(1)

23. januarja 2002 in 20. avgusta 2002 je Komisija prejela pritožbo glede državne pomoči v obliki državnega jamstva v korist skupine Biria.

(2)

Po izmenjavi dopisov med Komisijo in Nemčijo je Nemčija Komisiji z dopisom z dne 24. januarja 2003, evidentiranim 28. januarja 2003, sporočila, da je bilo načrtovano državno jamstvo, ki je bilo predmet odobritve s strani Komisije, umaknjeno. Tožnik je bil o tem obveščen z dopisom z dne 17. februarja 2003.

(3)

Z dopisom z dne 1. julija 2003, evidentiranim 9. julija 2003, in dopisom z dne 8. avgusta 2003, evidentiranim 5. septembra 2003, je pritožnik posredoval nadaljnje informacije o drugem državnem jamstvu v korist skupine Biria in o javni udeležbi v podjetjih skupine.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 9. septembra 2003 zaprosila za informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 14. oktobra 2003, evidentiranim 16. oktobra 2003. Komisija je z dopisom z dne 9. decembra 2003 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 19. marca 2004, evidentiranim istega dne.

(5)

18. oktobra 2004 je Komisija izdala odredbo o predložitvi podatkov, saj je dvomila, da ukrepi pomoči v korist skupine Biria izpolnjujejo merila, na podlagi katerih so bili ti ukrepi domnevno odobreni. Kot odgovor na odredbo o predložitvi podatkov je Nemčija posredovala dodatne informacije z dopisom z dne 31. januarja 2005, evidentiranim istega dne.

(6)

20. oktobra 2005 je Komisija sprožila formalni postopek preiskave v zvezi s tremi domnevnimi državnimi pomočmi. V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija zavzela stališče, da več drugih ukrepov pomoči, ki so bili domnevno dodeljeni nezakonito, ali ni pomenilo pomoči ali pa so bili dodeljeni na podlagi in v skladu z odobrenimi programi pomoči. Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe glede domnevne pomoči. Pripombe so poslali: zainteresirana stran, ki je želela ostati neimenovana, z dopisom z dne 27. januarja 2006, evidentiranim 30. januarja 2006, Prophete GmbH & Co KG, Rheda-Wiedenbrück in Pantherwerke AG, Löhne z dopisom z dne 6. februarja 2006, evidentiranim istega dne, ter Vaterland-Werke GmbH & Co. KG, Neuenrade, z dopisom z dne 6. februarja 2006, evidentiranim istega dne, in z dopisom z dne 27. februarja 2006, evidentiranim istega dne.

(7)

Pripombe so bile Nemčiji posredovane z dopisoma z dne 6. februarja 2006 in 2. marca 2006. Nemčija je odgovorila z dopisom z dne 5. aprila 2006, evidentiranim 7. aprila 2006, in z dopisom z dne 12. maja 2006, evidentiranim istega dne.

(8)

Nemčija je svojo pripombo glede sprožitve formalnega postopka preiskave predložila z dopisom z dne 23. januarja 2006, evidentiranim istega dne.

(9)

Komisija je z dopisom z dne 6. februarja 2006 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 5. aprila 2006, evidentiranim 7. aprila 2006. Komisija je dne 19. julija 2006 Nemčijo ponovno zaprosila za dodatne informacije, na kar je Nemčija odgovorila z dopisom z dne 25. septembra 2006, evidentiranim 26. septembra 2006.

(10)

24. januarja 2007 je Komisija sprejela odločbo (4) v skladu s členoma 7(5) in 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (5).

(11)

Dežela Saška je 5. aprila 2007 vložila tožbo zoper odločbo Komisije v delu, v katerem sta sprejeta ukrepa 2 in 3 (zadeva T-102/07). 16. aprila 2007 sta dodatno tožbo vložili družbi MB Immobilien Verwaltungs GmbH in MB System GmbH & Co. KG, ki sta pravni naslednici upravičenih podjetij, na kateri je bila odločba naslovljena (T-120/07). Zadnje navedena tožba se je nanašala na vse tri ukrepe, ki so bili predmet odločbe. Zadevi sta bili združeni s sklepom predsednika z dne 24. novembra 2008.

(12)

S sodbo z dne 3. marca 2010 je Splošno sodišče razglasilo odločbo Komisije z dne 24. januarja 2007 za nično.

(13)

Tožbi, ki se v večjem delu prepletata, sta se v bistvenem nanašali na naslednje tožbene razloge. Prvič, tožeči stranki sta ugovarjali, da je Komisija nepravilno sklepala, da ukrepa 2 in 3 nista predmet odobrene nemške sheme pomoči. Drugič, presoja Komisije v zvezi z opredelitvijo upravičenih podjetij kot podjetij v težavah naj bi bila napačna. Tretjič, tožeči stranki sta ugovarjali, da je odločba Komisije pomanjkljivo obrazložena glede zneska elementa pomoči.

(14)

Splošno sodišče je potrdilo odločbo Komisije glede sklepa, da ukrepa 2 in 3 nista predmet odobrene sheme pomoči. Poleg tega je Splošno sodišče potrdilo Komisijino opredelitev upravičenih podjetij kot „podjetij v težavah“ na podlagi opredelitve v Smernicah o pomočeh za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999 (6) (v nadaljnjem besedilu: Smernice za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999). Odločbo je razglasilo za nično le zaradi pomanjkljive obrazložitve pribitkov na tveganje, ki se upoštevajo pri izračunu elementa pomoči. Splošno sodišče je predvsem navedlo, da pri izračunu elementa pomoči zadevnega posojila, ki se odobri podjetju v težavah, zgolj sklicevanje na Obvestilo Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj iz leta 1997 (7) (v nadaljnjem besedilu: Obvestilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997) ne zadošča za obrazložitev uporabe različnih pribitkov na tveganje.

(15)

Iz tega izhaja, da se s tem sklepom izvaja sodba Splošnega sodišča v skladu s prvim odstavkom člena 266 PDEU in celovito pojasnjuje izračun, ki ga je opravila Komisija, glede elementa pomoči pri obravnavanem ukrepu. Ta sklep ne spreminja ničesar v zvezi s pravno presojo pomoči, ki jo je Komisija opravila v odločbi z dne 24. januarja 2007; to velja še posebej za vidike, ki jih je Splošno sodišče že preverilo.

(16)

Po sodbi Splošnega sodišča so upravičena podjetja 7. junija 2010 predložila dodatno pripombo, evidentirano istega dne. Ta pripomba je bila 16. junija 2010 poslana Nemčiji. 12. julija 2010 je Nemčija Komisiji poslala odgovor na pripombo upravičenih podjetij, ki je bil evidentiran istega dne.

(17)

Komisija je 19. avgusta 2010 zaprosila Nemčijo za dodatne informacije, na kar je Nemčija odgovorila z dopisom z dne 14. septembra 2010, evidentiranim istega dne.

(18)

Skupina Biria se je do 7. novembra 2005 ukvarjala s proizvodnjo in prodajo koles. Matično podjetje skupine, takrat imenovano Biria AG, je imelo sedež v Neukirchu v deželi Saški, ki je po členu 107(3)(a) PDEU (8) regija prejemnica pomoči.

(19)

V letu 2003 je imela skupina promet v višini 93,2 milijona EUR (2002: 83,8 milijona EUR) in dobiček v višini 3,7 milijona EUR (2002: izguba v višini 5,8 milijona EUR). Skupina je leta 2003 zaposlovala 415 delavcev (2002: 490 delavcev) in jo je zato mogoče uvrstiti med velika podjetja.

(20)

Matično podjetje je bilo ustanovljeno leta 2003 z združitvijo podjetja Biria AG (staro podjetje) s hčerinskim podjetjem Sachsen Zweirad GmbH. Hkrati se je spremenilo ime podjetja, in sicer iz podjetja Sachsen Zweirad GmbH v Biria GmbH. Aprila 2005 je sledila sprememba pravne oblike podjetja, iz Biria GmbH (družba z omejeno odgovornostjo) v Biria AG (delniška družba). Leta 2003 je imela Biria GmbH letni promet v višini 55,7 milijona EUR in dobiček v višini 3,6 milijona EUR. Edini lastnik podjetja Biria AG je Mehdi Biria. V nadaljnjem besedilu se za matično podjetje uporablja ime Biria.

(21)

Najpomembnejši podjetji skupine sta poleg matične družbe Bike Systems GmbH & Co Thüringer Zweiradwerk KG („Bike Systems“) – to podjetje je prek podružnice Bike Systems Betriebs- und Beteiligungsgesellschaft mbH („BSBG“) v lasti podjetja Biria – in Checker Pig GmbH.

(22)

Bike Systems ima sedež v Nordhausnu v Thüringenu, ki je po členu 107(3)(a) PDEU regija prejemnica pomoči. Leta 2003 je imelo podjetje Bike Systems promet v višini 6,1 milijona EUR in izgubo v višini 0,6 milijona EUR. Podjetje je zaposlovalo 157 delavcev. Bike Systems proizvaja kolesa izključno za matično podjetje BSBG („pogodbena proizvodnja“). BSBG se ukvarja s prodajo koles.

(23)

Checker Pig GmbH ima sedež v Dresdnu v deželi Saški, ki je po členu 107(3)(a) PDEU regija prejemnica pomoči. Leta 2003 je imelo podjetje Checker Pig GmbH promet v višini 6,9 milijona EUR in izgubo v višini 0,4 milijona EUR. Podjetje je zaposlovalo 43 delavcev.

(24)

7. novembra 2005 je Biria večino svojega premoženja prodala dvema podjetjema skupine Lone Star, zasebnemu delniškemu skladu. Nepremičnine so ostale v lasti podjetja Biria, ki jih je dala v najem skupini Lone Star. Prodajna cena premoženja je znašala 11,5 milijona EUR. Zunanji strokovnjak je tržno vrednost zadevnega premoženja ocenil na 10,7 milijona EUR.

(25)

Po navedbah Nemčije je prodaja potekala z odprtim, preglednim in brezpogojnim razpisom. Razpis je bil objavljen na spletu in v več tiskanih medijih. Za udeležbo novega investitorja je bilo predvidenih več možnosti, in sicer odkup sredstev, odkup sredstev „en bloc“ ali pa odkup deležev. Lone Star je na koncu prevzel premoženje v okviru odkupa sredstev.

(26)

Po navedbah Nemčije so se prizadevanja za prodajo podjetja začela pred odločitvijo Komisije z dne 20. oktobra 2005 o sprožitvi formalnega postopka preiskave. Prvi rok za oddajo ponudb se je iztekel 4. oktobra 2005.

(27)

Takratna pravna naslednica podjetja Biria AG (novo podjetje) je bila družba MB Immobilien Verwaltungs GmbH (v nadaljnjem besedilu: MB Immobilien); pravna naslednica družbe Bike Systems je MB System GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: MB System). MB Immobilien je od julija 2008 v postopku likvidacije.

(28)

V okviru tega sklepa se z izjemo matičnega podjetja Biria za podjetja uporabljajo imena, veljavna ob odobritvi ukrepov.

(29)

Ukrep 1: Marca 2001 je gbb Beteiligungs AG (v nadaljnjem besedilu: gbb) Bike Systems ponudil tiho udeležbo v višini 2 070 732 EUR z veljavnostjo do konca leta 2010. Gbb je bil takrat hčerinsko podjetje v 100-odstotni lasti družbe DtA-Beteiligungs-Holding AG, ki pa je bila spet podružnica v 100-odstotni lasti banke Deutsche Ausgleichsbank, javnopravne razvojne banke, ki je bila po zakonu ustanovljena kot subjekt javnega prava.

(30)

Gbb Beteiligungs AG je obstajal že v času nekdanje Nemške demokratične republike, in sicer kot državna banka za kmetijski sektor. S pogodbo o združitvi je ta leta 1990 postala berlinska zadružna banka, subjekt javnega prava, ki deluje pod nadzorom Bundesministerium der Finanzen (zveznega ministrstva za finance). Leta 1991 se je preimenovala v gbb Beteiligungsholding, leta 1997 pa je postala delniška družba. S tem ni bila več v lasti zvezne vlade, temveč je postala podružnica banke Deutsche Ausgleichsbank. Javna uprava je imela močan vpliv na podjetje gbb od njegove ustanovitve naprej. Dokler je bil gbb subjekt javnega prava, ga je neposredno nadzorovalo pristojno ministrstvo, v njegovem nadzornem svetu pa so bili predstavniki državnih organov. Po preoblikovanju v delniško družbo in priključitvi banki Deutsche Ausgleichsbank je bil pod nadzorom, ki so ga izvajali državni organi prek banke Deutsche Ausgleichsbank (glej uvodne izjave v nadaljevanju).

(31)

Kot subjekt javnega prava je bila banka Deutsche Ausgleichsbank pod nadzorom zveznega ministrstva za notranje zadeve. Poleg tega so bili v nadzornem svetu večinoma predstavniki zveznih in deželnih ministrstev ter člani spodnjega doma zveznega parlamenta.

(32)

V skladu s členom 4(1) AusglBankG (zakon o Deutsche Ausgleichsbank) je dejavnost banke omejena na financiranje ukrepov, namenjenih razvoju srednje velikih podjetij, svobodnih poklicev, varstva okolja, socialne politike in integracije oseb, izgnanih v drugi svetovni vojni.

(33)

V členu 4(4) AusglBankG je predvidena možnost, da si banka zagotovi udeležbo v drugih podjetjih, če nadzorni svet in ministrstvo, pristojno za nadzor nad banko, s tem soglašata.

(34)

Udeležba v podjetju Bike Systems je zabeležena v letnih poročilih Deutsche Ausgleichsbank za leti 2001 in 2002, kajti delež tihe udeležbe je znašal 20 %, s tem pa je bil presežen prag za obvezno poročanje. V letu 2001 je bil gbb z najmanj 20-odstotno udeležbo prisoten v skupno 18 podjetjih.

(35)

Leta 2003 se je Deutsche Ausgleichsbank na podlagi zveznega zakona združila s Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW).

(36)

Deutsche Ausgleichsbank in KfW sta tako imenovana zavoda za pospeševanje, to pomeni banki, katerih dejavnost je omejena na spodbujanje ukrepov regionalne, ekonomske in socialne politike. V okviru potrebnih ukrepov, ki jih je Nemčija odobrila v zadevi E10/2000 (9), je bila dejavnost zavodov za pospeševanje omejena na nekatera nekomercialna področja, med drugim upravljanje programov za razvoj srednje velikih podjetij.

(37)

Po besedah Nemčije je udeležba gbb-ja v podjetju Bike Systems potekala pod tržnimi pogoji in zato ni pomenila državne pomoči.

(38)

Ukrep 2: 20. marca 2003 je dežela Saška podjetju Sachsen Zweirad GmbH odobrila 80-odstotno jamstvo za kredit za obratna sredstva v višini 5,6 milijona EUR s prvotno veljavnostjo do konca leta 2008. Jamstvo je bilo januarja 2004 vrnjeno in nadomeščeno z jamstvom za podjetje Biria GmbH (glej ukrep 3). Jamstvo je bilo dodeljeno na podlagi garancijske sheme za deželo Saško, ki spada med programe pomoči, ki jih je odobrila Komisija (10).

(39)

Ukrep 3: 9. decembra 2003 je dežela Saška odobrila 80-odstotno jamstvo za kredit za obratna sredstva v višini 24 875 000 EUR za podjetje Biria GmbH (pozneje Biria AG), namenjena financiranju načrtovanega povečanja prometa in prestrukturiranju finančnega načrta skupine. Kredit z veljavnostjo do 31. decembra 2011 je vključeval 8 milijonov EUR za odplačilo kredita za obratna sredstva, 7,45 milijona EUR kontokorentnega kredita in znesek v višini 9,425 milijona EUR za sezonske finančne potrebe. Jamstvo je bilo dodeljeno na podlagi garancijske sheme za deželo Saško, ki spada med programe pomoči, ki jih je odobrila Komisija. Jamstvo je bilo zagotovljeno pod pogojem, da se jamstvo za podjetje Sachsen Zweirad GmbH (ukrep 2) vrne. Tako je jamstvo začelo veljati šele 5. januarja 2004, ko je bilo vrnjeno jamstvo za Sachsen Zweirad.

(40)

Komisija je formalni postopek preiskave sprožila zato, ker je dvomila o navedbah Nemčije, da je bila tiha udeležba izvedena pod tržnimi pogoji. Po mnenju Komisije se je Bike Systems s sprejetjem načrta prestrukturiranja pravkar izognil stečaju, tako da je bila prihodnost podjetja negotova. Zato bi bilo treba podjetje obravnavati kot podjetje, ki je bilo v tistem času v težavah. Komisija je podvomila, da je bilo nadomestilo ob upoštevanju tveganja primerno in da je tiha udeležba potekala pod tržnimi pogoji. Komisija v zvezi z morebitnimi izjemami po členu 107(2) in (3) PDEU ni imela informacij o tem, ali so bili izpolnjeni pogoji iz Smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999.

(41)

Drugi razlog za sprožitev formalnega postopka preiskave je bil začasni sklep Komisije, da pogoji odobrenega programa pomoči, na podlagi katerega so bila domnevno dodeljena jamstva za podjetji Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH, niso bili izpolnjeni in da jamstva ne spadajo v ta program pomoči. Po mnenju Komisije sta bili podjetji Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH v času dodelitve jamstev podjetji v težavah. Poleg tega sta bili Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH veliki podjetji, zato bi bilo treba jamstva tudi po tem programu pomoči posamično priglasiti Komisiji. V zvezi z morebitnimi izjemami po členu 107(2) in (3) PDEU je Komisija podvomila o tem, da so bili izpolnjeni pogoji iz Smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999.

(42)

Komisija je prejela pripombe zainteresirane strani, ki je želela ostati neimenovana, ter pripombe podjetij Prophete GmbH & Co. KG, Pantherwerke AG in Vaterland-Werke GmbH & Co. KG.

(43)

V svoji pripombi v zvezi s sprožitvijo formalnega postopka preiskave je konkurent, ki je želel ostati neimenovan, navedel, da je lahko Biria AG zaradi državnega jamstva v višini 24,5 milijona EUR prodajala potrošnikom kolesa po ceni, ki je znašala celo manj, kot znašajo proizvodni stroški, čeprav ima konkurent stroškovno najučinkovitejši proizvodni obrat v Nemčiji.

(44)

Poleg tega je lahko Biria AG leta 2003 izkazala dobiček le zato, ker so se denarne ustanove odpovedale terjatvam v višini 8,567 milijona EUR. V letih 2004 in 2005 je imela Biria AG ponovno izgubo.

(45)

Konkurent poleg tega opozarja, da je bila Biria prodana skupini Lone Star v okviru odkupa sredstev. Po njegovih besedah sta se podjetje Sachsen LB in srednje velik holding verjetno odrekla velikemu delu svojih terjatev. Nova Biria GmbH, ki pripada skupini Lone Star, je prevzela vse premoženje starega podjetja Biria AG.

(46)

V svojih pripombah k sprožitvi formalnega postopka preiskave sta Prophete GmbH & Co in Pantherwerke AG (v nadaljnjem besedilu: Prophete in Pantherwerke) pojasnila, da je lahko Biria zaradi državnih pomoči izdelke prodajala po ceni, ki pod normalnimi tržnimi pogoji ne bi bila mogoča. Obe podjetji sta konkurenta podjetja Biria in ju zato pomoč neposredno zadeva.

(47)

Skupina Biria je največji nemški proizvajalec koles z letno proizvodnjo okoli 700 000 koles. Podjetja skupine Biria so dejavna v dveh segmentih trga koles, in sicer v nespecializirani trgovini in v specializirani trgovini na debelo.

(48)

V segment nespecializirane trgovine spada vsa trgovina na drobno preko večjih maloprodajnih verig in kataloške prodaje. Kolesa v tem segmentu stanejo običajno med 100 in 199 EUR. Po ocenah podjetij Prophete in Pantherwerke se na tem trgu proda okoli 1,5 milijona koles, Biria pa s 650 000 prodanimi kolesi dosega 50-odstotni tržni delež v tem segmentu.

(49)

Tudi v specializirani trgovini na debelo ima skupina Biria po navedbah podjetij Prophete in Pantherwerke prevladujoč položaj. V tem tržnem segmentu je prisotnih med 150 000 in 200 000 koles. V specializirani trgovini na debelo kolesa dosegajo cene do 400 EUR. Pantherwerke je v tem segmentu neposredni konkurent podjetja Biria.

(50)

Prophete in Pantherwerke že več let ugotavljata, da so cene, ki jih ponuja skupina Biria, vseskozi nižje od cen drugih proizvajalcev. Te razlike z gospodarskega vidika ni mogoče pojasniti, čeprav skupina Biria zaradi prevladujočega položaja na trgu dosega večjo prodajo, vendar pa se to ne odraža v ugodnejših pogojih. Prophete in Pantherwerke ocenjujeta, da je skupina Biria zaradi nižjih prodajnih cen v zadnjih letih pridelala znatne izgube.

(51)

V zvezi s tiho udeležbo sta Prophete in Pantherwerke podvomila, da bi glede na gospodarski položaj podjetja Bike Systems marca 2001 kateri izmed zasebnih vlagateljev privolil v takšno udeležbo.

(52)

Dodelitev obeh jamstev za podjetji Sachsen Zweirad GmbH in Biria v letih 2003 in 2004 je po mnenju podjetij Prophete in Pantherwerke nezdružljiva s pravili Evropske unije o državni pomoči. Prophete in Pantherwerke menita, da sta bili upravičeni podjetji v času dodelitve jamstev v težavah. Novo podjetje Biria je treba obravnavati kot pravnega naslednika obeh prejšnjih podjetij, iz katerih je tudi nastalo. Začetna bilanca novega podjetja po njunem mnenju ni verodostojna.

(53)

Dodelitev obeh jamstev naj bi bila v nasprotju z načelom enkratnosti pomoči, saj bi bilo gospodarsko dejavnost podjetij skupine Biria mogoče ohranjati le z nadaljnjo državno podporo.

(54)

Sprejeti niso bili nobeni kompenzacijski ukrepi, ki bi izravnali negativne učinke na konkurenco. V zvezi s prisotnostjo skupine Biria na trgu ni bilo vzpostavljenih nobenih omejitev. Nasprotno, načrt te skupine je še naprej širiti dejavnost z agresivno cenovno politiko. Biria je na svoji spletni strani napovedala, da želi leta 2005 prodati 850 000 koles in tako prodajo v primerjavi z letom 2004 še povečati. Prophete in Pantherwerke opozarjata tudi na sporočilo za javnost, v katerem je navedeno, da je lastnik podjetja Biria AG posel prodal zasebnemu delniškemu skladu Lone Star.

(55)

Vaterland-Werke GmbH & Co. KG (Vaterland-Werke) v svoji pripombi k sprožitvi formalnega postopka preiskave navaja, da je skupina Biria s celotno proizvodnjo od 700 000 do 800 000 izdelanih koles največji proizvajalec koles v Nemčiji. Edino primerljivo podjetje je MIFA Mitteldeutsche Fahrradwerke, ki letno izdela 700 000 koles; drugi proizvajalci izdelajo zgolj med 250 000 in 400 000 koles letno.

(56)

Vaterland-Werke in Biria sta prisotna v tržnem segmentu nespecializirane trgovine, ki vključuje tudi velike maloprodajne verige in velika podjetja za kataloško prodajo. V tem segmentu vlada zelo huda konkurenca in Biria je znana po svojem agresivnem delovanju, saj so njene cene nižje od proizvodnih stroškov. Takšno ravnanje je mogoče samo ob prisotnosti zunanjih finančnih virov, v primeru podjetja Biria državnih pomoči. To ogroža obstoj vseh manjših konkurentov, ki ne prejemajo državne pomoči. Še zlasti je ogroženo podjetje Vaterland-Werke, prostih zmogljivosti pa ni mogoče izkoristiti z drugimi naročili. Ker so na trgu presežne zmogljivosti, bi vsaka razširitev zmogljivosti proizvajalca z državnimi subvencijami pomenila škodo za drugega konkurenta.

(57)

V zvezi s tiho udeležbo je Vaterland-Werke podvomil, da bi glede na gospodarski položaj podjetja Bike Systems marca 2001 kateri izmed zasebnih vlagateljev privolil v takšno udeležbo.

(58)

Dodelitev obeh jamstev za podjetji Sachsen Zweirad GmbH in Biria v letih 2003 in 2004 je po mnenju podjetja Vaterland-Werke nezdružljiva s pravili Evropske unije o državni pomoči. Upravičeni podjetji sta bili v času dodelitve jamstev v težavah. Novo podjetje Biria je treba obravnavati kot pravnega naslednika obeh prejšnjih podjetij, iz katerih je tudi nastalo. Začetna bilanca novega podjetja po mnenju podjetja Vaterland-Werke ni verodostojna.

(59)

Dodelitev obeh jamstev naj bi bila v nasprotju z načelom enkratnosti pomoči, saj bi bilo gospodarsko dejavnost podjetij skupine Biria mogoče ohranjati le z nadaljnjo državno podporo.

(60)

Sprejeti niso bili nobeni kompenzacijski ukrepi, ki bi izravnali negativne učinke na konkurenco. V zvezi s prisotnostjo skupine Biria na trgu niso bile vzpostavljene nobene omejitve. Nasprotno, načrt te skupine je še naprej širiti dejavnost z agresivno cenovno politiko. Biria je na svoji spletni strani napovedala, da želi leta 2005 prodati 850 000 koles in tako prodajo v primerjavi z letom 2004 še povečati. Vaterland-Werke opozarja tudi na sporočilo za javnost, v katerem je navedeno, da je lastnik podjetja Biria AG posel prodal zasebnemu delniškemu skladu Lone Star.

(61)

Upravičena podjetja so v svojih pripombah z dne 7. junija 2010, potem ko je Splošno sodišče razveljavilo prvotno odločbo, predložila dodatne informacije.

(62)

Predvsem so zastopala stališče, da bi morala Komisija pri presoji tihe udeležbe gbb-ja v podjetju Bike Systems (ukrep 1) upoštevati obstoj tako imenovanega priporočilnega pisma, ki ga je izdalo podjetje Biria GmbH. Podjetje Biria GmbH ni pravna oseba, ki je nastala z združitvijo podjetja Biria AG (staro podjetje) s podjetjem Sachsen Zweirad GmbH, omenjena v uvodni izjavi 20. Podjetje Biria GmbH, ki je dalo priporočilno pismo podjetju Bike Systems, je pravni naslednik podjetja Biria AG (staro podjetje).

(63)

Nemčija v svojih pripombah glede sprožitve formalnega postopka preiskave zastopa stališče, da je bila tiha udeležba gbb-ja izvedena pod tržnimi pogoji. Nemčija se strinja s Komisijo, da je s tiho udeležbo povezano tudi večje tveganje kot pri običajnem posojilu. Vendar pa so pogoji za tiho udeležbo oblikovani tako, da je treba izpolnjevati določbe Obvestila o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997. V skladu s tem obvestilom je referenčna obrestna mera najnižja mera, ki pa jo je v primerih velikega tveganja mogoče povišati. V tem primeru lahko pribitek znaša 400 baznih točk ali več.

(64)

Po navedbah Nemčije znaša nadomestilo za tiho udeležbo 12,25 % (8,75 % fiksnega in 3,5 % odvisnega od dobička). Tako bi nadomestilo znašalo 600 baznih točk več kot referenčna obrestna mera Komisije, ki znaša 6,33 %. Gbb je upošteval, da je bilo podjetje v fazi prestrukturiranja in da je bilo zato tveganje, povezano s tiho udeležbo, zaradi nove usmeritve podjetja in pomanjkljivega zavarovanja povečano. To dodatno tveganje se odraža v pribitku v višini 200 baznih točk.

(65)

Odločitev glede tihe udeležbe je dalje temeljila na napovedi, po kateri naj bi se promet podjetja z 0,89 milijona EUR leta 2001 povečal na 3,38 milijona EUR v letu 2003. Nemčija zato meni, da je dogovorjeno nadomestilo za tiho udeležbo v višini 12,25 % primerno glede na s tem povezano tveganje. Nemčija zastopa stališče, da dejstvo, da je del nadomestila spremenljiv, ni sporno, saj je to pri tihi udeležbi običajno in ustreza ravnanju tržno usmerjenega vlagatelja.

(66)

Glede jamstva za podjetje Sachsen Zweirad GmbH Nemčija navaja, da podjetje v času dodelitve jamstva ni bilo v težavah in da ni kazalo nobenega izmed značilnih znakov podjetja v težavah v smislu Smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999. Med drugim je podjetje leta 2003 (do oktobrske združitve s podjetjem Biria) razpolagalo s pozitivnim lastnim kapitalom v višini 404 milijonov EUR in imelo dobiček v višini 2,1 milijona EUR. Gospodarsko stanje podjetja se je leta 2003 v primerjavi z 2001/2002 izboljšalo zaradi uveljavljenih konsolidacijskih prizadevanj konec leta 2002 in ugodnejših razmer na trgu.

(67)

Likvidnost podjetja je bila sicer slaba, vendar pa še ni bila „kritična“. Nevarnost, da zasebne denarne ustanove ne bi podaljšale kreditov, ni obstajala. Tudi visoke obresti ne bi povzročile likvidnostnih težav, kot je trdila Komisija.

(68)

Nemčija navaja, da je bilo jamstvo za podjetje Biria GmbH (pozneje Biria AG) dodeljeno na podlagi novega načrta skupine Biria, ki je predvideval racionalizacijo organizacije skupine in koncentracijo nabave, proizvodnih odgovornosti in prodaje pri podjetju Biria GmbH. Poleg potrebe po financiranju za povečanje prometa je načrt vključeval tudi reorganizacijo financiranja skupine.

(69)

Po mnenju Nemčije pri podjetju Biria GmbH (pozneje Biria AG) v času dodelitve jamstva ni šlo za podjetje v težavah. V zvezi s tem je treba razlikovati med starim in novim podjetjem Biria AG. Novo podjetje je kot podjetje v težavah mogoče obravnavati le, če je podedovalo težave starega podjetja (če je imelo staro podjetje težave). To pa v primeru novega podjetja Biria AG ni bilo tako. Nova Biria AG je nastala z združitvijo starega podjetja Biria AG in podjetja Sachsen Zweirad GmbH. Podjetje Sachsen Zweirad GmbH, ki nikakor ni bilo v težavah, je bilo ob združitvi gospodarsko močnejše. Zato ni mogoče samodejno domnevati, da je bila nova Biria AG v težavah. Tudi če bi bila stara Biria AG v težavah, združitev s podjetjem Sachsen Zweirad GmbH ne bi samodejno pomenila, da je tudi nova Biria AG v težavah.

(70)

Nemčija tudi opozarja, da je umik zasebne denarne ustanove iz financiranja podjetja temeljil na strateški prenovi banke zaradi združitve. Preostali denarni ustanovi sta svoje obveznosti končali ob istem času kot ta zasebna banka. Vendar tega ni mogoče označiti kot znak izgubljenega zaupanja, saj je ena denarna ustanova nato financirala dva posamezna projekta.

(71)

Nemčija opozarja, da združitev podjetij Sachsen Zweirad GmbH in Biria AG ni bila namenjena izogibanju pravilom glede državnih pomoči in uvrstitvi podjetja med podjetja v težavah, temveč je bila posledica novega načrta skupine podjetij.

(72)

V svojem odgovoru na pripombe konkurenta, ki ni želel biti imenovan, Nemčija navaja, da podatki v zvezi s strukturo stroškov konkurenta in podjetja Biria niso primerljivi. Promet konkurenta se je povečal, prodaja skupine Biria pa se je zmanjšala. Hkrati se je EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo) konkurenta zmanjšal, EBITDA skupine Biria pa je ostal nespremenjen. Iz tega izhaja, da Biria ne prodaja po dumpinških cenah in da je konkurent izvajal agresivnejšo cenovno politiko kot skupina Biria.

(73)

Gospodarska škoda, ki jo je konkurent domnevno utrpel zaradi ravnanja skupine Biria, ni niti dokazana z dejstvi niti predstavljena na usklajen način. Poleg tega je na konkurenčnem trgu običajno, da neko podjetje spodrine drugo podjetje.

(74)

Glede prodaje premoženja skupine Biria skupini Lone Star, ki jo je omenil konkurent, je Nemčija predložila podrobnosti v zvezi s potekom prodaje ter v zvezi s poravnavo terjatev zasebnih in javnih upnikov.

(75)

V svojem odgovoru na pripombe podjetij Prophete, Pantherwerke in Vaterland-Werke Nemčija opozarja, da je trg koles razdeljen na tri segmente in ne na dva, kot so trdila ta podjetja. Ti trije segmenti so specializirana trgovina, kataloška prodaja in samopostrežne trgovine. Biria ima v segmentu kataloške prodaje močan položaj, ki pa je bolj posledica pravočasnih dobav kot agresivne cenovne politike. V segmentu samopostrežnih trgovin je vodilni ponudnik MIFA AG, delež podjetja Biria pa znaša manj kot 10 %.

(76)

Nemčija zavrača trditve podjetja Vaterland-Werke, da je Biria načrtovala širitev poslovnih dejavnosti z agresivno cenovno politiko, in se sklicuje na podatke, predložene v okviru postopka preiskave. Nemčija pojasnjuje, da je Biria leta 2003 izdelala 670 000 koles, proizvodnja pa se od tedaj zmanjšuje.

(77)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije je pogoj za oviranje trgovine izpolnjen tedaj, ko se upravičeno podjetje ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ki je predmet trgovine med državami članicami.

(78)

Komisija za preverjanje obstoja državne pomoči najprej ugotovi upoštevno podjetje. Nato za vsak ukrep posebej preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 107(1) PDEU. Na koncu se izvede izračun elementa pomoči in preveri, ali je ukrep združljiv z notranjim trgom.

(79)

Pomoč je bila dodeljena podjetjema Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH ter podjetju Bike Systems, hčerinskemu podjetju podjetja Biria GmbH. 7. novembra 2005 je Biria večino svojega premoženja prodala dvema podjetjema skupine Lone Star, zasebnemu delniškemu skladu. Komisija ugotavlja, da je prodaja po predloženih informacijah potekala z odprtim, preglednim in brezpogojnim razpisom. Po navedbah Nemčije je prodajna vrednost premoženja po ocenah strokovnjaka znašala 10,7 milijona EUR. Cena v višini 11,5 milijona EUR, ki jo je plačala skupina Lone Star, je bila torej višja od ocenjene cene.

(80)

Na podlagi predloženih informacij je Komisija sklenila, da ni dokazov za domnevo, da je skupina Lone Star zaradi pomoči pridobila kakršno koli prednost ali da je skupina Lone Star tako neposredni ali posredni upravičenec pomoči, dodeljene podjetju Biria GmbH in podjetju Bike Systems.

(81)

Tiho udeležbo (ukrep 1) je odobril gbb. Po navedbah Nemčije je bilo to izvedeno v okviru lastnega programa gbb, tako da v tem primeru ne gre za državna sredstva. Kot je bilo v odločitvi o sprožitvi postopka že prikazano, Komisija ugotavlja, da je bil gbb v času odobritve udeležbe podružnica v 100-odstotni lasti banke Deutsche Ausgleichsbank, ki pa je bila v 100-odstotni lasti Zvezne republike Nemčije. Zato je gbb subjekt javnega prava. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča gre pri virih javnih podjetij vselej za državna sredstva (11).

(82)

Iz tega po mnenju Komisije nujno izhaja, da je ta ukrep mogoče pripisati državi. V zvezi s tem je Sodišče v zadevi C-482/99 (Stardust) razsodilo tako (točke 53 do 56):

(83)

V obravnavanem primeru je Komisija, prvič, našla indice, ki dopuščajo sklep, da je odločitev gbb-ja mogoče pripisati državi.

(84)

Zvezna vlada je zadolžila gbb za naloge pospeševanja, tako da je bil gbb na primer zadolžen za Sklad za konsolidacijo in rast za Vzhodno Nemčijo (Konsolidierungs- und Wachstumsfonds Ostdeutschland), katerega naloga je bila zagotavljanje lastniškega kapitala za srednje velika podjetja v Vzhodni Nemčiji za okrepitev baze lastniškega kapitala.

(85)

Drugič, Komisija ugotavlja, da je iz zgodovinskega razvoja gbb-ja razvidno, da ima država močan vpliv na njegove odločitve. Kot subjekt javnega prava je bil gbb sprva pod nadzorom pristojnega ministrstva, v njegovem nadzornem svetu pa so bili večinoma predstavniki državnih organov. Odkar je postal delniška družba, je njegova matična družba Deutsche Ausgleichsbank pod nadzorom pristojnega ministrstva, v njegovem nadzornem svetu pa prevladujejo predstavniki državnih organov.

(86)

Tretjič, Komisija ugotavlja, da je bila matična družba Deutsche Ausgleichsbank v času odločitve glede udeležbe subjekt javnega prava, ki je bil pod nadzorom zveznega ministrstva za notranje zadeve, njegov nadzorni svet pa so večinoma sestavljali predstavniki zveznih in deželnih ministrstev ter poslanci spodnjega doma zveznega parlamenta. Deutsche Ausgleichsbank ni pristojna za odobritev udeležb v drugih podjetjih, ne da bi predhodno pridobila soglasje ministrstva, pristojnega za nadzor, in nadzornega sveta. Zato je država preverjala poslovne odločitve gbb-ja tudi po njegovem preoblikovanju iz subjekta javnega prava v delniško družbo prek matične družbe.

(87)

Četrtič, Komisija navaja, da je Nemčija leta 2002 odobrila potrebne ukrepe v zvezi z nemškimi razvojnimi bankami (12). Ti potrebni ukrepi so upoštevni tudi za Deutsche Ausgleichsbank. Na podlagi potrebnih ukrepov morajo dejavnosti Deutsche Ausgleichsbank ostati omejene na spodbujanje ukrepov strukturne, ekonomske in socialne politike ter na javne storitve njenih javnopravnih lastnikov v skladu z javnim naročilom. Zato Komisija zastopa stališče, da je Deutsche Ausgleichsbank zaradi tega del javne uprave, posledično pa je mogoče vsa njena dejanja pripisati državi.

(88)

Petič, Komisija navaja, da se zdi, da tiha udeležba spada med naloge pospeševanja, kot je „financiranje srednje velikih podjetij“ (13).

(89)

Komisija je zato sklenila, da je ta ukrep mogoče pripisati državi.

(90)

Po mnenju Nemčije je tiha udeležba gbb-ja v podjetju Bike Systems (ukrep 1) potekala pod tržnimi pogoji. Tveganje tihe udeležbe je enako tveganju podrejenega posojila in ga je zato treba obravnavati kot posojilo z visokim tveganjem. V primeru stečaja ali likvidacije se tiha udeležba poplača šele potem, ko so bile poravnane vse druge obveznosti. Tveganje, povezano s tiho udeležbo, je torej večje od tveganja običajnega bančnega posojila za naložbo, ki je običajno zavarovano po pogojih banke. Povprečna višina veljavnih tržnih obrestnih mer za srednje- in dolgoročna posojila z običajnim zavarovanjem je v času odobritve ukrepa znašala 6,33 %. Nadomestilo za takšno udeležbo bi moralo biti zato precej večje, kot je ta obrestna mera.

(91)

Za udeležbo je bilo dogovorjeno fiksno nadomestilo v višini 8,75 % in spremenljivo, od dobička odvisno nadomestilo v višini 3,5 % (14). Dogovorjeno nadomestilo je tako višje od navedene referenčne obrestne mere.

(92)

Vendar je treba opozoriti, da se pri tem sklepanju predpostavlja, da Bike Systems lahko obnovi rentabilnost; Bike Systems je namreč pravkar sprejel načrt prestrukturiranja in se izognil stečaju. Prihodnost podjetja je bila nejasna, saj je bilo izvedeno le omejeno operativno prestrukturiranje. Glede na letno poročilo za leto 2001 je imelo podjetje v tem letu še vedno izgubo. Lastniški kapital je bil še vedno negativen, čeprav to zaradi skritih rezerv ni povzročilo stečaja. Bike Systems je zato treba obravnavati kot podjetje, ki je bilo v tistem času v težavah.

(93)

V zvezi s priporočilnim pismom (glej uvodno izjavo 62) Komisija najprej ugotavlja, da ta informacija v času prve odločbe še ni bila znana. Besedilo priporočilnega pisma je bilo predloženo šele med sodnim postopkom.

(94)

Glede na priporočilno pismo z dne 6. marca 2001 je bila Biria GmbH seznanjena s tiho udeležbo in se je zavezala, da bo upravljanje in financiranje podjetja Bike Systems v času veljavnosti te udeležbe potekalo tako, da bo podjetje lahko poravnavalo obveznosti, ki izhajajo iz tihe udeležbe.

(95)

Glede tega Komisija navaja naslednje.

(96)

V zvezi s finančno močjo matične družbe (porok) je Nemčija izjavila, da Biria GmbH v letu 2001 ni izkazala opaznega prometa, temveč je delovala le kot distributer za druge udeležence v skupini podjetij (15). Z vidika finančne uspešnosti (16) je podjetje za leto 1999 po odbitku davkov izkazalo skromen dobiček v višini 205 000 DEM, za leto 2000 pa čisto izgubo v višini 473 000 DEM.

(97)

Zaradi utrpelih izgub podjetja je bil lastniški kapital leta 1999 negativen. V letu 2000 je bil lastniški kapital pozitiven, česar pa ni mogoče pojasniti z uspešnim poslovanjem podjetja, temveč s prenosom dobička hčerinskega podjetja Sachsen Zweirad. (17) Komisija ugotavlja, da priporočilnega pisma ni izdalo podjetje iz iste skupine, ki bi bilo v solidnem finančnem položaju, temveč matična družba, ki je imela slabe rezultate.

(98)

Zato je Komisija sklenila, da bi bila Biria GmbH – ne glede na to, ali se formalno lahko opredeli kot podjetje v težavah v smislu Smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999 – sposobna izpolniti morebitne zahteve iz priporočilnega pisma glede tihe udeležbe v višini več kot 2 milijona EUR. Kot je bilo že omenjeno, je treba ugotoviti, da je dejansko mogoče knjigovodske rezultate za leto 2000 (pred izdajo priporočilnega pisma) pojasniti le s prenosom dobička hčerinskega podjetja, ne pa z uspešnim poslovanjem podjetja, in da bi bil lastniški kapital brez prenosa dobička negativen (vključno z vpisanim kapitalom in drugimi vrstami sredstev, kot so rezerve ali likvidna sredstva v bilanci). Zato ni jasno, kako bi lahko Biria GmbH preprečila morebiten stečaj podjetja Bike Systems. Posledično Komisija meni, da obravnavano priporočilno pismo dejansko nima nobene ekonomske vrednosti za odpravo težav podjetja Bike Systems in zato ne pomeni ustreznega zavarovanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče zmanjšati nadomestilo, ki ga vlagatelj na trgu zahteva za tiho udeležbo.

(99)

Komisija je tako sklenila, da nadomestilo ni bilo sorazmerno tveganju in da tiha udeležba ni potekala pod tržnimi pogoji. Udeležba je za Bike Systems pomenila prednost, ki je podjetje na trgu ne bi bilo deležno.

(100)

Bike Systems, Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH proizvajajo kolesa. Ker se ta izdelek prodaja zunaj nemških meja, lahko ukrepi izkrivljajo konkurenco in negativno vplivajo na trgovino med državami članicami.

(101)

Jamstvo za podjetje Sachsen Zweirad GmbH za kredit za obratna sredstva v višini 5,6 milijona EUR (ukrep 2) in jamstvo za podjetje Biria za kredit za obratna sredstva v višini 24,875 milijona EUR (ukrep 3) sta bili dodeljeni na podlagi jamstvenih shem dežele Saške (18). Po tem odobrenem programu pomoči so jamstva za posojila v višini več kot 5 milijonov DEM (2,6 milijona EUR) za nove naložbe ter v posebnih primerih za dodatno financiranje naložb in zagotovitev obratnih sredstev dovoljena za zdrava podjetja. V izjemnih primerih je dovoljeno tudi financiranje konsolidacije in prestrukturiranja. Zagotovitev jamstev za prestrukturiranje velikega podjetja pa je treba ločeno priglasiti Komisiji.

(102)

Po besedah Nemčije so bili pogoji programa izpolnjeni, zaradi česar so jamstva v skladu s programom pomoči. Nemčija meni, da podjetji Sachsen Zweirad GmbH in Biria v času zagotovitve jamstev nista bili podjetji v težavah. Jamstva so bila zagotovljena za zavarovanje posojil za obratna sredstva, kar je po programu pomoči tudi dovoljeno.

(103)

Komisija zanika združljivost jamstev s programom pomoči, na podlagi katerega so bila jamstva domnevno zagotovljena. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, Komisija, v nasprotju z mnenjem Nemčije, meni, da je bilo podjetje Sachsen Zweirad GmbH v času dodelitve jamstva marca 2003 podjetje v težavah in da enako velja tudi za podjetje Biria GmbH v času dodelitve jamstva decembra 2003. Zagotovitev jamstev za prestrukturiranje podjetja v težavah je treba ločeno priglasiti Komisiji.

(104)

Po mnenju Nemčije Sachsen Zweirad GmbH ne kaže znakov, značilnih za podjetje v težavah v smislu Smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999. Komisija opozarja, da so značilni znaki podjetja v težavah, navedeni v točki 6 Smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999, zgolj oporne točke za opredelitev, kdaj je podjetje mogoče obravnavati kot podjetje v težavah, ni pa jih mogoče razumeti kot pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni. Sachsen Zweirad GmbH je imelo leta 2001 izgubo iz poslovanja v višini 1 274 000 EUR, leta 2002 pa izgubo v višini 733 000 EUR. Izgubo je v skladu s pogodbo o prenosu dobička in izgube prevzela matična družba Biria. Promet se je leta 2002 v primerjavi z letom 2001 zmanjšal.

(105)

Glede na letno poročilo za leto 2002 se je podjetje Sachsen Zweirad GmbH soočalo tudi z likvidnostnimi težavami. V letnem poročilu je izrecno navedeno, da so likvidnostne težave podjetja Sachsen Zweirad GmbH posledica visokih izdatkov za predfinanciranje zalog in rasti znotraj skupine. Po letnem poročilu je preživetje podjetja mogoče le ob pripravljenosti bank, da ohranijo ali prestrukturirajo obstoječe kreditne linije.

(106)

Nevarnost, da zasebne denarne ustanove ne bi podaljšale kreditov, po mnenju Nemčije ni obstajala. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da je bilo likvidnostno stanje podjetja napeto. Glede na letno poročilo je bila večina kreditov veljavna manj kot pet let, kar pa za financiranje poslovnih dejavnosti nikakor ni ugodno in povečuje tveganja za podjetja. Kratkoročnost kreditov je poleg tega privedla do visokih plačil obresti (čeprav leta 2002 v primerjavi z letom 2001 nekoliko manjših), ki so predstavljala dodatno breme za likvidnost podjetja.

(107)

Zato je Komisija sklenila, da je treba podjetje Sachsen Zweirad GmbH v času dodelitve jamstva obravnavati kot podjetje v težavah, jamstvo pa temu primerno kot jamstvo za prestrukturiranje. Ker je treba dodelitev takšnega jamstva za velika podjetja ločeno priglasiti Komisiji, pogoji odobrenega programa pomoči, na podlagi katerega je bilo jamstvo domnevno dodeljeno, niso izpolnjeni, jamstvo pa zato ne spada v okvir tega programa pomoči.

(108)

Biria je bila ustanovljena 1. oktobra 2003 z združitvijo (starega) Biria AG in hčerinskega podjetja Sachsen Zweirad GmbH.

(109)

Po mnenju Nemčije je treba podjetje Biria jasno ločevati od (starega) podjetja Biria AG in podjetja Sachsen Zweirad GmbH, saj je z združitvijo nastalo novo podjetje. Zato je treba vprašanje, ali je bilo podjetje v času zagotovitve jamstva, 9. decembra 2004, v težavah, presoditi na podlagi začetne bilance na novo združenega podjetja. Začetna bilanca kaže, da podjetja Biria GmbH ni mogoče obravnavati kot podjetja v težavah.

(110)

Komisija se s tem ne strinja. Novega združenega podjetja Biria GmbH ni mogoče obravnavati ločeno od prejšnjih podjetja Biria AG in Sachsen Zweirad GmbH, saj je nastalo z združitvijo obeh podjetij. V nasprotnem primeru bi se bilo z združitvijo gospodarskih subjektov ali ustanovitvijo novih podjetij enostavno izogniti opredelitvi podjetja kot podjetja v težavah. Nekdanja Biria AG je imela leta 2002 izgubo in tako kot Sachsen Zweirad GmbH likvidnostne težave. Biria GmbH je prevzela vse dolgove in obveznosti (starega) podjetja Biria AG in podjetja Sachsen Zweirad GmbH. Biria GmbH ima poleg tega enako premoženje in opravlja enako poslovno dejavnost kot (staro) podjetje Biria AG in Sachsen Zweirad GmbH. Komisija zato meni, da je Biria GmbH prevzela težave (starega) podjetja Biria AG in podjetja Sachsen Zweirad GmbH.

(111)

Podjetje Sachsen Zweirad GmbH je bilo po besedah Nemčije ob združitvi gospodarsko močnejše in ni bilo v težavah, zato ni mogoče samodejno domnevati, da je nova Biria GmbH podjetje v težavah. V nasprotju z navedbami Nemčije Komisija meni, da je bilo podjetje Sachsen Zweirad GmbH podjetje v težavah. Novo podjetje Biria GmbH je zato „podedovalo“ tudi težave podjetja Sachsen Zweirad GmbH.

(112)

Glede na letno poročilo za leto 2003 je skupina Biria nadaljevala svoje prestrukturiranje in reorganizacijo, ki sta se začela leta 2002 in sta vključevala reorganizacijo financiranja skupine. Na podlagi jamstva dežele Saške za posojilo v višini 24,875 milijona EUR je skupina Biria izdelala nov načrt za srednjeročno financiranje svojih dejavnosti. Novi načrt financiranja je predvideval tudi precejšnjo prilagoditev obrestnih mer in s tem zmanjšanje velikega bremena obresti.

(113)

Istočasno je sledila reorganizacija bank: tri banke so se bile pripravljene odpovedati terjatvam v višini 8 567 000 EUR – kar je predstavljalo precej več kot 50 % terjatev – v zameno za takojšnjo poravnavo preostalih terjatev. Zato je bilo posojilo, krito z 80-odstotnim jamstvom ukrepa 3, sestavljeno iz 8 milijonov EUR za odplačilo kredita za obratna sredstva, 7,45 milijona EUR kontokorentnega kredita in 9,425 milijona EUR za sezonske finančne potrebe.

(114)

Biria je imela torej v času dodelitve jamstva velike likvidnostne težave in je bila zato podjetje v težavah. To oceno podpira dejstvo, da so tri banke odstopile od financiranja dejavnosti podjetja Biria in bile celo pripravljene odpisati velik del terjatev v zameno za takojšnjo poravnavo preostalih terjatev. To kaže, da so banke resno dvomile, da lahko Biria poravna svoje dolgove in da je Biria rentabilno podjetje.

(115)

Nemčija temu ugovarja in trdi, da so se banke iz financiranja umaknile samo zaradi prenove poslovne strategije. Komisija ugotavlja, da so se banke verjetno odpovedale približno polovici neporavnanih terjatev. To je celo v primeru umika bank zaradi novih usmeritev v poslovni strategiji znak za to, da so kreditne ustanove menile, da popolno vračilo posojil ni verjetno.

(116)

Zato je Komisija sklenila, da je treba podjetje Biria v času dodelitve jamstva obravnavati kot podjetje v težavah, jamstvo pa temu primerno kot jamstvo za prestrukturiranje. Ker je treba dodelitev takšnega jamstva za velika podjetja ločeno priglasiti Komisiji, Biria pa je bila v času izdaje odločbe o dodelitvi pomoči veliko podjetje, pogoji odobrenega programa pomoči, na podlagi katerega je bilo jamstvo domnevno dodeljeno, niso izpolnjeni, zato jamstvo ne spada v okvir tega programa pomoči.

(117)

Jamstvi, ki ju je v okviru ukrepov 2 in 3 dodelila dežela Saška, tako izvirata iz državnih sredstev in ju je mogoče pripisati državi.

(118)

Poleg tega mora ukrep pomeniti prednost za upravičenca. Komisija meni, da obravnavani jamstvi pomenita neupravičeno prednost za podjetji Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH (zdaj Biria AG).