15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/1

(1)

Cilj Uredbe (ES) št. 551/2004 je podpreti koncept postopno bolj integriranega operativnega zračnega prostora v kontekstu skupne prometne politike in uvesti skupne postopke za snovanje, načrtovanje in upravljanje, ki zagotavljajo učinkovito in varno upravljanje zračnega prometa. Funkcije omrežja bi morale biti usmerjene v podporo pobudam na nacionalni ravni in na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

(2)

Funkcije omrežja morajo predstavljati „storitev splošnega interesa“, ki se izvaja za evropsko letalsko omrežje in prispeva k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa z zagotavljanjem zahtevane ravni uspešnosti, združljivosti in usklajevanja dejavnosti, med drugim tudi tistih, ki zagotavljajo optimalno uporabo omejenih virov.

(3)

Oblikovanje evropskega omrežja poti in usklajevanje omejenih virov v skladu z Uredbo (ES) št. 551/2004 ne posega v suverenost držav članic nad njihovim zračnim prostorom in v njihove zahteve glede javnega reda ter v varnostne in obrambne zadeve, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 549/2004.

(4)

Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (odločba o radijskem spektru) (3) oblikuje politiko in pravni okvir za to področje.

(5)

Vzpostaviti je treba nepristranski in pristojen organ (upravitelj omrežja), ki bo izvajal naloge, potrebne za izvrševanje funkcij omrežja, opredeljenih v Uredbi (ES) št. 551/2004.

(6)

Evropsko omrežje poti je treba oblikovati tako, da se optimizirajo zračne poti v skladu z vidikom od izhoda do izhoda na letalo (gate-to-gate) v vseh fazah letenja, pri čemer je treba predvsem upoštevati učinkovitost letov in okoljske vidike.

(7)

Delo Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in Eurocontrola pri oblikovanju poti, upravljanju frekvenc in upravljanju kode odzivnika sekundarnega nadzornega radarja (SSR) se prizna in se mora uporabljati kot podlaga pri optimiziranju razvoja in delovanja omrežja na ravni Unije.

(8)

Obveznosti držav članic do ICAO glede oblikovanja poti, upravljanja frekvenc in upravljanja kode odzivnika SSR je treba spoštovati in pri omrežju izvajati učinkoviteje ob usklajevanju in podpori s strani upravitelja omrežja.

(9)

Dodelitev radijskega spektra se opravi v okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU). Države članice so dolžne poudariti zahteve v zvezi s civilnim letalstvom in potem na optimalen način uporabiti sredstva, dodeljena splošnemu zračnemu prometu.

(10)

ICAO je oblikoval smernice za kodo odzivnikov SSR in funkcije radijske frekvence ter upravlja sistem registriranja dodeljenih frekvenc za namene splošnega zračnega prometa v evropski regiji ICAO, kar trenutno omogoča Eurocontrol.

(11)

Uredba (ES) št. 551/2004 za namen podpore oblikovanju in delovanju omrežja zahteva sprejetje podrobnih izvedbenih pravil za usklajevanje in urejanje postopkov za učinkovitejše upravljanje letalskih frekvenc in osrednjo funkcijo usklajevanja zgodnje identifikacije in reševanja potreb po frekvencah.

(12)

Ker je upravljanje pretoka zračnega prometa (ATFM) sestavni del funkcij omrežja, se zahteva ustrezno sklicevanje na Uredbo Komisije (EU) št. 255/2010 z dne 25. marca 2010 o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa (4).

(13)

Ker je učinkovitost upravljanja omrežja odvisna od takojšnjega začetka izvajanja funkcij omrežja, so države članice izvajanje ATFM že zaupale Eurocontrolu.

(14)

Imenovanje zgolj enega organa za usklajevanje različnih funkcij omrežja je koristno za oblikovanje doslednih kratkoročnih in dolgoročnih rešitev glede optimizacije na ravni omrežja, kar je skladno s cilji glede uspešnosti. Vendar pa naj funkcije omrežja izvaja upravitelj omrežja in na ravni držav članic in funkcionalnih blokov zračnega prostora v skladu z dolžnostmi iz te uredbe.

(15)

Upravitelj omrežja mora biti vključen v vidike načrtov, ukrepov in izvajanja ATM držav članic ali funkcionalnih blokov zračnega prostora, predvsem kadar je mogoče pričakovati, da bo ali da bo verjetno bistveno vplival na uspešnost omrežja.

(16)

Dogodki, povezani z izbruhom vulkana Eyjafjallajökull v aprilu 2010, so pokazali na potrebo po oblikovanju osrednjega telesa, ki bo lahko prevzel vodilno vlogo pri usklajevanju upravljanja blažilnih ukrepov na lokalni in regionalni ravni ter na ravni omrežja, da bi tako zagotovil pravočasen odziv na prihodnje krizne razmere, ki lahko prizadenejo zračni promet.

(17)

Uskladiti je treba funkcije omrežja in delovanje na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

(18)

Na nacionalni ravni, na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora in na ravni omrežja je treba organizirati učinkovita posvetovanja med zainteresiranimi stranmi.

(19)

Ker letališča, ki predstavljajo vhodne in izhodne točke omrežja, prispevajo največ k celotni uspešnosti omrežja, se morajo funkcije omrežja prek opazovalnice za zmogljivost letališč Unije povezati z letališkimi družbami, ki opravljajo naloge koordinatorjev na tleh, da bi se optimizirala zmogljivost na tleh in s tem izboljšala splošna zmogljivost omrežja.

(20)

Izvajanje funkcij omrežja ne sme posegati v Uredbo Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (5).

(21)

Ob ustreznem upoštevanju dejstva, da je uspešnost vojaških operacij, sodelovanje in usklajevanje med civilnimi in vojaškimi organi največjega pomena za doseganje zahtevanih ciljev. Medtem ko odločitve o vsebini, obsegu ali izvajanju vojaških operacij in usposabljanja v okviru operativne ureditve zračnega prometa ne spadajo v okvir pristojnosti Unije, je treba v interesu varnosti in vzajemne učinkovitosti vključiti vmesnike med temi operacijami in operacijami, ki jih zajema ta uredba.

(22)

Funkcije omrežja ne smejo posegati v člen 13 Uredbe (ES) št. 549/2004, katerih namen je varovanje bistvenih interesov varnostne ali obrambne politike, ali v izvajanje prilagodljive uporabe zračnega prostora, kot je določeno v členu 7 Uredbe (ES) št. 551/2004.

(23)

Funkcije omrežja je treba zagotoviti na stroškovno učinkovit način, pri tem pa se predvsem izogniti podvajanju prizadevanj in tako omogočiti, da so zahteve glede finančnih in človeških virov za izvajanje teh funkcij v državah članicah v okviru te uredbe manjše ali vsaj ne višje v primerjavi s stanjem pred imenovanjem upravitelja omrežja.

(24)

Komisija mora zagotoviti ustrezen nadzor nad upraviteljem omrežja.

(25)

Varnostne zahteve za funkcije omrežja morajo biti primerljive zahtevam Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), ki se nanašajo na delo izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. Te zahteve, kakor tudi zahteve o nadzoru varnosti, morajo biti določene.

(26)

Upoštevanje in vključenost tretjih držav pri vzpostavitvi in izvajanju funkcij omrežja bosta prispevala k vseevropski razsežnosti enotnega evropskega neba.

(27)

Funkcije omrežja je mogoče razširiti v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 551/2004.

(28)

Izvrševanje funkcij omrežja mora biti podvrženo posebnim ciljem uspešnosti. Zato je treba ustrezno spremeniti Uredbo Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja (6). Ti cilji uspešnosti se lahko še nadalje razvijajo na podlagi praktičnih izkušenj, pridobljenih pri izvrševanju načrta izvedbe.

(29)

Uredbo (EU) št. 691/2010 je treba zato ustrezno spremeniti.

(30)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

1.

„letališka družba“ je „organ za upravljanje letališča“, kot je opredeljeno v točki (j) člena 2 Uredbe (EGS) št. 95/93;

2.

„koordinator letaliških slotov“ je funkcija, ustanovljena na koordiniranih letališčih z uporabo Uredbe (EGS) št. 95/93;

3.

„projektiranje zračnega prostora“ je proces, ki prispeva k doseganju ciljev uspešnosti, povezanih z omrežjem, in skrbi za potrebe uporabnikov zračnega prostora ter zagotavlja ali povečuje vzpostavljeno raven varnosti in povečuje zmogljivost zračnega prostora ter okoljsko uspešnost z razvojem in izvajanjem naprednih navigacijskih zmogljivosti in tehnik, izboljšanih omrežij poti in z njimi povezane sektorske porazdelitve, optimiziranih struktur zračnega prostora in postopkov ATM, ki krepijo zmogljivosti;

4.

„rezervacija zračnega prostora“ je določen obseg zračnega prostora, ki je začasno rezerviran za izključno ali posebno uporabo po kategorijah uporabnikov;

5.

„omejitev zračnega prostora“ je opredeljen obseg zračnega prostora, znotraj katerega se lahko v določenih časovnih obdobjih izvajajo različne dejavnosti, ki predstavljajo nevarnost za let zrakoplova („nevarno območje“), ali tisti zračni prostor, ki se nahaja nad zemljiščem ali teritorialnimi vodami države, znotraj katerega je let zrakoplova omejen v skladu z določenimi opredeljenimi pogoji („omejeno območje“), ali tak zračni prostor nad zemljiščem ali teritorialnimi vodami države, v katerem je let zrakoplova prepovedan („prepovedano območje“);

6.

„struktura zračnega prostora“ je določen obseg zračnega prostora, namenjen zagotavljanju varnega in optimalnega delovanja zrakoplova;

7.

„uporaba zračnega prostora“ je način operativne uporabe zračnega prostora;

8.

„predstavnik uporabnikov zračnega prostora“ je vsaka pravna oseba ali oseba, ki zastopa interese ene ali več kategorij uporabnikov navigacijskih služb zračnega prometa;

9.

„letalski frekvenčni pas“ je določen frekvenčni pas, v okviru katerega so za namen splošnega letalskega prometa dodeljene frekvence in ki je vnesen v preglednico dodeljenih frekvenc Pravilnika o radiokomunikacijah ITU;

10.

„sektor ATC“ je opredeljen obseg zračnega prostora, za katerega je (so) v določenem času v okviru ATC odgovoren(-ni) določen(-i) kontrolor(-ji);

11.

„pot službe zračnega prometa (pot ATS)“ je določen del strukture zračnega prostora, namenjen usmerjanju prometa, ki je potrebno za izvajanje storitev službe zračnega prometa;

12.

„civilno-vojaško usklajevanje“ je vzajemno delovanje med civilnimi in vojaškimi organi in elementi upravljanja zračnega prometa, ki je potrebno za zagotovitev varne, učinkovite in usklajene uporabe zračnega prostora;

13.

„pogojna pot (CDR)“ je pot ATS, ki je na voljo samo za načrtovanje letov in uporabo pod določenimi pogoji;

14.

„sodelovalno odločanje“ je proces, v katerem se odločitve sprejemajo na podlagi stalnega vzajemnega delovanja in posvetovanja z državnimi članicami, zainteresiranimi izvajalci in drugimi akterji, če je to primerno;

15.

„kriza omrežja“ je stanje nezmožnosti zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa na zahtevani ravni zaradi nenavadne ali nepredvidljive okoliščine, ki lahko povzroči velike izgube v zmogljivosti omrežja ali veliko neravnovesje med zmogljivostjo omrežja in povpraševanjem ali velik izpad v pretoku informacij v enem ali več delih omrežja;

16.

„načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti“ je načrt, ki ga sestavi upravitelj omrežja v skladu z zainteresiranimi izvajalci in ki vključuje rezultat njegovih kratkoročnih in srednjeročnih operativnih dejavnosti glede oblikovanja omrežja poti v skladu z vodilnimi načeli strateškega načrta omrežja;

17.

„zračni prostor prostih poti“ je poseben zračni prostor, znotraj katerega lahko uporabniki prosto načrtujejo svoje poti med vstopno in izstopno točko ne glede na omrežje poti ATS;

18.

„dodelitev frekvence“ je dovoljenje, ki ga izda država članica za uporabo radijske frekvence ali kanala radijske frekvence pod določenimi pogoji;

19.

„vpliv na omrežje“ je v okviru funkcije radijske frekvence, navedene v Prilogi II, stanje, v katerem dodelitev radijske frekvence oslabi, ovira ali prekine delovanje ene ali več dodeljenih radijskih frekvenc v omrežju ali moti optimalno uporabo letalskih frekvenčnih pasov znotraj področja uporabe te uredbe;

20.

„več možnosti poti“ pomeni razpoložljivost več kot ene možnosti poti za uporabnika zračnega prostora v omrežju poti ATS;

21.

„tretje države“ so države, ki niso članice EU, vendar so članice Eurocontrola ali so z Unijo sklenile sporazum o izvajanju enotnega evropskega neba ali sodelujejo v funkcionalnem bloku zračnega prostora;

22.

„upravitelj omrežja“ je organ, vzpostavljen v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 551/2004, za namen izvajanja dolžnosti iz navedenega člena in te uredbe;

23.

„načrt delovanja omrežja“ je načrt, ki ga sestavi upravitelj omrežja v skladu z zainteresiranimi izvajalci, da bi organiziral kratkoročne in srednjeročne operativne dejavnosti v skladu z vodilnimi načeli strateškega načrta omrežja. Za oblikovanje evropskega omrežja poti (ERND), posebnega dela načrta delovanja omrežja, vsebuje načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti;

24.

„strateški načrt omrežja“ je načrt, ki ga oblikuje upravitelj omrežja v skladu z evropskim osrednjim načrtom ATM in državami članicami ter zainteresiranimi izvajalci in v katerem so opredeljena vodilna načela za delovanje omrežja in njegovo dolgoročno perspektivo;

25.

„izvajalska organizacija“ je organizacija, ki je odgovorna za izvajanje tehničnega vodstva in služb, ki podpirajo zračni promet, komunikacijo, navigacijo ali nadziranje;

26.

„operativne zahteve“ so zahteve omrežja v smislu varnosti, zmogljivosti in učinkovitosti;

27.

„zainteresirani izvajalci“ so civilni in vojaški uporabniki zračnega prostora, civilni in vojaški izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, letališke družbe, koordinatorji letaliških slotov in izvajalske organizacije ter vse druge zainteresirane skupine, ki veljajo za relevantne za posamezne funkcije;

28.

„konfiguracija sektorja“ je načrt za združevanje sektorjev, ki so zgrajeni in postavljeni tako, da lahko najbolje izpolnjujejo operativne zahteve in razpoložljivost zračnega prostora;

29.

„pot, ki jo zahteva uporabnik“ je želena pot, ki jo upravljavci zračnega prostora določijo v fazi načrtovanja zračnega prostora za namen izpolnjevanja njihovih potreb.

(a)

oblikovanje evropskega omrežja poti, kot je določeno v Prilogi I;

(b)

usklajevanje omejenih virov, zlasti:

(a)

oblikuje, vzdržuje in izvaja strateški načrt omrežja iz člena 5 v skladu z načrtom izvedbe iz Uredbe (EU) št. 691/2010 in evropskim osrednjim načrtom ATM ter ob upoštevanju kakršnih koli ustreznih načrtov letalske navigacije ICAO;

(b)

v okviru načrta delovanja omrežja pripravi podroben strateški načrt omrežja, kot je dodatno določeno v členu 6, pri čemer predvsem obravnava vseevropske cilje uspešnosti, ki zajemajo tri do pet let, letna, sezonska, tedenska in dnevna obdobja;

(c)

pripravi celovit načrt evropskega omrežja poti, kot je določeno v Prilogi I;

(d)

izvaja osrednjo nalogo usklajevanja radijskih frekvenc, kot zahteva člen 6(4)(b) Uredbe (ES) št. 551/2004 in kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi;

(e)

usklajuje izboljšanje procesa dodeljevanja kod odzivnikov SSR, kot je določeno v Prilogi III;

(f)

organizira upravljanje in delovanje funkcij in predvsem izvršuje obveznosti osrednje enote za ATFM;

(g)

opredeljuje konsolidiran in usklajen pristop k vsem dejavnostim načrtovanja in operativnim dejavnostim v omrežju, vključno s spremljanjem in izboljšanjem njegove celotne uspešnosti;

(h)

zagotavlja podporo pri obvladovanju kriznih razmer v omrežju;

(i)

nudi podporo različnim zainteresiranim izvajalcem pri izvrševanju njihovih obveznosti, in sicer pri uvajanju sistemov storitev upravljanja zračnega prometa in/ali navigacijskih služb zračnega prometa (ATM/ATS) ter postopkov v skladu z evropskim osrednjim načrtom ATM;

(j)

nudi podporo subjektom, ki so zadolženi za preiskavo nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ali za analizo dogodkov, kot to zahtevajo navedeni subjekti, in sicer v okviru področja uporabe Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu (7); in

(k)

zagotavlja uskladitev z drugimi regijami in tretjimi državami, ki ne sodelujejo pri delu upravitelja omrežja.

(a)

razpoložljivost, delovanje in izmenjavo orodij, procesov in skladnih podatkov v podporo sodelovalnemu odločanju na ravni omrežja, med drugim tudi obdelavo načrta leta in sisteme upravljanja podatkov;

(b)

poenostavitev in usklajevanje med zainteresiranimi izvajalci ter podporo slednjim pri uvajanju in izvajanju načrtov in sorodnih ukrepov v omrežju na podlagi sodelovalnega odločanja;

(c)

ustrezno operativno uskladitev ter optimizacijo, interoperabilnost in medsebojno povezanost znotraj njegovih pristojnosti;

(d)

uskladitev predlogov sprememb ustreznih dokumentov ICAO v zvezi s funkcijami omrežja;

(e)

poročanje, v skladu s členom 20, o vseh vidikih operativne zmogljivosti, vključno z omejenimi viri;

(f)

ustrezno povezavo z drugimi načini prevoza.

(a)

postopek posvetovanja, določen v členu 14;

(b)

podrobne delovne dogovore in procese za delovanje, določene v členu 15.

(a)

potrditev strateškega načrta omrežja pred njegovim sprejetjem v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004;

(b)

odobritev tri- do petletnih in letnih načrtov delovanja omrežja;

(c)

odobritev sodelovalnega odločanja, posvetovanj in podrobnih delovnih dogovorov in procesov za delovanje za funkcije omrežja na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo;

(d)

odobritev poslovnika Evropskega odseka za koordinacijo ukrepov v kriznih razmerah v letalstvu, kot je določeno v členu 18(4), na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo;

(e)

spremljanje napredka pri izvajanju načrtov in obravnavanju možnih odstopanj od začetnih načrtov;

(f)

spremljanje posvetovanja med zainteresiranimi izvajalci;

(g)

spremljanje dejavnosti v zvezi z upravljanjem funkcij omrežja;

(h)

spremljanje dejavnosti upravitelja omrežja v zvezi s kriznimi razmerami v omrežju;

(i)

odobritev letnega poročila iz člena 20. To poročilo med drugim vključuje izvajanje strateškega načrta omrežja in načrta delovanja omrežja;

(j)

reševanje vprašanj, ki niso bila rešena na ravni posamezne funkcije omrežja;

(k)

oceno, ali ima upravitelj omrežja ustrezne pristojnosti, sredstva in nepristranskost za neodvisno izvajanje nalog, za katere je zadolžen, vključno z dogovori glede varovanja, odgovornosti in nepredvidljivih razmer;

(l)

potrditev letnega proračuna upravitelja omrežja na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo;

(m)

odobritev svojega poslovnika na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo;

(n)

reševanje vseh dodatnih zadev, ki jih sam opredeli kot pomembne.

(a)

en predstavnik izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa za vsak funkcionalni blok zračnega prostora, ki je že vzpostavljen ali se vzpostavlja, s skupaj štirimi glasovi za vse izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa;

(b)

štirje predstavniki komercialnih in nekomercialnih civilnih uporabnikov zračnega prostora;

(c)

dva predstavnika letaliških družb;

(d)

dva predstavnika vojske kot izvajalke navigacijskih služb zračnega prostora in uporabnice zračnega prostora.

(a)

predsednik, imenovan na podlagi strokovne pristojnosti in strokovnega znanja na predlog Komisije, ki predvsem temelji na predlogih članov Odbora za upravljanje omrežja z glasovalno pravico in na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo;

(b)

predstavnik Komisije;

(c)

predstavnik Eurocontrola; in

(d)

predstavnik upravitelja omrežja.

(a)

suverenost in odgovornosti držav članic, predvsem v zvezi z javnim redom ter varnostnimi in obrambnimi zadevami, kot je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 549/2004;

(b)

združljivost dejavnosti Odbora za upravljanje omrežja s cilji te uredbe;

(c)

nepristranskost ter enakopravnost Odbora za upravljanje omrežja.

(a)

imenovanju upravitelja omrežja;

(b)

imenovanju predsednika Odbora za upravljanje omrežja;

(c)

imenovanju članov Odbora za upravljanje omrežja z glasovalno pravico;

(d)

poslovniku Odbora za upravljanje omrežja;

(e)

strateškem načrtu omrežja in predvsem o ciljih tega načrta v zgodnji fazi;

(f)

letnem proračunu upravitelja omrežja;

(g)

poslovniku Evropskega odseka za koordinacijo ukrepov v kriznih razmerah v letalstvu;

(h)

procesih sodelovalnega odločanja, posvetovanj in podrobnih delovnih dogovorih in procesih za delovanje za funkcije omrežja.

(a)

usklajevanje upravljanja odziva na krizne razmere v omrežju v skladu s poslovnikom EACCC in v tesnem sodelovanju z ustreznimi strukturami v državah članicah;

(b)

podpiranje zagona in usklajevanja načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih na ravni držav članic;

(c)

pripravo blažilnih ukrepov na ravni omrežja, da se zagotovi pravočasen odziv na takšne krizne razmere v omrežju za zaščito in zagotovitev neprekinjenega in varnega delovanja omrežja. Za ta namen upravitelj omrežja:

(d)

opozarjanje, kadar je to primerno, Komisije, Agencije ali držav članic na priložnosti za dodatno podporo za blažitev kriznih razmer, vključno s povezovanjem z izvajalci drugih oblik prevoza, ki lahko opredelijo in izvajajo intermodalne rešitve;

(e)

spremljanje in poročanje o obnovitvi in trajnosti omrežja.

(a)

delovne uspešnosti omrežja;

(b)

sprejetih ukrepov in rezultatov uspešnosti, ki jih dosežejo zainteresirani izvajalci in države;

(c)

učinkovitosti in uspešnosti vsake izmed funkcij, ki jih zajema ta uredba.

1.

V členu 3(3) se doda naslednja točka (m):

2.

Vstavi se člen 5a:

„Člen 5a

Upravitelj omrežja

1.   Upravitelj omrežja, vzpostavljen na podlagi člena 3 Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (9), izvaja naslednje naloge v zvezi z načrtom izvedbe:

3.

V člen 17 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„2a.   Komisija spremlja izvajanje načrta izvedbe upravitelja omrežja. Če med referenčnim obdobjem cilji niso doseženi, Komisija uporabi ustrezne ukrepe, navedene v načrtu izvedbe, z namenom izboljšanja stanja. V ta namen se uporabijo letne vrednosti v načrtu izvedbe.“

4.

Odstavka 3 in 4 Priloge III se nadomestita z naslednjim besedilom:

„3.   Okolje

Oblikovanje poti: ne velja za prvo referenčno obdobje. V drugem referenčnem obdobju se oceni postopek oblikovanja poti, ki se uporabi v načrtu izvedbe, in njegova skladnost s procesom razvoja načrta za izboljšanje evropskega omrežja poti, ki ga pripravi upravitelj omrežja.

4.   Zmogljivost

Stopnja zamude: primerjava pričakovane stopnje preletne zamude ATFM iz načrtov izvedbe z referenčno vrednostjo, ki jo v postopku načrtovanja zmogljivosti navede Eurocontrol in ki jo v načrtu delovanja omrežja navede upravitelj omrežja.“

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/30

(1)

Direktiva 2007/46/ES vzpostavlja usklajen okvir, ki vsebuje upravne predpise in splošne tehnične zahteve za vsa nova vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote. Zlasti vsebuje posebne opredelitve v zvezi z vozili, ki so potrebne za pravilno delovanje evropskega sistema homologacije.

(2)

Eden od ciljev Direktive 2007/46/ES je širitev evropskega sistema homologacije vozil na vse kategorije vozil. Prilogo II k Direktivi 2007/46/ES, ki vključuje potrebne posebne opredelitve, je treba zaradi upoštevanja tehničnega napredka preoblikovati. Zato je treba obstoječe opredelitve spremeniti ali oblikovati nove opredelitve.

(3)

Izkušnje kažejo, da so sedanja merila za določitev, ali naj se novi model vozila upošteva kot nov tip, preveč nedoločna. Tako pomanjkanje gotovosti lahko upočasni izvajanje novih zahtev, opredeljenih v zakonodaji EU v zvezi z novimi tipi vozil. Poleg tega izkušnje kažejo, da je mogoče zakonodajo EU za majhne serije obiti tako, da se tipi vozil razdelijo v več podtipov na podlagi različnih homologacij. Število novih vozil, ki se v Evropski uniji lahko dajo v uporabo na podlagi režima majhnih serij, lahko zato preseže dovoljeno število. Zato je pomembno navesti, katere tehnične lastnosti vozila naj se uporabijo kot merilo pri določanju novega tipa.

(4)

V skladu z načeli, vsebovanimi v sporočilih Komisije Akcijski načrt „Poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja“ (2) in Akcijski program za „zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji“ (3) je primerno ponovno proučiti merila, ki naj se uporabijo za opredelitev variant in izvedenk v okviru tipa vozila, da se zmanjša upravna obremenitev za proizvajalce vozil. Posledica bi bil bolj pregleden postopek homologacije za pristojne organe držav članic.

(5)

Glede na trend globalizacije v avtomobilskem sektorju je delo Svetovnega foruma za harmonizacijo pravilnikov o vozilih („Delovna skupina 29 (WP.29)“) vse bolj pomembno. Ker je treba zaradi izpolnjevanja priporočil skupine na visoki ravni CARS 21 pravilnike Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) vključiti v zakonodajo EU ali celo nadomestiti direktive ali uredbe EU s pravilniki UN/ECE ter globalne tehnične predpise vključiti v zakonodajo EU, je treba zagotoviti skladnost zakonodaje Evropske unije s pravilniki UN/ECE.

(6)

Glede na tekoče usklajevanje v Svetovnem forumu za harmonizacijo pravilnikov o vozilih je pomembno upoštevati najnovejši napredek, zajet v Resoluciji št. R.E. 3 o razvrstitvi in opredelitvi motornih in priklopnih vozil v okviru Sporazuma UN/ECE, ki se nanaša na sprejetje enotnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in na pogoje za vzajemno priznavanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („Revidiran sporazum iz leta 1958“), in Posebno resolucijo S.R. 1 o skupnih opredelitvah kategorij vozil, masah in merah v okviru Sporazuma UN/ECE o oblikovanju globalnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih („Vzporedni sporazum ali Sporazum iz leta 1998“). Le z vključitvijo tega napredka v okvirno direktivo se lahko zagotovi pravilno delovanje evropskega homologacijskega sistema. Zato je treba uvesti nova merila za določanje, ali naj se tip vozila uvrsti v kategorijo „M“ ali „N“.

(7)

V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (4) morajo države članice za vsako novo vozilo, registrirano na njihovem ozemlju, voditi evidenco, ki med drugim vsebuje podatke o tipu, varianti in izvedenki vsakega posameznega vozila glede na emisije CO2. Bistveno je določiti merila, v skladu s katerimi mora biti lahko tovorno vozilo homologirano kot vozilo kategorije M1 ali N1. Ta merila morajo biti objektivna in morajo predstavljati smernice za proizvajalce vozil ter organe za homologacijo in registracijo vozil. V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 443/2009 je treba opredeliti uporabo inovativnih tehnologij, ki pospešujejo nadaljnje zmanjšanje emisij CO2. To je treba izvesti s „kodo“, ki jo proizvajalec dodeli vozilu, tako da vsak tip/varianta/izvedenka ustreza enkratnemu naboru inovativnih tehnologij. Identifikacija takih inovativnih tehnologij je zato mogoča iz opredelitve tip-varianta-izvedenka. Zato je primerno dodati ustrezen vnos v Prilogo II k Direktivi 2007/46/ES.

(8)

Ker je treba tip nadgradnje opredeliti v certifikatu o skladnosti, kar naj bi olajšalo registracijo novih vozil v državah članicah, bi morala uporaba usklajenih kod za vsako vrsto nadgradnje poenostaviti postopek registracije. Vrstam nadgradenj je treba dodeliti seznam ustreznih kod, da se omogoči avtomatizirana obdelava podatkov.

(9)

Ker priklopniki, ki so oblikovani posebej za prevoz težkega tovora, ne morejo izpolniti vseh določb regulativnih aktov iz Priloge IV k Direktivi 2007/46/ES, katerih izpolnjevanje je potrebno za podelitev evropske homologacije, je te priklopnike glede na njihove tehnične lastnosti primerno vključiti v kategorijo vozil za posebne namene. Za namene homologacije je treba določiti poenostavljen sklop pravil, da se omogoči njihova homologacija na evropski ravni. Zato je treba dodati nov dodatek k Prilogi XI k Direktivi 2007/46/ES.

(10)

Z novim tehničnim razvojem, ki je trenutno v teku, naj bi obvladali zahteve po novih rešitvah pri prevozu blaga. V okvirno zakonodajo je zato treba vključiti nove opredelitve, da se omogoči določitev primernih tehničnih predpisov v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge IV ali XI k Direktivi 2007/46/ES. Treba je pojasniti, da se ES-homologacija za taka vozila ne sme odobriti, dokler zakonodaja o homologaciji ni ustrezno spremenjena.

(11)

Pri sprejemanju Direktive Komisije 2010/19/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive Sveta 91/226/EGS in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta zaradi prilagoditve tehničnemu napredku na področju sistemov za preprečevanje škropljenja izpod koles za nekatere kategorije motornih in priklopnih vozil (5) se je pojavila napaka, ker je ta direktiva spremenila tudi prilogi IV in XI k Direktivi 2007/46/ES. Navedeni prilogi je predhodno nadomestila Uredba Komisije (ES) št. 1060/2008 z dne 7. oktobra 2008 o nadomestitvi prilog I, III, IV, VI, VII, XI in XV k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila („okvirna direktiva“) (6). Zaradi pravne gotovosti je treba odslej katero koli delno spremembo navedenih prilog uvesti z uredbo. Ker je bil ustrezen člen 2 Direktive 2010/19/EU črtan s Sklepom Komisije 2011/415/EU z dne 14. julija 2011 o popravku Direktive 2010/19/EU o spremembi Direktive Sveta 91/226/EGS in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta zaradi prilagoditve tehničnemu napredku na področju sistemov za preprečevanje škropljenja izpod koles za nekatere kategorije motornih in priklopnih vozil v zvezi s spremembo prilog k Direktivi 2007/46/ES (7), je za odpravo navedene napake primerno s to uredbo izvesti spremembe, ki so bile predhodno vsebovane v navedenem členu.

(12)

Da se zagotovi pravilno delovanje sistema homologacije, je primerno posodobiti priloge k Direktivi 2007/46/ES, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

(13)

Prav tako je primerno posodobiti priloge k Direktivi 2007/46/ES, da se določijo tehnične zahteve za homologacijo vozil za posebne namene.

(14)

Ker so določbe navedenih prilog dovolj podrobne in državam članicam ni treba izvajati nadaljnjih ukrepov za prenos v nacionalno pravo, je primerno nadomestiti Prilogo II in spremeniti priloge IV, IX in XI z uredbo v skladu s členom 39(8) Direktive 2007/46/ES.

(15)

Prilogo II je treba nadomestiti in priloge IV, IX in XI ustrezno spremeniti.

(16)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

1.

Priloga II se nadomesti z besedilom v Prilogi I k tej uredbi.

2.

Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

3.

Priloga IX se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

4.

Priloga XI se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej uredbi.