29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/1

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU, (2) določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/3

(1)

V skladu s členom 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Češke z dne 20. oktobra 2004 za registracijo imena „Karlovarské oplatky“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Avstrija in Nemčija sta v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 registraciji ugovarjali. Ugovori so se na podlagi točk (a), (b), (c) in (d) prvega pododstavka člena 7(3) navedene uredbe šteli za sprejemljive.

(3)

Komisija je v dopisih z dne 21. januarja 2008 zadevne države članice pozvala, naj se sporazumejo v skladu s svojimi internimi postopki.

(4)

Ker Avstrija in Češka ter Češka in Nemčija v predvidenem roku niso dosegle soglasja, mora Komisija sprejeti sklep po postopku iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(5)

V zvezi z domnevno neskladnostjo s členom 2 zaradi razmejitve geografskega območja in proizvodnje na tem območju, uporabe in značilnosti naravne mineralne vode ter pojavljanja grafičnega motiva na oblatih so pristojni nacionalni organi potrdili, da so bili ti elementi pravilni in da poleg tega ni bila ugotovljena nobena očitna napaka. Nacionalni organi so predložili tudi dokaze, da se ime „Karlovarské oplatky“ uporablja v smislu člena 2(1)(b) Uredbe (ES) št. 510/2006 in da ga je predlagala prepoznana skupina proizvajalcev.

(6)

Ugotovljeno je bilo, da sta imeni „Karlsbader Oblaten“ in „Karlovarské oplatky“ prevoda drug drugega v nemškem oziroma češkem jeziku. Nemčija je ugovarjala, da so bile blagovne znamke, vključno z imenom „Karlsbader Oblaten“ registrirane, preden je bila predložena vloga za registracijo imena „Karlovarské oplatky“ kot zaščitene geografske označbe. Predložen je bil možen dokaz, da je ime v drugem primeru pridobilo status blagovne znamke, uveljavljene z rabo. Prav tako je bil predložen dokaz, da potrošniki v Nemčiji ime „Karlsbader Oblaten“ povezujejo z določeno vrsto oblatov. Vendar v izjavah o ugovoru ni bil predložen nikakršen dokaz, da potrošniki oblate tesno povezujejo z vsemi blagovnimi znamkami ali pa katero koli blagovno znamko, ki bi bila drugačna od opisnega izraza „Karlsbader Oblaten“; prav tako ni bil predložen dokaz, da bi potrošniki lahko imeli zmotne predstave o pravi identiteti proizvoda, trženega pod imenom „Karlovarské oplatky“. Komisija zato ne more skleniti, da bi bila registracija imena „Karlovarské oplatky“ v nasprotju s členom 3(4) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(7)

Ker je poglavitni del imen „Karlsbader Oblaten“ in „Karlovarské oplatky“ identičen, je upravičeno sklepati, da sta imeni za namene člena 7(3)(c) Uredbe (ES) št. 510/2006 delno identični. Ker sta imeni prevoda drug drugega in ker imata proizvoda skupno poreklo ter sta si fonetično in navzven podobna, bi lahko zaradi uporabe zaščite iz člena 13 Uredbe (ES) št. 510/2006 in zlasti njegovega odstavka 1(b) pristojno sodišče sklenilo, da bi bilo ime „Karlovarské oplatky“, če bi bilo registrirano, zaščiteno pred uporabo imena „Karlsbader Oblaten“ na zadevnih oblatih. Dokazi kažejo, da bi bil v smislu člena 7(3)(c) Uredbe (ES) št. 510/2006 obstoj imena „Karlsbader Oblaten“ ogrožen z registracijo imena „Karlovarské oplatky“.

(8)

Izjave o ugovoru so bile sprejete v postopek, med drugim zato, ker bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj delno identičnega imena, in sicer imena „Karlsbader Oblaten“, v kolikor se to ime uporablja za proizvod in ni zaščiteno v okviru zakonodaje o blagovnih znamkah. Dokazi obenem kažejo, da ime „Karlsbader Oblaten“ izvira od proizvajalcev iz mesta, ki je bilo nekoč znano kot Karlsbad, in da se zadevni oblati že dolgo časa proizvajajo pod tem imenom. Poleg tega je iz dokazov razvidno, da namen uporabe imena „Karlsbader Oblaten“, ki se nanaša na avtentičen in tradicionalen proizvod istega porekla kot proizvod „Karlovarské oplatky“, ni bil okoriščanje s slovesom imena tega drugega proizvoda. Zato ter zaradi pravičnosti in tradicionalne rabe je treba predvideti maksimalno prehodno obdobje iz člena 13(3) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(9)

Zaradi neizpolnjevanja pogojev iz člena 14(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 blagovnih znamk, ki vsebujejo ime „Karlsbader Oblaten“ in so bile zaščitene z registracijo ali privzete prek rabe pred predložitvijo vloge za registracijo imena „Karlovarské oplatky“, ni mogoče razveljaviti ali ovirati njihove nadaljnje uporabe na podlagi registracije imena „Karlovarské oplatky“ kot zaščitene geografske označbe pod pogojem, da so izpolnjene druge splošne zahteve zakonodaje o blagovnih znamkah.

(10)

Kar zadeva generični status, so se dokazi, predloženi v okviru izjav o ugovoru, nanašali na domnevno občo rabo izraza „Karlsbader Oblaten“ v Nemčiji in Avstriji in ne na rabo izraza „Karlovarské oplatky“. Čeprav so bili v ugovorih predloženi dokazi, da obstajajo številni primeri uporabe v smislu splošnega opisnega izraza, vključno z nemškim izrazom „Karlsbader Oblaten“, pa ni bil predložen dokaz, da se ime „Karlovarské oplatky“ uporablja za označevanje vrste proizvodov, ki ne izvirajo iz območja mesta Karlovy Vary. Ime „Karlovarské oplatky“ je bilo leta 1967 na Češkem zaščiteno kot geografska označba. Ugovor ne upošteva okoliščin na Češkem. Na podlagi predloženih informacij zato ni mogoče skleniti, da je ime „Karlovarské oplatky“ generično, in ne gre za kršitev člena 3(1) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(11)

Glede na navedeno je treba ime „Karlovarské oplatky“ vpisati v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb pod pogojem, da se predvidi prehodno obdobje petih let, med katerim se lahko ime „Karlsbader Oblaten“ še naprej uporablja v okoliščinah, ki so brez takšnega prehodnega obdobja lahko v nasprotju z določbami o zaščiti iz člena 13(1) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(12)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/5

(1)

V skladu s členom 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Češke z dne 19. oktobra 2004 za registracijo imena „Karlovarské trojhránky“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Avstrija in Nemčija sta v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 registraciji ugovarjali. Ugovori so se na podlagi točk (a), (b), (c) in (d) prvega pododstavka člena 7(3) navedene uredbe šteli za sprejemljive.

(3)

Komisija je v dopisih z dne 6. maja 2008 zadevni državi članici pozvala, naj med seboj dosežeta dogovor v skladu z njunimi notranjimi postopki.

(4)

Ker Avstrija in Češka ter Češka in Nemčija v predvidenem roku niso dosegle soglasja, mora Komisija sprejeti sklep po postopku iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(5)

V zvezi z domnevno neskladnostjo s členom 2 Uredbe (ES) št. 510/2006 zaradi odsotnosti proizvodnje na geografskem območju in zaradi njenega velikega slovesa so pristojni nacionalni organi potrdili, da je proizvodnja potekala na geografskem območju. Povezava temelji na posebni kakovosti proizvoda, ki se pripisuje geografskemu območju, in sicer naravne mineralne vode, ki se uporablja pri proizvodnji, kar zadošča za izpolnjevanje zahtev iz člena 2(1)(b); dejstvo, ali sloves nekega proizvoda zadošča za izpolnjevanje zahtev iz člena 2(1) ali ne, je nepomembno.

(6)

Nemčija je ugovarjala, da so bile blagovne znamke, vključno z imenom „Karlsbader Oblaten“ registrirane, preden je bila predložena vloga za registracijo imena „Karlovarské trojhránky“ kot zaščitene geografske označbe. Prav tako je bil predložen dokaz, da potrošniki v Nemčiji ime „Karlsbader Oblaten“ povezujejo z določeno vrsto oblatov. Vendar v izjavah o ugovoru ni bil predložen nikakršen dokaz, da potrošniki oblate tesno povezujejo z vsemi blagovnimi znamkami ali pa katero koli blagovno znamko, ki bi bila drugačna od opisnega izraza „Karlsbader Oblaten“; prav tako ni bil predložen dokaz, da bi potrošniki lahko imeli zmotne predstave o pravi identiteti proizvoda, trženega pod imenom „Karlovarské trojhránky“. Komisija zato ne more skleniti, da bi bila registracija imena „Karlovarské trojhránky“ v nasprotju s členom 3(4) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(7)

Ker je poglavitni del imen „Karlsbader Oblaten“ in „Karlovarské trojhránky“ identičen, je upravičeno sklepati, da sta imeni za namene člena 7(3)(c) Uredbe (ES) št. 510/2006 delno identični. Ker imata proizvoda skupno poreklo in sta si podobna, bi lahko zaradi uporabe zaščite iz člena 13 Uredbe (ES) št. 510/2006 in zlasti njegovega odstavka 1(b) pristojno sodišče sklenilo, da bi bilo ime „Karlovarské trojhránky“, če bi bilo registrirano, zaščiteno pred uporabo imena „Karlsbader Oblaten“ na zadevnih oblatih. Dokazi kažejo, da bi bil v smislu člena 7(3)(c) Uredbe (ES) št. 510/2006 obstoj imena „Karlsbader Oblaten“ ogrožen z registracijo imena „Karlovarské trojhránky“.

(8)

Izjave o ugovoru so bile sprejete v postopek, med drugim zato, ker bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj delno identičnega imena, in sicer imena „Karlsbader Oblaten“, kolikor se to ime uporablja na proizvodu in ni zaščiteno v okviru zakonodaje o blagovnih znamkah. Dokazi obenem kažejo, da ime „Karlsbader Oblaten“ izvira od proizvajalcev iz mesta, ki je bilo nekoč znano kot Karlsbad, in da se zadevni oblati že dolgo časa proizvajajo pod tem imenom. Dokazi kažejo tudi, da se ime „Karlsbader Oblaten“ uporablja za avtentičen in tradicionalen proizvod, ki ne izkorišča slovesa imena „Karlovarské trojhránky“. Zato je treba predvideti maksimalno prehodno obdobje iz člena 13(3) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(9)

Zaradi neizpolnjevanja pogojev iz člena 14(1) blagovnih znamk, ki vsebujejo ime „Karlsbader Oblaten“ in so bile zaščitene z registracijo ali privzete prek rabe pred predložitvijo vloge za registracijo imena „Karlovarské trojhránky“, ni mogoče razveljaviti ali ovirati njihove nadaljnje uporabe na podlagi registracije imena „Karlovarské trojhránky“ kot zaščitene geografske označbe, če so splošne zahteve iz zakonodaje za blagovne znamke sicer izpolnjene.

(10)

Kar zadeva generični status, so se dokazi, predloženi v okviru izjav o ugovoru, nanašali na občo rabo izraza „Karlsbader Oblaten“ in ne na rabo izraza „Karlovarské trojhránky“. Čeprav so bili v ugovorih predloženi dokazi, da obstajajo številni primeri uporabe v smislu splošnega opisnega izraza, vključno z nemškim izrazom „Karlsbader Oblaten“, pa ni bil predložen dokaz, da se ime „Karlovarské trojhránky“ uporablja za označevanje vrste proizvodov, ki ne izvirajo iz območja mesta Karlovy Vary. Ugovor ne upošteva okoliščin na Češkem. Na podlagi predloženih informacij zato ni mogoče skleniti, da je ime „Karlovarské trojhránky“ generično, in ne gre za kršitev člena 3(1) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(11)

Glede na navedeno je treba ime „Karlovarské trojhránky“ vpisati v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb pod pogojem, da se predvidi prehodno obdobje petih let, med katerim se lahko ime „Karlsbader Oblaten“ še naprej uporablja v okoliščinah, ki so izključno v prehodnem obdobju lahko v nasprotju z določbami o zaščiti iz člena 13(1) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(12)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/8

29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/10

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 634/2011 (2) je odprla stalni javni razpis za tržno leto 2010/2011 za uvoz sladkorja z oznako KN 1701 po znižani carinski dajatvi.

(2)

V skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 634/2011 se bo Komisija ob upoštevanju ponudb, prejetih v odgovor na delni javni razpis, odločila o tem, ali bo določila najnižjo carinsko dajatev za osemmestno oznako KN.

(3)

Na podlagi ponudb, prejetih na second delni javni razpis, se najmanjša carinska dajatev določi za nekatere osemmestne oznake za sladkor z oznako KN 1701 in se ne določi za druge osemmestne oznake za sladkor z navedeno KN oznako.

(4)

Da se trg hitro obvesti in zagotovi učinkovito upravljanje ukrepa, mora ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/12

(1)

Svet je 4. februarja 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/124/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) (2) in Skupni ukrep 2008/123/SZVP (3) o imenovanju Pietra FEITHA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) na Kosovu.

(2)

Svet je 5. maja 2011 sprejel Sklep 2011/270/SZVP (4) o imenovanju Fernanda GENTILINIJA za PPEU na Kosovu do 31. julija 2011.

(3)

Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati do 30. septembra 2011.

(4)

PPEU bo svoj mandat opravljal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

Fernando GENTILINI je imenovan za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) na Kosovu od 1. maja 2011 do 30. septembra 2011. Mandat PPEU lahko predčasno preneha, če tako odloči Svet na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).“

2.

Člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. maja 2011 do 30. septembra 2011 znaša 690 000 EUR.“

29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/13

(1)

Evropske standarde v skladu z Direktivo 2001/95/ES določajo evropski organi za standarde. Taki standardi morajo zagotavljali, da proizvodi izpolnjujejo splošno varnostno zahtevo navedene direktive.

(2)

V skladu z Direktivo 2001/95/ES se domneva, da je proizvod varen, kadar je v skladu s prostovoljnimi nacionalnimi standardi, ki prevzemajo evropske, sklicevanja na katere je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije.

(3)

Člen 4 Direktive 2001/95/ES določa postopek za pripravo evropskih standardov. V skladu z navedenim postopkom Komisija določi posebne varnostne zahteve, ki jih morajo evropski standardi izpolnjevati, in na podlagi navedenih zahtev nato evropskim organom za standarde podeli mandat za pripravo navedenih standardov.

(4)

Komisija objavi sklicevanja na evropske standarde, ki so bili sprejeti na navedeni način, v Uradnem listu Evropske unije. V skladu z drugim pododstavkom člena 4(2) Direktive 2001/95/ES se sklicevanja na evropske standarde, ki so jih evropski organi za standarde sprejeli pred začetkom veljavnosti navedene direktive, lahko objavijo v Uradnem listu Evropske unije celo brez mandata Komisije, če navedeni standardi zagotavljajo skladnost s splošno varnostno zahtevo iz navedene direktive.

(5)

Komisija je z Odločbo 2005/718/ES (2) objavila sklicevanja na sedem evropskih standardov v zvezi z varnostjo gimnastične opreme v Uradnem listu Evropske unije.

(6)

Sedem evropskih standardov o varnosti zadevne gimnastične opreme iz Odločbe 2005/718/ES ni podprtih z mandatom Komisije, ki bi bil sprejet v skladu s členom 4(1) Direktive 2001/95/ES.

(7)

Eden od navedenih standardov EN 913:1996 je bil nadomeščen z novo različico EN 913:2008. Ta nova različica je bila sprejeta po začetku veljavnosti Direktive 2001/95/ES, zato se sklicevanje nanjo brez mandata Komisije, ki vključuje posebne varnostne zahteve, ne more objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(8)

Za oceno skladnosti nove različice in morebitnih prihodnjih različic evropskih standardov za gimnastično opremo s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES je treba ponovno izvesti postopek iz člena 4 navedene direktive.

(9)

Komisija mora zato določiti posebne varnostne zahteve za gimnastično opremo, da lahko nato podeli mandat evropskim organom za standarde, ki na podlagi navedenih zahtev pripravijo ustrezne evropske standarde za gimnastično opremo.

(10)

Ko bodo zadevni standardi na voljo in če se bo Komisija odločila, da objavi sklicevanja nanje v Uradnem listu Evropske unije, je treba po postopku iz člena 4(2) Direktive 2001/95/ES domnevati, da gimnastična oprema izpolnjuje splošne varnostne zahteve navedene direktive glede varnostnih zahtev, ki jih zajemajo standardi.

(11)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15 Direktive 2001/95/ES –

29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/17

(1)

V skladu z direktivama 92/79/EGS in 92/80/EGS mora Komisija vsake štiri leta Svetu predložiti poročilo o stopnjah in strukturi trošarin za predelani tobak, v katerem upošteva pravilno delovanje notranjega trga, dejansko vrednost trošarinskih stopenj in širše cilje Pogodbe.

(2)

To poročilo mora temeljiti predvsem na informacijah, ki jih predložijo države članice o vseh sprostitvah predelanega tobaka v predhodnem koledarskem letu v promet.

(3)

Za zagotovitev pravočasnih in zadostnih informacij, ki so potrebne za pripravo poročila iz člena 4(1) direktiv 92/79/EGS in 92/80/EGS, ter da se zagotovi bolj dinamično spremljanje nadaljnjega razvoja, morajo države članice vsako leto Komisiji predložiti statistične podatke. Ti podatki se lahko nanašajo na podatke, ki jih države članice zberejo za izračun ponderirane povprečne maloprodajne cene.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za trošarine –

29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/20

(1)

Komisija je 26. maja 2011 prejela prošnjo Danske v skladu s členom 30(4) Direktive 2004/17/ES, ki je bila Komisiji predložena v obliki elektronske pošte.

(2)

Prošnja, ki jo je vložila Kraljevina Danska, zadeva iskanje nafte in plina ter izkoriščanje nafte na Danskem, z izjemo Grenlandije in Ferskih otokov. V skladu s predhodnimi odločbami Komisije o združitvah (2) sta bili v prošnji navedeni dve ločeni dejavnosti, in sicer:

V skladu z navedenimi odločbami Komisije pomeni „proizvodnja“ za namene tega sklepa tudi „urejanje nahajališč“, tj. vzpostavitev ustrezne infrastrukture za prihodnjo proizvodnjo (naftne ploščadi, naftovodi, naftni terminali itd.). Poleg tega uveljavljena praksa Komisije kaže, da „urejanje nahajališč surove nafte, njena proizvodnja in prodaja“ sestavljajo „en ustrezen proizvodni trg“ (3). Zato bo za namene tega sklepa izraz „proizvodnja“ vključeval tudi „urejanje nahajališč“ in (prvo) prodajo nafte.

(3)

V danskih koncesijah za nafto in/ali plin v vlogi imetnikov licenc ali gospodarskih subjektov sodeluje 29 družb, od tega so trije gospodarski subjekti odgovorni za trenutno proizvodnjo nafte in plina. Ti so Mærsk Olie og Gas A/S („Mærsk“ upravlja 15 območij), DONG E&P A/S („Dong“ upravlja 3 območja) in Hess Denmark ApS („Hess“ upravlja 1 območje) (4). Poleg tega sta Wintershall Nordzee B.V. in Altinex Oil Denmark A/S (NORECO) kot gospodarska subjekta prišla do odkritij na nerazvitih območjih, na katerih trenutno ni proizvodnje. Zaradi delitve tveganja poteka običajno vodenje dejavnosti iskanja in izkoriščanja na podlagi sporazumov o skupnih vlaganjih, pri katerih se ena stranka imenuje kot „gospodarski subjekt“, ostale stranke pri skupnem vlaganju pa dobijo sorazmerni delež nafte in plina, ki ju proizvede konzorcij. Udeleženci, ki niso gospodarski subjekti, imajo popoln nadzor nad tem, kje, kdaj in komu prodajajo, ter so tako hkrati stranke gospodarskih subjektov in njihovi konkurenti.

(4)

Prošnjo je vložil in tudi potrdil danski organ za konkurenco in potrošnike (Konkurrence- og Forbrugerstyrelsen).

(5)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se navedena direktiva ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočanje opravljanja dejavnosti, za katere velja Direktiva 2004/17/ES, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje za neomejenega, če je država članica pri odprtju zadevnega sektorja ali njegovega dela izvajala in uporabila ustrezno zakonodajo EU.

(6)

Ker Danska izvaja in uporablja Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (5), se v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) Direktive 2004/17/ES šteje, da dostop do trga ni omejen. Neposredno izpostavljenost konkurenci na določenem trgu je treba oceniti na podlagi različnih meril, od katerih ni nobeno nujno odločilno.

(7)

Za oceno, ali so ustrezni gospodarski subjekti izpostavljeni neposredni konkurenci na trgih, ki jih zadeva ta sklep, se upoštevata tržni delež glavnih udeležencev in stopnja koncentracije na teh trgih. Ker se razmere po dejavnostih, na katere se nanaša ta sklep, med seboj razlikujejo, se za vsako posamezno dejavnost ali trg pripravi ločena ocena.

(8)

Ta sklep ne posega v uporabo predpisov glede konkurence.

(9)

Obe dejavnosti, ki sta predmet te prošnje (iskanje nafte in zemeljskega plina ter proizvodnja nafte), sta se v predhodnih odločbah Komisije, navedenih v uvodni izjavi 2, obravnavali kot ločena proizvodna trga. Zato ju je treba preučiti ločeno.

(10)

Glede na uveljavljeno prakso Komisije (6) se iskanje nafte in iskanje zemeljskega plina štejeta za en proizvodni trg, ker na začetku iskanja ni mogoče ugotoviti, ali se bo našla nafta ali zemeljski plin. Komisija je v svoji dolgoletni praksi tudi potrdila, da ima navedeni trg svetovne geografske razsežnosti. Glede na to, da ni videti, da bi bila opredelitev v tem primeru drugačna, se ta za namene tega sklepa ohrani.

(11)

Tržni deleži gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z iskanjem, se lahko merijo glede na tri spremenljivke: kapitalske naložbe, dokazane rezerve in načrtovano proizvodnjo. Uporaba kapitalskih naložb za merjenje tržnih deležev gospodarskih subjektov na trgu iskanja se je izkazala za neprimerno, med drugim tudi zaradi velikih razlik med zahtevanimi ravnmi naložb, ki so potrebne na različnih geografskih območjih. Tako so za iskanje nafte in plina v Severnem morju potrebne večje naložbe kot npr. za iskanje na Bližnjem vzhodu.

(12)

Navadno sta bila za ocenjevanje tržnih deležev gospodarskih subjektov v tem sektorju uporabljena ostala dva parametra, in sicer delež dokazanih rezerv in načrtovana proizvodnja (7).

(13)

Po razpoložljivih podatkih so 31. decembra 2009 dokazane rezerve nafte in plina v svetu znašale 385,58 milijarde standardnih kubičnih metrov ekvivalenta nafte (v nadaljnjem besedilu: Sm3 (oe)) (8). Dne 31. decembra 2009 so skupne dokazane rezerve nafte in plina na Danskem malo presegle 0,19 milijarde Sm3 (oe) (9) oziroma so znašale nekoliko več kot 0,05 %. Pri tem je očitno delež posameznih naročnikov, ki delujejo na Danskem, še nižji. Po razpoložljivih podatkih obstaja med dokazanimi rezervami nafte in plina ter načrtovano proizvodnjo neposredna povezava. Zato nobeden od razpoložljivih podatkov ne kaže, da bi bil tržni delež posameznih naročnikov, ki delujejo na Danskem, bistveno drugačen, če bi ga izmerili glede na pričakovano proizvodnjo in ne glede na dokazane rezerve. Glede na povezave med dokazanimi rezervami in dejansko proizvodnjo se lahko ta dejstva razumejo tudi kot pokazatelj stanja konkurence na zadevnem trgu.

(14)

Trg iskanja ni zelo koncentriran. Poleg družb v državni lasti je za trg značilna prisotnost treh mednarodnih vertikalno povezanih zasebnih udeležencev, tako imenovanih „super velikih“ (BP, ExxonMobil in Shell), ter nekaj tako imenovanih „velikih“. Ti elementi kažejo na neposredno izpostavljenost konkurenci.

(15)

V skladu z ustaljeno prakso Komisije (10) sta razvoj in proizvodnja (surove) nafte ločena proizvodna trga svetovnih geografskih razsežnosti. Glede na to, da ni videti, da bi bila opredelitev v tem primeru drugačna, se ta za namene tega sklepa ohrani. Po razpoložljivih podatkih (11) je leta 2009 svetovna proizvodnja nafte znašala 79,948 milijona sodčkov dnevno. Istega leta je Danska proizvedla skupno 0,265 milijona sodčkov dnevno, kar ustreza 0,33-odstotnemu tržnemu deležu. V letu 2009 je bil delež posameznih naročnikov, ki delujejo na Danskem, naslednji: s svetovno proizvodnjo 381 tisoč (12) sodčkov na dan ima Mærsk 0,5-odstotni delež svetovne proizvodnje nafte; Dongova svetovna proizvodnja nafte znaša 23 tisoč sodčkov nafte na dan in tako je njegov tržni delež 0,029 % svetovne proizvodnje nafte; in nazadnje, Hessova skupna proizvodnja znaša 11 575 sodčkov na dan, s čimer predstavlja njegov tržni delež 0,014 % svetovne proizvodnje nafte.

(16)

Za namene te analize je pomembno upoštevati stopnjo koncentracije na zadevnem trgu v celoti. Glede tega Komisija ugotavlja, da je za trg proizvodnje surove nafte značilna prisotnost velikih družb v državni lasti in treh mednarodnih vertikalno povezanih zasebnih udeležencev (tako imenovanih super velikih: BP, ExxonMobil in Shell, katerih deleži v proizvodnji nafte so leta 2009 znašali 3,2 %, 3,0 % in 2 %) ter nekaj tako imenovanih „velikih“ (13). Ti dejavniki kažejo, da je na trgu več udeležencev, med katerimi se lahko predvideva obstoj učinkovite konkurence.

(17)

Glede na proučene dejavnike iz uvodnih izjav 5 do 16 se lahko sklepa, da je pogoj za neposredno izpostavljenost konkurenci iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES na Danskem, z izjemo Grenlandije in Ferskih otokov, izpolnjen pri naslednjih storitvah:

(18)

Ker se ocenjuje, da je pogoj neomejenega dostopa na trg izpolnjen, se Direktiva 2004/17/ES, kadar naročniki na Danskem, z izjemo Grenlandije in Ferskih otokov, oddajajo naročila, katerih namen je omogočiti izvedbo storitev, navedenih v točkah (a) in (b) uvodne izjave 17, ali kadar so na tem geografskem območju organizirani natečaji za opravljanje te dejavnosti, ne bi smela uporabljati.

(19)

Običajno se lahko na območjih iskanja proizvajata tako nafta kot tudi plin v različnih razmerjih. Proizvodnja plina ni predmet te prošnje za izvzetje in za ta sektor se še naprej uporabljajo določbe Direktive 2004/17/ES. V primeru, ko se na območju proizvajata tako nafta kot tudi plin, je poudarjeno, da se morajo pogodbe za javna naročila, ki pokrivajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 9 Direktive 2004/17/ES. To pomeni, da je treba, kadar naročnik izvaja „mešano“ naročilo, ki se uporablja za podporo učinkovitosti obeh dejavnosti (tj. dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2004/17/ES, in dejavnosti, ki niso izvzete), upoštevati dejavnosti, za katere je bila pogodba prvotno namenjena. V primeru takšnega mešanega naročila, kadar je namen v glavnem podpora proizvodnji plina, se uporablja določba Direktive 2004/17/ES. Če je objektivno nemogoče določiti, kateri dejavnosti je pogodba prvotno namenjena, se pogodba dodeli v skladu s predpisi iz odstavkov (2) in (3) člena 9 Direktive 2004/17/ES.

(20)

Ta sklep temelji na pravnih in dejanskih razmerah v obdobju od maja 2011 do julija 2011, razvidnih iz informacij, ki so jih predložili danski organi. Lahko se spremeni, če bi pomembne spremembe pravnih ali dejanskih razmer pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni.

(21)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –

(a)

iskanje nafte in zemeljskega plina ter

(b)

proizvodnja nafte.

29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/23

(1)

Švedski organi so 20. septembra 2010 vložili uradni ugovor glede delov 3, 4 in 5 standarda EN 15947, zlasti v zvezi z zahtevami za baterije in kombinacije.

(2)

Po standardu EN 15947 so baterije in kombinacije v skladu z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Direktive 2007/23/ES, če se vkopljejo v mehko zemljo ali pritrdijo na mesto, da med delovanjem stojijo pokonci.

(3)

Po mnenju švedskih organov standard EN 15947 ne izpolnjuje bistvenih varnostnih zahtev iz točke 3 Priloge I k Direktivi 2007/23/ES. Baterije in kombinacije se običajno uporabljajo na trdih tleh, na primer na zamrznjenih tleh in pločnikih, asfaltnih površinah ali betonu. Standard EN 15947 ne določa preskusa za navedene baterije in kombinacije na trdi površini. Zato obstaja tveganje, da navedene baterije in kombinacije med delovanjem ne bodo stale pokonci na trdih tleh. Standard EN 15947 ne izpolnjuje bistvenih varnostnih zahtev glede navodil za uporabo iz točke 3(h) Priloge I k Direktivi 2007/23/ES. Glede na samo naravo ognjemetnih izdelkov se ti pogosto uporabljajo pozno zvečer ali ponoči, ko je navodila za uporabo težko brati zaradi slabe vidljivosti.

(4)

Pomisleki, ki jih je izrazila Švedska, so bili obravnavani v okviru Evropskega odbora za standardizacijo (CEN), pri čemer je več držav članic glede na svoje podnebne razmere in nacionalno zakonodajo v zvezi z uporabo ognjemetnih izdelkov vztrajalo pri tem, da morajo biti baterije in kombinacije, ki so predvidene za vkop v zemljo ali pritrditev na mesto, vključene v standard EN 15947. Baterije in kombinacije, ki so predvidene za vkop v zemljo ali pritrditev na mesto, so bile vključene v navedeni standard, saj izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve iz Direktive 2007/23/ES, kadar so jim priložena navodila za uporabo.

(5)

Komisija meni, da se v državah članicah, kjer se ognjemetni izdelki uporabljajo predvsem na javnih mestih, nekatere baterije in kombinacije v praksi pogosto postavijo samo na trda tla ali trdo površino, čeprav oznake na njih zahtevajo, da se pritrdijo na mesto ali vkopljejo v mehko zemljo. V drugih državah članicah, kjer se ognjemetni izdelki uporabljajo predvsem na zasebnih zemljiščih, se varnost dejansko poveča zaradi zahteve po vkopu baterij in kombinacij v mehko zemljo ali pritrditvi na mesto. Za zaščito uporabnikov in gledalcev pred poškodbami je treba torej revidirati ustrezne dele standarda EN 15947, da se uvedejo različne vrste baterij in kombinacij ter upoštevajo razlike med njimi. Razlikovati je treba med baterijami in kombinacijami, ki so namenjene temu, da se postavijo na trdo ravno površino, so primerne za to in jih je treba preskusiti na naveden način, ter baterijami in kombinacijami, ki jih je treba vkopati v mehko zemljo ali pritrditi na mesto in preskusiti na navedeni način. Baterije in kombinacije, ki niso namenjene temu, da se postavijo na trdo ravno površino, in niso primerne za to, ali da se vkopljejo v mehko zemljo ali pritrdijo na mesto, je treba vključiti v dodatno tretjo vrsto.

(6)

Ker je treba revidirati dele 3, 4 in 5 standarda EN 15947 v zvezi z baterijami in kombinacijami, je treba sklicevanja na navedene dele objaviti v Uradnem listu Evropske unije z dodatnim obvestilom.

(7)

Francoski organi so 27. septembra 2010 vložili uradni ugovor glede delov 3, 4 in 5 standarda EN 15947 v zvezi z odsotnostjo preskusa padca ter dejstvom, da niso določeni različni varnostni odmiki za izvajalce in gledalce.

(8)

Po razpravi v okviru Evropskega odbora za standardizacijo je bilo odločeno, da se preskus padca ne vključi v standard, kot je predlagala Francija. Mehansko stresanje v skladu z opisi iz standarda EN 15947 je že bilo del prejšnje serije standardov EN 14035 in je bilo v preteklosti zelo dobro vzpostavljeno. Ta preskusna metoda zajema zahteve v zvezi z občutljivostjo na običajno, predvidljivo ravnanje in prevoz iz Direktive 2007/23/ES.

(9)

Komisija meni, da preskus z mehanskim stresanjem, ki ga že vključuje standard EN 15947, ustrezno zajema zahteve v zvezi z občutljivostjo na običajno, predvidljivo ravnanje in prevoz iz Direktive 2007/23/ES.

(10)

Francija je prav tako izrazila zaskrbljenost, da varnostni odmiki iz dela 3 standarda EN 15947 ne zaščitijo gledalcev v vsakem primeru, ampak zaščitijo samo osebo, ki izvaja ognjemete. Če se izdelki izstrelijo v bližini visokih zgradb, obstaja na primer tveganje poškodbe zunanjosti teh zgradb ali poškodbe oseb na balkonih ali terasah. Francija je zato predlagala, da se določijo varnostni odmiki za vsak pirotehnični izdelek, pri čemer se upošteva njegova skrajna višina.

(11)

Razprave o varnostnih odmikih v okviru Evropskega odbora za standardizacijo so jasno pokazale, da je potreben enak varnostni odmik za vsak izdelek v določeni kategoriji. Odstopanje od tega načela pomeni znatna tveganja, ker bi uporabnik brez strokovnega znanja moral prilagoditi varnostni odmik pred uporabo.

(12)

Komisija meni, da bo preveč različnih varnostnih odmikov za pirotehnične izdelke iste kategorije, zlasti različnih za uporabnike brez strokovnega znanja in njihove gledalce, zmedlo uporabnike. Zato ni treba revidirati delov 3, 4 in 5 standarda EN 15947 v zvezi s tem, ker že izpolnjuje bistvene varnostne zahteve iz Direktive 2007/23/ES –

Za baterije in kombinacije, ki se postavijo na ravna tla:

‚Postaviti baterijo na ravna tla‘ ali ‚Postaviti kombinacijo na ravna tla‘.

Za baterije in kombinacije, ki se vkopljejo v mehko zemljo ali podlago:

‚Vstaviti baterijo pokonci v mehko zemljo ali drug negorljiv material, npr. pesek‘ ali ‚Vstaviti kombinacijo pokonci v mehko zemljo ali drug negorljiv material, npr. pesek‘.

Za baterije in kombinacije, ki se pritrdijo na mesto:

‚Pritrditi baterijo čvrsto in pokončno na trdno mesto‘, ‚Zagotoviti vrhu baterije prosto pot‘, ‚Pritrditi kombinacijo čvrsto in pokončno na trdno mesto‘, ‚Zagotoviti vrhu kombinacije prosto pot‘. Metoda in način pritrditve baterije ali kombinacije na mesto sta opisana dovolj podrobno in z izrazjem, ki ga lahko nepoklicni uporabniki v priloženih navodilih za uporabo zlahka razumejo.

Za druge baterije in kombinacije: [navesti druge varnostne ukrepe, če niso namenjene temu, da se postavijo na ravna tla, in niso primerne za to, ali da se vkopljejo v mehko zemljo ali podlago ali pritrdijo na mesto].“