11.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 206/1

(1)

Svet je maja 2005 po skupnem pregledu zaradi izteka ukrepa in vmesnem pregledu (v nadaljnjem besedilu: skupni pregled) z Uredbo (ES) št. 713/2005 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz določenih antibiotikov širokega spektra, in sicer za amoksicilin trihidrat, ampicilin trihidrat in cefaleksin, ki niso predloženi v odmerkih ali v oblikah ali v pakiranjih za prodajo na drobno (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek) in ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 2941 10 00 in ex 2941 90 00, s poreklom iz Indije. Ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v višini od 17,3 % do 32 %. Prvotni ukrepi so bili uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 2164/98 (3).

(2)

Svet je po delnem vmesnem pregledu z Uredbo (ES) št. 1176/2008 (4) spremenil stopnjo izravnalne dajatve za enega indijskega izvoznika.

(3)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti dokončnih ukrepov (5) od dveh proizvajalcev Unije prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa iz Uredbe (ES) št. 713/2005 v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe. Družbi DSM in Sandoz (v nadaljnjem besedilu: vložnika) predstavljata večji delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje Unije nekaterih antibiotikov širokega spektra.

(4)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov verjetno nadaljevala ali ponovila subvencioniranje in škoda za industrijo Unije.

(5)

Pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepa ter v skladu s členoma 10(9) in 22(1) osnovne uredbe je Komisija obvestila indijsko vlado (v nadaljnjem besedilu: IV), da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled. IV je bila povabljena na posvetovanje, da se pojasni položaj glede vsebine zahtevka in doseže sporazumna rešitev. IV se je na povabilo odzvala zelo pozno, zato do takih posvetovanj ni prišlo.

(6)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 12. maja 2010 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja je zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike, začetne dobavitelje, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in IV o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(9)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(10)

Glede na pričakovano veliko število proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka v Indiji, ki so bili navedeni v zahtevku, se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v skladu s členom 27 osnovne uredbe v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku. Javili so se le trije proizvajalci izvozniki. Zato vzorčenje ni bilo uporabljeno.

(11)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku. Odgovore je prejela od treh proizvajalcev Unije, treh proizvajalcev izvoznikov in IV. Noben od drugih proizvajalcev ni izpolnil vprašalnika niti predložil informacij. Med izvedbo vzorčenja se ni javil noben uvoznik, med preiskavo pa Komisiji informacij ni predložil ali se javil noben drug uvoznik.

(12)

Eden od proizvajalcev je trdil, da bi morali biti v oceno položaja industrije Unije vključeni podatki še enega domnevnega proizvajalca Unije. Vendar je bila ta trditev zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da ta družba ni proizvajalec izdelka v preiskavi.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(14)

Izdelek, ki je predmet tega pregleda, je isti kot izdelek, ki ga obravnava Uredba (ES) št. 713/2005, in sicer amoksicilin trihidrat, ampicilin trihidrat in cefaleksin, ki niso predloženi v odmerkih ali v oblikah ali v pakiranjih za prodajo na drobno in ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 2941 10 00 in ex 2941 90 00, s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(15)

Preiskava je tako kot predhodna preiskava potrdila, da imajo zadevni izdelek, izdelki, ki jih proizvajalci izvozniki proizvajajo in prodajajo na domačem trgu v Indiji, ter tisti, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v Uniji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in uporabe ter se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(16)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, so se javili trije proizvajalci izvozniki in izpolnili vprašalnike. Vendar sta le dva od teh treh proizvajalcev izvoznikov navedla, da sta v OPP prodajala zadevni izdelek v Uniji.

(17)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bile proučene naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(18)

Navedene sheme od (a) do (f) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (v nadaljnjem besedilu: Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na OPP tega primera se nanašata dva dokumenta „Zunanjetrgovinske politike“, tj. „Zunanjetrgovinska politika 2004–2009“ in „Zunanjetrgovinska politika 2009–2014“. Slednji je začel veljati avgusta 2009. Poleg tega IV postopke, ki urejajo zunanjetrgovinsko politiko 2004–2009 in zunanjetrgovinsko politiko 2009–2014, določa tudi v „Priročniku o postopkih, Zvezek I“ (v nadaljnjem besedilu: HOP I 04–09 oziroma HOP I 09–14). Priročnik o postopkih se tudi redno posodablja.

(19)

Shema (g) temelji na oddelku 21 in oddelku 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki (Reserve Bank of India, v nadaljnjem besedilu: ICB) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(20)

Shema (h) temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki se vsako leto spreminja z Zakonom o zbiranju proračunskih sredstev.

(21)

Shemo (i) ureja vlada Pandžaba ter temelji na industrijski politiki in kodeksu spodbud vlade Pandžaba.

(22)

Shemo (j) upravlja vlada Gudžarata in temelji na politiki industrijskih spodbud Gudžarata.

(23)

Shema je podrobno opisana v odstavkih od 4.1.1 do 4.1.14 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 in Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 ter poglavjih od 4.1 do 4.30A HOP I 04–09 in HOP I 09–14.

(24)

AAS sestavlja šest podshem, ki so podrobneje opisane v uvodni izjavi 25. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, povezani s podpornimi izdelovalci, so upravičeni do AAS za fizični izvoz in AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije „predvidenega izvoza“ iz odstavka 8.2 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 in Zunanjetrgovinske politike 2009–2014, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto (v nadaljnjem besedilu: EOU), so upravičeni do AAS za predvideni izvoz. Končno pa so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil (Advance Release Order, v nadaljnjem besedilu: ARO) in vzajemnega notranjega akreditiva (back to back inland letter of credit).

(25)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(26)

V OPP je eden od obeh sodelujočih izvoznikov pridobil koncesije v okviru AAS. Podshema, ki jo je uporabila ta družba, je bila podshema (i) fizični izvoz. Zato ni treba ugotavljati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za preostale neuporabljene podsheme.

(27)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem roku po izdaji vnaprejšnje odobritve. Od skupnega pregleda je bil rok podaljšan na 36 mesecev (24 mesecev z dvema podaljšanjema po šest mesecev).

(28)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan, da vodi evidenco dejanske potrošnje (v nadaljnjem besedilu: verodostojna in ustrezna evidenca) blaga, ki ga na podlagi vsake vnaprejšnje odobritve brez dajatev uvozi ali nabavi na domačem trgu, evidenco pa je treba voditi v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 HOP I 04–09 in HOP I 09–14). To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 23, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(29)

Pri AAS za fizični izvoz, ki je bila uporabljena v OPP, IV določi količino in vrednost, ki veljata za nadomestilo za uvoz in obveznosti izvoza ter sta navedeni v vnaprejšnji odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu v vnaprejšnjo odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljeno za to shemo, določi IV na podlagi standardnih input-output normativov (v nadaljnjem besedilu: SION). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, objavlja pa jih IV. Od skupnega pregleda so bili SION popravljeni navzdol, v OPP pa so bili za glavne surovine ter glede na izdelek in transportno pot za 2,3 % do 16,1 % nižji kot v skupnem pregledu.

(30)

Kljub temu zmanjšanju SION je bilo ugotovljeno, da je bila dejanska potrošnja ene od zadevnih vrst izdelka še vedno manjša od SION. Ugotovljeno je bilo tudi, da družba ni vodila evidence dejanske potrošnje iz uvodne izjave 28 („Dodatek 23“), ki jo mora preveriti zunanji računovodja, čeprav je to obvezno. Kljub kršitvi te zahteve je družba izkoriščala ugodnosti iz AAS, ki so bile glede na ugotovljeno precenitev SION tudi višje od tistih, ki jih določa zakonodaja.

(31)

Pripombe glede AAS sta predložila IV in en proizvajalec izvoznik.

(32)

IV je trdila, da AAS deluje kot dovoljen sistem povračil in nadomestnih povračil z vzpostavljenim sistemom preverjanja v skladu z določbami prilog I, II in III k osnovni uredbi, s katerim se nadzoruje povezava med surovinami, uvoženimi brez dajatev, in iz njih nastalimi izvoznimi izdelki. IV je tudi ugovarjala, da je v skladu z osnovno uredbo mogoče uvesti izravnalne ukrepe le za odpust ali povračilo uvoznih dajatev, ki presegajo dajatve na uvožene surovine, uporabljene za proizvodnjo izvoznih izdelkov. Glede sistema preverjanja je trdila, da je vzpostavljeni sistem preverjanja ustrezen. V tem okviru je navedla številne elemente preverjanja, ki so IV na voljo za tako preverjanje, vključno s SION, količinskimi podatki iz uvoznih in izvoznih dokumentov ter preverjanjem odkupa po opravljenem uvozu in izvozu. IV je tudi opozorila, da shema določa, da je v primeru neizkoriščenih surovin treba plačati celotno dajatev z obrestmi.

(33)

Proizvajalec izvoznik, ki je AAS uporabljal za svojo prodajo v Unijo, ni predložil pripomb na ugotovitve v zvezi z opisom in praktičnim izvajanjem, kot je povzeto v odstavkih od (a) do (c), vendar je ugovarjal mnogim številkam pri izračunu višine subvencije. Izračun je bil preverjen in popravki niso bili potrebni, vendar so bila ta vprašanja pojasnjena zadevni družbi.

(34)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek indijske vlade, ki je prinesel ugodnosti preiskovanemu izvozniku.

(35)

Poleg tega je AAS za fizični izvoz očitno zakonsko odvisna od opravljenega izvoza, zato se šteje za specifično ter se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more prejemati ugodnosti iz te sheme.

(36)

Zato je bilo v pregledu zaradi izteka ukrepa potrjeno, da se v tem primeru uporabljena glavna podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz Priloge I (točka (i)), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) ter Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Čeprav obstaja sistem ali postopek preverjanja, v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in v primeru shem nadomestnih povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi), ga IV ni učinkovito uporabljala. SIONov samih ni mogoče šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker je bilo ugotovljeno, da so preohlapni in da IV ne zahteva vrnitve presežka ugodnosti. IV dejansko ni izvajala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene evidence dejanske potrošnje. Indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnjega pregleda na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) običajno morala storiti. Potrjeno je bilo tudi, da sodelovanje pooblaščenih računovodij v procesu preverjanja v praksi ni zagotovljeno, čeprav je zakonsko obvezno.

(37)

Proti AAS za fizični izvoz se zato lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(38)

Ker dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil ni, je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. V zvezi s tem ter trditvijo IV iz uvodne izjave 32 je treba opozoriti, da osnovna uredba ne določa le izravnave „presežnega“ odpusta dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi se presežni odpusti lahko izravnajo le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če je torej ugotovljeno, da ustreznega postopka spremljanja ni, se navedena oprostitev za sheme povračila ne uporablja in velja običajno pravilo izravnave zneska (izpadlega dohodka) neplačanih dajatev namesto domnevno presežnega odpusta. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne ustreznost domnevnega sistema preverjanja.

(39)

Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabljal AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za surovine, ki so bile uvožene v skladu s podshemo, ki je bila v OPP uporabljena za zadevni izdelek (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet zadevnega izdelka v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prevažanimi količinami.

(40)

Ugotovljena stopnja subvencije za to shemo v OPP za edinega sodelujočega proizvajalca znaša 12,3 %.

(41)

DEPBS je podrobno opisana v odstavku 4.3 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 in Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 ter poglavju 4 HOP I 04–09 in HOP I 09–14.

(42)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(43)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za dobropise DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izvoženih izdelkov iz te sheme. Take stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na osnovi SION (glej uvodno izjavo 29) in učinka carin na domnevno vsebino uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnje DEPBS za zadevni izdelek v OPP te preiskave so znašale 8 % za amoksicilin trihidrat ter 7 % za ampicilin trihidrat in cefaleksin, torej je bila v vseh primerih višja kot v skupnem pregledu.

(44)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko pride do izvozne transakcije, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Za izvoz blaga indijski carinski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek dobropisa DEPBS, ki je dodeljen za navedeni izvozni posel. Takrat je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, IV ne more več odločati o dodelitvi dobropisa DEPBS. Primerna stopnja dobropisa DEPBS za izračun subvencij je tista, ki je bila uporabljena v času izdaje izvozne deklaracije. Zato stopnje ugodnosti ni mogoče spreminjati za nazaj.

(45)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi dobropisi DEPBS po obračunskem načelu lahko knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Taki dobropisi se lahko uporabljajo za plačilo carinskih dajatev na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, ki se uvaža neomejeno, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takimi dobropisi, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Dobropisi DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje.

(46)

Vloge za dobropise DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih transakcij. Dejansko za vloge za dobropise DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, avtomatično ne izključuje izvoznih transakcij izven rokov za oddajo vlog iz odstavka 4.47 HOP I 04–09 in HOP I 09–14. Kakor je jasno določeno v odstavku 9.3 HOP I 04–09 in HOP I 09–14, je vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, tudi vedno mogoče upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenega zneska).

(47)

Ugotovljeno je bilo, da je v OPP to shemo uporabljal en sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik.

(48)

IV je navedla, da je „korist za prejemnika“ merljiva in da se možnost uvedbe izravnalnih ukrepov lahko ugotavlja le v primeru, kadar se dovoljenja za DEPBS prodajajo na trgu, saj bi ugodnost prinašale le v primeru njihove prodaje na trgu. Drugače povedano, za dobropise DEPBS ne bi bilo mogoče uvesti izravnalnih ukrepov, kadar se uporabljajo za plačevanje carine za uvoženo blago, ki se uporabi kot surovina za proizvodnjo izvoznega blaga.

(49)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis DEPBS je finančni prispevek IV, saj bo dobropis na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, torej za zmanjšanje prihodka IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis DEPBS pomeni ugodnost za izvoznika, ker njegove likvidnosti ne izboljša le v primeru prodaje dovoljenja na trgu, kot je trdila IV, temveč tudi, če je uporabljen za plačevanje carine za uvoženo blago.

(50)

Poleg tega je DEPBS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(51)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik v proizvodnem postopku ni obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Poleg tega ni nikakršnega sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoženega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za dodelitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, še vedno upravičeni do subvencij v okviru DEPBS.

(52)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bila višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunana glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost prejemniku podeljena takrat, ko je izvedena izvozna transakcija na podlagi te sheme. Takrat se mora IV odpovedati carinskim dajatvam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(53)

Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru DEPBS izračunajo kot vsota dobropisov, ki so bile v OPP prejete za vse izvozne transakcije v okviru te sheme.

(54)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako ugotovljenih dobropisov, pri čemer je znesek subvencije postal števec.

(55)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prevažanimi količinami.

(56)

Glede na navedeno stopnja subvencije, ki je bila v OPP ugotovljena za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme, znaša 6,9 %.

(57)

EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 in Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 ter poglavju 5 HOP I 04–09 in HOP I 09–14.

(58)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, povezani s podpornimi izdelovalci, ter izvajalci storitev.

(59)

Pod pogojem obveznosti izvoza je podjetju dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in do 10 let starega) po znižani stopnji dajatve. IV v ta namen izda dovoljenje za EPCGS po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 %, ki se uporablja za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. V skladu z Zunanjetrgovinsko politiko 2009–2014 se investicijsko blago lahko uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(60)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V tem primeru domači izdelovalec investicijskega blaga lahko izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza surovin, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Domači izdelovalec pa lahko zahteva tudi ugodnost predvidenega izvoza zaradi dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(61)

Ugotovljeno je bilo, da sta v OPP to shemo uporabljala oba sodelujoča proizvajalca izvoznika.

(62)

Ob razkritju je IV ugovarjala temu, da se proti EPCGS lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Trdila je zlasti, da se subvencije EPCGS v zvezi z nabavo investicijskega blaga ne smejo več obravnavati kot pogojene z opravljenim izvozom, kadar je bila obveznost izvoza že izpolnjena pred OPP. En proizvajalec izvoznik, za katerega je bilo ugotovljeno, da je prejemal subvencije EPCGS, je trdil, da se teh subvencij ne sme upoštevati, ker niso bile uporabljene za nabavo investicijskega blaga, uporabljenega za proizvodnjo zadevnega izdelka.

(63)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

(64)

Treba je zavrniti trditev, da subvencij EPCGS v zvezi z nabavo investicijskega blaga ni mogoče več obravnavati kot pogojenih z opravljenim izvozom, kadar je bila obveznost izvoza izpolnjena že pred OPP. Ni sporno, da je EPCGS zakonsko odvisna od opravljenega izvoza, ker takih dovoljenj ni mogoče pridobiti brez obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe. V tem pogledu ni pomembno, kdaj natančno bi bila obveznost izvoza dejansko opravljena. V zvezi z vprašanjem, ali je investicijsko blago uporabljeno za proizvodnjo zadevnega izdelka ali ne, EPCGS v skladu s poglavjem 5.2 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 dovoljuje uvoz investicijskega blaga za predproizvodno in proizvodno fazo ter za fazo po proizvodnji (vključno z njihovim CKD (complete knock down)/SKD (semi-knock down) in sistemi računalniške programske opreme). Zato je jasno, da je mogoče ugodnosti iz EPCGS pridobiti tudi za blago, ki ni uporabljeno za proizvodnjo zadevnega izdelka. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bila obveznost izvoza v okviru EPCGS izpolnjena z uporabo izvoza zadevnega izdelka. Zato se trditev zavrne.

(65)

EPCGS ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Taki dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(66)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Temu znesku so bile dodane obresti, da bi se upoštevala celotna vrednost ugodnosti skozi čas. V ta namen se je za primerno štela komercialna obrestna mera za posojila v lokalni valuti v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(67)

Ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom, je bil v skladu s členoma 7(2) in 7(3) osnovne uredbe ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec.

(68)

Stopnja subvencije, ki je bila v OPP ugotovljena za sodelujoča proizvajalca izvoznika v okviru te sheme, znaša od 0,1 % do 0,5 %.

(69)

FMS je podrobno opisana v odstavku 3.9.1 do 3.9.2.2 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 in odstavku 3.14.1 do 3.14.3 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 ter odstavku 3.20 do 3.20.3 HOP I 04–09 in odstavku 3.8 do 3.8.2 HOP I 09–14.

(70)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(71)

V skladu s to shemo je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v Dodatku 37(C) HOP I 04–09 in HOP I 09–14, upravičen do dobropisa za carine v višini 2,5 % vrednosti FOB izdelkov, izvoženih v okviru te sheme. Iz sheme so izključene nekatere izvozne dejavnosti, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in izvozni promet enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah. Iz sheme so izključene tudi nekatere vrste izdelkov, npr. diamanti, plemenite kovine, ruda, žito, sladkor in naftni proizvodi.

(72)

Dobropisi za carine po FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenju do dobropisa. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(73)

Certifikat o upravičenju do dobropisa se izda iz pristanišča, iz katerega je bil opravljen izvoz, in po izvedbi izvoza ali odpremi blaga. Dokler vložnik zagotavlja organom kopije vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), IV nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za carine.

(74)

Po razkritju je IV navedla, da brez prodaje na trgu certifikat o upravičenju do dobropisa prejemniku ne bi zagotavljal nikakršnih ugodnosti, zato se proti njemu ne bi mogli uvesti izravnalni ukrepi. Trdila je, da za dobropis za carine v okviru FMS ne bi mogli biti uvedeni izravnalni ukrepi, kadar se uporablja za plačevanje carine za uvoženo blago, ki je uporabljeno kot surovina za proizvodnjo izvoznega blaga. Sodelujoči proizvajalec izvoznik, ki je prejemal ugodnosti v okviru FMS, je trdil, da je shema geografsko povezana z drugimi državami, zato Unija proti njej ne more uvesti izravnalnih ukrepov.

(75)

FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za carine FMS je finančni prispevek indijske vlade, ker bo ta dobropis naknadno uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Treba je tudi poudariti, da dobropis za carine v okviru FMS uvozniku prinaša ugodnost ne glede na to, ali je certifikat o upravičenju do dobropisa uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev ali prodan na trgu, ker izboljša likvidnost uvoznika.

(76)

Poleg tega je FMS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom točke (a) člena 4(4) osnovne uredbe. Dejstvo, da FMS ne zajema držav EU, ni v nasprotju niti s praktičnim izvajanjem sheme niti z načinom uporabe ugodnosti iz FMS, kakor je navedeno v uvodnih izjavah od 72 do 74. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(77)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik v proizvodnem postopku ni obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Ne obstaja nikakršen sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do subvencij po FMS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za dodelitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so do ugodnosti v okviru FMS upravičeni celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za carine v okviru FMS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(78)

Višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bila izračunana glede na subvencijo za prejemnika, ugotovljeno v OPP, kakor jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik knjižil po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in členom 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (imenovalec) dodeljen za prihodke od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prevažanimi količinami.

(79)

Stopnja subvencije, ki je bila v OPP ugotovljena za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme, znaša < 0,1 %.

(80)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sodelujoča indijska proizvajalca v OPP nista pridobivala ugodnosti v okviru DFIA. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

(81)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sodelujoča indijska proizvajalca v OPP nista prejemala ugodnosti v okviru EOU/EPZ/SEZ. Zato nadaljnja analiza teh shem v tej preiskavi ni bila potrebna.

(82)

Shema je podrobno določena v okrožnici „Master Circular on Rupee/Foreign Currency Export Credit & Customer Services to Exporters DBOD No DIR.(Exp) BC 07/04.02.02/2009-10“ ICB, ki je naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(83)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki.

(84)

ICB na podlagi te sheme obvezujoče določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah ali v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke zaračunajo izvozniku. ECS vključuje dve podshemi, shemo izvoznih kreditov pred odpremo (kredit za embaliranje), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, embaliranja in/ali odpreme blaga pred izvozom, ter shemo izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital z namenom financiranja izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(85)

Kot posledica okrožnice Master Circular ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite (gotovinske kredite), ki so določene izključno v skladu s tržnimi pogoji. Razlika med obrestnimi merami se lahko zmanjša za družbe z dobro boniteto. Dejansko bi lahko družbe z dobro boniteto pridobile izvozne in gotovinske kredite po enakih pogojih.

(86)

Preferencialne obrestne mere kredita ECS, ki jih določa okrožnica Master Circular ICB iz uvodne izjave 85, lahko znižajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih, in v tem primeru prenesejo korist na takega izvoznika v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Financiranje izvoza samo po sebi ni varnejše od domačega financiranja. Dejansko običajno velja za bolj tvegano in višina zahtevane varščine za določen kredit, ne glede na predmet financiranja, je izključno tržna odločitev komercialne banke. Razlike v obrestnih merah glede na različne banke so posledica metodologije, ki jo ICB uporablja za določanje najvišjih obrestnih mer za vsako komercialno banko posebej. Poleg tega komercialne banke ne bi bile zavezane jemalcem izvoznih kreditov omogočati kakršne koli ugodnejše obrestne mere za izvozne kredite v tuji valuti.

(87)

Kljub dejstvu, da preferencialne kredite na podlagi ECS dodeljujejo komercialne banke, je ta ugodnost finančni prispevek vlade v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V tem okviru je treba poudariti, da niti člen 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe niti Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih (SSIU) ne zahtevata bremenitve javnih računov, npr. povračila komercialnih bank s strani IV, da bi se določila subvencija, temveč le odredbo vlade za izvajanje funkcij iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 3(1)(a) osnovne uredbe. ICB je javni organ in tako spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 2(b) osnovne uredbe. Je v 100-odstotni državni lasti, uresničuje cilje javne politike, npr. monetarno politiko, njeno upravo pa imenuje indijska vlada. ICB usmerja zasebne organe v smislu druge alinee člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, ker so komercialne banke vezane na njene pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v okrožnici Master Circular ICB, poleg tega pa ICB tudi določa, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov nameniti za financiranje izvoza. Ta odredba zavezuje komercialne banke k izvajanju funkcij iz člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Tak neposredni prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se z nobenega bistvenega vidika ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Ta subvencija se šteje za specifično in se zanjo lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj so preferencialne obrestne mere dostopne samo za financiranje izvoznih transakcij in so torej pogojene z izvozom v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe.

(88)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene v OPP, in obrestno mero, ki bi jo bilo treba plačati za običajne komercialne kredite, ki jih je uporabil edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, ki je uporabljal to shemo. Ta višina subvencije (imenovalec) je dodeljena na skupni izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prevažanimi količinami.

(89)

Stopnja subvencije, ki je bila v OPP ugotovljena za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme, je bila zanemarljiva.

(90)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sodelujoča indijska proizvajalca v OPP nista prejemala ugodnosti v okviru sheme ITES. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

(91)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sodelujoča indijska proizvajalca v OPP nista prejemala ugodnosti v okviru sheme industrijskih spodbud države Pandžab. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

(92)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sodelujoča indijska proizvajalca v OPP nista prejemala ugodnosti v okviru sheme industrijskih spodbud države Gudžarat. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

(93)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, za preiskovane proizvajalce izvoznike znaša od 7,5 % do 12,4 %. Ta znesek subvencije presega prag de minimis iz člena 14(5) osnovne uredbe.

(94)

Zato se v skladu s členom 18 osnovne uredbe šteje, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP.

(95)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja.

(96)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da sta sodelovala le dva znana proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka. Iz razpoložljivih statističnih informacij za Indijo in EU ni mogoče ugotoviti deleža tega uvoza v skupni prodaji zadevnega izdelka indijskih proizvajalcev izvoznikov v Uniji. Vendar je na podlagi teh statističnih podatkov mogoče ugotoviti, da obstajajo drugi proizvajalci, ki bi lahko prodajali zadevni izdelek v Unijo.

(97)

Ugotovljeno je bilo, da sta v OPP sodelujoča proizvajalca izvoznika še naprej prejemala ugodnosti subvencioniranja s strani indijskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ugodnosti analiziranih shem subvencioniranja se koristijo še naprej in ne kaže, da bodo ti programi v bližnji prihodnosti postopno odpravljeni ali spremenjeni ali da bi sodelujoča proizvajalca izvoznika prenehala prejemati ugodnosti v okviru teh shem.

(98)

Ni razpoložljivih informacij, ki bi kazale na to, da drugi proizvajalci izvozniki ne bi še naprej prejemali ugodnosti v okviru navedenih shem subvencioniranja. Zato je bilo ugotovljeno, da se je subvencioniranje na ravni države nadaljevalo.

(99)

Glede na navedene ugotovitve je bilo ugotovljeno, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP in da je verjetno, da bi se nadaljevalo tudi v prihodnosti.

(100)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so podobni izdelek v Uniji proizvajali naslednji proizvajalci Unije: družbe Sandoz, DSM, Deretil, ACS Dobfar SpA in Antibioticos S.A.. Vložnika sta zahtevala pregled zaradi izteka veljavnih protisubvencijskih ukrepov. Za ugotovitev skupne proizvodnje Unije so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz zahtevka in podatki, ki so jih proizvajalci Unije zbrali pred začetkom preiskave v zvezi s pregledom in po njem. Na tej podlagi je ugotovljena skupna proizvodnja Unije v OPP znašala 7 093 ton.

(101)

Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“. Ker je podobni izdelek, ki ga proizvajajo trije proizvajalci Unije, ki so predložili izpolnjene vprašalnike, v OPP predstavljal 95 % skupne proizvodnje Unije podobnega izdelka, se šteje, da podatki teh proizvajalcev lahko predstavljajo celotno industrijo Unije.

(102)

Pri analizi obsega uvoza in cenovnih gibanj so bile uporabljene ustrezne Eurostatove statistike uvoza za oznake TARIC 2941101010, 2941102010 in 2941900030 za leto 2007 in leto 2008 ter oznaki TARIC 2941100010 in 2941900030 od leta 2009, ki se nanašajo na obravnavano obdobje.

(103)

Ob upoštevanju števila proizvajalcev Unije in dejstvo, da je en proizvajalec Unije proizvajal podobni izdelek v okviru „tolling“ sporazuma z drugim proizvajalcem, so bile informacije v zvezi z industrijo Unije po potrebi prikazane v indeksirani obliki ali le v obliki razponov, da bi se ohranila zaupnost podatkov.

(104)

Industrija Unije podobni izdelek prodaja nepovezanim strankam in povezanim družbam oziroma ga na slednje prenaša za nadaljnjo predelavo.

(105)

Prodaja nepovezanim subjektom se je štela za „prosti trg“. Prodaja povezanim subjektom oziroma prenos nanje sta se štela za „omejeno uporabo“.

(106)

Pri izračunavanju očitne potrošnje Unije zadevnega izdelka in podobnega izdelka je Komisija seštela:

(107)

Treba bi bilo opozoriti, da je bila iz navedenega izračuna izključena prodaja v okviru „tolling“ sporazuma med dvema proizvajalcema Unije, da se obsega prodaje ne bi upoštevalo dvakrat.

(108)

Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da se je potrošnja Unije zadevnega izdelka in podobnega izdelka v obravnavanem obdobju postopno povečala za 28 %.

(109)

Glede na Eurostatove podatke se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza zadevnega izdelka iz Indije za prosti promet zmanjšal za 96 %. Za leto 2008 je bil ugotovljen znaten upad za 51 odstotnih točk, ki mu je sledilo nadaljnje zmanjšanje za 43 odstotnih točk leta 2009 ter za dve odstotni točki v OPP.

(110)

Nekoliko drugačno gibanje je bilo ugotovljeno za uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, ki je prost izravnalnih in carinskih dajatev. Po začetnem 92-odstotnem padcu med letoma 2007 in 2008 se je uvoz leta 2009 povečal ter v OPP ostal razmeroma stabilen.

(111)

Povprečna uvozna cena zadevnega izdelka iz Indije za prosti promet se je med letoma 2007 in 2009 povečala za 34 %, v OPP pa se je močno znižala in dosegla raven, ki je bila za 26 % nižja kot leta 2007. Zniževale so se tudi cene uvoza v postopku aktivnega oplemenitenja in se v obravnavanem obdobju znižale za 16 %. Različna cenovna gibanja v okviru dveh uvoznih režimov je mogoče pojasniti z drugo vrsto zadevnega izdelka, tj. s cefaleksinom, ki se je večinoma uvažal in je znatno dražji od drugih vrst.

(112)

V obravnavanem obdobju je bil tržni delež uvoza iz Indije za prosti promet ali v postopku aktivnega oplemenitenja zelo majhen in se je v obeh primerih zmanjšal.

(113)

En proizvajalec Unije je trdil, da je ocena indijskega uvoza na podlagi Eurostatovih podatkov napačna, saj je bil glede na indijsko izvozno statistiko obseg uvoza višji kot glede na Eurostatovo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je uporaba Eurostata kot podlage za uvozno statistiko običajna praksa Komisije. Treba je tudi opozoriti, da iz indijske izvozne statistike ni razvidno, kje je končni cilj izvoza in ali bo dejansko vstopil v Unijo. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(114)

Glede na zelo majhno količino uvoza iz Indije, ki je na trg Unije vstopal za prosti promet, ni bilo mogoče sprejeti nobene veljavne ugotovitve v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen. V zvezi z uvozom v postopku aktivnega oplemenitenja je bilo ugotovljeno negativno nelojalno nižanje prodajnih cen. Vendar je obseg tega uvoza znašal manj kot deset ton in je zadeval le eno vrsto izdelka (cefaleksin), ki je tudi najdražja in manj zastopana vrsta izdelka na trgu. Zato je bilo ugotovljeno, da podatki o transakcijah glede uvoza v postopku aktivnega oplemenitenja niso bili reprezentativni za veljaven izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in da so bili neprimerni za nadaljnjo analizo.

(115)

En proizvajalec Unije je trdil, da ločena analiza obeh kategorij uvoza, tj. za prosti promet in v postopku aktivnega oplemenitenja, ni v skladu s pristopom iz postopka prejšnjega pregleda in da je tudi v nasprotju s prakso Komisije.

(116)

S tem v zvezi je treba opozoriti, da količine, uvožene za prosti promet in v postopku aktivnega oplemenitenja niso bile zadostne, da bi bilo mogoče sprejeti veljavno ugotovitev, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 115. Glede na nizko raven združenega obsega ta ugotovitev velja tudi za navedeni obseg.

(117)

Uvoz izdelka v pregledu iz držav razen Indije se je v obravnavanem obdobju povečal za 62 %, pri čemer se je tržni delež nenadoma povečal za več kot 10 odstotnih točk s 37,6 % na 47,7 %, kar je sovpadalo s povečanjem potrošnje na trgu Unije. Od držav izvoznic so bile najpomembnejše dobaviteljice na trg Unije Singapur, Kitajska in Oman.

(118)

V obravnavanem obdobju so se povprečne uvozne cene iz zadevnih tretjih držav znatno znižale, za 43 %. Čeprav so cene glavnih držav izvoznic (Singapurja, Kitajske in Omana) v OPP pri prodaji enakih izdelkov nelojalno znižale prodajne cene Unije za približno 20 % in se obseg uvoza lahko šteje za znatnega, tako nizke uvozne cene očitno niso vplivale na dobičkonosnost industrije Unije.

(119)

En proizvajalec Unije je trdil, da bi bilo treba pri analizi povprečnega gibanja uvoznih cen upoštevati različne vrste izdelka. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je treba v skladu s stalno prakso cenovna gibanja analizirati na podlagi zadevnega izdelka, ne glede na delež vsake vrste izdelka. Treba je tudi opozoriti, da v tem primeru na podlagi gibanja uvoznih cen iz tretjih držav v obravnavanem obdobju ni bila sprejeta nobena ugotovitev. Zato je bilo treba zgornje trditve zavrniti.

(120)

Vsi proizvajalci Unije so trdili, da gre pri uvozu med drugim iz Kitajske in Omana večinoma za uvoz amoksicilin trihidrata za veterinarsko uporabo in da bi bilo to treba upoštevati pri analizi navedenih cen. S tem v zvezi je treba opozoriti, da izdelek v pregledu zajema antibiotike za ljudi in živali. Poleg tega informacije, ki so bile navedene v podporo tej trditvi, niso bile podprte z dokazi. Zato je bilo zgornjo trditev treba zavrniti.

(121)

En proizvajalec Unije je imel pomisleke glede podlage, na kateri temeljijo primerjave cen za amoksicilin trihidrat ter ampicilin trihidrat v OPP, ker se v Eurostatovih podatkih ne razlikuje med tema dvema vrstama izdelka. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da so cene industrije Unije za ti vrsti izdelkov podobne, zato primerjava na podlagi združenih cen ni bila nerazumna.

(122)

V zvezi z uvozom iz Singapurja so vsi proizvajalci Unije trdili, da poteka po interni obračunski ceni med povezanimi stranmi. V teh okoliščinah bi vključitev tega uvoza izkrivila povprečne cene iz drugih tretjih držav. Treba je opozoriti, da se navedena ugotovitev v zvezi s stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v primeru izključitve tega uvoza iz primerjave cen ne bi znatno spremenila, zato bi še vedno veljala ugotovitev, da nizke cene uvoza niso vplivale na dobičkonosnost industrije Unije.

(123)

Za naslednje gospodarske kazalce, povezane z industrijo Unije, je bilo ugotovljeno, da se je treba za smiselno analizo in oceno osredotočiti na položaj, ki prevladuje na prostem trgu: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, delež izvoza in dobičkonosnost. Kadar je bilo to mogoče in upravičeno, so bile te ugotovitve naknadno primerjane s podatki za omejeni trg, da bi bila zagotovljena popolna slika položaja industrije Unije.

(124)

Glede drugih gospodarskih kazalcev pa je bilo s preiskavo ugotovljeno, da jih je mogoče smiselno proučiti le glede na celotno dejavnost. Dejansko so proizvodnja (za omejeni in prosti trg), zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge, naložbe, zaposlovanje, produktivnost, plače, rast in zmožnost zbiranja kapitala odvisne od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali se izdelki prodajajo na omejenem ali prostem trgu.

(125)

Po pripombah enega proizvajalca Unije glede končnega razkritja dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila predlagana ukinitev postopka, so bili popravljeni nekateri gospodarski kazalci v naslednjih uvodnih izjavah. Narava teh sprememb ni bila takšna, da bi spremenila ugotovitev glede razmer industrije Unije.

(126)

Zmogljivost proizvodnje industrije Unije je bila med letoma 2007 in 2008 stabilna, nato pa se je med letoma 2008 in 2009 povečala za 4 % ter še za 3 odstotne točke v OPP.

(127)

Vendar obseg proizvodnje ni odražal tega povečanja zaradi nepredvidenih tehničnih težav enega proizvajalca Unije leta 2008, ko je obseg proizvodnje upadel za 5 % in nato postopno okreval do OPP.

(128)

Kot posledica povečanja proizvodne zmogljivosti in majhnega zmanjšanja proizvodnje se je v obravnavanem obdobju stopnja izkoriščenosti zmogljivosti še naprej zmanjševala ter v OPP dosegla stopnjo, ki je bila za 9 % nižja kot leta 2007.

(129)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam v OPP je bil nekoliko pod ravnjo leta 2007, leta 2009 pa se je zmanjšal za 7 % in se nato v OPP povečal za šest odstotnih točk.

(130)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zvišala za 4 %. Leta 2008 so se cene najprej močno zvišale za 21 %, nato pa so se leta 2009 zmanjšale za 17 odstotnih točk in ostale stabilne v OPP.

(131)

En proizvajalec industrije Unije je trdil, da vpliv uvoznih cen iz Indije na Unijo ni bil pravilno ocenjen. V zvezi s tem je najprej treba opozoriti, da nelojalno nižanje prodajnih cen ni bilo ugotovljeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 115. Poleg tega so se cene industrije Unije v obravnavanem obdobju zvišale za 4 %, kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi. V teh okoliščinah se šteje, da uvoz iz Indije ni imel negativnega učinka na položaj industrije Unije.

(132)

Zmanjševanje prodaje nepovezanim strankam na trgu Unije se je odrazilo v tržnem deležu, ki je se je v OPP v primerjavi z letom 2007 zmanjšal za 22 odstotnih točk.

(133)

Medtem ko se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam v obravnavanem obdobju zmanjševal kljub povečevanju povpraševanja, se je prodaja na omejenem trgu povečala za 28 %.

(134)

Tržni delež omejenega trga industrije Unije se je leta 2008 povečal za 9 odstotnih točk, nato pa se je postopno zmanjšal na raven iz leta 2007.

(135)

Tržni delež celotne industrije Unije je bil izmerjen s seštevkom obsega prostega in omejenega trga v Uniji. Čeprav se je ta obseg v obravnavanem obdobju povečal za 14 %, se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 10 odstotnih točk, potrošnja na trgu pa se je v istem obdobju povečala za 28 %. To kaže, da industrija Unije ni imela koristi od rasti potrošnje.

(136)

Raven zalog je od leta 2007 do konca OPP upadla za 54 %, kar se večinoma lahko pojasni s povečanim povpraševanjem na omejenem trgu.

(137)

Dobičkonosnost prodaje industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v OPP znatno izboljšala za 153 odstotnih točk. Ta razvoj je mogoče pojasniti s povprečnim zvišanjem cen za 2 % in zmanjšanjem stroškov proizvodnje. V primerjavi s stopnjo dobička, doseženega v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v zadnji preiskavi zaradi izteka ukrepa, se je dobiček povečal za več kot 400 odstotnih točk.

(138)

Treba je opozoriti, da je bila razen leta 2007 stopnja dobička višja od ciljne stopnje, ugotovljene v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, tj. 10 % („ciljni dobiček“) v obravnavanem obdobju.

(139)

Dva proizvajalca industrije Unije sta trdila, da dobičkonosnost ni bila pravilno ocenjena, ker je bil dobiček povezanih začetnih dobaviteljev odštet od njihovih stroškov. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je odštetje dobička povezanih strani, ki se ukvarjajo s proizvodnjo surovin, v skladu z dosledno prakso. V teh okoliščinah je bilo treba to trditev zavrniti.

(140)

Dobičkonosnost prodaje industrije Unije povezanim strankam na trgu Unije se je v OPP izboljšala za 51 %. Ta razvoj se večinoma lahko pojasni s povprečnim zvišanjem cen za 10 %. Ker pa to cenovno gibanje temelji na transfernih cenah, na podlagi navedenega ni bilo mogoče sprejeti nobene veljavne ugotovitve.

(141)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale. Naložbe so bile povezane s povečanjem proizvodne zmogljivosti s ciljem dobave na omejenem in prostem trgu.

(142)

Preiskava je tudi pokazala, da se je donosnost naložb, tj. neto dobiček od izdelka pred obdavčitvijo, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, pripisane izdelku, v obravnavanem obdobju zmanjšala.

(143)

Denarni tok se je v obravnavanem obdobju povečal za 7 %, ker je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti mogoče izravnati z zmanjšanjem zalog v drugi polovici obravnavanega obdobja.

(144)

V obravnavanem obdobju se je zaposlovanje v skladu z naložbami in proizvodnimi zmogljivostmi povečalo za 9 %, povprečne plače pa le za 6 %. Zaradi nepredvidenih tehničnih težav, s katerimi se je soočal en proizvajalec Unije, se je produktivnost zmanjšala za skupno 11 %.

(145)

Glede na obseg subvencioniranega uvoza iz Indije učinka dejanske višine subvencioniranja ni mogoče šteti za znatnega.

(146)

Od zadnje preiskave v zvezi s pregledom se je stanje industrije Unije znatno izboljšalo. Zato je mogoče oceniti, da je industriji Unije uspelo povsem okrevati od preteklega subvencioniranja.

(147)

Med letom 2007 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je bil obseg subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka zanemarljiv. Z izjemo nekaterih kazalcev škode, kot so tržni delež, obseg proizvodnje in donosnost naložb, je bil razvoj večine kazalcev vključno z dobičkonosnostjo (+ 153 %), prodajno ceno (+ 4 %), obsegom prodaje (+ 14 %), zaposlovanjem (+ 10 %) in naložbami (+ 29 %) v obravnavanem obdobju pozitiven. Razen leta 2007 je bila stopnja dobička, dosežena na trgu Unije, višja od ciljne stopnje dobička, ugotovljene v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, tj. 10 %. Pozitivno gibanje velike večine kazalcev je bilo pretežno posledica zanesljivosti industrije Unije in dolgoročnega odnosa s kupci, ki se je razvijal v preteklih letih, pa tudi ravni cen, ki jo je uspela doseči na trgu.

(148)

En proizvajalec Unije je trdil, da bi bilo pri analizi gibanj cen in dobička treba upoštevati pomanjkanje surovin v letih 2007 in 2008. Trdil je, da je to pomanjkanje povzročilo izjemno zvišanje cen in dobička leta 2008, v omejenem obsegu pa tudi leta 2009. Kot je razvidno iz tabel 5.5.2.1 in 5.5.4.1, so izjemne ravni cen in dobička povezane le z letom 2008. Zdi se, da pomanjkanje surovin ni več vplivalo na stopnje dobička, dosežene leta 2009 in v OPP. Še vedno velja ugotovitev iz uvodne izjave 139, da je bil v celotnem obravnavanem obdobju dobiček večji od ciljnega dobička.

(149)

Glede prodaje na omejenem trgu je možnost prodaje dela proizvodnje na omejenem trgu zagotavljala visoke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti ter industriji Unije omogočila, da je omejila stalne stroške in ostala stroškovno konkurenčna.

(150)

Nazadnje se ob upoštevanju pozitivnega razvoja kazalcev, ki se nanašajo na industrijo Unije, šteje, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode.

(151)

Zaradi majhnega obsega uvoza zadevnega izdelka, ki je bil v obravnavanem obdobju uvožen v Unijo, subvencioniran uvoz ni imel škodljivega učinka na uspešnost industrije Unije. Kot je bilo navedeno, se šteje, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode.

(152)

Treba je opozoriti, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode, ker je bil v tem obdobju razvoj večine kazalcev škode pozitiven. V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo zato proučeno, ali bi zaradi izteka veljavnih ukrepov lahko prišlo do ponovitve škode.

(153)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je izkoriščenost zmogljivosti treh sodelujočih indijskih proizvajalcev v obravnavanem obdobju dosegla zelo visoke stopnje. Na tej podlagi bi se zdelo, da so proste zmogljivosti, ki bi se ob odsotnosti ukrepov lahko usmerile na trg Unije, omejene.

(154)

Po razkritju je več proizvajalcev Unije trdilo, da so proste zmogljivosti v Indiji velike in da stopnja izkoriščenosti zmogljivosti indijskih proizvajalcev izvoznikov ni bila reprezentativna za celotni indijski sektor. En proizvajalec Unije je celo trdil, da bi proste zmogljivosti sedmih vodilnih indijskih izvoznikov predstavljale količine, ki so precej večje od potrošnje na prostem trgu Unije.

(155)

V zvezi s tem bi bilo treba najprej opozoriti, da je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov izračunana kot tehtano povprečje na podlagi preverjenih podatkov in posebej v zvezi z zadevnim izdelkom. Poleg tega so bili trije sodelujoči proizvajalci veliki proizvajalci ter med sedmimi indijskimi proizvajalci, ki jih je vlagatelj označil za „vodilne“. Nasprotno, podatki, ki so jih o prostih zmogljivostih teh sedmih indijskih proizvajalcev predložili proizvajalci Unije, so večinoma temeljili na „poznavanju trga“ in čeprav je bilo to izrecno zahtevano, jih ni bilo mogoče podpreti s trdnimi dejanskimi dokazi. Zato teh informacij ni bilo mogoče upoštevati in potrjeno je bilo, da se na podlagi preverjenih podatkov iz dokumentacije zdi, da so indijske proste zmogljivosti omejene.

(156)

Na podlagi uradnih indijskih statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da so cene izvoza na deset glavnih indijskih izvoznih trgov v povprečju približno 20 % nižje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije v OPP. Kot je navedeno v uvodni izjavi 119, so bile te indijske izvozne cene v skladu z cenami drugih glavnih akterjev na trgu Unije. Ugotovljeno je bilo, da v obravnavnem obdobju nizke izvozne cene iz teh drugih držav niso imele negativnega učinka na uspešnost industrije Unije. V teh okoliščinah se šteje, da v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov ni verjetno, da bi indijske izvozne cene imele škodljiv učinek na industrijo Unije, saj se ta že sooča s konkurenco iz drugih držav izvoznic z istim cenovnim gibanjem, ne da bi utrpela znatno škodo.

(157)

Dva proizvajalca Unije sta tudi navedla, da bi v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov indijski proizvajalci preusmerili izvoz, ki ga trenutno prodajajo na drugih trgih, v Unijo, ker je trg Unije privlačen zaradi cen. Najprej je treba opozoriti, da bi se indijski proizvajalci v primeru preusmeritve izvoza v Unijo soočali s konkurenco drugih tretjih držav, ki v Unijo že izvažajo znatne količine. Kot je navedeno v uvodni izjavi 119, je bilo ugotovljeno tudi, da uvoz iz tretjih držav po cenah, ki so bile podobne indijskim izvoznim cenam na druge trge, ni vplival na uspešnost industrije Unije. Na tej podlagi se šteje, da v primeru povečanja količin indijskega uvoza po cenah, ki so podobne cenam na drugih izvoznih trgih, industrija Unije ne bi utrpela znatne škode.

(158)

Dva proizvajalca Unije sta tudi trdila, da v ZDA velja prepoved uvoza za določene proizvodne obrate antibiotikov v Indiji in da bi to povzročilo preusmeritev dodatnih količin na trg Unije. Vendar se na podlagi tega ugotovitve glede možne preusmeritve uvoza iz prejšnje uvodne izjave ne spremenijo.

(159)

Omejeni trg je v obravnavnem obdobju predstavljal od 50 % do 60 % prostega in omejenega trga industrije Unije, potrošnja na omejenem trgu industrije Unije pa se je v istem obdobju povečala za 20 %. Glede na značilnosti in velikost tega trga se domneva, da v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov verjetno povečanje indijskega uvoza ne bi vplivalo na omejeni trg, ki bi zato še vedno zagotavljal visoke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti in ekonomije obsega industrije Unije.

(160)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da ni verjetno, da bi v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov subvencioniran uvoz iz Indije povzročil znatno škodo industriji Unije, ker je bil razvoj večine kazalcev škode v obravnavanem obdobju pozitiven kljub znatnemu in naraščajočemu uvozu iz drugih držav, katerega cene so bile podobne cenam indijskega uvoza v druge države. Zato je bilo ugotovljeno, da ponovitev znatne škode v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov ni verjetna.

(161)

En proizvajalec Unije je trdil, da bi bilo treba izvesti preskus interesa Unije. S tem v zvezi je bilo ugotovljeno, da preskus interesa ni potreben, ker ponovitev škode ni verjetna. Zato se trditev zavrne.

(162)

Zaradi ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja, navedene v uvodni izjavi 100, in učinka, ki bi ga lahko imela na prihodnje trgovinske tokove, bo Komisija spremljala obseg uvoza zadevnega izdelka. Če bi prišlo do znatne spremembe teh količin, bo Komisija proučila, ali so potrebni ukrepi in kakšni bi bili najprimernejši.

(163)

Spremljanje bo omejeno na obdobje 2 let po objavi te uredbe.

(164)

Glede na rezultate te preiskave v zvezi s pregledom se šteje za primerno, da se odpravi izravnalna dajatev na uvoz nekaterih antibiotikov širokega spektra s poreklom iz Indije.

(165)

Zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predlagan zaključek preiskave, in dana jim je bila možnost predložitve pripomb. Prejete pripombe so bile obravnavane v ustreznih razdelkih, vendar niso vplivale na navedene ugotovitve –

11.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 206/19

(1)

Svet je 2. marca 2011 sprejel Uredbo (EU) št. 204/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libiji.

(2)

Glede na resnost razmer v Libiji in v skladu z Izvedbenim sklepom Sveta 2011/500/SZVP z dne 10. avgusta 2011 o izvajanju Sklepa 2011/137/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji (2) bi bilo treba na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 204/2011 dodati dva subjekta –

11.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 206/21

(1)

Cilj Uredbe (ES) št. 216/2008 je vzpostaviti in vzdrževati visoko enotno stopnjo varnosti civilnega letalstva v Evropi. Ta uredba določa sredstva za doseganje tega cilja in drugih ciljev na področju varnosti civilnega letalstva.

(2)

Izvajanje Uredbe (ES) št. 216/2008 ter nove zakonodaje o Enotnem evropskem nebu II (2) zahteva določitev natančnejših izvedbenih pravil, zlasti v zvezi s podeljevanjem licenc kontrolorjev zračnega prometa, da se ohrani visoka enotna stopnja varnosti civilnega letalstva v Evropi, dosežejo najvišji standardi odgovornosti in sposobnosti, izboljša razpoložljivost kontrolorjev zračnega prometa ter spodbuja medsebojno priznavanje licenc ob hkratnem prizadevanju za vsesplošno izboljšanje varnosti v zračnem prometu ter sposobnosti osebja.

(3)

Kontrolorji zračnega prometa ter osebe in organizacije, ki so vključene v usposabljanje, preskušanje, preverjanje ali zdravstvene preglede kontrolorjev zračnega prometa, morajo izpolnjevati ustrezne bistvene zahteve iz Priloge Vb k Uredbi (ES) št. 216/2008. V skladu z navedeno uredbo morajo biti kontrolorji zračnega prometa ter osebe in organizacije, ki sodelujejo pri njihovem usposabljanju, certificirani ali licencirani, potem ko je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo bistvene zahteve.

(4)

Licenca, ki je bila uvedena z Direktivo 2006/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o licenci kontrolorja zračnega prometa Skupnosti (3), se je izkazala za uspešno orodje za prepoznavanje specifične vloge kontrolorjev zračnega prometa za varno zagotavljanje kontrole zračnega prometa. Oblikovanje standardov usposobljenosti v Uniji je zmanjšalo razdrobljenost na tem področju in tako zagotovilo učinkovitejšo organizacijo dela v okviru naraščajočega regionalnega sodelovanja med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa. Zato sta ohranitev in krepitev skupnega programa licenciranja za kontrolorje zračnega prometa v Uniji bistvena elementa evropskega sistema kontrole zračnega prometa.

(5)

Direktiva 2006/23/ES je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1108/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar določbe Direktive 2006/23/ES še naprej veljajo do datuma začetka veljavnosti ukrepov iz člena 8c(10) Uredbe (ES) št. 216/2008. Ta uredba določa te ukrepe.

(6)

Določbe te uredbe odražajo najnovejši tehnični razvoj, vključno z najboljšimi praksami ter znanstvenim in tehničnim napredkom, na področju usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa. Pripravljene so bile na podlagi določb Direktive 2006/23/ES in določajo, da morajo države članice skupno prenesti standarde in priporočene prakse, opredeljene v Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisani v Chicagu 7. decembra 1944, in zakonskih varnostnih zahtev, ki jih je sprejela Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol), ustanovljena z Mednarodno konvencijo z dne 13. decembra 1960.

(7)

Za zagotovitev enotne uporabe skupnih zahtev glede licenciranja kontrolorjev zračnega prometa in izdaje zdravniških spričeval kontrolorjem zračnega prometa morajo pristojni organi držav članic izvajati skupne postopke, Evropska agencija za varnost v letalstvu, (v nadaljevanju: Agencija), pa mora, če je primerno, oceniti skladnost s temi zahtevami; pripraviti mora tudi certifikacijske specifikacije, sprejemljive načine usklajevanja in navodila za poenostavitev potrebne regulativne enotnosti.

(8)

Zaradi posebnih značilnosti zračnega prometa v Uniji sta potrebni uvedba in učinkovita uporaba skupnih standardov usposobljenosti za kontrolorje zračnega prometa, zaposlene pri izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa, ki za javnost opravljajo storitve upravljanja zračnega prometa/navigacijskih služb zračnega prometa (ATM/ANS).

(9)

Vendar morajo države članice kolikor mogoče zagotavljati, da storitve, ki jih za javnost opravlja ali daje na voljo vojaško osebje, omogočajo stopnjo varnosti, ki je vsaj enakovredna stopnji iz bistvenih zahtev iz Priloge Vb k osnovni uredbi. Zato se lahko države članice odločijo, da bodo uporabljale načela te uredbe za vojaško osebje, ki zagotavlja storitve za javnost, iz člena 1(2)(c) navedene uredbe.

(10)

Organi, ki izvajajo nadzor in preverjanje skladnosti, morajo biti dovolj neodvisni od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in izvajalcev usposabljanja. Prav tako morajo ti organi ostati sposobni učinkovito izvajati svoje naloge. Pristojni organ, imenovan za namene te uredbe, je lahko isti organ – ali več organov –, imenovan ali ustanovljen na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (5), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1070/2009. Agencija mora delovati kot pristojni organ za namene te uredbe za izdajo in podaljšanje veljavnosti certifikatov organizacij za usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa, ki imajo sedež zunaj ozemlja držav članic, in po potrebi njihovega osebja.

(11)

Zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa zahteva visoko kvalificirano osebje, katerega usposobljenost je možno dokazati na različne načine. Za kontrolo zračnega prometa je ustrezen način ohraniti skupni program licenciranja za kontrolorje zračnega prometa v Uniji, ki ga je treba šteti za neke vrste diplomo, za vsakega posameznega kontrolorja zračnega prometa. Rating na licenci mora predstavljati vrsto storitve zračnega prometa, ki jo lahko kontrolor izvaja. Hkrati pa pooblastila v licenci izražajo tako posebne sposobnosti kontrolorja kot tudi dovoljenje pristojnih organov, da lahko zagotavlja storitve na določenem sektorju ali skupini sektorjev. Zato bi morali biti organi ob izdaji licence ali podaljšanju pooblastil pristojni za oceno usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa. Pristojni bi morali biti tudi za začasni odvzem licence, ratingov ali pooblastil, če obstaja dvom o usposobljenosti.

(12)

Ob priznavanju potrebe po nadaljnji krepitvi kulture varnosti, zlasti s povezovanjem zanesljivega poročanja o incidentih in kulture pravičnosti, da bi se iz incidentov kaj naučili, se s to uredbo ne sme vzpostaviti samodejna povezava med incidentom in začasnim odvzemom licence, ratinga ali pooblastila. Razveljavitev licence mora biti zadnje sredstvo v skrajnih primerih.

(13)

Za krepitev zaupanja držav članic v sisteme licenciranja kontrolorjev zračenega prometa drugih držav članic so nujna skupna pravila o pridobitvi in ohranjanju licenc. Zato je pomembno, da se za zagotavljanje najvišje stopnje varnosti uvedejo enotne zahteve glede usposabljanja, kvalifikacij, usposobljenosti in pridobitve poklica kontrolorja zračnega prometa. To mora privesti do zagotavljanja varnih in visokokakovostnih storitev kontrole zračnega prometa ter prispevati k priznavanju licenc po celotni Uniji, s čimer se bo povečala možnost prostega pretoka in izboljšala razpoložljivost kontrolorjev zračnega prometa.

(14)

Ta uredba ne sme privesti do izogibanja obstoječim nacionalnim določbam, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti iz zaposlitvenega razmerja med delodajalcem in kandidatom za delovno mesto kontrolorja zračnega prometa.

(15)

Usposobljenost mora biti strukturirana na jasen in splošno sprejemljiv način, da bi bila primerljiva znotraj Unije. To bo pripomoglo k zagotavljanju varnosti, ne samo v zračnem prostoru, ki je pod kontrolo posameznega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, temveč predvsem v povezavi med različnimi izvajalci služb.

(16)

Komunikacija igra pri številnih incidentih in nesrečah zelo pomembno vlogo. Zato ta uredba določa podrobne zahteve glede znanja jezikov za kontrolorje zračnega prometa. Te zahteve temeljijo na zahtevah, ki jih je sprejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) in zagotavljajo sredstvo za uveljavljanje teh mednarodno sprejetih standardov. Pri jezikovnih zahtevah je treba upoštevati načela nepristranskosti, preglednosti in sorazmernosti, da se tako spodbudi prost pretok ob zagotavljanju varnosti.

(17)

Cilji začetnega usposabljanja so opisani v „specifikacijah za skupne temeljne vsebine začetnega usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa“ (Specification for the ATCO Common Core Content Initial Training) organizacije Eurocontrol, ki so bile pripravljene na zahtevo članic organizacije Eurocontrol, in se štejejo za ustrezni standard. V primeru usposabljanja v enotah je treba pomanjkanje splošno sprejetih standardov nadomestiti z vrsto ukrepov, vključno s potrditvijo izpraševalcev in ocenjevalcev usposobljenosti, kar bo zagotavljalo visoke standarde usposobljenosti. To je pomembno zlasti zato, ker je usposabljanje v enotah zelo drago in odločilnega pomena za varnost. Organizacija ICAO je oblikovala standarde tudi na področjih, za katera ni skupnih evropskih zahtev za usposabljanje. Kadar ni na voljo evropskih zahtev za usposabljanje, lahko države članice uporabljajo take standarde organizacije ICAO.

(18)

Na zahtevo držav članic organizacije Eurocontrol so bile oblikovane zdravstvene zahteve, ki se štejejo za ustrezne standarde za zagotavljanje skladnosti s to uredbo. Zlasti izdaja zdravniškega spričevala mora biti v skladu z zahtevami za zdravniška spričevala evropskega razreda 3 kontrolorjev zračnega prometa, ki jih je določila organizacija Eurocontrol.

(19)

Certificiranje organizacij za usposabljanje je treba v smislu varnosti obravnavati kot enega od odločilnih dejavnikov, ki prispevajo h kakovosti usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa. Zato je treba določiti zahteve za organizacije za usposabljanje. Usposabljanje pa naj bo, podobno kot storitve navigacijskih služb zračnega prometa, prav tako predmet certifikacijskega postopka. Ta uredba mora omogočati certificiranje usposabljanja na podlagi vrste usposabljanja, sklopa storitev usposabljanja ali sklopa storitev usposabljanja in navigacijskih služb zračnega prometa, ne da bi se pri tem zanemarjale posebne značilnosti usposabljanja.

(20)

Ta uredba potrjuje dolgoletno sodno prakso Sodišča Evropske unije na področju vzajemnega priznavanja diplom in prostega pretoka delovne sile. Načelo sorazmernosti, utemeljeni razlogi za izvajanje nadomestnih ukrepov in zahteva po primernih postopkih pritožb sestavljajo osnovna načela, ki morajo postati bolj vidno uporabna na področju upravljanja zračnega prometa. Države članice morajo imeti pravico, da ne priznajo licenc, ki niso izdane v skladu s to uredbo. Ker je namen te uredbe zagotavljati vzajemno priznavanje licenc, se v njej ne urejajo pogoji glede dostopa do zaposlitve.

(21)

Na poklic kontrolorja zračnega prometa vpliva tehnični napredek, ki zahteva redno nadgrajevanje znanja kontrolorjev. Pri potrebnih prilagoditvah te uredbe tehničnemu razvoju in znanstvenemu napredku je treba upoštevati ustrezen postopek s pregledom, kot ga določa člen 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES (6)

(22)

Ta uredba lahko vpliva na dnevne delovne prakse kontrolorjev zračnega prometa. Socialne partnerje je treba o vseh ukrepih, ki imajo pomemben socialen vpliv, na primeren način obvestiti in jih vključiti v posvetovanja.

Zato je s socialnimi partnerji potekalo posvetovanje v okviru hitrega postopka Agencije. O nadaljnjih izvedbenih ukrepih, ki jih je sprejela Komisija se je treba na ustrezen način posvetovati z Odborom za sektorski dialog, ustanovljenim na podlagi Sklepa Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi Odborov sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni (7).

(23)

Splošni pogoji za pridobitev licence, ki se nanašajo na starost, zdravstvene zahteve, izobrazbene zahteve in začetno usposabljanje, ne smejo vplivati na imetnike obstoječih licenc. Da se zagotovi nadaljnjo veljavo obstoječih privilegijev iz licence in nemoten prehod za vse imetnike licenc in pristojne organe, je treba za licence in zdravniška spričevala, ki so jih države članice izdale v skladu z Direktivo 2006/23/ES, šteti, da so bili izdani v skladu s to uredbo.

(24)

Določiti je treba odstopanja, da se omogoči nadaljnja uporaba različnih nacionalnih praks v zvezi z vprašanji, za katera skupna pravila še niso bila določena med pospešenim postopkom, ki se je uporabljal za te izvedbene ukrepe v prvi fazi.

(25)

Agencija mora ovrednotiti evropski sistem za licenciranje kontrolorjev zračnega prometa in nadaljnje izboljšave, ki so potrebne za „celovit sistemski pristop v letalstvu“ in vzpostavitev popolne skladnosti z bistvenimi zahtevami, kakor so opisane v Prilogi Vb k Uredbi (ES) št. 216/2008, da se Komisiji predloži mnenje, vključno z mogočimi spremembami te uredbe.

(26)

V tem mnenju je treba obravnavati tista vprašanja, v zvezi s katerimi v prvi fazi na podlagi pospešenega postopka ni bilo mogoče oblikovati skupnih pravil, ki bi nadomestila različne nacionalne določbe, zato se predlaga prehodna ohranitev uporabe nacionalne zakonodaje držav članic, če je to primerno.

(27)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, temeljijo na mnenju, ki ga je izdala Agencija v skladu s členoma 17(2)(b) in 19(1) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(28)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega na podlagi člena 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 –

(a)

učence kontrolorje zračnega prometa,

(b)

kontrolorje zračnega prometa, ki izvajajo svoje funkcije v okviru področja uporabe Uredbe (ES) št. 216/2008, ter

(c)

osebe in organizacije, ki sodelujejo pri izdaji licenc, preskušanju, preverjanju ali zdravstvenih pregledih kandidatov, v skladu s to uredbo.

1.

„storitev kontrole zračnega prometa“ pomeni storitev, zagotovljeno z namenom preprečiti trčenja med zrakoplovi in na manevrskem prostoru med zrakoplovi ter ovirami ter z namenom pospeševanja in vzdrževanja urejenega pretoka zračnega prometa;

2.

„izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa“ pomenijo kateri koli javni ali zasebni subjekt, ki zagotavlja navigacijske službe zračnega prometa za splošni zračni promet;

3.

„splošni zračni promet“ pomeni premike civilnih zrakoplovov in premike državnih zrakoplovov (vključno z vojaškimi, carinskimi in policijskimi zrakoplovi), ki se izvajajo v skladu s postopki ICAO;

4.

„licenca“ pomeni certifikat, ki je ne glede na naziv, po katerem je poznan, izdan in potrjen v skladu s to uredbo ter dovoljuje zakonitemu imetniku licence zagotavljanje storitev kontrole zračnega prometa v skladu z ratingi in pooblastili, navedenimi v tem certifikatu;

5.

„rating“ pomeni pooblastilo, ki je navedeno v licenci ali povezano z licenco in je del licence, v katerem so navedeni posebni pogoji, privilegiji ali omejitve, ki se nanašajo na takšno licenco;

6.

„rating pooblastilo“ pomeni pooblastilo, ki je navedeno v licenci in je del licence, v katerem so navedeni posebni pogoji, privilegiji ali omejitve, ki se nanašajo na ustrezen rating;

7.

„pooblastilo enote“ pomeni pooblastilo, ki je navedeno v licenci in je del licence, v katerem so navedeni indikator lokacije ICAO in sektorji in/ali delovna mesta, na katerih lahko imetnik licence opravlja delo;

8.

„jezikovno pooblastilo“ pomeni pooblastilo, ki je navedeno v licenci in je del licence, v katerem je navedena jezikovna usposobljenost imetnika;

9.

„pooblastilo inštruktorja“ pomeni pooblastilo, ki je navedeno v licenci in je del licence, v katerem je navedeno, da lahko imetnik izvaja usposabljanje na delovnem mestu;

10.

„indikator lokacije ICAO“ pomeni štirimestno kodno skupino, ki je oblikovana v skladu s pravili, ki jih je organizacija ICAO predpisala v priročniku DOC 7910, in je dodeljena lokaciji stacionarne letalske postaje;

11.

„sektor“ pomeni del nadzorovanega območja in/ali del letalskega informacijskega področja/področja zgornjega zračnega prostora;

12.

„usposabljanje“ pomeni celoto teoretičnih tečajev, praktičnih vaj, skupaj z usposabljanjem na simulatorskih napravah in usposabljanjem na delovnem mestu, katerih namen je pridobiti ter ohranjati znanja in spretnosti, s pomočjo katerih bo lahko kontrolor varno in visokokakovostno izvajal storitve kontrole zračnega prometa; sestavljajo ga:

13.

„organizacija za usposabljanje“ pomeni organizacijo, ki jo je pristojni organ certificiral za izvajanje ene ali več vrst usposabljanja;

14.

„shema usposobljenosti v enoti“ pomeni odobreno shemo, ki je postopek, s katerim enota ohranja usposobljenost imetnikov licenc;

15.

„načrt usposabljanja v enoti“ pomeni odobreni načrt, v katerem so podrobno opredeljeni potrebni procesi in časovna razporeditev, ki omogočajo, da se lahko postopki enote izvajajo na lokalnem območju pod nadzorom inštruktorja za usposabljanje na delovnem mestu.

(a)

organ, ki ga imenuje ali ustanovi država članica, v kateri se nahaja glavni kraj delovanja kandidata ali, če obstaja, sedež podjetja tega kandidata, razen če ni drugače določeno z dvo- ali večstranskimi sporazumi med državami članicami ali pristojnimi organi;

(b)

agencija, če ima kandidat glavni kraj delovanja kandidata ali, če obstaja, sedež podjetja zunaj države članice.

(a)

licenco, rating ali pooblastilo mogoče začasno odvzeti, kadar obstaja dvom o usposobljenosti kontrolorja zračnega prometa ali v primeru kršenja delovnih obveznosti;

(b)

licenco mogoče razveljaviti v primeru hude malomarnosti ali zlorabe.

(a)

so stari vsaj 18 let;

(b)

imajo vsaj spričevalo, ki jim omogoča vstop na univerzo ali enakovredno ustanovo, ali drugo srednješolsko izobrazbo, ki jim omogoča dokončanje usposabljanja za kontrolorja zračnega prometa;

(c)

so uspešno končali odobreno začetno usposabljanje, povezano z ratingom in rating pooblastilom, če je ustrezno, kot je določeno v delu A Priloge II;

(d)

imajo veljavno zdravniško spričevalo;

(e)

so dokazali zadostno stopnjo jezikovnega znanja v skladu z zahtevami iz člena 13.

(a)

v ustrezno utemeljenih primerih so stari vsaj 21 let. Vendar lahko države članice dovolijo nižjo starostno mejo;

(b)

imajo licenco učenca za kontrolorja zračnega prometa;

(c)

so končali odobreni načrt usposabljanja v enoti ter uspešno opravili ustrezno preverjanje znanja ali ocenjevanje v skladu z zahtevami iz dela B Priloge II;

(d)

imajo veljavno zdravniško spričevalo;

(e)

so dokazali zadostno stopnjo jezikovnega znanja v skladu z zahtevami iz člena 13.

(a)

rating vizualnega letališkega kontrolorja zračnega prometa (ADV) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa za letališki promet na letališčih, ki nimajo objavljenih instrumentalnih priletnih in vzletnih postopkov;

(b)

rating instrumentalnega letališkega kontrolorja zračnega prometa (ADI) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa za letališki promet na letališčih, ki imajo objavljene instrumentalne priletne in vzletne postopke, ta licenca pa vsebuje najmanj enega od rating pooblastil, opisanih v členu 11(1);

(c)

rating proceduralnega priletnega kontrolorja zračnega prometa (APP) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa za zrakoplove v prihodu, odhodu ali preletu brez uporabe opreme za nadzor zračnega prometa;

(d)

rating nadzornega priletnega kontrolorja zračnega prometa (APS) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa za zrakoplove v prihodu, odhodu ali preletu z uporabo opreme za nadzor zračnega prometa, ta rating pa vsebuje vsaj enega od rating pooblastil, opisanih v členu 11(2);

(e)

rating proceduralnega območnega kontrolorja zračnega prometa (ACP) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa zrakoplovom brez uporabe opreme za nadzor zračnega prometa;

(f)

rating nadzornega območnega kontrolorja zračnega prometa (ACS) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa za zrakoplove z uporabo opreme za nadzor zračnega prometa, in vsebuje vsaj eno od rating pooblastil, opisanih v členu 11(3).

(a)

pooblastilo stolpnega kontrolorja (TWR), ki dokazuje, da je imetnik usposobljen za zagotavljanje kontrole, kjer se letališka kontrola izvaja z ene delovne pozicije;

(b)

pooblastilo za kontrolo gibanja na tleh (GMC), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje kontrole gibanja na tleh;

(c)

pooblastilo za nadzor gibanja na tleh (GMS), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu za kontrolo gibanja na tleh in pooblastilu stolpnega kontrolorja, ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje kontrole gibanja na tleh s pomočjo sistemov za nadzor gibanja na površini letališča;

(d)

pooblastilo za kontrolo v zraku (Air Control – AIR), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje kontrole v zraku;

(e)

pooblastilo za letališko radarsko kontrolo (Aerodrome Radar Control – RAD), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu za kontrolo v zraku in pooblastilu za stolpno kontrolo, ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje letališke kontrole z radarsko opremo za nadzor.

(a)

pooblastilo radar (RAD), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve priletne kontrole z uporabo primarnega ali sekundarnega radarja;

(b)

pooblastilo precizni priletni radar (PAR), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu radar, ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje preciznih priletov kontroliranih s tal, z uporabo preciznega priletnega radarja, zrakoplovom v končnem priletu na vzletno-pristajalno stezo;

(c)

pooblastilo nadzorni priletni radar (SRA), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu radar, ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje nepreciznih priletov kontroliranih s tal, z uporabo opreme za nadzor, zrakoplovom v končnem priletu na vzletno-pristajalno stezo;

(d)

pooblastilo avtomatski odvisni nadzor (ADS), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve priletne kontrole z uporabo opreme za avtomatski odvisni nadzor;

(e)

pooblastilo terminalnega kontrolorja (TCL), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu radar ali za avtomatski odvisni nadzor, ki dokazuje, da je imetnik usposobljen za zagotavljanje storitev kontrole zračnega prometa z uporabo katere koli opreme za nadzor zrakoplovom, ki se nahajajo v določenem terminalnem območju in/ali sosednjih območjih;

(a)

pooblastilo radar (RAD), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitev območne kontrole z uporabo radarske opreme za nadzor zračnega prometa;

(b)

pooblastilo za avtomatski odvisni nadzor (ADS), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitev območne kontrole z uporabo opreme za avtomatski odvisni nadzor;

(c)

pooblastilo terminalnega kontrolorja zračnega prometa (TCL), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu radar ali avtomatski odvisni nadzor, ki dokazuje, da je imetnik usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa z uporabo katere koli opreme za nadzor zračnega prometa zrakoplovom, ki se nahajajo v določenem terminalnem območju in/ali sosednjih območjih.

(d)

pooblastilo za oceansko kontrolo (OCL), ki dokazuje, da je imetnik usposobljen za zagotavljanje storitev kontrole zračnega prometa zrakoplovom, ki se nahajajo na področju oceanske kontrole.

(a)

je kandidat v zadnjih 12 mesecih v okviru privilegijev iz licence opravil minimalno število ur, kakor je navedeno v odobreni shemi usposobljenosti v enoti;

(b)

je bila usposobljenost kandidata ocenjena v skladu z delom C Priloge II in

(c)

ima kandidat veljavno zdravniško spričevalo.

(a)

se učinkovito sporazumeva v glasovnih situacijah (telefon/radijska postaja) in situacijah „iz oči v oči“;

(b)

se natančno in jasno sporazumeva o skupnih, konkretnih in z delom povezanih temah;

(c)

uporablja ustrezne komunikacijske strategije za izmenjavo sporočil ter prepoznanje in reševanje nesporazumov na splošno ali v povezavi z delom;

(d)

uspešno in relativno preprosto rešuje jezikovne izzive, ki jih prinašajo zapleti ali nepričakovan razvoj dogodkov, ki se pojavijo med rutinskim delom ali med sporazumevanjem, s katerim so v normalnih razmerah seznanjeni, in

(e)

uporabljati narečje ali naglas, ki sta razumljiva letalski skupnosti.

(a)

treh let, če je dokazana stopnja uporabniška stopnja (četrta stopnja) v skladu s Prilogo III, ali

(b)

šest let, če je dokazana stopnja napredna stopnja (peta stopnja) v skladu s Prilogo III.

(a)

imajo licenco kontrolorja zračnega prometa;

(b)

so v neposrednem predhodnem obdobju najmanj enega leta ali daljšem obdobju, katerega trajanje določi pristojni organ, izvajali privilegije iz licence kontrolorja zračnega prometa v skladu z ratingom in pooblastili, za katera se izvaja usposabljanje, in

(c)

so uspešno zaključili odobren tečaj za inštruktorja usposabljanja na delovnem mestu in pri tem na podlagi ustreznega preverjanja znanja dokazali zahtevano znanje in pedagoške sposobnosti.

(a)

24 mesecev do 40. leta starosti kontrolorja zračnega prometa;

(b)

12 mesecev po 40. letu starosti.

(a)

prenehajo izvajati privilegije iz licence, kadar koli ugotovijo, da se je njihovo zdravstveno stanje poslabšalo, zaradi česar morda ne bi bili zmožni varno izvajati privilegijev iz licence;

(b)

obvestijo ustreznega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, da so ugotovili poslabšanje svojega zdravstvenega stanja ali da so pod vplivom kakršnih koli psihoaktivnih snovi ali zdravil, zaradi česar morda ne bili zmožni varno izvajati privilegije iz licence.

(a)

imajo učinkovit sistem upravljanja ter dovolj osebja z ustreznimi kvalifikacijami in izkušnjami za zagotavljanje usposabljanja v skladu s to uredbo;

(b)

jasno opredelijo odgovornost za varnost znotraj odobrene organizacije za usposabljanje, vključno z neposredno odgovornostjo za varnost s strani višjega vodstva;

(c)

imajo razpoložljive in potrebne prostore, opremo in namestitev, primerne za vrsto ponujenega usposabljanja;

(d)

predložijo dokaze o primernem sistemu vodenja kakovosti, vzpostavljenem v okviru sistema upravljanja, za spremljanje skladnosti s sistemi in postopki, ki zagotavljajo, da zagotovljene storitve usposabljanja ustrezajo standardom iz te uredbe, ter ustreznosti teh sistemov in postopkov;

(e)

vzpostavijo sistem vodenja evidenc, ki omogoča ustrezno hranjenje in zanesljivo sledljivost ustreznih dejavnosti;

(f)

dokažejo, da so na voljo zadostna sredstva za izvajanje usposabljanja v skladu s to uredbo in da imajo dejavnosti zadostno zavarovalno kritje v skladu z naravo zagotovljenega usposabljanja.

(a)

izdajanje in razveljavljanje licenc, ratingov in pooblastil, za katere sta bili opravljeni ustrezni usposabljanje in ocenjevanje v pristojnosti pristojnega organa;

(b)

ponovno potrditev veljavnosti, podaljšanje in začasni odvzem ratingov in pooblastil, iz katerih se privilegiji izvajajo v pristojnosti pristojnega organa;

(c)

certifikacijo organizacij za usposabljanje;

(d)

odobritev tečajev usposabljanja, načrtov usposabljanja v enoti in shem usposobljenosti v enoti;

(e)

potrditev izpraševalcev ali ocenjevalcev usposobljenosti;

(f)

spremljanje in pregled sistemov usposabljanja;

(g)

vzpostavitev ustreznih pritožbenih mehanizmov in mehanizmov za obveščanje;

(h)

odobritev potrebe po napredni stopnji (peto stopnjo) znanja jezika v skladu s členom 13(5).

(i)

odobritev postopkov v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja v skladu s členom 17(3).

11.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 206/39

(1)

V skladu s členom 80(1)(c) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev se mora uporabljati Direktiva Sveta 91/414/EGS (2) za aktivne snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna v skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 (3). Flukvinkonazol je aktivna snov, za katero je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (4) in (ES) št. 1490/2002 (5) določata podrobna pravila za izvajanje druge in tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in vzpostavljata seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje flukvinkonazol.

(3)

V skladu s členom 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1095/2007 z dne 20. septembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1490/2002 o nadaljnjih podrobnih pravilih za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS ter Uredbe (ES) št. 2229/2004 o določitvi nadaljnjih podrobnih pravil za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (6) je prijavitelj v dveh mesecih po začetku veljavnosti navedene uredbe umaknil predlog za vključitev aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Zato je bila za nevključitev flukvinkonazola sprejeta Odločba Komisije 2008/934/ES z dne 5. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedene snovi (7).

(4)

Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil nov zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe (ES) št. 33/2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I.

(5)

Zahtevek je bil vložen pri Irski, ki je bila z Uredbo (ES) št. 1490/2002 imenovana za državo članico poročevalko. Rok za pospešeni postopek je bil upoštevan. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2008/934/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(6)

Irska je ocenila dodatne podatke, ki jih je predložil vlagatelj, in pripravila dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 13. aprila 2010 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Agencija je dodatno poročilo poslala v presojo drugim državam članicam in vlagatelju ter prejete pripombe posredovala Komisiji. V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije je Agencija 25. februarja 2011 Komisiji predložila svoj sklep o flukvinkonazolu (8). Države članice in Komisija so osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 17. junija 2011 v obliki poročila Komisije o pregledu flukvinkonazola.

(7)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo flukvinkonazol, lahko pričakuje, da bodo na splošno izpolnjevala zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno, da se flukvinkonazol v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 odobri.

(8)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s členom 6 Uredbe in glede na trenutno znanstveno in tehnično stanje pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve.

(9)

Brez poseganja v sklep, da je treba flukvinkonazol odobriti, je še zlasti primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(10)

Pred odobritvijo je treba določiti primeren rok, da se bodo države članice in zainteresirane strani lahko pripravile na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale z odobritvijo.

(11)

Brez poseganja v obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki izhajajo iz odobritve, in ob upoštevanju posebnega položaja, ki je nastal s prehodom od Direktive 91/414/EGS k Uredbi (ES) št. 1107/2009, je treba upoštevati naslednje. Državam članicam je treba po odobritvi omogočiti šestmesečno obdobje, da pregledajo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo flukvinkonazol. Države članice morajo veljavne registracije po potrebi spremeniti, nadomestiti ali preklicati. Z odstopanjem od navedenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne posodobljene dokumentacije iz Priloge III za vsako fitofarmacevtsko sredstvo in za vsako nameravano uporabo po enotnih načelih iz Direktive 91/414/EGS.

(12)

Izkušnje iz vključitev aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (9), so pokazale, da se lahko pri razlagi obveznosti imetnikov veljavnih registracij glede dostopa do podatkov pojavijo težave. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti obveznosti držav članic, zlasti obveznost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I k navedeni direktivi ali uredbam, s katerimi so odobrene aktivne snovi.

(13)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (10).

(14)

Odločba 2008/934/ES določa nevključitev flukvinkonazola in preklic registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov, do 31. decembra 2011. V Prilogi k navedeni odločbi je treba črtati vrstico o flukvinkonazolu. Odločbo 2008/934/ES je zato primerno ustrezno spremeniti.

(15)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

če sredstvo vsebuje flukvinkonazol kot edino aktivno snov, najpozneje do 31. decembra 2015 po potrebi spremenijo ali prekličejo registracijo, ali

(b)

če sredstvo vsebuje flukvinkonazol kot eno od več aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 31. decembra 2015 ali do datuma, določenega za tako spremembo ali preklic v ustreznih aktih, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS oziroma s katerimi so bile zadevne snovi odobrene, pri čemer se upošteva poznejši datum.

11.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 206/44

(1)

V skladu s členom 80(1)(c) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev se mora uporabljati Direktiva Sveta 91/414/EGS (2) za aktivne snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna v skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 (3). Triazoksid je aktivna snov, za katero je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (4) in (ES) št. 1490/2002 (5) določata podrobna pravila za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam je vključeval triazoksid. Z Odločbo Komisije 2009/860/ES (6) je bilo sklenjeno, da se triazoksid ne vključi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe (ES) št. 33/2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I.

(4)

Zahtevek je bil vložen pri Združenem kraljestvu, ki je bilo z Uredbo (ES) št. 1490/2002 imenovano za državo članico poročevalko. Rok za pospešeni postopek je bil upoštevan. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2009/860/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(5)

Združeno kraljestvo je ocenilo nove informacije in podatke, ki jih je predložil vlagatelj, ter pripravilo dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 10. junija 2010 predložilo Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(6)

Agencija je dodatno poročilo poslala v presojo drugim državam članicam in vlagatelju ter prejete pripombe posredovala Komisiji. V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije so dodatno poročilo pregledali strokovnjaki držav članic in Agencije. Agencija je 15. februarja 2011 Komisiji predložila sklep o triazoksidu (7). Države članice in Komisija so osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 17. junija 2011 v obliki poročila Komisije o pregledu triazoksida.

(7)

V dodatnem poročilu države članice poročevalke in novem sklepu Agencije so bili analizirani razlogi za nevključitev. Navedeni razlog je bil zlasti, da ni bilo možno izvesti zanesljive ocene tveganja za potrošnike, saj so manjkali podatki za določitev narave ostankov v rastlinskih proizvodih in morebitnem prenosu ostankov v živalske proizvode.

(8)

Novi podatki, ki jih je predložil vlagatelj, kažejo, da se izpostavljenost potrošnikov lahko šteje za sprejemljivo.

(9)

Zato se na podlagi dodatnih informacij, ki jih predloži vlagatelj, lahko izločijo posebni pomisleki, ki so bili razlog za nevključitev. Drugih odprtih znanstvenih vprašanj ni bilo.

(10)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo triazoksid, lahko pričakuje, da bodo na splošno izpolnjevala zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno, da se triazoksid v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 odobri.

(11)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s členom 6 Uredbe in glede na trenutno znanstveno in tehnično stanje pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve.

(12)

Brez poseganja v sklep, da je treba triazoksid odobriti, je še zlasti primerno zahtevati dodatne podatke potrditvene narave.

(13)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (8).

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

11.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 206/48

11.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 206/50

(1)

Svet je 11. avgusta 2010 sprejel Sklep 2010/450/SZVP (1) o imenovanju ge. Rosalind MARSDEN za posebno predstavnico Evropske unije (PPEU) za Sudan, od 1. septembra 2010 do 31. avgusta 2011.

(2)

Republika Južni Sudan je 9. julija 2011 razglasila neodvisnost, zato PPEU od takrat pokriva dve neodvisni državi.

(3)

Go. Rosalind MARSDEN bi bilo treba imenovati za PPEU za Republiko Sudan in Republiko Južni Sudan za obdobje od 9. julija 2011 do 30. junija 2012. Zato bi bilo treba spremeniti in podaljšati Sklep 2010/450/SZVP.

(4)

PPEU bo svoj mandat opravljala v razmerah, ki bi se lahko poslabšale in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

1.

naslov sklepa se nadomesti z naslednjim naslovom:

2.

členi 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

Ga. Rosalind MARSDEN je imenovana za posebno predstavnico Evropske unije (PPEU) za Republiko Sudan (‚Sudan‘) in Republiko Južni Sudan (‚Južni Sudan‘) od 9. julija 2011 do 30. junija 2012. Mandat PPEU lahko predčasno preneha, če tako odloči Svet na priporočilo visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

Člen 2

Politični cilji

Mandat PPEU temelji na političnih ciljih Evropske unije (v nadaljevanju besedila: Unija ali EU) v zvezi s Sudanom in Južnim Sudanom, sodelovanju s sudanskimi stranmi, Afriško unijo (AU) in Združenimi narodi (ZN) ter drugimi nacionalnimi, regionalnimi in mednarodnimi zainteresiranimi stranmi, da se doseže miren soobstoj Sudana in Južnega Sudana po izteku celovitega mirovnega sporazuma (CPA) in razglasitvi neodvisnosti Južnega Sudana dne 9. julija 2011. Med politične cilje Unije sodi dejavno prispevanje k rešitvi morebitnih nerešenih vprašanj v okviru celovitega mirovnega sporazuma in po njem ter pomoč stranem pri izvajanju dogovorov, podpiranje prizadevanj za stabilizacijo razmer na nestabilnem mejnem območju med severom in jugom, spodbujanje vzpostavljanja institucij in utrjevanje stabilnosti, varnosti in razvoja Južnega Sudana, iskanje politične rešitve konflikta v Darfurju, spodbujanje demokratičnega upravljanja, odgovornosti in spoštovanja človekovih pravic, med drugim s sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem, ohranitev prizadevanj v vzhodnem Sudanu in izboljšanje dostopa za humanitarne organizacije v celotnem Sudanu in Južnem Sudanu.

Poleg tega mandat PPEU temelji na političnih ciljih Unije za pomoč pri zmanjšanju in odpravi groženj, ki jo za stabilnost Južnega Sudana in širše regije predstavlja Gospodova odporniška vojska (LRA).

Člen 3

Naloge

1.   Da bi se dosegli politični cilji, ima PPEU naslednje naloge:

2.   Z namenom izpolnjevanja svojih nalog PPEU med drugim:

3.

v členu 4 se doda naslednji odstavek:

„3.   PPEU tesno sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD).“;

4.

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek 1 820 000 EUR za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. septembra 2010 do 30. junija 2012, se poveča za 955 000 EUR.“;

5.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Vzpostavitev in sestava ekipe

1.   PPEU je v okviru svojega mandata in ustreznih razpoložljivih finančnih sredstev odgovorna za sestavo svoje ekipe. Ekipa vključuje strokovnjake za določena politična vprašanja, kot to zahteva mandat. PPEU nemudoma obvesti Svet in Komisijo o sestavi ekipe.

2.   Države članice, institucije Unije in ESZD lahko predlagajo začasno dodelitev osebja za delo pri PPEU. Plače osebja, ki ga PPEU začasno dodeli država članica ali institucija Unije, krije zadevna država članica, institucija Unije ali ESZD. PPEU se lahko začasno dodelijo tudi strokovnjaki, ki so jih države članice začasno dodelile institucijam Unije ali ESZD. Člani mednarodnega pogodbenega osebja so državljani ene od držav članic.

3.   Vse začasno dodeljeno osebje ostane pod upravno pristojnostjo države članice, institucije Unije ali ESZD, ki ga je začasno dodelila, ter opravlja svoje obveznosti in deluje v interesu mandata PPEU.

4.   V Bruslju, Kartumu in Jubi se ohranijo uradi PPEU s potrebnim političnim, upravnim in logističnim podpornim osebjem.“;

6.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Varovanje tajnih podatkov EU

PPEU in člani njene ekipe spoštujejo načela varovanja tajnosti in minimalne standarde varovanja tajnosti, določene v Sklepu Sveta 2011/292/EU z dne 31. marca 2011 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (2).

7.

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Varnost

V skladu s politiko Unije o varnosti osebja, ki je v okviru operativnih zmogljivosti iz naslova V Pogodbe razporejeno izven Unije, PPEU v skladu s svojimi nalogami in varnostnimi razmerami na geografskem območju, za katerega je zadolžena, sprejme vse smiselno izvedljive ukrepe za varnost vsega osebja pod njeno neposredno pristojnostjo, zlasti z:

8.

člen 11(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   PPEU redno poroča PVO o razmerah v Darfurju in razmerah v Sudanu in Južnem Sudanu.“;

9.

člen 12(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Na terenu vzdržuje tesne stike z vodji delegacij Unije, med drugim v Kartumu, Jubi, Adis Abebi in New Yorku, ter vodji misij držav članic. Ti mu pri izvajanju nalog pomagajo po svojih najboljših močeh. PPEU je prav tako v stiku z drugimi mednarodnimi in regionalnimi akterji na terenu.“;

10.

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Pregled

Izvajanje tega sklepa in njegova skladnost z drugimi prispevki Unije za zadevno regijo se redno preverja. PPEU predloži Svetu, VP in Komisiji poročilo o napredku do konca meseca januarja 2012 kakor tudi izčrpno poročilo o izvedbi nalog v okviru mandata ob njegovem izteku.“.

11.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 206/53

(1)

Svet je 28. februarja 2011 sprejel Sklep 2011/137/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji.

(2)

Glede na resnost razmer v Libiji bi bilo treba na seznam oseb in subjektov iz Priloge IV k Sklepu 2011/137/SZVP, za katere veljajo omejevalni ukrepi, dodati še dva subjekta –