(1)

Svet je 23. julija 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 894/2007 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Protokol, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v Sporazumu (2) (v nadaljnjem besedilu: prejšnji protokol), je bil priložen k temu sporazumu. Ta prejšnji protokol je prenehal veljati 31. maja 2010.

(2)

Unija se je nato z Demokratično republiko Sao Tome in Principe pogajala o novem protokolu o ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, predvidenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki plovilom EU omogoča ribolovne možnosti v vodah, nad katerimi ima Demokratična republika Sao Tome in Principe suverenost, ali ki spadajo pod njeno jurisdikcijo na področju ribištva.

(3)

Protokol je bil po zaključku pogajanj parafiran 15. julija 2010.

(4)

Protokol je bil podpisan v skladu s Sklepom št. 2011/296/EU z dne 24. februarja 2011 (3) in se začasno uporablja.

(5)

Novi protokol bi bilo treba skleniti –

(1)

Svet je 12. julija 2010 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) št. 610/2010 (2) o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001, v kateri je posodobljen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001.

(2)

Svet je 31. januarja 2011 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 83/2011 (3) posodobil seznam oseb, skupin in subjektov za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001 in razveljavil Izvedbeno uredbo (EU) št. 610/2010, razen v zvezi s skupino, omenjeno v točki številka 25 dela 2 Priloge k Sklepu.

(3)

Svet je pripravil utemeljitve, v katerih je vsaki osebi, skupini in subjektu, pri katerih je bilo to praktično izvedljivo, pojasnil razloge, zakaj so bile uvrščene na seznam iz Izvedbene uredbe (EU) št. 83/2011.

(4)

Z objavo v Uradnem listu Evropske unije (4) je Svet obvestil osebe, skupine in subjekte s seznama iz Izvedbene uredbe (EU) št. 83/2011, da jih je sklenil obdržati na seznamu. Prav tako je Svet obvestil zadevne osebe, skupine in subjekte, da je bilo mogoče od Sveta zahtevati utemeljitve z razlogi za uvrstitev na seznam, če jim te še niso bile sporočene. V zvezi z določenimi osebami in skupinami so bili pripravljeni spremenjeni razlogi.

(5)

Svet je opravil celovit pregled seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001, kakor se to zahteva v skladu s členom 2(3) navedene uredbe. Pri tem je upošteval pripombe, ki so jih zadevne osebe, skupine in subjekti predložili Svetu.

(6)

Svet je ugotovil, da ni več razlogov, da bi bile določene osebe in skupine s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001, še naprej na tem seznamu.

(7)

Svet je ugotovil, da so bile osebe, skupine in subjekti s seznama v Prilogi k tej uredbi, vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (5), da je pristojni organ v zvezi z njimi sprejel odločitev v smislu člena 1(4) navedenega skupnega stališča in da bi morali zanje še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz Uredbe (ES) št. 2580/2001.

(8)

Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001, bi bilo treba ustrezno posodobiti –

(1)

V skladu s členom 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 3/2008 se sektorji ali proizvodi, ki so lahko predmet ukrepov informiranja in promocije, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije, določijo ob upoštevanju zlasti potrebe po soočenju s posebnimi ali kratkoročnimi težavami v določenem sektorju.

(2)

V skladu s členom 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 3/2008 so proizvodi, ki so lahko predmet ukrepov informiranja ali promocije, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije in izvedejo v tretjih državah, tisti proizvodi, za katere obstajajo izvozne možnosti ali nove možnosti prodaje, zlasti če se ne zahtevajo izvozna nadomestila.

(3)

Sektor svežega sadja in zelenjave je zajela kriza brez primerjave zaradi epidemije, ki jo je povzročila bakterija Escherichia coli. Zaradi epidemije se je močno omajalo zaupanje potrošnikov, kar se kaže v velikem upadu potrošnje. Zato je treba okrepiti zaupanje potrošnikov glede svežega sadja in zelenjave, ki se proizvajata v Uniji.

(4)

Upad zaupanja je prav tako povzročil hude gospodarske težave, ki bi lahko ogrozile gospodarsko preživetje številnih kmetijskih gospodarstev v sektorju svežega sadja in zelenjave v Uniji. Zato je treba povečati možnosti izvoza svežega sadja in zelenjave, ki se proizvajata v Uniji, v tretje države.

(5)

Pri tem je koristno sektorskim organizacijam v sektorju svežega sadja in zelenjave omogočiti, da zaprosijo za sofinanciranje Unije v skladu z Uredbo (ES) št. 3/2008 in da v ta namen v naslednjih tednih pristojnim nacionalnim organom predložijo v pregled programe informiranja in promocije, Komisija pa pred koncem tekočega leta sprejme programe, ki so bili izbrani. Ti programi bodo lahko predloženi zunaj letnega cikla sprejemanja programov in običajnega časovnega razporeda, ki ga v členih 8 in 11 določa Uredba (ES) št. 501/2008 Komisije z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (2).

(6)

Zato je za programe informiranja in promocije za sveže sadje in zelenjavo, namenjena notranjemu trgu in tretjim državam, za leto 2011 treba odobriti odstopanje od Uredbe (ES) št. 501/2008.

(7)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

sektorske ali medpanožne organizacije, ki zastopajo sektor svežega sadja in zelenjave, lahko svoje programe državam članicam predložijo do 16. avgusta 2011;

(b)

države članice Komisiji pošljejo predhoden seznam izbranih programov najpozneje 15. septembra 2011;

(c)

Komisija najpozneje 15. novembra 2011 odloči, katere programe bo sofinancirala.

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 685/2011 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

(1)

Svet je s Sklepom 2010/145/SZVP obnovil ukrepe za preprečitev vstopa na ozemlja držav članic ali tranzita prek ozemlja držav članic za fizične osebe, ki osebam na prostosti, obtoženim s strani Mednarodnega kazenskega sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), pomagajo, da se še naprej izogibajo roki pravice, ali ki drugače ovirajo učinkovito izvajanje pooblastil MKSJ.

(2)

Po premestitvi Ratka MLADIĆA v pripor MKSJ 31. maja 2011 bi bilo treba s seznama v Prilogi k Sklepu 2010/145/SZVP umakniti nekatere osebe, povezane z MLADIĆEM.

(3)

Seznam v Prilogi k Sklepu 2010/145/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je v skladu s Sklepom 2010/603/SZVP sprejel ukrepe za zamrznitev vseh sredstev in gospodarskih virov fizičnih oseb iz Priloge k navedenemu sklepu, ki so bile obtožene pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ).

(2)

Ker je bil Ratko MLADIĆ 31. maja 2011 premeščen v pripor MKSJ, bi bilo treba njegovo ime črtati s seznama v Prilogi k Sklepu 2010/603/SZVP.

(3)

Seznam v Prilogi k Sklepu 2010/603/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je 30. maja 2005 sprejel Skupno stališče 2005/411/SZVP (1) o omejevalnih ukrepih proti Sudanu. S Skupnim stališčem 2005/411/SZVP so bili ukrepi, uvedeni s Skupnim stališčem 2004/31/SZVP (2) in ukrepi, ki naj bi bili uvedeni v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1591 iz leta 2005 („RVSZN 1591 (2005)“), združeni v en sam pravni instrument.

(2)

Obseg omejevalnih ukrepov uvedenih s Skupnim stališčem 2005/411/SZVP bi bilo treba prilagoditi in navedeno skupno stališče nadomestiti.

(3)

Postopek sprejemanja sprememb Priloge k temu sklepu bi moral vključevati obveznost obveščanja zadevnih oseb in subjektov o razlogih za njihovo uvrstitev na seznam, ki jih poda Odbor za sankcije, ustanovljen z RVSZN 1591 (2005), da bi jim omogočili predložitev pripomb. Če so predložene pripombe ali novi tehtni dokazi, bi moral Svet ob upoštevanju tega ponovno preučiti svojo odločitev in o tem ustrezno obvestiti zadevno osebo ali subjekt.

(4)

Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pa spoštuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja, lastninsko pravico in pravico do varstva osebnih podatkov. Uporabljati bi ga bilo treba v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(5)

Ta sklep v celoti upošteva tudi obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Listine Združenih narodov ter pravno zavezujočih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov.

(6)

Izvedbeni ukrepi Unije so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 131/2004 z dne 26. januarja 2004 o nekaterih omejevalnih ukrepih v zvezi s Sudanom (3) in Uredbi Sveta (ES) št. 1184/2005 z dne 18. julija 2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov za določene osebe, ki ovirajo mirovni proces in kršijo mednarodno pravo v konfliktu v regiji Darfur v Sudanu (4).

(1)

Nedavni dogodki v arabskem svetu narekujejo okrepljen in celosten odziv Evropske unije.

(2)

Evropski svet je 4. februarja in 11. marca 2011 sprejel izjavi ter 24. in 25. marca 2011 sklepe, v katerih je bila izražena namera Unije o podpori vseh korakov v smeri demokratične preobrazbe svojega južnega sosedstva ter oblikovanju novega partnerstva z regijo.

(3)

Svet je 21. februarja 2011 sprejel sklepe o dogodkih v južnem sosedstvu, 20. junija 2011 pa sklepe o evropski sosedski politiki, v katerih je pozdravil predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za države južnega Sredozemlja.

(4)

Komisija in VP sta v svojih sporočilih z dne 8. marca in 25. maja 2011 predstavila predlog za partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo ter predlog za nov pristop k partnerstvu s sosednjimi državami Unije, ki temelji na evropski sosedski politiki.

(5)

V državah regije je potrebna okrepljena diplomacija Unije v podporo urejenemu prehodu na trajnostno demokracijo, kakor tudi človekovim pravicam in pravni državi.

(6)

Zato bi bilo treba imenovati PPEU za regijo južnega Sredozemlja.

(7)

PPEU bo svoj mandat opravljal v razmerah, ki bi se lahko poslabšale in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

(a)

okrepiti politični dialog Unije, ki bi prispeval k partnerstvu in širšim odnosom z državami regije južnega Sredozemlja;

(b)

prispevati k odzivu Unije na dogodke v državah regije južnega Sredozemlja, zlasti h krepitvi demokracije in institucij, pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, miru in regionalnega sodelovanja, vključno z evropsko sosedsko politiko in Unijo za Sredozemlje;

(c)

povečati učinkovitost, navzočnost in prepoznavnost Evropske unije v regiji in v ustreznih mednarodnih forumih. Prav tako je cilj vzpostavitev tesnega sodelovanja z ustreznimi lokalnimi partnerji ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, kot so Afriška unija, Liga arabskih držav, Organizacija islamske konference, Svet za sodelovanje arabskih zalivskih držav in Združeni narodi.

(a)

okrepiti splošno politično vlogo Unije v državah regije južnega Sredozemlja, zlasti s krepitvijo dialoga z vladami in mednarodnimi organizacijami ter civilno družbo, vključno z drugimi ustreznimi sogovorniki, pa tudi z zviševanjem zavesti partnerjev o načinu Unije;

(b)

ohranjati tesen stik z vsemi stranmi, ki sodelujejo v procesu demokratične preobrazbe v regiji, spodbujati stabilizacijo in spravo ob polnem spoštovanju lokalnega lastništva ter prispevati k obvladovanju in preprečevanju kriz;

(c)

prispevati k večji skladnosti, doslednosti in usklajenosti regionalnih politik in ukrepov Unije in držav članic;

(d)

prispevati k spodbujanju usklajevanja z mednarodnimi partnerji in organizacijami ter v tesnem sodelovanju s Komisijo pomagati VP pri delu Projektne skupine za južno Sredozemlje.

(e)

prispevati k izvajanju politike Unije o človekovih pravicah v regiji, vključno s smernicami Unije o človekovih pravicah in zlasti s smernicami Unije o otrocih v oboroženih spopadih, o nasilju nad ženami in dekleti, ter boju proti vsem vrstam diskriminacije do le-teh, ter politiko Unije o ženah, miru in varnosti, vključno s spremljanjem in poročanjem o razvoju ter oblikovanjem priporočil v zvezi s tem

(a)

z vzpostavitvijo posebnega varnostnega načrta misije, ki med drugim vključuje posebne ukrepe za fizično zaščito, organizacijsko varnost in varnost postopkov v zvezi z misijo, upravljanje varnih premikov osebja na območje misije in znotraj njega, obvladovanje primerov ogrožanja varnosti, pa tudi načrt za ravnanje v nepredvidenih razmerah in za umik misije;

(b)

z zagotavljanjem, da je vse osebje, napoteno izven Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na razmere na območju misije;

(c)

z zagotavljanjem, da so vsi člani ekipe PPEU, ki bodo napoteni izven Unije, vključno z lokalnim osebjem, pred prihodom ali ob prihodu na območje misije opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki je določena za območje misije;

(d)

z zagotavljanjem, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih ocen varnosti in s pripravo pisnih poročil o njihovem izvajanju ter drugih varnostnih vidikih v okviru vmesnih poročil in poročil o izvajanju nalog za VP, Svet in Evropsko komisijo.

(1)

Svet je 5. oktobra 2006 sprejel Sklep 2006/670/SZVP (1), s katerim je bil g. Pierre MOREL imenovan za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za srednjo Azijo. Mandat G. Pierra MORELA se izteče 31. avgusta 2011.

(2)

Zato bi bilo treba PPEU mandat podaljšati do 30. junija 2012.

(3)

PPEU bo mandat opravljal v razmerah, ki bi se lahko poslabšale in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

(a)

spodbujanje dobrih in tesnih odnosov med državami srednje Azije in Unijo na podlagi skupnih vrednot in interesov, kot je določeno v ustreznih sporazumih;

(b)

prispevanje h krepitvi stabilnosti in sodelovanja med državami na tem območju;

(c)

prispevanje h krepitvi demokracije, pravne države, dobrega upravljanja ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v srednji Aziji;

(d)

obravnavanje ključnih groženj, zlasti specifičnih problemov z neposrednimi posledicami za Unijo;

(e)

povečanje učinkovitosti in prepoznavnosti Unije v regiji, tudi s tesnejšim sodelovanjem z drugimi ustreznimi partnerji in mednarodnimi organizacijami, kot sta Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Združeni narodi.

(a)

pripravi poseben varnostni načrt misije, ki določa posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov v zvezi z misijo, določa upravljanje varnih premikov osebja na območje misije in znotraj njega in obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter določa načrt za ravnanje v nepredvidenih razmerah in evakuacijo misije;

(b)

zagotovi, da je vse osebje, razporejeno izven Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na pogoje na območju misije;

(c)

zagotovi, da so vsi člani ekipe EUSR, ki bodo napoteni zunaj Unije, vključno z lokalnim osebjem, pred prihodom na območje misije ali ob prihodu opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki je določena za območje misije;

(d)

zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih ocen varnosti, za Svet, VP in Komisijo pa redno pripravlja pisna poročila o njihovem izvajanju ter o drugih varnostnih vidikih v okviru vmesnih poročil in poročil o izvajanju nalog mandata.

(1)

Svet je 11. marca 2009 sprejel Skupni ukrep 2009/181/SZVP (1) o imenovanju g. Valentina INZKA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Bosno in Hercegovino.

(2)

Svet je 11. avgusta 2010 sprejel Sklep 2010/442/SZVP (2), s katerim je bil podaljšan mandat PPEU v Bosni in Hercegovini do 31. avgusta 2011.

(3)

Za obdobje od 1. septembra 2011 do 30. junija 2015 bi bilo treba za PPEU v Bosni in Hercegovini imenovati G. Petra SORENSENA.

(4)

Svet je 21. marca 2011 sprejel sklepe, v katerih je določil splošni pristop Unije do Bosne in Hercegovine.

(5)

Unija želi okrepiti svojo politiko in prisotnost in v ta namen imenovati enega samega predstavnika, ki bo imel več pooblastil in bo najpomembnejši svetovalec Bosni in Hercegovini pri vprašanjih, povezanih z Unijo, ter bo tako podpiral napredek države pri povezovanju z Unijo, med drugim tudi s širokim in uravnoteženim sklopom instrumentov.

(6)

Mandat PPEU bi bilo treba izvajati usklajeno z Evropsko komisijo, da bi zagotovili skladnost z drugimi zadevnimi dejavnostmi, ki so v pristojnosti Unije.

(7)

Svet namerava določiti, da se pooblastila in pristojnosti PPEU ter pooblastila in pristojnosti vodje urada delegacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini dodelijo eni osebi.

(9)

PPEU bo svoj mandat izvajal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem skupne zunanje in varnostne politike iz člena 21 Pogodbe –

(a)

zagotavljati svetovanje in pomoč Unije v političnem procesu;

(b)

zagotavljati doslednost in skladnost ukrepov Unije;

(c)

omogočati lažji napredek pri uresničevanju političnih, gospodarskih in evropskih prednostnih nalog;

(d)

spremljati izvršne in zakonodajne oblasti na vseh ravneh vlade v BiH in jim svetovati ter vzdrževati stike z oblastmi BiH in političnimi strankami;

(e)

skrbeti za uresničevanje prizadevanj Unije v okviru najrazličnejših dejavnosti na področju pravne države in reforme varnostnega sektorja, spodbujati splošno usklajenost prizadevanj Unije v zvezi z zatiranjem organiziranega kriminala in korupcije in zagotavljati politične usmeritve za ta prizadevanja ter v tej zvezi po potrebi tudi pripravljati ocene in napotke za VP in Komisijo:

(f)

zagotavljati lokalne politične smernice vodji policijske misije Evropske unije (EUPM); PPEU in poveljnik civilne operacije se po potrebi posvetujeta; posvetovati se z vodjo EUPM pred političnim ukrepanjem, ki bi lahko vplivalo na razmere v policiji in na varnostne razmere; zagotavljati podporo za okrepljeno in učinkovito povezanost med kazenskim pravosodjem in policijo v BiH, in sicer v tesnih stikih z EUPM;

(g)

brez vpliva na vojaško strukturo poveljevanja poveljniku sil EU zagotavljati politične smernice glede vojaških vprašanj z vidika lokalne politike, zlasti kar zadeva občutljive operacije ter odnose s tamkajšnjimi organi oblasti in tamkajšnjimi mediji; posvetovati se s poveljnikom sil EU pred političnim ukrepanjem, ki bi lahko vplivalo na varnostne razmere;

(h)

usklajevati in uresničevati prizadevanja Unije na področju komuniciranja z javnostjo v BiH o zadevah, povezanih z EU;

(i)

podpirati proces povezovanja z Unijo, in sicer s ciljno usmerjeno javno diplomacijo in dejavnostmi Unije za obveščanje, usmerjenih v boljše razumevanje in podporo javnosti BiH glede zadev, povezanih z Unijo, tudi z vključevanjem tamkajšnjih civilno-družbenih akterjev;

(j)

prispevati k razvoju in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v BiH v skladu s politiko in smernicami Unije na področju človekovih pravic;

(k)

sodelovati s pristojnimi organi BiH glede njihovega polnega sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSNJ);

(l)

skladno s procesom povezovanja z Unijo svetovati, pomagati, podpirati in spremljati politični dialog o potrebnih ustavnih spremembah;

(m)

vzdrževati tesne stike in se posvetovati z visokim predstavnikom v BIH in drugimi pomembnimi mednarodnimi organizacijami, ki so dejavne v tej državi;

(n)

po potrebi svetovati VP glede fizičnih in pravnih oseb, proti katerim bi lahko bili – odvisno od razmer v BiH – uvedeni omejevalni ukrepi;

(o)

brez poseganja v ustrezne strukture poveljevanja pomagati zagotavljati usklajeno delovanje vseh instrumentov Unije na terenu za doseganje političnih ciljev Unije.

(a)

vzpostavitvijo posebnega varnostnega načrta misije, ki vključuje posebne ukrepe za fizično zaščito, organizacijsko varnost in varnost postopkov v zvezi z misijo, upravljanjem varnih premikov osebja na območje misije in znotraj njega, obvladovanjem dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter vključno z načrtom misije za ravnanje v nepredvidenih razmerah in evakuacijo;

(b)

zagotavljanjem, da je vse osebje, razporejeno izven Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na razmere na območju misije;

(c)

zagotavljanjem, da so vsi člani njegove ekipe, ki bodo napoteni zunaj Unije, vključno z lokalnim osebjem, pred prihodom na območje misije ali ob prihodu opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki je določena za območje misije;

(d)

zagotavljanjem, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih ocen varnosti, ter s pripravljanjem rednih pisnih poročil za Svet, VP in Komisijo o izvajanju teh priporočil in o drugih varnostnih vidikih, in sicer v okviru priprav vmesnih poročil in poročil o izvedbi nalog.

(1)

Svet je 22. marca 2010 sprejel Sklep 2010/168/SZVP (1), s katerim je G. Vygaudasa UŠACKASA imenoval za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) v Afganistanu.

(2)

Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati do 30. junija 2012.

(3)

PPEU bo svoj mandat izvajal v razmerah, ki bi se lahko poslabšale in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

(a)

prispeva k izvajanju skupne izjave EU in Afganistana ter usmerja izvajanje dela akcijskega načrta EU za Afganistan in Pakistan, ki zadeva Afganistan, pri tem pa sodeluje s predstavniki držav članic v Afganistanu;

(b)

podpira politični dialog med Unijo in Afganistanom;

(c)

podpira osrednjo vlogo, ki jo imajo Združeni narodi (ZN) v Afganistanu, predvsem pa prispeva k boljšemu usklajevanju mednarodne pomoči in s tem spodbuja izvajanje sporočila z londonske in kabulske konference ter zadevnih resolucij ZN.

(a)

podpira stališča Unije glede političnega procesa in razmer v Afganistanu;

(b)

ohranja tesne stike z zadevnimi afganistanskimi institucijami, zlasti vlado, parlamentom in lokalnimi organi in podpira njihov razvoj. Ohranjati bi moral tudi stike z drugimi afganistanskimi političnimi skupinami in drugimi zadevnimi akterji v Afganistanu;

(c)

ohranja tesne stike z zadevnimi mednarodnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi v Afganistanu, zlasti s posebnim predstavnikom generalnega sekretarja ZN in višjim civilnim predstavnikom Organizacije Severnoatlantske pogodbe ter drugimi pomembnimi partnerji in organizacijami;

(d)

poroča o napredku pri doseganju ciljev, navedenih v skupni izjavi EU in Afganistana, delu akcijskega načrta EU za Afganistan in Pakistan, ki zadeva Afganistan in konferencah v Londonu, Kabulu in Bonnu, zlasti na naslednjih področjih:

(e)

dejavno sodeluje v lokalnih forumih za usklajevanje, kot je skupni odbor za usklajevanje in spremljanje, obenem pa države članice, ki ne sodelujejo, v celoti obvešča o odločitvah, sprejetih na teh ravneh;

(f)

svetuje v zvezi s sodelovanjem in stališči Unije na mednarodnih konferencah o Afganistanu ter prispeva k pospeševanju regionalnega sodelovanja;

(g)

prispeva k izvajanju politik Unije na področju človekovih pravic in smernic Unije o človekovih pravicah, zlasti v zvezi z ženskami in otroci na območjih oboroženih spopadov, tako da jih spremlja in upošteva razvoj v zvezi s tem.

(a)

pripravo posebnega varnostnega načrta misije, ki vključuje posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov v zvezi z misijo, določa upravljanje varnih premikov osebja na območje misije in znotraj njega in obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter načrt misije za ravnanje v nepredvidenih razmerah in evakuacijo;

(b)

zagotavljanjem, da je vse osebje, razporejeno izven Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na pogoje na območju misije;

(c)

zagotavljanjem, da so vsi člani njegove ekipe, ki bodo razporejeni izven Unije, vključno z lokalnim pogodbenim osebjem, pred prihodom na območje misije ali ob prihodu opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki je določena za območje misije;

(d)

zagotavljanjem, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih ocen varnosti, za VP, Svet in Komisijo pa se redno pripravljajo pisna poročila o njihovem izvajanju ter o drugih varnostnih vidikih v okviru vmesnega poročila in poročila o izvajanju mandata.

(1)

Države, ki so sodelovale na ad hoc konferenci, so 20. julija 2001 sprejele akcijski program Združenih narodov za preprečevanje, boj in odpravljanje vseh oblik nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem (v nadaljnjem besedilu: akcijski program). Generalna skupščina Združenih narodov je 8. decembra 2005 sprejela mednarodni instrument, da bi državam omogočil pravočasno in zanesljivo prepoznavanje in izsleditev nedovoljenega osebnega in lahkega orožja (v nadaljnjem besedilu: mednarodni instrument za izsleditev). V obeh mednarodnih instrumentih je določeno, da bodo države v podporo njunemu učinkovitemu izvajanju po potrebi sodelovale z Združenimi narodi.

(2)

V končnem poročilu tretjega dvoletnega zasedanja držav za obravnavo izvajanja akcijskega programa leta 2008 je poudarjen pomen regionalnih pristopov k izvajanju akcijskega programa in posledično koristnost organiziranja regijskih srečanj, ki jih podpirajo zainteresirane države ter mednarodne, regionalne in podregionalne organizacije s to možnostjo. V končnem poročilu se države tudi spodbuja, da podpirajo in v celoti izkoristijo obstoječe mehanizme, ki podpirajo izvajanje akcijskega programa ter usklajevanje potreb z viri, kot je podporni sistem za izvajanje akcijskega programa.

(3)

Evropski svet je na zasedanju 15. in 16. decembra 2005 sprejel strategijo EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom (v nadaljnjem besedilu: strategija EU SALW). V strategiji EU SALW je podpora akcijskemu programu ZN opredeljena kot prva prednostna naloga za ukrepanje na mednarodni ravni in poziva k sprejetju pravno zavezujočega mednarodnega instrumenta za odkrivanje in označevanje osebnega in lahkega orožja ter streliva.

(4)

Po sprejetju mednarodnega instrumenta za izsleditev je Evropska unija s sprejetjem in izvajanjem Skupnega ukrepa Sveta 2008/113/SZVP z dne 12. februarja 2008 v podporo mednarodnemu instrumentu, ki bi državam omogočil pravočasno in zanesljivo prepoznavanje in izsleditev nedovoljenega osebnega in lahkega orožja (SALW) (1), podprla njegovo polno izvajanje. Svet Evropske unije je izvajanje navedenega skupnega ukrepa Sveta ocenil pozitivno.

(5)

Generalna skupščina Združenih narodov je 2. decembra 2009 sprejela Resolucijo A/RES/64/50 o vseh oblikah nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem, ki spodbuja vse pobude, med drugim mednarodnih, regionalnih in podregionalnih organizacij, za uspešno izvajanje akcijskega programa in poudarja, da so pobude mednarodne skupnosti v zvezi z mednarodnim sodelovanjem in pomočjo še naprej bistvenega pomena in dopolnjujejo nacionalna prizadevanja za izvajanje.

(6)

V Resoluciji A/RES/64/50 je določeno tudi, da bi moralo četrto dvoletno zasedanje držav za obravnavo nacionalnega, regionalnega in globalnega izvajanja akcijskega programa potekati od 14. do 18. junija 2010 v New Yorku in da bo najkasneje leta 2012 v New Yorku sklicana dvotedenska konferenca za pregled napredka pri izvajanju akcijskega programa.

(7)

Generalna skupščina Združenih narodov je 2. decembra 2009 sprejela Resolucijo A/RES/64/51 o problemih zaradi kopičenja presežkov zalog konvencionalnega streliva, ki spodbuja države, ki imajo to možnost, da prispevajo k oblikovanju tehničnih smernic za upravljanje zalog konvencionalnega streliva v okviru Združenih narodov, da bi državam pomagale izboljšati njihove nacionalne zmogljivosti za upravljanje zalog in preprečile povečevanje presežkov konvencionalnega streliva –

(1)

Evropski svet je dne 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki je med drugim usmerjena v krepitev Konvencije o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), v nadaljnjo razpravo o preverjanju izvajanja in podporo doseganju vsesplošne uporabe Konvencije ter njenemu izvajanju na nacionalni ravni, tudi s kazensko zakonodajo, kakor tudi v doseganje doslednejšega upoštevanja Konvencije.

(2)

Varnostni svet Združenih narodov (ZN) je dne 28. aprila 2004 soglasno sprejel Resolucijo 1540 (2004), v kateri je širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev opredeljeno kot grožnja mednarodnemu miru in varnosti. Varnostni svet ZN je dne 27. aprila 2006 soglasno sprejel Resolucijo 1673 (2006), da bi se pospešili rezultati naporov pri doseganju polnega izvajanja Resolucije 1540 (2004). Izvajanje določb navedenih resolucij prispeva k izvajanju Konvencije.

(3)

Varnostni svet ZN je dne 26. avgusta 1988 sprejel Resolucijo 620 (1988), ki med drugim poziva generalnega sekretarja, naj se s preiskavami nemudoma odzove na morebitno uporabo kemičnega in bakteriološkega (biološkega) ali toksičnega orožja, ki bi lahko pomenila kršitev Ženevskega protokola iz leta 1925. Generalna skupščina je dne 8. septembra 2006 sprejela Globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu kot prilogo Resoluciji 60/288, v kateri države članice pozivajo generalnega sekretarja k posodobitvi evidenc strokovnjakov in laboratorijev, pa tudi tehničnih smernic in postopkov, s katerimi generalni sekretar razpolaga, da bi prispeval k pravočasnim in učinkovitim preiskavam v zvezi z navedeno morebitno uporabo.

(4)

Na šesti konferenci držav pogodbenic o pregledu Konvencije je bilo sklenjeno, da bo sedma konferenca o pregledu potekala v Ženevi leta 2011 ali prej, ter da je takrat treba pregledati delovanje Konvencije, med drugim ob upoštevanju novejših znanstvenih in tehnoloških dosežkov pomembnih za Konvencijo kakor tudi napredka držav pogodbenic Konvencije (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) pri uresničevanju obveznosti iz Konvencije ter izvajanju sklepov in priporočil dogovorjenih na šesti konferenci o pregledu.

(5)

Svet je dne 27. februarja 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/184/SZVP (1) in dne 10. novembra 2008 Skupni ukrep 2008/858/SZVP (2). Cilj navedenih skupnih ukrepov je spodbujanje vsesplošne uporabe Konvencije in podpora njenemu izvajanju v državah pogodbenicah. Nadalje je cilj Skupnega ukrepa 2008/858/SZVP spodbujanje držav pogodbenic k predložitvi izjav o ukrepih krepitve zaupanja in zagotavljanje podpore procesu med sejami v sklopu Konvencije.

(6)

Evropska unija se je ob sprejetju Skupnega ukrepa 2006/184/SZVP dogovorila tudi o Akcijskem načrtu EU glede biološkega in toksičnega orožja, ki dopolnjuje Skupni ukrep EU v podporo BTWC (3) v zvezi s Konvencijo, v katerem so se države članice zavezale, da bodo ZN aprila vsako leto predložile izjave o ukrepih krepitve zaupanja, generalnemu sekretarju ZN pa sezname ustreznih strokovnjakov in laboratorijev, da bi bilo lažje preiskovati morebitne uporabe biološkega (kemičnega) in toksičnega orožja.

(7)

Primerno je, da se pred prihodnjo sedmo konferenco o pregledu Konvencije, ki bo potekala od 5. do 22. decembra 2011, stališče Evropske unije posodobi –

(a)

krepitvi zaupanja v skladnost ravnanja s Konvencijo;

(b)

podpori njenemu izvajanju na nacionalni ravni; in

(c)

spodbujanju njene vsesplošne uporabe.

(a)

na sedmi konferenci o pregledu prispeva k celovitemu pregledu delovanja Konvencije, vključno z uresničevanjem zavez, ki so jih države pogodbenice prevzele v okviru Konvencije;

(b)

v obdobju med sedmo in osmo konferenco o pregledu spodbuja nadaljevanje vsebinskega delovnega procesa med sejami ter opredeli specifična področja in boljšo ureditev za doseganje nadaljnjega napredka v okviru tega procesa;

(c)

podpre osmo konferenco o pregledu Konvencije, ki naj bi potekala leta 2016 ali prej;

(d)

si na podlagi okvira, vzpostavljenega v sklopu predhodnih konferenc, prizadeva doseči soglasje za uspešen izid sedme konference o pregledu in se med drugim zavzema za obravnavo naslednjih ključnih zadev:

(a)

ukrepe, povezane z izjavami o ukrepih krepitve zaupanja:

(b)

ukrepe, povezane z mehanizmom generalnega sekretarja ZN za preiskovanje morebitne uporabe biološkega in toksičnega orožja; ponoven poziv državam pogodbenicam, da je potrebno zagotoviti učinkovitost določb mehanizma in v ta namen praktično ukrepati, na primer z zagotavljanjem podpore programom usposabljanja in z razvojem sistema analitskih laboratorijev.

(a)

podaljšanje mandata ISU za nadaljnjih pet let;

(b)

vključitev naslednjih dodatnih dejavnosti med naloge ISU:

(c)

da bi Unija lahko izvajala dejavnosti iz točke (b), podpira ustrezno kadrovsko okrepitev ISU.

(a)

podpira naslednje teme, ki naj se v novem procesu med sejami obravnavajo bodisi kot teme procesa med sejami bodisi v okviru posebej temu namenjenih delovnih skupin:

(b)

podpira proces pogostejših ocenjevanj pomembnih znanstvenih in tehnoloških dosežkov. Tu bi lahko v okviru podaljšanega mandata nastopila ISU. Države pogodbenice bi se lahko odločile, da bodo poleg temeljitih razprav v okviru procesa med sejami izkoristile tudi druge možnosti za razpravljanje o znanstvenih in tehnoloških vprašanjih (torej z oblikovanjem nove delovne skupine, vključitvijo točke o znanosti in tehnologiji na dnevni red srečanj držav pogodbenic, organizacijo namenskega srečanja strokovnjakov s področja znanosti in tehnologije, ustanovitvijo svetovalnega odbora ali vzpostavitvijo odprtega znanstveno-tehnološkega foruma);

(c)

podpira oblikovanje nacionalnih regulativnih okvirov, zlasti na področju biološke varnosti in biološke zaščite. Ustrezni standardi upravljanja na področju biološke varnosti in biološke zaščite, ki bi jih sprejeli za laboratorije in industrijo, sicer nikakor ne bi nadomestili sistema skladnosti, vendar bi lahko državam članicam dolgoročno pomagali pri izpolnjevanju obveznosti iz Konvencije. Prav tako bi se skupaj z drugimi ukrepi lahko izkazali za koristno orodje, ki bi prispevalo k prihodnjemu izboljšanemu sistemu skladnosti. Razprave o teh prizadevanjih, ki bi potekale z zadevnimi panogami, bi lahko vključili v nov proces med sejami;

(d)

podpira okrepitev procesa med sejami z vidika sprejemanja odločitev s preučitvijo vrste možnosti, kot so obvezujoče končno poročilo s srečanj držav pogodbenic, dogovori o načrtih ter razmislek o možnosti oblikovanja delovnih skupin za posebne teme, akcijske načrte ali priporočila.

(a)

z določitvijo konkretnih ukrepov in dejavnosti podpira sprejetje akcijskega načrta za doseganje vsesplošne uporabe, ki ga upravlja ISU. Akcijski načrt lahko vključuje dejavnosti, kot so denimo seminarji za krepitev zavesti, skupne demarše, prevod pomembnih dokumentov, pobude, kot je izmenjava informacij o ponujeni pomoči, morebitni obiski za pomoč pri pripravi prve izjave o ukrepih krepitve zaupanja. Ta akcijski načrt bi ocenili in, če bi to bilo potrebno, spremenili na vsakem srečanju držav pogodbenic;

(b)

podpira organizacijo namenskih sej ali srečanj delovnih skupin za doseganje vsesplošne uporabe v okviru procesa med sejami z namenom usklajevanja dejavnosti za krepitev zavesti med različnimi akterji in načrtovanja regionalnih pobud.

(a)

preučitev možnosti vključitve informacij v zvezi s pomočjo v obrazce o ukrepih krepitve zaupanja, bodisi z revizijo obrazca D bodisi s pripravo novega obrazca, kar bi državam pogodbenicam omogočilo izmenjavo informacij o dejavnostih v zvezi s sodelovanjem in pomočjo, ter

(b)

zadolžitev ISU, da informacije v zvezi s členom X Konvencije zbere v spletno zbirko podatkov, ki bi jo lahko vključili v del spletne strani z omejenim dostopom.

(a)

predloge, temelječe na stališču, kot je določeno v členih 1 do 8, za konkretne, praktične in izvedljive rešitve za učinkovito izboljšanje izvajanja Konvencije, ki naj jih države pogodbenice obravnavajo na sedmi konferenci o pregledu;

(b)

demarše visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ali delegacij Unije;

(c)

izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ali delegacije Unije pri ZN, pred in med sedmo konferenco o pregledu.

(1)

Svet je 27. decembra 2001 sprejel Skupno stališče 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (1).

(2)

Svet je 12. julija 2010 s Sklepom 2010/386/SZVP (2) posodobil seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

(3)

Svet je 31. januarja 2011 s Sklepom 2011/70/SZVP (3) ponovno posodobil seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, ter razveljavil Sklep 2010/386/SZVP, razen v zvezi s skupino, omenjeno v točki 25 dela 2 Priloge k Sklepu.

(4)

V skladu s členom 1(6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP je treba opraviti celovit pregled seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljata sklepa 2010/386/SZVP in 2011/70/SZVP.

(5)

V tem sklepu je izid tega pregleda, ki ga je opravil Svet.

(6)

Svet je odločil, da ni več razlogov, da bi bile določene osebe in skupine še naprej na seznamu oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

(7)

Svet je ugotovil, da so bile osebe, skupine in organizacije s seznama iz Priloge k temu sklepu vpletene v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP, da je pristojni organ v zvezi z njimi sprejel odločitev v smislu člena 1(4) navedenega skupnega stališča in da bi morali zanje še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz navedenega skupnega stališča.

(8)

Seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, bi bilo treba ustrezno posodobiti –

(1)

Države članice so Komisiji predložile programe o nadzoru ribištva za leto 2011 v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 861/2006, vključno z zahtevki za finančni prispevek Unije za izdatke, povezane z izvedbo projektov iz takega programa.

(2)

Zahtevki za ukrepe iz člena 8(a) Uredbe (ES) št. 861/2006 so lahko upravičeni do financiranja Unije.

(3)

Zahtevki za financiranje Unije so bili ocenjeni glede na njihovo skladnost s pravili iz Uredbe Komisije (ES) št. 391/2007 (2).

(4)

Primerno je določiti najvišje zneske in stopnjo finančnega prispevka Unije v okviru omejitev iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 ter pogoje za njegovo odobritev.

(5)

Da bi spodbudili naložbe v prednostne ukrepe, ki jih je Komisija opredelila v svojem pismu z dne 6. decembra 2010 (3), v katerem je napovedala, da bo projektom, ki so potrebni zaradi izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (4), namenjena prednost in obenem višje stopnje prispevkov, in zaradi negativnega učinka finančne krize na proračune držav članic, mora za izdatke v zvezi z avtomatizacijo in upravljanjem podatkov, sistemi za elektronsko zapisovanje in poročanje, elektronskimi napravami za snemanje in poročanje in sistemi za spremljanje plovil ter v zvezi s sledljivostjo in nadzorom moči motorjev veljati visoka stopnja sofinanciranja v okviru omejitev iz člena 15 Uredbe (ES) št. 861/2006.

(6)

Da bi spodbudili naložbe v prednostne naloge, ki jih je opredelila Komisija, in zaradi proračunskih omejitev so bili zavrnjeni vsi zahtevki držav članic za finančni prispevek Unije za projekte v zvezi z usposabljanjem, pobudami za osveščanje o predpisih skupne ribiške politike ter nakupom in posodobitvami ribiških patruljnih plovil in zrakoplovov.

(7)

Za upravičenost do prispevka morajo avtomatske naprave za določanje položaja izpolnjevati zahteve iz Uredbe Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (5).

(8)

Za upravičenost do prispevka morajo naprave za elektronsko zapisovanje in poročanje na krovu ribiških plovil izpolnjevati zahteve iz Uredbe Komisije (ES) št. 1077/2008 z dne 3. novembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1566/2007 (6).

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –