi (53), po ZDA druga največja izvoznica VAM v Unijo. Uvoz iz Saudove Arabije je vstopil na trg šele v OP.

(93)

Eurostatovi podatki, ki so navedeni v razpredelnici 11 v nadaljevanju, prikazujejo cene uvoza iz Saudove Arabije in drugih tretjih držav.

Razpredelnica 11

Prodajne cene izvoza iz drugih tretjih držav

(94)

Razpredelnica prikazuje, da je bila povprečna cena uvoza iz Saudove Arabije, ki je znašala 636 EUR, primerljiva s cenami uvoza iz drugih tretjih držav, ki so povprečno znašale 633 EUR, medtem ko so bile za 11 % višje kot povprečna cena v ZDA, ki je znašala 573 EUR.

(95)

Dejstvo, da je uvoz iz Saudove Arabije v istem cenovnem segmentu kot uvoz drugih uvoznikov, ki se občutno razlikuje od cen izvoza iz ZDA, kaže, da se proizvajalci izvozniki iz Saudove Arabije pri določanju cen in glede možnega učinka proizvajalcev Unije obnašajo drugače kot ZDA.

(96)

Glede na navedeno se lahko začasno sklene, da uvoz iz Saudove Arabije ni pretrgal vzročne zveze med dampinškim uvozom iz ZDA in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(97)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je zmanjšanje proizvodnje in obsega prodaje industrije Unije treba pripisati vedno manjši potrošnji. Te strani so prav tako trdile, da je negativno gibanje prodajnih cen povzročila svetovna gospodarska kriza.

(98)

Druge zainteresirane strani so trdile, da so vsi proizvajalci v petrokemičnem sektorju, vključno s proizvajalci VAM, med gospodarsko krizo utrpeli velike izgube in se zato izgube, ki jih je utrpela industrija Unije, ne sme pripisati dampinškemu uvozu iz zadevne države.

(99)

Vendar je ta preiskava, kot je navedeno v uvodnih izjavah (41) do (43), pokazala, da je bilo v obravnavanem obdobju zmanjšanje potrošnje Unije na prostem trgu zanemarljivo. Zato učinek gospodarske krize glede zmanjšanja potrošnje ni mogel biti vzrok za močno zmanjšanje obsega prodaje, kot je navedeno v uvodnih izjavah (62) do (64).

(100)

Analiza podatkov o dobičkonosnosti prostega trga industrije Unije je razkrila, da je poslovanje z VAM v primerjavi z drugimi podobnimi proizvedenimi kemijskimi izdelki utrpelo posebne izgube. Poleg tega se je dobičkonosnost teh drugih izdelkov po krizi izboljšala, medtem ko se je poslovanje z VAM še naprej poslabševalo. To vodi do začasnega sklepa, da, čeprav je na poslovanje z VAM najverjetneje vplivala gospodarska kriza, je treba ta sektor razlikovati od drugih petrokemičnih sektorjev zaradi stalnih izgub, ki jih je utrpel pritožnik in so se nadaljevale po krizi, kar je bilo neposredno povezano s poceni uvozom iz ZDA. Trditev je zato začasno zavrnjena.

(101)

Glede na navedeno se začasno sklene, da gospodarska kriza ni prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, do takšne mere, da bi prekinila vzorčno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz ZDA.

(102)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je pritožnik prispeval k svojemu negotovemu položaju z gradnjo dodatnih proizvodnih zmogljivosti med recesijo. Trdile so, da sta zmanjšanje prodaje in dobička povzročila recesija in pritožnikove slabe poslovne odločitve.

(103)

Več zainteresiranih strani je v nadaljevanju trdilo, da je glavni vzrok škode tehnologija, ki jo pritožnik uporablja v svojem obratu. V obravnavanem obdobju je pritožnik utrpel številne izpade proizvodnje in primere višje sile in trdili so, da je zmanjšanje pritožnikove prodaje treba pripisati številnim prekinitvam in ne dampinškemu uvozu iz ZDA. Podobni argumenti so bili podani v zvezi z pritožnikovo dobičkonosnostjo.

(104)

Glede trditve, da pritožnik ne bi smel razširiti svoje proizvodne zmogljivosti v času svetovnega upada gospodarske rasti, je treba opozoriti, da pritožnik ni nabavil nobenih novih zmogljivosti, temveč je preprosto razširil svojo proizvodno zmogljivost z optimizacijo obstoječih postopkov. Na trgu, kjer je celotna potrošnja stabilna, prodaja pa se zmanjšuje zaradi konkurenčnosti poceni uvoza, je treba to šteti za razumno poslovno odločitev. Ta trditev je zato začasno zavrnjena.

(105)

Glede trditve, da so izpadi proizvodnje, ki so nastali zaradi tehničnih težav pri pritožniku, vodili do škode, ki jo je utrpel pritožnik, je preiskava pokazala, da proizvodni postopek za VAM zahteva ciklično vzdrževanje in zaprtje obrata v rednih, načrtovanih časovnih presledkih. Zato je treba tri od petih prekinitev šteti za del rednega delovanja obrata VAM.

(106)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so vsi trije načrtovani izpadi temeljili na zavedni odločitvi pritožnika, da ustavi proizvodnjo v času, ko je bil pritisk na cene dampinškega uvoza tako velik, da pritožnik ni bil več v položaju, ko bi lahko dobavljal na ravni trajnostnih cen. Med temi prekinitvami je imel pritožnik zadostne ravni zaloge, da je dostavljal manjše količine, po katerih se je povpraševalo na podlagi sklenjenih pogodb ali prek promptne prodaje. Poleg tega so vedno manjše ravni zalog, kot je navedeno v uvodni izjavi (72), potrdile, da so bile v obravnavanem obdobju opravljene stalne dobave.

(107)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da celoten učinek pritožnikovih izpadov ni bil takšen, da bi prekinil vzorčno zvezo. Zato so bili argumenti, ki so jih podale zainteresirane strani glede samopovzročene škode, zavrnjeni.

(108)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je treba za enega od glavnih virov pritožnikovih težav šteti njegovo odvisnost od zunanjih dobaviteljev surovin in ne dampinški uvoz. Trdile so tudi, da imajo izvozniki iz ZDA naravno konkurenčno prednost, saj imajo dostop do cenejših surovin, in sicer etilena in ocetne kisline.

(109)

Glede domnevnih težav z viri surovin, ki so pritožniku na voljo, podan argument ni utemeljen, saj je bilo ugotovljeno, da pritožnik prav tako uživa koristi prednostnih kanalov, in sicer surovin, pridobljenih iz samih proizvodnih obratov dobavitelja in od sestrske družbe. Skladno s tem so bile cene surovin tako primerljive s tržnimi cenami zadevne države.

(110)

Iz tega sledi, da, čeprav so bile mogoče splošne cene glavne surovine za proizvodnjo VAM dejansko nižje v ZDA kot na trgu Unije, to ni vplivalo na stroške pritožnika.

(111)

Dejstvo, da je razlika v cenah surovin lahko le delno vplivala na težave pritožnika, je bilo nadalje podprto z dejstvom, da so bili za druge izdelke, ki jih proizvaja pritožnik in vsebujejo enake surovine, zabeleženi znatno boljši rezultati o dobičkonosnosti.

(112)

Glede na navedeno se začasno sklene, da vpliv cen surovin ni bil takšen, da bi pretrgal vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz ZDA in znatno škodo za industrijo Unije.

(113)

Tako se je sklenilo, da obstaja vzročna zveza med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz ZDA. Drugi možni vzroki škode, kot so učinek uvoza iz tretjih držav, vpliv gospodarske krize, naravna konkurenčna prednost proizvajalcev izvoznikov pri surovinah in samopovzročena škoda, so bili analizirani in noben od njih ni imel takega učinka na položaj industrije Unije, da bi prekinil vzorčno zvezo, ki je bila ugotovljena med dampinškim uvozom iz ZDA in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(114)

Zato se na podlagi zgornje analize učinkov vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije začasno sklene, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz ZDA in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije v OP.

(115)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi učinkov dampinškega uvoza, ki je nelojalno znižal prodajne cene, kot je navedeno v uvodni izjavi (48) in naslednjih uvodnih izjavah.

(116)

Industrija Unije vlaga sredstva v izboljšanje svoje učinkovitosti in postopno poenostavlja svoje proizvodne postopke. Lahko se pričakuje, da bi ukrepi preprečili nadaljnjo nepošteno konkurenco poceni dampinškega uvoza in posledično omogočili okrevanje industrije Unije.

(117)

Če se ukrepi ne bodo uvedli, po drugi strani trenutni finančni položaj in dobičkonosnost industrije Unije, kot sta analizirana v uvodnih izjavah (54) in naslednjih uvodnih izjavah te preiskave, nista dovolj stabilna, da bi se še naprej zoperstavljala pritisku dampinškega uvoza. To bi verjetno vodilo do prekinitve ali znatnega zmanjšanja proizvodnje industrije Unije za prosti trg.

(118)

Glede na navedeno analizo se pričakuje, da bi uvedba začasnih ukrepov koristila industriji Unije.

(119)

Komisija je vprašalnike poslala dvema znanima nepovezanima uvoznikoma, ki sta se javila v roku iz obvestila o začetku postopka.

(120)

Preiskava je pokazala, da je znaten del njegovega celotnega prihodka od prodaje povezan z zadevnim izdelkom.

(121)

Opravljena je bila analiza učinka dajatev na uvoznikovo dobičkonosnost. Analiza je pokazala, da sta bila dobiček in pribitek od uvoza takšna, da bi uvedba ukrepov dejansko lahko vodila do zmanjšanja njegove dobičkonosnosti. Če se bodo ukrepi uvedli, bi z vidika stroškov posledično najverjetneje vplivali na uvoznikovo poslovanje. Kljub temu je uvoznik potrdil, da bi lahko glede na trenutne tržne razmere prenesel vsaj del povečanih stroškov na svoje stranke, saj se pričakuje, da bo povpraševanje ostalo nespremenjeno. Poleg tega je preiskava razkrila, da lahko uvoznik začne dobavljati izdelek pri proizvajalcih, za katere dajatev ne velja, kot so tajvanski izvozniki ali proizvajalci Unije.

(122)

Glede na navedeno se sklene, da bi bil učinek uvedbe ukrepov na uvoznike omejen.

(123)

Uporabniki so pokazali velik interes za ta primer. V preiskavi je sodelovalo dvanajst uporabnikov, od katerih sta bila dva preverjena na podlagi njunega obsega uvoza iz zadevne države. Te družbe se nahajajo po vsej Uniji ter so prisotne v sektorju industrijskih namenov uporabe, kot so premazi, barve in lepila.

(124)

Uvoz sodelujočih uporabnikov po Eurostatovih podatkih znaša približno eno tretjino celotnega uvoza iz ZDA. Preiskava je pokazala, da je 30 % nakupov VAM sodelujočih uporabnikov s poreklom iz ZDA, 57 % pa jih je s poreklom iz EU.

(125)

Preiskava je pokazala, da je VAM predstavljal v povprečju eno tretjino proizvodnih stroškov dveh preverjenih uporabnikov.

(126)

Nekateri uporabniki so trdili, da bi uvedba ukrepov povečala njihove proizvodne stroške ter da bi bilo to zvišanje stroškov težko prenesti na stranke zaradi močne konkurence na trgu. Domnevno naj bi ta težava povzročila zmanjšanje tržnega deleža uporabnikov v korist njihovim konkurentom zunaj Unije ali spremembo trenutnega proizvodnega postopka v postopek, pri katerem se zadevni izdelek ne uporablja. Končna posledica ukrepov naj bi bilo pomembno znižanje stopenj dobička uporabnikov.

(127)

Dva od teh uporabnikov sta navedla, da bi znižane stopnje dobička vodile do manjših naložb njuno v proizvodnjo, kar bi posledično vplivalo na zaposlenost.

(128)

Glede trditve o znižanju stopnje dobička se ob upoštevanju zdravih stopenj dobičkonosnosti pričakuje, da bi v primeru, če uporabniki ne bi mogli prenesti zvišanja stroškov na stranke, uvedba dajatev le rahlo znižala njihove stopnje dobička. Zato ni verjetno, da bi prišlo do motenj pri naložbah v proizvodnjo in do znatno škodljivega učinka na zaposlenost. Na podlagi navedenega je trditev zavrnjena.

(129)

Glede trditve, da bi ukrepi na uvoz zadevnega izdelka škodili konkurenčnosti uporabnikov Unije, ker bi zvišali njihove proizvodne stroške in dajali prednost uvozu izdelkov s konca proizvodne verige iz drugih tretjih držav, je treba opozoriti, da namen dajatev ni ustaviti uvoz in da raven ukrepov ni takšna, da bi preprečila uporabnikom dobavljanje iz ZDA. Namen protidampinških dajatev je ponovna vzpostavitev poštenih pogojev poslovanja za zadevni izdelek na trgu Unije. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju, da je le ena tretjina potrošnje VAM uporabnikov s poreklom iz ZDA, je trditev zavrnjena.

(130)

Poleg navedenega je treba prav tako poudariti, da je veliko uporabnikov zaradi redkih virov dobave VAM kot prednostno nalogo navedlo zadostno ponudbo VAM s poreklom iz Unije. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je preiskava pokazala obstoj verjetnosti za skorajšnjo prekinitev oskrbe prostega trga z VAM, če se ukrepi ne uvedejo. V povezavi z raznovrstnostjo oskrbe bi bila uvedba ukrepov prav tako v interesu uporabnikov Unije.

(131)

Glede na navedeno se začasno sklene, da bi bili kakršni koli negativni učinki uvedbe ukrepov na uporabnike omejeni.

(132)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij o interesu Unije ni mogoče jasno skleniti, da uvedba začasnih ukrepov na uvoz vinilacetata s poreklom iz ZDA ne bi bila v interesu Unije.

(133)

Glede na navedene sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(134)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(135)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v panogi lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(136)

Zato se je stopnja odprave škode izračunala na podlagi primerjave med povprečno ceno dampinškega uvoza in ciljno ceno industrije Unije. Ciljna cena je bila določena tako, da se je proizvodnim stroškom industrije Unije prištela ciljna stopnja dobička. Ciljna stopnja dobička je bila začasno določena na raven 9,9 %. Ta stopnja dobička je bila določena glede na dobičkonosnost na osnovi povprečnega donosa (merjenega kot EBITDA/prodaje), ki so ga družbe iz petrokemične industrije v sektorju, podobnem VAM, ustvarile v obdobju 2007–2009.

(137)

Posledične stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen so višje od 30 %.

(138)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba za uvoz s poreklom iz zadevne države uvesti začasne protidampinške ukrepe na ravni stopenj dampinga in škode, ki je nižja, v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se stopnja dajatve določi na ugotovljenih stopnjah dampinga.

(139)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev se (za razliko od dajatve na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz ZDA, ki so jih proizvedle navedene družbe oziroma posamezni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo uporabiti teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(140)

Vsak zahtevek glede uporabe teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(141)

Na podlagi navedenega so predlagane protidampinške stopnje dajatve, izražene kot CIF meja Unije, začasno naslednje:

(142)

Zaradi dobrega upravljanja je treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno ugotovitev ponovno proučijo –