5.7.2011

Uradni list Evropske unije

L 176/1

SKLEP SVETA

z dne 13. maja 2011

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov

(2011/392/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(6)(a)(v) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 24. februarja 2006 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj s partnericami mediteranske regije za vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov v zvezi s trgovinskimi določbami.

(2)	Komisija je vodila pogajanja ob posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 207 Pogodbe in v okviru pogajalskih direktiv, ki jih je izdal Svet.

(3)	Ta pogajanja so se zaključila ter Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 9. decembra 2009.

(4)	Sporazum je bil podpisan v imenu Unije dne 13. decembra 2010.

(5)	Sporazum je treba potrditi –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov se potrdi v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v skladu s členom 23 Sporazuma poda uradno obvestilo v imenu Unije (1).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan njegovega sprejetja.

V Bruslju, 13. maja 2011

Za Svet

Predsednik

MARTONYI J.

(1) Generalni sekretariat Sveta objavi datum začetka veljavnosti Sporazuma v Uradnem listu Evropske unije.

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu „Unija“,

na eni strani ter

KRALJEVINA MAROKO, v nadaljnjem besedilu „Maroko“,

na drugi strani

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

POGLAVJE I

CILJ IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Cilj

Cilj tega sporazuma je izogibanje in reševanje morebitnih trgovinskih sporov med pogodbenicama, da se, kjer je to mogoče, doseže sporazumna rešitev.

Člen 2

Uporaba Sporazuma

1. Določbe tega sporazuma se uporabljajo za vse spore glede domnevne kršitve določb naslova II (z izjemo člena 24) Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Pridružitveni sporazum) (1) ali Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzajemnih ukrepih liberalizacije v zvezi s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi ter ribami in ribiškimi proizvodi ter nadomestitvi protokolov 1, 2 in 3 ter njihovih prilog in sprememb Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani. Postopki iz tega sporazuma se uporabijo, če pridružitveni svet spora ne uspe rešiti 60 dni po tem, ko mu je bil spor posredovan v skladu s členom 86 Pridružitvenega sporazuma.

2. Za spore v zvezi z uporabo in razlago drugih določb Pridružitvenega sporazuma se uporablja njegov člen 86.

3. Za namene odstavka 1 se šteje, da je spor rešen, če pridružitveni svet sprejme sklep, kot je določeno v členu 86(2) Pridružitvenega sporazuma, ali če izjavi, da spor ne obstaja več.

POGLAVJE II

POSVETOVANJA IN MEDIACIJA

Člen 3

Posvetovanja

1. Pogodbenici si prizadevata rešiti vse razlike glede razlage in uporabe določb iz člena 2 tako, da začneta posvetovanja v dobri veri z namenom hitre, pravične in sporazumne rešitve. Pri teh posvetovanjih pogodbenici prav tako razpravljata o vplivu domnevne kršitve na njuni trgovini.

2. Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisnim zahtevkom, ki ga predloži drugi pogodbenici, kopijo pa pošlje pododboru za industrijo, trgovino in storitve, v katerem opredeli sporni ukrep in določbe sporazumov iz člena 2, ki se po njenem mnenju kršijo.

3. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se posvetovanja opravijo v 40 dneh od datuma prejema zahtevka na ozemlju pogodbenice, proti kateri je pritožba vložena. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 60 dneh od prejema zahtevka, razen če se pogodbenici strinjata o nadaljevanju posvetovanj. Posvetovanja, zlasti vse razkrite informacije in stališča, ki jih pogodbenici izrazita med temi postopki, so zaupna in ne vplivajo na pravice katere od pogodbenic v nadaljnjih postopkih.

4. Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo ali sezonsko blago, se skličejo v 15 dneh od datuma prejema zahtevka in se štejejo za zaključena v 30 dneh od datuma prejema zahtevka.

5. Če se pogodbenica, kateri je predložen zahtevek za posvetovanje, nanj ne odzove v 20 delovnih dneh od datuma njegovega prejema, ali če se posvetovanja ne opravijo v rokih iz odstavka 3 oziroma 4, ali če po zaključenih posvetovanjih ni bil dosežen dogovor o sporazumni rešitvi, lahko pogodbenica pritožnica zaprosi za ustanovitev arbitražnega senata v skladu s členom 5.

Člen 4

Mediacija

1. Če posvetovanja ne dajo sporazumne rešitve, se lahko pogodbenici z vzajemnim dogovorom zatečeta k mediatorju. Vsak zahtevek za mediacijo mora biti v pisni obliki predložen pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in pododboru za industrijo, trgovino in storitve in navajati ukrep, ki je bil predmet posvetovanj, ter vzajemno dogovorjene pristojnosti in naloge pri mediaciji. Vsaka pogodbenica se zaveže, da bo z razumevanjem preučila zahtevek za mediacijo.

2. Če se pogodbenici v 10 delovnih dneh od datuma prejema zahtevka za mediacijo ne sporazumeta o mediatorju, predsedniki pododbora za industrijo, trgovino in storitve ali njegov pooblaščenec z žrebom izbere mediatorja iz skupine posameznikov, ki so na seznamu iz člena 19 in niso državljani nobene od pogodbenic. Izbor se opravi v 15 delovnih dneh od prejema zahtevka za mediacijo. Mediator bo sklical sejo s pogodbenicama najpozneje 30 dni po tem, ko je bil izbran. Mediator prejme prispevke vsake od pogodbenic najpozneje 15 dni pred srečanjem in lahko od pogodbenic, strokovnjakov ali tehničnih svetovalcev zahteva dodatne informacije, za katere meni, da so potrebne. Tako pridobljene informacije je treba razkriti vsaki od pogodbenic in jima jih predložiti, da izrazita pripombe. Mediator mnenje uradno sporoči najpozneje 45 dni po tem, ko je bil izbran.

3. Mnenje mediatorja lahko vključuje eno ali več priporočil o tem, kako rešiti spor skladno z določbami iz člena 2. Mnenje mediatorja ni zavezujoče.

4. Pogodbenici se lahko dogovorita za spremembo rokov iz odstavka 2. Mediator se za spremembo teh rokov lahko odloči tudi na zahtevo katere koli od pogodbenic glede na posebne težave zadevne pogodbenice ali zapletenost primera.

5. Postopki v zvezi z mediacijo, zlasti mnenje mediatorja ter vse razkrite informacije in stališča, ki jih pogodbenici izrazita med temi postopki, so zaupni in ne vplivajo na pravice katere od pogodbenic v nadaljnjih postopkih.

6. Če se pogodbenici strinjata, se lahko postopki v zvezi z mediacijo nadaljujejo med arbitražnim postopkom.

7. Zamenjava mediatorja je možna samo iz razlogov in v skladu s postopki, ki so podrobneje opisani v točkah 18 do 21 postopkovnih pravil arbitraže.

POGLAVJE III

POSTOPKI REŠEVANJA SPOROV

ODDELEK I

Arbitražni postopek

Člen 5

Začetek arbitražnega postopka

1. Kadar pogodbenicama ne uspe rešiti spora s posvetovanji iz člena 3 ali mediacijo iz člena 4, lahko pogodbenica pritožnica zahteva ustanovitev arbitražnega senata.

2. Zahteva za ustanovitev arbitražnega senata se predloži v pisni obliki pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, ter pododboru za industrijo, trgovino in storitve. Pogodbenica pritožnica v svojem zahtevku opredeli zadevni sporni ukrep in pojasni, kako tak ukrep krši določbe iz člena 2. Zahtevek za ustanovitev arbitražnega senata se predloži najpozneje 18 mesecev od datuma prejema zahtevka za posvetovanje, brez poseganja v pravice pogodbenice pritožnice, da o istem vprašanju v prihodnosti zahteva nova posvetovanja.

Člen 6

Ustanovitev arbitražnega senata

1. Arbitražni svet sestavljajo trije arbitri.

2. V 10 delovnih dneh od datuma, ko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, prejme zahtevek za ustanovitev arbitražnega senata, se pogodbenici posvetujeta, da bi dosegli sporazum o sestavi arbitražnega senata.

3. Kadar se pogodbenici ne moreta sporazumeti o sestavi arbitražnega senata v roku iz odstavka 2, lahko katera koli pogodbenica zaprosi predsednike pododbora za industrijo, trgovino in storitve ali njihovega pooblaščenca, da vse tri člane izbere z žrebom s seznama, sestavljenega na podlagi člena 19, enega izmed oseb, ki jih predlaga pogodbenica pritožnica, enega izmed oseb, ki jih predlaga pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ter enega izmed oseb, ki sta jih pogodbenici izbrali za opravljanje funkcije predsednika. Kadar se pogodbenici sporazumeta o enem ali več članih arbitražnega sveta, se vsi preostali člani izberejo po enakem postopku.

4. Predsedniki pododbora za industrijo, trgovino in storitve ali njihov pooblaščenec izberejo arbitre v petih delovnih dneh od zahtevka iz odstavka 3.

5. Datum ustanovitve arbitražnega senata je datum, ko so trije arbitri izbrani.

6. Zamenjava arbitra je možna samo iz razlogov in v skladu s postopki, ki so podrobneje opisani v točkah 18 do 21 postopkovnih pravil arbitraže.

Člen 7

Vmesno poročilo senata

Arbitražni senat izda vmesno poročilo za pogodbenici, v katerem navede ugotovitve o dejstvih, uporabi zadevnih določb in osnovna načela, ki so bila podlaga njegovih ugotovitev in priporočil, najpozneje 120 dni od datuma ustanovitve arbitražnega senata. Obe pogodbenici lahko arbitražnemu senatu predložita pisno zahtevo za ponovni pregled določenih vidikov vmesnega poročila v 15 dneh od njegove objave. Ugotovitve zaključnega poročila arbitražnega senata vključujejo razpravo o argumentih, predloženih na vmesni stopnji.

Člen 8

Odločitev arbitražnega senata

1. Arbitražni senat o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in pododbor za industrijo, trgovino in storitve v 150 dneh od datuma ustanovitve arbitražnega senata. Če predsednik arbitražnega senata meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, mora o tem pisno obvestiti pogodbenici ter pododbor za industrijo, trgovino in storitve, pri čemer navede razloge za odlog ter datum, ko naj bi senat predvidoma končal svoje delo. Uradno obvestilo o odločitvi pod nobenim pogojem ne sme biti poslano pozneje kot 180 dni od datuma ustanovitve arbitražnega senata.

2. V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom, si arbitražni senat vsestransko prizadeva, da svojo odločitev sporoči v 75 dneh od datuma svoje ustanovitve. Pod nobenim pogojem to ne sme trajati več kot 90 dni od njegove ustanovitve. Arbitražni senat o tem, ali je primer po njegovem mnenju nujen, predhodno odloči v desetih dneh od svoje ustanovitve.

3. Na zahtevo obeh pogodbenic arbitražni senat kadar koli začasno prekine svoje delo, in sicer za dobo, o kateri se dogovorita pogodbenici in ne presega 12 mesecev, ter ga na zahtevo pogodbenice pritožnice po izteku te dogovorjene dobe nadaljuje. Če pogodbenica pritožnica ne zahteva nadaljevanja dela arbitražnega senata pred iztekom dogovorjenega obdobja prekinitve, se postopek zaključi. Začasna prekinitev in zaključek dela arbitražnega senata ne vplivata na pravice katere koli od pogodbenic v drugem postopku o isti zadevi.

ODDELEK II

Izpolnitev odločitve

Člen 9

Izpolnitev odločitve arbitražnega senata

Vsaka od pogodbenic sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev odločitve arbitražnega senata, pogodbenici pa si bosta prizadevali za soglasje glede obdobja za izpolnitev odločitve.

Člen 10

Razumno obdobje za izpolnitev odločitve

1. Najpozneje v 30 dneh po tem, ko pogodbenici prejmeta uradno obvestilo o odločitvi arbitražnega senata, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uradno obvesti pogodbenico pritožnico in pododbor za industrijo, trgovino in storitve o obdobju, ki ga bo potrebovala za izpolnitev odločitve (razumno obdobje), če takojšnja izpolnitev ni mogoča.

2. Če se pogodbenici razhajata glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve arbitražnega senata, pogodbenica pritožnica v 20 dneh po tem, ko je od pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, prejela uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1, pisno zahteva, da dolžino razumnega obdobja določi arbitražni senat. O taki zahtevi sta hkrati obveščena druga pogodbenica in pododbor za industrijo, trgovino in storitve. Arbitražni senat o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici ter pododbor za industrijo, trgovino in storitve v 30 dneh od datuma predložitve zahtevka.

3. Razumno obdobje se lahko podaljša po vzajemnem dogovoru pogodbenic.

Člen 11

Preučitev ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega senata

1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred iztekom razumnega časovnega obdobja uradno obvesti drugo pogodbenico in pododbor za industrijo, trgovino in storitve o vseh morebitnih ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega senata.

2. Če se pogodbenici razhajata glede obstoja ukrepov, uradno sporočenih v skladu z odstavkom 1, ali njihove neskladnosti z določbami iz člena 2, lahko pogodbenica pritožnica pisno zahteva, da arbitražni senat presodi o zadevi. Taka zahteva mora vsebovati opredelitev konkretnega spornega ukrepa in razlago, zakaj je ta ukrep neskladen z določbami iz člena 2. Arbitražni senat svojo odločitev sporoči v 90 dneh od datuma predložitve zahtevka. V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom, arbitražni senat svojo odločitev sporoči v 45 dneh od datuma predložitve zahtevka.

Člen 12

Začasna pravna sredstva v primeru neizpolnitve odločitve

1. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, o ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega senata ne obvesti uradno pred iztekom razumnega obdobja, ali če arbitražni senat odloči, da ukrep, uradno sporočen v skladu s členom 11(1), ni skladen z obveznostmi te pogodbenice na podlagi določb iz člena 2, mora pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice pritožnice predložiti ponudbo za začasno nadomestilo.

2. Če dogovor o nadomestilu ni dosežen v 30 dneh po koncu razumnega obdobja ali odločitve arbitražnega senata po členu 11, da sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve ni skladen z določbami iz člena 2, je pogodbenica pritožnica upravičena, da se po uradnem obvestilu drugi pogodbenici in pododboru za industrijo, trgovino in storitve, njene obveznosti, ki izhajajo iz katere koli določbe iz člena 2, začasno opustijo na ravni, ki je enakovredna izničenju in poslabšanju, ki ju je povzročila kršitev. Pogodbenica pritožnica lahko začasno opustitev izvede 10 delovnih dni po datumu prejema uradnega obvestila s strani pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če je slednja zahtevala arbitražo po odstavku 3.

3. Če pogodbenica, proti kateri je pritožba vložena, meni, da raven začasne opustitve ni enakovredna izničenju in poslabšanju, ki ju je povzročila kršitev, lahko pisno zahteva, da o zadevi presodi arbitražni senat. Takšna zahteva mora biti uradno sporočena drugi pogodbenici in pododboru za industrijo, trgovino in storitve pred iztekom obdobja 10 delovnih dni iz odstavka 2. Po tem ko arbitražni senat po potrebi zaprosi za mnenja strokovnjakov, svojo odločitev glede ravni začasne opustitve obveznosti uradno sporoči pogodbenicama in institucionalnemu organu za trgovinska vprašanja v 30 dneh od datuma predložitve zahtevka. Obveznosti se ne opustijo, dokler arbitražni senat uradno ne sporoči svoje odločitve, in vsaka opustitev mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega senata.

4. Opustitev obveznosti je začasna in se uporablja samo, dokler se ukrep, za katerega je ugotovljena neskladnost z določbami iz člena 2, ne odpravi ali spremeni tako, da se uskladi s temi določbami, kakor je določeno v členu 13, ali dokler se pogodbenici ne dogovorita za rešitev spora.

Člen 13

Preučitev kakršnih koli ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve po opustitvi obveznosti

1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, drugo pogodbenico in pododbor za industrijo, trgovino in storitve uradno obvesti o kakršnih koli ukrepih, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, in o svoji zahtevi, da se opustitev obveznosti za pogodbenico pritožnico preneha.

2. Če pogodbenici v 30 dneh od datuma prejema uradnega obvestila ne dosežeta dogovora glede skladnosti ukrepa o katerem sta bili obveščeni z določbami iz člena 2, pogodbenica pritožnica pisno zahteva, da o zadevi odloči arbitražni senat. O taki zahtevi sta hkrati uradno obveščena druga pogodbenica ter pododbor za industrijo, trgovino in storitve. Odločitev arbitražnega senata se sporoči pogodbenicama ter pododboru za industrijo, trgovino in storitve v 45 dneh od datuma predložitve zahtevka. Če arbitražni svet odloči, da je kakršen koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, v skladu z določbami iz člena 2, se opustitev obveznosti zaključi.

ODDELEK III

Skupne določbe

Člen 14

Sporazumna rešitev

Pogodbenici lahko kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora v skladu s tem sporazumom. O takšni rešitvi uradno obvestita pododbor za industrijo, trgovino in storitve ter arbitražni senat. Po uradnem obvestilu o sporazumni rešitvi senat zaključi svoje delo in postopek se konča.

Člen 15

Postopkovna pravila

1. Postopke za reševanje sporov iz poglavja III urejajo postopkovna pravila arnitraže, ki so priložena temu sporazumu.

2. Vsa zasedanja arbitražnega senata so v skladu s postopkovnimi pravili arbitraže odprta za javnost, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače.

Člen 16

Splošne informacije in tehnični nasveti

Na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo lahko arbitražni senat pridobi informacije, ki so po njegovem mnenju za postopek arbitražnega senata ustrezne. Arbitražni senat ima zlasti pravico pridobiti ustrezno mnenje strokovnjakov, kadar meni, da je to primerno. Pred izbiro teh strokovnjakov se posvetuje s pogodbenicama. Tako pridobljene informacije je treba razkriti vsaki od pogodbenic in jima jih predložiti, da izrazita pripombe. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, so zainteresirane fizične ali pravne osebe, ustanovljene na ozemlju pogodbenic, pooblaščene, da arbitražnemu senatu predložijo pisna sporočila v skladu s postopkovnimi pravili arbitraže. Ta sporočila so omejena na dejstva v zvezi s sporom in ne obravnavajo pravnih vprašanj.

Člen 17

Pravila razlage

Arbitražni senat razlaga določbe iz člena 2 v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu. Odločitve arbitražnega senata ne morejo dodati ali zmanjšati pravic in obveznosti iz določb člena 2.

Člen 18

Sklepi in odločitev arbitražnega senata

1. Arbitražni svet si vsestransko prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem. Če sklepov kljub temu ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. V nobenem primeru pa se ločena odklonilna mnenja arbitrov ne objavijo.

2. Vsaka odločitev arbitražnega senata je zavezujoča za pogodbenici in ne ustvarja nikakršnih pravic ali obveznosti za fizične ali pravne osebe. V odločitvi se navedejo ugotovitve v zvezi z dejstvi, uporaba zadevnih določb sporazumov iz člena 2 ter osnovna načela, ki so bila podlaga sprejetim ugotovitvam in sklepom. Pododbor za industrijo, trgovino in storitve daje odločitev arbitražnega senata v celoti na voljo javnosti, razen če se odloči drugače, da se zagotovi zaupnost poslovnih zaupnih informacij.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 19

Seznami arbitrov

1. Pododbor za industrijo, trgovino in storitve najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma oblikuje seznam najmanj 15 oseb, ki so pripravljene opravljati vlogo arbitrov in so zanjo primerne. Vsaka od pogodbenic predlaga najmanj pet posameznikov za opravljanje vloge arbitra. Pogodbenici prav tako izbereta najmanj pet posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in bodo opravljali funkcijo predsednika arbitražnega senata. Pododbor za industrijo, trgovino in storitve zagotavlja, da se seznam vedno vodi na tej ravni.

2. Arbitri so strokovno usposobljeni in imajo izkušnje iz prava in mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svoji individualni pristojnosti, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade, niso povezani z vlado katere koli od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja, priloženim temu sporazumu.

3. Pododbor za industrijo, trgovino in storitve lahko izdela dodaten seznam najmanj 15 posameznikov, ki imajo področno strokovno znanje iz posebnih zadev, ki jih zajemata sporazuma iz člena 2. Vsaka od pogodbenic predlaga najmanj pet posameznikov za opravljanje vloge arbitra. Pogodbenici prav tako izbereta najmanj pet posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in bodo opravljali funkcijo predsednika arbitražnega senata. Če se uporabi postopek izbire iz člena 6(2), lahko predsedniki pododbora za industrijo, trgovino in storitve seznam področij uporabi ob soglasju obeh pogodbenic.

Člen 20

Razmerje do obveznosti STO

1. Kadar pogodbenica želi rešiti spor v zvezi z obveznostjo iz Sporazuma STO, uporabi ustrezna pravila in postopke iz Sporazuma STO, ki se uporabljajo ne glede na določbe tega sporazuma.

2. Kadar pogodbenica želi rešiti spor v zvezi z obveznostjo s področja uporabe tega sporazuma, kakor je opredeljen v členu 2, uporabi pravila in postopke iz tega sporazuma.

3. Kadar pogodbenica želi rešiti spor glede obveznosti s področja uporabe tega sporazuma, kakor je opredeljen v členu 2, in ki je po vsebini enakovredna obveznosti iz Sporazuma STO, uporabi, če se pogodbenici ne dogovorita drugače, ustrezna pravila in postopke iz Sporazuma STO, ki se uporabljajo ne glede na določbe tega sporazuma.

4. Ko se začnejo postopki reševanja spora, se uporabi razsodišče, izbrano v skladu z navedenimi odstavki, če ni zavrnilo pristojnosti.

5. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje opustitve obveznosti, ki jo odobri Organ STO za poravnavo sporov. Sporazum STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila opustitev obveznosti v skladu s tem sporazumom.

Člen 21

Roki

1. Vsi roki iz tega sporazuma, vključno z roki, v katerih morajo arbitražni senati uradno sporočiti svoje odločitve, se štejejo v koledarskih dnevih od datuma, ki sledi dejanju oziroma dejstvu, na katerega se nanašajo, razen če je določeno drugače.

2. Kakršen koli rok iz tega sporazuma se lahko spremeni z vzajemnim dogovorom pogodbenic. Pogodbenici z razumevanjem obravnavata zahtevke za podaljšanje kakršnih koli rokov zaradi težav katere koli od pogodbenic pri izpolnjevanju zahtev postopkov iz tega sporazuma. Na zahtevo pogodbenice lahko arbitražni senat spremeni roke, ki se uporabljajo v postopkih, pri čemer upošteva različne stopnje razvoja pogodbenic.

Člen 22

Ponovni pregled in sprememba Sporazuma

1. Po začetku veljavnosti tega sporazuma in njegovih prilog lahko pridružitveni svet kadar koli ponovno pregleda njihovo izvajanje, da se odloči o njihovem nadaljevanju, spremembi ali zaključku.

2. Pri tem ponovnem pregledu se lahko odloči za možnost, da skliče pritožbeni organ, skupen več evro-mediteranskim sporazumom.

3. Pridružitveni svet se lahko odloči za spremembo tega sporazuma in njegovih prilog.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta sporazum pogodbenici odobrita v skladu z lastnimi postopki. Veljati začne prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita, da so končani postopki, navedeni v tem členu.

V Bruslju, dne trinajstega decembra leta dva tisoč deset, sestavljeno v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in arabskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Кралство Мароко

Por el Reino de Marruecos

Za Marocké království

For Kongeriget Marokko

Für das Königreich Marokko

Maroko Kuningriigi nimel

Για το Βασίλειο του Μαρόκου

For the Kingdom of Morocco

Pour le Royaume du Maroc

Per il Regno del Marocco

Marokas Karalistes vārdā –

Maroko Karalystės vardu

A Marokkói Királyság részéről

Għar-Renju tal-Marokk

Voor het Koninkrijk Marokko

W imieniu Królestwa Maroka

Pelo Reino de Marrocos

Pentru Regatul Maroc

Za Marocké kráľovstvo

Za Kraljevino Maroko

Marokon kuningaskunnan puolesta

För Konungariket Marocko

(1) Določbe tega sporazuma ne vplivajo na člen 34 Protokola glede opredelitve pojma „izdelki s poreklom“ in načinov upravnega sodelovanja.

PRILOGI

PRILOGA I:

POSTOPKOVNA PRAVILA ARBITRAŽE

PRILOGA II:

KODEKS RAVNANJA ZA ČLANE ARBITRAŽNEGA SENATA IN MEDIATORJE

PRILOGA I

POSTOPKOVNA PRAVILA ARBITRAŽE

Splošne določbe

V Sporazumu in v skladu s temi pravili je:

„svetovalec“ oseba, ki jo pogodbenica pooblasti za svetovanje ali pomoč v zvezi s postopki arbitražnega senata;

„pogodbenica pritožnica“ pogodbenica, ki zahteva imenovanje arbitražnega sveta na podlagi člena 5 Sporazuma;

„pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba“ pogodbenica, ki domnevno krši določbe iz člena 2 Sporazuma;

„arbitražni senat“ senat, ustanovljen po členu 6 Sporazuma;

„zastopnik pogodbenice“ zaposleni ali katera koli oseba, ki jo imenuje ministrstvo, vladni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pogodbenice;

„dan“ koledarski dan, razen če je drugače določeno.

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, je zadolžena za logistično upravljanje postopkov za reševanje sporov, zlasti za organizacijo zaslišanj, razen kadar je dogovorjeno drugače. Stroške, nastale zaradi celotne organizacije v zvezi s posvetovanji, mediacijo in arbitražo, pa nosi Unija, z izjemo honorarjev za mediatorje in arbitre, ki so deljeni.

Obvestila

Pogodbenici in arbitražni senat posredujeta vse zahtevke, obvestila, pisna stališča ali druge dokumente po elektronski pošti, isti dan pa en izvod pošljeta po telefaksu, priporočeni pošti, kurirju, po pošti s povratnico ali katerem koli drugem telekomunikacijskem sredstvu, s katerim je mogoče dokazati, da je bila pošta poslana. Če ni dokazano nasprotno, se šteje, da je bilo sporočilo, poslano po elektronski pošti ali telefaksu, prejeto na dan pošiljanja.

Pogodbenica pošlje drugi pogodbenici in vsem arbitrom elektronski izvod vseh svojih pisnih stališč. Predloži se tudi izvod dokumenta v tiskani obliki.

Vsa uradna obvestila so naslovljena na Ministrstvo za zunanje zadeve Maroka in Generalni direktorat Evropske komisije za trgovino.

Manjše pisne napake v zahtevkih, obvestilih, pisnih stališčih ali drugih dokumentih v zvezi s postopkom arbitražnega senata, se lahko popravijo s predložitvijo novega dokumenta, v katerem so spremembe jasno razvidne.

Če je zadnji dan za predložitev dokumenta ravno na uradni državni praznik ali dela prosti dan Maroka ali Unije, se dokument lahko predloži prvi delovni dan zatem. Pogodbenici si izmenjata seznam datumov svojih uradnih praznikov in dela prostih dni na prvi ponedeljek vsakega decembra za naslednje leto. Nikoli se ne šteje, da so kakršni koli dokumenti, obvestila ali zahtevki prejeti na državni praznik ali dela prosti dan. Poleg tega se za štetje rokov v delovnih dneh v Sporazumu upoštevajo le delovni dnevi, ki so skupni obema pogodbenicama.

Odvisno od predmeta sporne določbe, se kopije vseh zahtevkov in uradnih obvestil, naslovljenih na pododbor za industrijo, trgovino in storitve v skladu s Sporazumom pošljejo tudi drugim relevantnim pododborom, ustanovljenim v skladu s Pridružitvenim sporazumom.

Začetek arbitražnega postopka

(a)	Če so v skladu s členom 6 Sporazuma ali točkami 19, 20 ali 49 teh postopkovnih pravil arbitraže člani arbitražnega senata izbrani z žrebom, so med žrebanjem prisotni zastopniki obeh pogodbenic.

(b)

Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se sestaneta z arbitražnim senatom v sedmih delovnih dneh po datumu njegove ustanovitve, da določijo zadeve, ki se zdijo pogodbenicama ali arbitražnemu senatu primerne, vključno s honorarji in stroški za arbitre, ki so običajno v skladu s standardi STO. Člani arbitražnega senata in zastopniki pogodbenic se lahko teh sestankov udeležijo prek telefona ali video konference.

10.

(a)

Če se pogodbenici v petih delovnih dneh od datuma izbora arbitrov ne dogovorita drugače, je obseg pooblastil arbitražnega senata naslednji:

„ob upoštevanju ustreznih določb sporazumov iz člena 2 Sporazuma o reševanju sporov preučiti zadevo, na katero se nanaša zahtevek za ustanovitev arbitražnega senata, odločiti o združljivosti zadevnega ukrepa z določbami iz člena 2 Sporazuma o reševanju sporov in sprejeti odločitev v skladu s členom 8 Sporazuma o reševanju sporov.“

(b)	Pogodbenici morata sporočiti dogovorjeni obseg pooblastil arbitražnemu senatu v petih delovnih dneh po svojem dogovoru.

Začetna stališča

11.

Pogodbenica pritožnica predloži svoja začetna pisna stališča najpozneje 20 dni po datumu ustanovitve arbitražnega senata. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, predloži svoj odgovor najpozneje 20 dni po datumu prejema začetnega pisnega stališča.

Delo arbitražnih senatov

12.

Predsednik arbitražnega senata predseduje vsem njegovim sejam. Arbitražni senat lahko predsednika pooblasti za odločanje o upravnih in postopkovnih zadevah.

13.

Razen kadar je v Sporazumu določeno drugače, lahko arbitražni senat opravlja svoje dejavnosti prek katerih koli sredstev, tudi telefona, telefaksa ali računalniških povezav.

14.

Posvetovanj arbitražnega senata se lahko udeležijo le arbitri, arbitražni senat pa lahko dovoli, da se posvetovanj udeležijo tudi njihovi pomočniki.

15.

Oblikovanje odločitev je v izključni pristojnosti arbitražnega senata in prenos pristojnosti ni dovoljen.

16.

Kadar se pojavi postopkovno vprašanje, ki ga določbe Sporazuma in njegove priloge ne zajemajo, lahko arbitražni senat po posvetovanju s pogodbenicama sprejme ustrezen postopek, ki je v skladu s temi določbami.

17.

Kadar arbitražni senat meni, da bi bilo treba spremeniti katerega od rokov, ki se uporablja v postopkih, ali da bi bila potrebna kakršna koli postopkovna ali upravna prilagoditev, pisno obvesti pogodbenici o razlogih za spremembo ali prilagoditev in o obdobju ali prilagoditvi, ki sta potrebna. Arbitražni senat tako spremembo ali prilagoditev lahko sprejme po posvetovanju s pogodbenicama. Roki iz člena 8(2) Sporazuma se ne spreminjajo.

Nadomestitev

18.

Kadar se arbiter ne more udeležiti postopka, odstopi ali mora biti zamenjan, je nadomestni arbiter izbran v skladu s členom 6(3).

19.

Če katera od pogodbenic meni, da arbiter ne izpolnjuje zahtev kodeksa ravnanja in da ga je treba zato zamenjati, ta pogodbenica drugo pogodbenico o tem uradno obvesti v 15 dneh od trenutka, ko je izvedela za okoliščine, ki kažejo na arbitrovo resno kršitev kodeksa ravnanja.

Kadar katera od pogodbenic meni, da arbiter, ki ni predsednik, ne izpolnjuje zahtev kodeksa ravnanja, se pogodbenici posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, arbitra nadomestita z novim po postopku iz člena 6(3) Sporazuma.

Kadar se pogodbenici ne strinjata glede potrebe po zamenjavi arbitra, lahko katera koli od njiju zahteva, da se zadeva predloži predsedniku arbitražnega senata, ki sprejme končno odločitev.

Če predsednik meni, da kateri od arbitrov ne izpolnjuje zahtev kodeksa ravnanja, z žrebom izbere novega arbitra izmed skupine posameznikov iz člena 19(1) Sporazuma, katere član je bil prvotni arbiter. Če sta pogodbenici prvotnega arbitra izbrali v skladu s členom 6(2) Sporazuma, je nadomestni arbiter izbran z žrebom izmed skupine posameznikov, ki sta jih v skladu s členom 19(1) Sporazuma predlagali pogodbenica pritožnica in pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba. Novi arbiter je izbran v petih delovnih dneh od predložitve zahteve predsedniku arbitražnega senata.

20.

Kadar katera od pogodbenic meni, da predsednik arbitražnega senata ne izpolnjuje zahtev kodeksa ravnanja, se pogodbenici posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, predsednika zamenjata in izbereta nadomestnega po postopku iz člena 6(3) Sporazuma.

Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti glede potrebe po zamenjavi predsednika, lahko katera koli od njiju zahteva, da se zadeva predloži enemu od ostalih članov skupine posameznikov, izbranih za delovanje v funkciji predsednika v skladu s členom 19(1) Sporazuma. Ime te osebe izberejo z žrebom predsedniki pododbora za industrijo, trgovino in storitve ali njihovi pooblaščenci. Odločitev te osebe o potrebi za zamenjavo predsednika je dokončna.

Če ta oseba odloči, da prvotni predsednik ne izpolnjuje zahtev kodeksa ravnanja, z žrebom izbere novega predsednika izmed preostale skupine posameznikov v skladu s členom 19(1) Sporazuma, ki bi lahko prevzel funkcijo predsednika. Novi predsednik je izbran v petih delovnih dneh od predložitve zahteve iz tega odstavka.

21.

Postopki arbitražnega senata se prekinejo za obdobje, potrebno za izvedbo postopkov iz točk 18, 19 in 20.

Zaslišanja

22.

Predsednik določi datum in uro zaslišanja v dogovoru s pogodbenicama in drugimi člani arbitražnega senata ter to pisno potrdi pogodbenicama. Pogodbenica, ki je pristojna za logistično upravljanje postopkov, te podatke tudi javno objavi, kadar je zaslišanje odprto za javnost. Arbitražni senat lahko odloči, da zaslišanja ne bo sklical, če se pogodbenici s tem strinjata.

23.

Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, zaslišanje poteka v Bruslju, če je pogodbenica pritožnica Maroko, in v Rabatu, če je pogodbenica pritožnica Unija.

24.

Arbitražni senat lahko samo v izjemnih okoliščinah skliče eno dodatno zaslišanje. Za postopke v skladu s členi 10(2), 11(2), 12(3) in 13(2) Sporazuma ni dodatnih zaslišanj.

25.

Vsi arbitri morajo biti prisotni ves čas vsakega zaslišanja.

26.

Ne glede na to, ali je postopek odprt za javnost ali ne, se zaslišanj lahko udeležijo naslednje osebe:

(a)	zastopniki pogodbenic;

(b)	svetovalci pogodbenic;

(c)	upravno osebje, tolmači, prevajalci in sodni zapisnikarji; ter

(d)	pomočniki arbitrov.

Pred arbitražnim senatom se lahko izrekajo le zastopniki in svetovalci pogodbenice.

27.

Vsaka od pogodbenic najpozneje pet delovnih dni pred datumom zaslišanja arbitražnemu senatu predloži seznam imen oseb, ki bodo na zaslišanju v imenu te pogodbenice ustno predstavile argumente, ter drugih zastopnikov ali svetovalcev, ki bodo navzoči na zaslišanju.

28.

Zaslišanja arbitražnega senata so javna, razen če pogodbenici določita drugače. Če se pogodbenici odločita, da je zaslišanje zaprto za javnost, je del zaslišanj lahko kljub temu javen, če na zahtevo pogodbenic arbitražni senat tako odloči. Vendar se arbitražni senat sestane za zaprtimi vrati, kadar stališče in argumenti pogodbenice vsebujejo zaupne poslovne informacije.

29.

Arbitražni senat zaslišanje izvede na naslednji način:

Argument

(a)	argument pogodbenice pritožnice;

(b)	argument pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba.

Protiargument

(a)	argument pogodbenice pritožnice;

(b)	replika pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba.

30.

Arbitražni senat lahko kadar koli med zaslišanjem naslovi vprašanja neposredno na katero koli pogodbenico.

31.

Arbitražni senat poskrbi za zapisnik vsakega zaslišanja in ga čim prej predloži pogodbenicama.

32.

Vsaka od pogodbenic lahko v 10 delovnih dneh od datuma zaslišanja predloži dopolnilno pisno stališče v zvezi s vsakim vprašanjem, ki se je pojavilo med zaslišanjem.

Pisna vprašanja

33.

Arbitražni senat lahko kadar koli med postopki naslovi pisna vprašanja na eno ali obe pogodbenici. Vsaka od pogodbenic prejme kopijo vseh vprašanj arbitražnega senata.

34.

Pogodbenica izvod svojih pisnih odgovorov na vprašanja arbitražnega senata predloži tudi drugi pogodbenici. Vsaka pogodbenica ima možnost, da v petih delovnih dneh od datuma prejema vprašanja pisno izrazi svoje pripombe na odgovor druge pogodbenice.

Zaupnost

35.

Pogodbenici spoštujeta zaupnost zaslišanj arbitražnega senata, če so opravljena na zaprti seji v skladu s točko 28. Vsaka od pogodbenic obravnava informacije, ki jih druga pogodbenica predloži arbitražnemu senatu, kot zaupne, če jih ta pogodbenica označi za zaupne. Kadar pogodbenica v sporu predloži arbitražnemu senatu zaupno različico svojega pisnega stališča, predloži na zahtevo druge pogodbenice tudi nezaupni povzetek informacij iz svojih stališč, ki se lahko razkrije javnosti, in sicer najpozneje 15 dni po datumu bodisi zahtevka bodisi stališča, kar je poznejše. Ta pravila ne preprečujejo pogodbenici, da bi javnosti razkrila svoja stališča.

Enostranski stiki

36.

Arbitražni senat se ne sestaja oziroma ne vzpostavi stika s pogodbenico v odsotnosti druge pogodbenice.

37.

Noben član arbitražnega senata ne sme razpravljati o kakršnih koli vidikih sporne zadeve postopka s pogodbenico ali pogodbenicama v odsotnosti drugih arbitrov.

Stališča amicus curiae

38.

Razen kadar se pogodbenici v petih dneh po datumu ustanovitve arbitražnega senata dogovorita drugače, arbitražni senat lahko sprejema nezahtevana pisna stališča, če se predložijo v desetih dneh od datuma ustanovitve arbitražnega senata, če so jedrnata in v nobenem primeru niso daljša od 15 tipkanih strani, vključno s prilogami, in če so neposredno pomembna za stvarno vprašanje, ki ga preučuje arbitražni senat.

39.

Stališče vsebuje opis osebe, ki stališče predloži, bodisi fizične ali pravne, vključno z vrsto njenih dejavnosti in virom financiranja, ter opredeli, kakšen interes ima ta oseba v arbitražnem postopku. Napisano je v jeziku, ki ga izbereta pogodbenici v skladu s točkama 42 in 43 teh postopkovnih pravil arbitraže.

40.

Arbitražni senat navede v svojih odločitvah vsa prejeta stališča, ki so v skladu z zgornjimi točkami pravil. Arbitražni senat v svoji odločitvi ni dolžan obravnavati argumentov iz takšnih predloženih stališč. Vsako stališče, ki ga prejme arbitražni senat v skladu s to točko, se predloži pogodbenicama, da izrazita svoje pripombe.

Nujni primeri

41.

V nujnih primerih iz Sporazuma arbitražni senat po posvetovanju s pogodbenicama ustrezno prilagodi roke iz teh pravil in o teh prilagoditvah uradno obvesti pogodbenici.

Prevajanje in tolmačenje

42.

Med posvetovanji iz člena 6(2) Sporazuma in najpozneje na seji iz točke 9(b) teh postopkovnih pravil arbitraže si pogodbenici prizadevata za dogovor o skupnem delovnem jeziku za postopke pred arbitražnim senatom.

43.

Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o skupnem delovnem jeziku, vsaka od njiju poskrbi za prevod svojih pisnih stališč v jezik, ki ga izbere druga pogodbenica, in krije stroške prevoda.

44.

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, poskrbi za tolmačenje ustnih stališč v jezike, ki jih izbereta pogodbenici.

45.

Odločitve arbitražnega senata se uradno sporočijo v jeziku oziroma jezikih, ki jih izbereta pogodbenici.

46.

Vsaka pogodbenica lahko izrazi pripombe na vsak prevod dokumenta, ki je napisan v skladu s temi pravili.

Izračun rokov

47.

Kadar pogodbenica zaradi uporabe točke 7 teh postopkovnih pravil prejme dokument na datum, ki se razlikuje od datuma, ko isti dokument prejme druga pogodbenica, se rok, katerega izračun je odvisen od prejema tega dokumenta, izračuna od datuma prejema zadnjega takšnega dokumenta.

Drugi postopki

48.

Ta postopkovna pravila se uporabljajo tudi za postopke v skladu s členi 10(2), 11(2), 12(3) in 13(2) Sporazuma. Vendar je treba roke iz teh postopkovnih pravil prilagoditi v skladu s posebnimi roki, ki so arbitražnemu senatu na voljo za sprejetje odločitve v teh drugih postopkih.

49.

Če se prvotni senat ali nekateri njegovi člani ne morejo več ponovno sestati v zvezi s postopki iz členov 10(2), 11(2), 12(3) in 13(2) Sporazuma, se uporabijo postopki iz člena 6 Sporazuma. Rok za uradno obvestilo o ugotovitvi se podaljša za 15 dni.

PRILOGA II

KODEKS RAVNANJA ZA ČLANE ARBITRAŽNEGA SENATA IN MEDIATORJE

Opredelitev pojmov

V tem kodeksu ravnanja se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„član“ ali „arbiter“ je član arbitražnega senata, ustanovljenega v skladu s členom 6 Sporazuma;

(b)	„mediator“ je oseba, ki izvaja mediacijo v skladu s členom 4 Sporazuma;

(c)	„kandidat“ je posameznik, katerega ime je na seznamu arbitrov iz člena 19 Sporazuma in ki se upošteva pri imenovanju za člana arbitražnega senata v skladu s členom 6 Sporazuma;

(d)	„pomočnik“ je oseba, ki v okviru mandata nekega člana opravlja raziskave zanj ali ga podpira;

(e)	„postopki“, razen kadar je drugače določeno, so postopki arbitražnega senata v skladu s Sporazumom;

(f)	„osebje“ v smislu osebja nekega člana so osebe, ki delujejo pod vodstvom in nadzorom tega člana, razen pomočnikov.

Odgovornosti v okviru postopka

Vsak kandidat in član se izogiba neprimernemu ravnanju in dajanju vtisa neprimernega ravnanja, je neodvisen in nepristranski, izogiba se neposrednim in posrednim navzkrižjem interesov ter upošteva visoke standarde vedenja, da se ohrani neoporečnost in nepristranskost postopka za poravnavo spora. Nekdanji člani morajo izpolnjevati obveznosti iz točk 15, 16, 17 in 18 tega kodeksa ravnanja.

Obveznost razkritja informacij

Preden se potrdi izbor člana arbitražnega senata v skladu s Sporazumom, mora kandidat razkriti vse svoje interese, odnose ali zadeve, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost ali nepristranskost ali ki bi lahko ustvarjali vtis neprimernega ravnanja ali pristranskosti v postopkih. V ta namen si kandidat čim bolj prizadeva razjasniti obstoj tovrstnih interesov, odnosov in zadev.

Kandidat ali član obvešča o zadevah v zvezi z dejanskimi ali morebitnimi kršitvami tega kodeksa ravnanja le pododbor za industrijo, trgovino in storitve, da jih lahko pogodbenici preučita.

Ko je član izbran, si še naprej čim bolj prizadeva razjasniti obstoj kakršnih koli interesov, odnosov ali zadev, na katere se nanaša točka 3 tega kodeksa ravnanja, in jih tudi razkrije. Obveznost do razkritja velja neprekinjeno, zato mora član razkriti vse tovrstne interese, odnose in zadeve, ki bi se lahko pojavili med postopkom. Član razkrije te interese, odnose in zadeve tako, da o njih pisno obvesti pododbor za industrijo, trgovino in storitve, pogodbenici pa jih nato preučita.

Dolžnosti članov

Izbrani član ves čas postopka opravlja dolžnosti in obveznosti skrbno, hitro in pošteno.

Član obravnava le tista vprašanja v zvezi s postopkom, ki so potrebna za sprejetje odločitve, in te naloge ne prenaša na druge osebe.

Član sveta izvede vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da njegovi pomočniki in osebje poznajo kodeks ravnanja in ravnajo v skladu s točkami 2, 3, 4, 5, 16, 17 in 18 tega kodeksa.

Član ne vzpostavlja enostranskih stikov v zvezi s postopkom.

Neodvisnost in nepristranskost članov

10.

Član je neodvisen in nepristranski ter se izogiba ustvarjanju vtisa neprimernosti ali pristranskosti in ne dopusti, da bi nanj vplivali lastni interesi, zunanji pritiski, politični pomisleki, zahteve javnosti in zvestoba pogodbenici ali strah pred kritiko.

11.

Član ne sprejema, neposredno ali posredno, nobenih obveznosti in ne sprejema ugodnosti, ki bi na kakršen koli način vplivale, ali dajale vtis, da vplivajo, na ustrezno izpolnjevanje njegovih obveznosti.

12.

Član ne izrablja svojega položaja v arbitražnem senatu, da bi ugodil lastnim ali zasebnim interesom in se izogiba vsem dejanjem, ki bi lahko ustvarjala vtis, da so drugi v posebnem položaju, s katerega lahko nanj vplivajo.

13.

Član ne dopusti, da bi finančni, poslovni, poklicni, družinski ali socialni odnosi ali odgovornosti vplivali na njegovo ravnanje ali presojo.

14.

Član sveta se mora izogibati vzpostavljanju odnosov ali pridobivanju finančnih interesov, ki bi lahko vplivali na njegovo nepristranskost ali ustvarjali vtis neprimernosti ali pristranskosti.

Obveznosti nekdanjih članov

15.

Vsi nekdanji člani se morajo izogibati dejavnostim, ki lahko ustvarjajo vtis, da je bil član pri opravljanju svojih dolžnosti pristranski ali da se je okoriščal z odločitvijo arbitražnega senata.

Zaupnost

16.

Član ali nekdanji član nikdar ne razkrije ali uporabi informacij, ki niso javne in so povezane s postopkom ali pridobljene med postopkom, razen za namene postopka, in v nobenem primeru ne razkrije ali uporabi katere koli takšne informacije za pridobitev osebnih koristi ali koristi za druge ali za škodovanje interesom drugih oseb.

17.

Član ne razkrije odločitve arbitražnega senata ali njenega dela, dokler se ne objavi v skladu s Sporazumom.

18.

Član ali nekdanji član nikdar ne razkrije posvetov arbitražnega senata ali stališč članov.

Stroški

19.

Vsak član si beleži ter izstavi končni obračun za čas, ki ga je porabil za postopek, in stroške, ki so pri tem nastali.

Mediatorji

20.

Pravila iz tega kodeksa, ki veljajo za člane ali nekdanje člane, se smiselno uporabljajo tudi za mediatorje.

5.7.2011

Uradni list Evropske unije

L 176/24

DIREKTIVA SVETA 2011/64/EU

z dne 21. junija 2011

o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke

(kodificirano besedilo)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktive Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (1), 92/80/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na predelani tobak razen cigaret (2) in 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (3) so bile večkrat (4) bistveno spremenjene. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedene direktive kodificirati z njihovim zbiranjem v enotnem aktu.

(2)

Davčna zakonodaja Unije o tobačnih izdelkih mora zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga in hkrati visoke ravni varovanja zdravja, kakor zahteva člen 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ob upoštevanju, da lahko tobačni izdelki resno škodujejo zdravju in da je Unija pogodbenica Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom (FCTC). Upoštevati je treba prevladujoče obstoječe stanje za vsak tip različnih tobačnih izdelkov.

(3)

Eden od ciljev Pogodbe Evropske unije je ohranjanje ekonomske unije, katere značilnosti so podobne tistim na domačem trgu, znotraj katerega je zdrava konkurenca. Glede tobačnih izdelkov doseganje tega cilja predpostavlja, da v državah članicah obdavčenje, ki vpliva na porabo izdelkov iz tega sektorja, ne izkrivlja pogojev konkurenčnosti in ne ovira prostega pretoka znotraj Unije.

(4)	Treba je definirati več vrst tobačnih izdelkov, ki se med seboj razlikujejo po značilnostih in po načinu uporabe.

(5)	Treba je razlikovati med drobno rezanim tobakom za zvijanje cigaret in drugim tobakom za kajenje.

(6)	Zvitke tobaka, ki se po preprosti predelavi lahko pokadijo takšni kot so, je prav tako treba šteti za cigarete zaradi enotnega obdavčenja teh izdelkov.

(7)	Kot proizvajalca je treba opredeliti vsako fizično ali pravno osebo, ki tobačne izdelke dejansko proizvaja in določiti najvišjo drobnoprodajno ceno za vsako od držav članic, v kateri se zadevni izdelki sprostijo v porabo.

(8)

Zaradi enotnega in pravičnega obdavčenja je treba opredelitev cigaret, cigar in cigarilosov ter drugega tobaka za kajenje določiti tako, da se zvitki tobaka, ki se lahko glede na svojo dolžino štejejo kot dve cigareti ali več cigaret, za trošarinske namene obravnavajo kot dve cigareti ali več cigaret, da se vrsta cigare, ki je v številnih pogledih podobna cigareti, za trošarinske namene obravnava kot cigareta, da se tobak za kajenje, ki je v številnih pogledih podoben drobno rezanemu tobaku za zvijanje cigaret, za trošarinske namene obravnava kot drobno rezani tobak, in da so „tobačni odpadki“ jasno opredeljeni. Zaradi gospodarskih težav, ki bi jih takojšnje izvajanje lahko povzročilo zadevnim nemškim in madžarskim nosilcem dejavnosti, bi bilo treba Nemčiji in Madžarski dovoliti, da uporabo te opredelitve cigar in cigarilosov preložita do 1. januarja 2015.

(9)	Kar zadeva trošarine mora uskladitev struktur imeti za posledico konkurenco med različnimi kategorijami tobačnih izdelkov iz iste skupine, ki naj je obračunavanje davkov ne izkrivlja in mora pripeljati do odprtja nacionalnih trgov držav članic.

(10)	Konkurenca zahteva sistem svobodnega oblikovanja cen za vse skupine tobačnih izdelkov.

(11)

Struktura trošarine od cigaret mora vključevati poleg specifične komponente, izračunane na enoto izdelka, tudi proporcionalno komponento, ki temelji na drobnoprodajni ceni, ki vključuje vse davke. Prometni davek od cigaret ima enak učinek kot trošarina ad valorem in to dejstvo je treba upoštevati pri določanju razmerja med specifično komponento trošarine in celotno davčno obremenitvijo.

(12)

Brez poseganja v mešano davčno strukturo in najvišji možni delež specifičnega delnega zneska celotne davčne obremenitve bi morale imeti države članice na voljo učinkovita sredstva za zaračunavanje specifične ali minimalne trošarine za cigarete, da bi na ta način zagotovili, da bi se v Uniji uporabljal vsaj določen najnižji znesek obdavčitve.

(13)	Za pravilno delovanje notranjega trga je treba določiti najnižje trošarine za vse vrste tobačnih izdelkov.

(14)

Glede cigaret bi bilo treba zagotoviti nevtralne konkurenčne pogoje za proizvajalce, zmanjšati delitev trgov tobaka in pripomoči k uresničevanju ciljev na področju zdravja. Zato bi se morala zahteva najnižje cene nanašati na tehtano povprečno drobnoprodajno ceno, medtem ko bi se moral najnižji denarni znesek uporabljati za vse cigarete. Iz istih razlogov bi morala tehtana povprečna drobnoprodajna cena prav tako služiti kot osnova za merjenje pomena specifične trošarine znotraj celotne davčne obremenitve.

(15)

Kar zadeva cene in stopnje trošarin, zlasti za cigarete kot zdaleč najbolj pomembno skupino tobačnih izdelkov, kakor tudi za drobno rezani tobak, namenjen za zvijanje cigaret so med državami članicami še vedno znatne razlike, ki lahko motijo delovanje notranjega trga. Določena stopnja skladnosti davčnih stopenj, ki se uporabljajo v državah članicah, bi pripomogla k zmanjševanju goljufij in tihotapljenja v Uniji.

(16)

Takšna skladnost bi prav tako pripomogla k zagotavljanju visoke ravni varovanja človekovega zdravja. Stopnja obdavčenja je glavni dejavnik v ceni tobačnih izdelkov, ki posledično vpliva na kadilske navade potrošnikov. Goljufije in tihotapljenje spodkopavajo na podlagi davkov oblikovane višine cen, zlasti cigaret in drobno rezanega tobaka, namenjenega za zvijanje cigaret, in tako ogrožajo doseganje ciljev kontrole nad tobakom in varovanja zdravja.

(17)

Kar zadeva druge izdelke kot cigarete je treba za vse izdelke, ki spadajo v isto skupino tobačnih izdelkov, uvesti usklajen učinek davka. Določitev najnižje skupne trošarine, izražene v odstotku ali kot znesek na kilogram oziroma za dano število izdelkov, je najprimernejša za delovanje notranjega trga.

(18)	Kar zadeva drobno rezani tobak za zvijanje cigaret, bi bilo treba s ceno povezane najnižje zahteve Unije izraziti tako, da bi bili njihovi učinki podobni tistim v zvezi s cigaretami in za izhodišče vzeti njihovo tehtano povprečno drobnoprodajno ceno.

(19)	Najnižje stopnje za drobno rezani tobak, namenjen za zvijanje cigaret, je treba približati najnižjim stopnjam, ki se uporabljajo za cigarete, da bi bolje upoštevali stopnjo konkurence, ki obstaja med obema izdelkoma in ki se odraža v vzorcu porabe potrošnikov, kakor tudi njihovo enako škodljivost.

(20)	Portugalski je treba dati možnost, da uporabi znižano stopnjo za cigarete, ki jih izdelujejo maloserijski proizvajalci in ki se potrošijo v najbolj oddaljenih regijah otočij Azorov in Madeire.

(21)	S prehodnimi obdobji bi bilo treba državam članicam omogočiti nemoteno prilagajanje stopnjam skupne trošarine in tako omejiti možne stranske učinke.

(22)

Da ne bi škodovali gospodarskemu in socialnemu ravnovesju na Korziki, je bistveno in upravičeno, da se zagotovi odstopanje do 31. decembra 2015, ki Franciji omogoča, da za cigarete in druge tobačne izdelke, ki so sproščeni v porabo na Korziki, uporabi stopnjo trošarine, ki je nižja od nacionalne stopnje. Davčne predpise za tobačne izdelke, sproščene v porabo na Korziki, bi bilo treba do tega datuma v celoti uskladiti s predpisi, ki veljajo za celinsko Francijo, pri čemer se je treba izogniti nenadni spremembi in trošarino, ki se trenutno obračunava za cigarete in drobno rezani tobak za zvijanje cigaret na Korziki, postopoma zvišati.

(23)	Večina držav članic za nekatere vrste tobačnih izdelkov glede na njihovo uporabo odobrava oprostitve plačila trošarine ali vračila trošarin in je take oprostitve ali vračila treba določiti v tej direktivi.

(24)	Treba je zagotoviti postopek, ki bo omogočil redno pregledovanje v tej direktivi določenih stopenj ali zneskov na podlagi poročila Komisije, ob upoštevanju vseh ustreznih faktorjev.

(25)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v delu B Priloge I –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

VSEBINA

Člen 1

Ta direktiva določa splošna načela za uskladitev strukture in stopenj trošarine, s katero države članice obdavčijo tobačne izdelke.

POGLAVJE 2

OPREDELITVE POJMOV

Člen 2

1. Za namene te direktive so tobačni izdelki:

(a)

cigarete;

(b)	cigare in cigarilosi;

(c)

tobak za kajenje:

(i)	drobno rezan tobak za zvijanje cigaret;

(ii)	drug tobak za kajenje.

2. Izdelki, ki v celoti ali deloma vsebujejo snovi, ki niso tobak, sicer pa so v skladu z merili iz člena 3 ali člena 5(1), se obravnavajo kot cigarete in tobak za kajenje.

Ne glede na prvi pododstavek se izdelki, ki ne vsebujejo tobaka in se uporabljajo izključno v medicinske namene, ne štejejo za tobačne izdelke.

3. Ne glede na veljavne določbe Unije, opredelitve iz odstavka 2 tega člena in členov 3, 4 in 5 ne vplivajo na izbiro sistema ali ravni obdavčevanja, ki se uporabi za različne skupine izdelkov iz teh členov.

Člen 3

1. Za namene te direktive so cigarete:

(a)	zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, in se ne uvrščajo med cigare ali cigarilose v skladu s členom 4(1);

(b)	zvitki tobaka, ki se na preprost neindustrijski način vstavijo v tulce iz cigaretnega papirja;

(c)	zvitki tobaka, ki se na preprost neindustrijski način zavijejo v cigaretni papir.

2. Zvitek tobaka iz odstavka 1 se za trošarinske namene šteje kot dve cigareti, če dolžina zvitka tobaka brez filtra ali ustnika presega 8 cm, ni pa daljša od 11 cm, kot tri cigarete, če dolžina zvitka tobaka brez filtra ali ustnika presega 11 cm, ni pa daljša od 14 cm, in tako dalje.

Člen 4

1. Če se lahko kadijo in so glede na svoje lastnosti in običajna pričakovanja potrošnika namenjeni izključno za kajenje takšni kot so, so za namene te direktive cigare in cigarilosi:

(a)	zvitki tobaka z zunanjim ovojem iz naravnega tobaka;

(b)

zvitki tobaka z zdrobljeno mešanico polnila in zunanjim ovojem običajne barve cigare iz rekonstituiranega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno s filtrom, kjer je to primerno, ne pa tudi ustnika pri cigarah z ustnikom, katerih teža enote, ki ne vključuje filtra ali ustnika, je najmanj 2,3 g in največ 10 g, obseg pa na najmanj eni tretjini dolžine ni manjši od 34 mm.

2. V Nemčiji in na Madžarskem se lahko do 31. decembra 2014 kot izjema od določb odstavka 1 uporabljajo določbe tega odstavka.

Če se lahko kadijo takšne kot so, so cigare in cigarilosi zvitki tobaka:

(a)	v celoti narejeni iz naravnega tobaka;

(b)	z zunanjim ovojem iz naravnega tobaka;

(c)

z zdrobljeno mešanico polnila in z zunanjim ovojem običajne barve cigare, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter, kjer je to ustrezno, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom in s prevezo, oboje iz rekonstituiranega tobaka, kadar teža enote, brez filtra ali ustnika, ni manjša od 1,2 grama in kadar je ovoj nameščen spiralno z ostrim kotom najmanj 30 glede na podložno os cigare;

(d)

z zdrobljeno mešanico polnila in zunanjim ovojem običajne barve cigare, iz rekonstruiranega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter, kjer je to ustrezno, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom, katerih teža enote, ki ne vključuje filtra ali ustnika, ni manjša od 2,3 grama, obseg cigare pa na najmanj eni tretjini dolžine ni manjši od 34 mm.

3. Izdelki, ki deloma vsebujejo snovi, ki niso tobak, sicer pa izpolnjujejo merila iz odstavka 1, se štejejo za cigare in cigarilose.

Člen 5

1. Za namene te direktive je tobak za kajenje:

(a)	tobak, ki je rezan ali kako drugače razkosan, zvit ali stisnjen v kose in ga je mogoče kaditi brez nadaljnje industrijske obdelave;

(b)	tobačni odpadek, dan v drobno prodajo, ki se lahko kadi in ni vključen v člen 3 in 4(1). Za namene tega člena so tobačni odpadki ostanki od tobačnih listov in stranski proizvodi, pridobljeni pri predelavi tobaka ali proizvodnji tobačnih izdelkov.

2. Tobak za kajenje, v katerem je glede na težo tobačnih delcev več kot 25 % tobačnih delcev širokih manj kot 1,5 milimetra, se šteje za drobno rezan tobak za zvijanje cigaret.

Države članice lahko tudi tobak za kajenje, v katerem je glede na težo tobačnih delcev več kot 25 % tobačnih delcev širokih 1,5 milimetra ali več in ki se je prodal ali je namenjen prodaji za zvijanje cigaret, štejejo za drobno rezan tobak za zvijanje cigaret.

Člen 6

Fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki predela tobak v končne izdelke, pripravljene za prodajo na drobno, se šteje za proizvajalca.

POGLAVJE 3

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA CIGARETE

Člen 7

1. Cigarete, proizvedene v Uniji in tiste, uvožene iz tretjih držav se obdavčijo s trošarino ad valorem, izračunano glede na najvišjo drobnoprodajno ceno, vključno s carinami, ter s specifično trošarino, ki se izračuna na enoto izdelka.

Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice iz osnove za izračun trošarine ad valorem od cigaret izloči carino.

2. Odstotek trošarine ad valorem in znesek specifične trošarine sta za vse cigarete enaka.

3. Na končni stopnji usklajevanja struktur se za cigarete v vseh državah članicah določi enako razmerje med specifično trošarino, zneskom trošarine ad valorem in prometnim davkom tako, da lestvica drobnoprodajnih cen primerno odraža razlike med prodajnimi cenami proizvajalcev.

4. Kjer je potrebno, lahko trošarina za cigarete vsebuje najnižjo davčno obremenitev pod pogojem, da se mešana struktura obdavčitve in razpon specifičnega delnega zneska trošarine dosledno spoštujeta v skladu s členom 8.

Člen 8

1. Odstotek specifičnega delnega zneska trošarine v znesku celotne davčne obremenitve za cigarete se določi glede na tehtano povprečno drobnoprodajno ceno.

2. Tehtana povprečna drobnoprodajna cena se izračuna glede na skupno vrednost vseh cigaret, sproščenih v porabo, ki temelji na drobnoprodajni ceni, vključno z vsemi davki, deljeno s skupno količino cigaret, sproščenih v porabo. Vsako leto se jo določi najkasneje do 1. marca na podlagi podatkov o skupni količini cigaret, sproščenih v porabo, v prejšnjem koledarskem letu.

3. Do 31. decembra 2013 specifična komponenta trošarine ne sme biti nižja od 5 % in ne višja od 76,5 % zneska celotne davčne obremenitve, ki je sestavljena iz:

(a)	specifične trošarine;

(b)	trošarine ad valorem in davka na dodano vrednost (DDV), obračunanih od tehtane povprečne drobnoprodajne cene.

4. Od 1. januarja 2014 specifična komponenta trošarine za cigarete ne sme biti nižja od 7,5 % in ne višja od 76,5 % zneska celotne davčne obremenitve, ki je sestavljena iz:

(a)	specifične trošarine;

(b)	trošarine ad valorem in DDV, obračunanih od tehtane povprečne drobnoprodajne cene.

5. Kot izjema od odstavkov 3 in 4 pri spremembi tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret v državi članici, ki povzroči, da se specifična komponenta trošarine, izražena v odstotku od celotne davčne obremenitve, zniža pod 5 % oziroma 7,5 %, odvisno od primera, ali zviša nad 76,5 % celotne davčne obremenitve, tej državi ni treba prilagoditi zneska specifične trošarine do 1. januarja drugega leta po letu, v katerem je prišlo do spremembe.

6. Ob upoštevanju odstavkov 3, 4 in 5 tega člena ter drugega pododstavka člena 7(1) lahko države članice obračunajo najnižjo trošarino za cigarete.

Člen 9

1. Države članice, v skladu s pravili, predvidenimi v tem poglavju, uveljavijo najnižje davke na porabo cigaret.

2. Odstavek 1 se uporablja za davke, ki se v skladu s tem poglavjem zaračunavajo za cigarete in vsebujejo:

(a)	specifično trošarino na enoto izdelka;

(b)	trošarino ad valorem, izračunano na osnovi najvišje drobnoprodajne cene;

(c)	DDV, sorazmeren drobnoprodajni ceni.

Člen 10

1. Skupna trošarina (specifična dajatev in ad valorem dajatev brez DDV) za cigarete znaša vsaj 57 % tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret, sproščenih v porabo. Trošarina ne sme biti nižja od 64 EUR za 1 000 cigaret ne glede na tehtano povprečno drobnoprodajno ceno.

Vendar se za države članice, ki obračunavajo trošarino v višini najmanj 101 EUR za 1 000 cigaret na podlagi tehtane povprečne drobnoprodajne cene zahteva glede 57 % iz prvega pododstavka ne uporablja.

2. Od 1. januarja 2014 skupna trošarina za cigarete znaša vsaj 60 % tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret, sproščenih v porabo. Trošarina ne sme biti nižja od 90 EUR za 1 000 cigaret ne glede na tehtano povprečno drobnoprodajno ceno.

Vendar se za države članice, ki obračunavajo trošarino v višini najmanj 115 EUR za 1 000 cigaret na podlagi tehtane povprečne drobnoprodajne cene zahteva glede 60 % iz prvega pododstavka ne uporablja.

Bolgarija, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska in Romunija lahko zahteve iz prvega in drugega pododstavka izpolnijo v prehodnem obdobju do 31. decembra 2017.

3. Države članice postopno zvišujejo trošarine, tako da bodo lahko izpolnile zahteve iz odstavka 2 do datumov, ki so v njem določeni.

Člen 11

1. Če se skupna trošarina zaradi spremembe tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret v državi članici zniža pod ravni, ustrezno določene v prvem stavku odstavkov 1 in 2 člena 10, lahko ta država članica prilagoditev te dajatve preloži do 1. januarja drugega leta po letu, v katerem je prišlo do spremembe.

2. Kadar država članica zviša stopnjo DDV za cigarete, lahko skupno trošarino zniža do višine zneska, izraženega v odstotku tehtane povprečne drobnoprodajne cene, ki je enak znesku zvišanja stopnje DDV, prav tako izraženem v odstotku tehtane povprečne drobnoprodajne cene, tudi če se skupna trošarina zaradi te prilagoditve zniža pod raven, izraženo v odstotku tehtane povprečne drobnoprodajne cene, kot je ustrezno določena v prvem stavku odstavkov 1 in 2 člena 10.

Vendar država članica to dajatev ponovno zviša tako, da do 1. januarja drugega leta po letu, v katerem je prišlo do znižanja, doseže vsaj take ravni.

Člen 12

1. Na Portugalskem se lahko uporablja stopnja, znižana za največ 50 % glede na stopnjo določeno v členu 10, za cigarete, potrošene v najbolj oddaljenih regijah otočij Azorov in Madeire, ki jih proizvajajo maloserijski proizvajalci, letna proizvodnja posameznega proizvajalca pa ne preseže 500 ton.

2. V Franciji se lahko od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015 kot izjema od člena 10 uporablja znižana stopnja trošarin za cigarete, ki so sproščene v porabo v departmajih Korzike, do letne kvote 1 200 ton. Znižana stopnja znaša:

(a)	do 31. decembra 2012 najmanj 44 % cene za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije v teh departmajih;

(b)	od 1. januarja 2013 najmanj 50 % tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret, sproščenih v porabo; trošarina ne sme biti nižja od 88 EUR za 1 000 cigaret ne glede na tehtano povprečno drobnoprodajno ceno;

(c)	od 1. januarja 2015 najmanj 57 % tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret, sproščenih v porabo; trošarina ne sme biti nižja od 90 EUR za 1 000 cigaret ne glede na tehtano povprečno drobnoprodajno ceno.

POGLAVJE 4

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA TOBAČNE IZDELKE RAZEN CIGARET

Člen 13

Za naslednje skupine tobačnih izdelkov, proizvedenih v Uniji in uvoženih iz tretjih držav, velja v vsaki državi članici najnižja trošarina, kakor je določeno v členu 14:

(a)	cigare in cigarilosi;

(b)	drobno rezan tobak, namenjen za zvijanje cigaret;

(c)	drug tobak za kajenje.

Člen 14

1. Države članice uporabijo trošarino, ki je lahko:

(a)	bodisi ad valorem dajatev, izračunana na podlagi najvišje drobnoprodajne cene vsakega izdelka, ki jo prosto določijo proizvajalci s sedežem v Uniji in uvozniki iz tretjih držav v skladu s členom 15; ali

(b)	specifična dajatev, izražena v znesku na kilogram, ali pri cigarah in cigarilosih na določeno število kosov; ali

(c)	kombinacija obeh, ki združuje tako ad valorem kot specifični element.

V primerih, ko je trošarina bodisi ad valorem ali mešana, lahko države članice določijo najnižji znesek trošarine.

2. Celotna trošarina (specifična oziroma ad valorem dajatev brez DDV), izražena v odstotku, kot znesek na kilogram ali na določeno število kosov, je vsaj enaka stopnjam ali najnižjim zneskom, določenim za:

(a) cigare ali cigarilose: 5 % drobnoprodajne cene, ki vključuje vse davke, ali 12 EUR za 1 000 izdelkov ali za kilogram;

(b) drobno rezan tobak za kajenje, ki je namenjen za zvijanje cigaret: 40 % tehtane povprečne drobnoprodajne cene drobno rezanega tobaka, namenjenega za zvijanje cigaret sproščenih v porabo, ali 40 EUR za kilogram;

Od 1. januarja 2013 znaša skupna trošarina za drobno rezani tobak za kajenje, namenjen za zvijanje cigaret, vsaj 43 % tehtane povprečne drobnoprodajne cene drobno rezanega tobaka za kajenje, namenjenega za zvijanje cigaret, ki je sproščen v porabo, ali najmanj 47 EUR za kilogram.

Od 1. januarja 2015 znaša skupna trošarina za drobno rezani tobak za kajenje, namenjen za zvijanje cigaret, vsaj 46 % tehtane povprečne drobnoprodajne cene drobno rezanega tobaka za kajenje, namenjenega za zvijanje cigaret, ki je sproščen v porabo, ali najmanj 54 EUR za kilogram.

Od 1. januarja 2018 znaša skupna trošarina za drobno rezani tobak za kajenje, namenjen za zvijanje cigaret, vsaj 48 % tehtane povprečne drobnoprodajne cene drobno rezanega tobaka za kajenje, namenjenega za zvijanje cigaret, ki je sproščen v porabo, ali najmanj 60 EUR za kilogram.

Od 1. januarja 2020 znaša skupna trošarina za drobno rezani tobak za kajenje, namenjen za zvijanje cigaret, vsaj 50 % tehtane povprečne drobnoprodajne cene drobno rezanega tobaka za kajenje, namenjenega za zvijanje cigaret, ki je sproščen v porabo, ali najmanj 60 EUR za kilogram.

Tehtana povprečna drobnoprodajna cena se izračuna glede na skupno vrednost drobno rezanega tobaka za kajenje, namenjenega za zvijanje cigaret, sproščenega v porabo, ki temelji na drobnoprodajni ceni, vključno z vsemi davki, deljeno s skupno količino drobno rezanega tobaka za kajenje, namenjenega za zvijanje cigaret, ki je sproščen v porabo. Vsako leto se jo določi najkasneje do 1. marca na podlagi podatkov o skupni količini takšnih sprostitev v porabo, v prejšnjem koledarskem letu.

3. Stopnje ali zneski iz odstavkov 1 in 2 veljajo za vse izdelke, ki spadajo v zadevno skupino tobačnih izdelkov, brez razlikovanja znotraj vsake skupine glede kakovosti, izgleda, porekla izdelkov, uporabljenih materialov, značilnosti udeleženih podjetij ali kakršnega koli drugega merila.

4. V Franciji se lahko od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015 kot izjema od določb odstavka 1 in 2 uporablja znižana stopnja trošarine za tobačne izdelke razen cigaret, ki so sproščeni v porabo v departmajih Korzike. Znižana stopnja znaša:

(a) za cigare in cigarilose: najmanj 10 % drobnoprodajne cene, ki vključuje vse davke;

(b) za drobno rezani tobak za kajenje, namenjen za zvijanje cigaret:

(i)	do 31. decembra 2012 najmanj 27 % drobnoprodajne cene, ki vključuje vse davke;

(ii)	od 1. januarja 2013 najmanj 30 % drobnoprodajne cene, ki vključuje vse davke;

(iii)

od 1. januarja 2015 najmanj 35 % drobnoprodajne cene, ki vključuje vse davke;

POGLAVJE 5

DOLOČITEV NAJVIŠJE DROBNOPRODAJNE CENE ZA TOBAČNE IZDELKE, POBIRANJE TROŠARIN, IZJEME IN VRAČILA

Člen 15

1. Proizvajalci oziroma njihovi zastopniki ali pooblaščeni posredniki v Uniji in uvozniki tobaka iz tretjih držav lahko svobodno določijo najvišjo drobnoprodajno ceno za vsak svoj izdelek in za vsako državo članico, v kateri se zadevni izdelki sprostijo v porabo.

Vendar pa prvi pododstavek ne sme ovirati delovanja nacionalnih pravnih sistemov glede kontrole cen ali upoštevanja predpisanih cen, če so sistemi združljivi z zakonodajo Unije.

2. Da bi olajšale obračunavanje trošarine, lahko države članice za vsako skupino tobačnih izdelkov določijo lestvico drobnoprodajnih cen, pod pogojem, da ima vsaka lestvica zadosten razpon in raznolikost, ki se dejansko sklada z raznolikostjo izdelkov, ki izvirajo v Uniji.

Vsaka lestvica velja za vse izdelke iz skupine tobačnih izdelkov, na katere se nanaša, brez razlikovanja na podlagi kakovosti, izgleda, izvora izdelkov ali uporabljenih materialov, značilnosti podjetij ali drugih meril.

Člen 16

1. Pravila za pobiranje trošarine se uskladijo najkasneje na zadnji stopnji usklajevanja trošarine. V predhodni stopnji se trošarina načeloma pobira z davčnimi znamkami. Če države članice pobirajo trošarino s pomočjo davčnih znamk, morajo te znamke dati na razpolago proizvajalcem in trgovcem v drugih državah članicah. Če države članice pobirajo trošarino na drugačen način, morajo zagotoviti, da nobena ovira, ne administrativna ne tehnična, ne vpliva na tako trgovino med državami članicami.

2. Za uvoznike in za proizvajalce tobačnih izdelkov Unije velja glede podrobnih pravil za obračun in plačilo trošarine sistem, določen v odstavku 1.

Člen 17

Naslednji izdelki so lahko oproščeni plačila trošarine ali se od njih že plačana trošarina lahko vrne:

(a)	denaturirani tobačni izdelki za industrijsko ali hortikulturno uporabo;

(b)	tobačni izdelki, uničeni pod upravnim nadzorom;

(c)	tobačni izdelki, ki so namenjeni izključno za znanstvena testiranja in testiranja kakovosti izdelkov;

(d)	tobačni izdelki, ki jih proizvajalec predela.

Države članice določijo pogoje in formalnosti, ki veljajo za navedene oprostitve ali vračila.

POGLAVJE 6

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

1. Komisija enkrat na leto objavi vrednost eura v nacionalnih valutah, ki se uporablja pri določanju zneskov skupne trošarine.

Uporabijo se menjalni tečaji, ki so doseženi prvi delovni dan v oktobru in so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije. Uporabljajo se od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.

2. Države članice lahko ohranijo zneske trošarin, veljavne ob letni prilagoditvi iz odstavka 1, če bi se trošarine v nacionalni valuti zaradi pretvorbe zneskov trošarin, izraženih v eurih, zvišale za manj kot 5 % ali manj kot 5 EUR, pri čemer je odločilen nižji znesek.

Člen 19

1. Komisija Svetu vsaka štiri leta predloži poročilo in po potrebi predlog o stopnjah in strukturi trošarin, določenih v tej direktivi.

Poročilo Komisije upošteva pravilno delovanje notranjega trga, dejansko vrednost stopenj trošarine in širše cilje Pogodbe.

2. Poročilo iz odstavka 1 je pripravljeno predvsem na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice.

3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 43 Direktive Sveta 2008/118/ES (5) določi seznam statističnih podatkov, ki jih potrebuje za poročilo, razen podatkov v zvezi s posameznimi fizičnimi ali pravnimi osebami. Seznam poleg podatkov, ki so državam članicam vselej na voljo,vsebuje samo podatke, katerih zbiranje ne pomeni nesorazmerne administrativne obremenitve za države članice.

4. Komisija ne bo objavila ali kako drugače razkrila podatkov, če bi to pomenilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti.

Člen 20

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 21

Direktive 92/79/EGS, 92/80/EGS in 95/59/ES, kakor so bile spremenjene z direktivami, naštetimi v Prilogi I, del A, se razveljavijo, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe direktiv, ki so določeni v Prilogi I, del B.

Sklicevanje na razveljavljene direktive se šteje za sklicevanje na to direktivo in se uporabi v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge II.

Člen 22

Ta direktiva začne veljati 1. januarja 2011.

Člen 23

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 21. junija 2011

Za Svet

Predsednik

FAZEKAS S.

(1) UL L 316, 31.10.1992, str. 8.

(2) UL L 316, 31.10.1992, str. 10.

(3) UL L 291, 6.12.1995, str. 40.

(4) Glej del A Priloge I.

(5) UL L 9, 14.1.2009, str. 12.

PRILOGA I

DEL A

Razveljavljene direktive s seznamom njihovih zaporednih sprememb

(iz člena 21)

Direktiva Sveta 92/79/EGS (UL L 316, 31.10.1992, str. 8).
Direktiva Sveta 1999/81/ES (UL L 211, 11.8.1999, str. 47).	Samo člen 1
Direktiva Sveta 2002/10/ES (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).	Samo člen 1
Direktiva Sveta 2003/117/ES (UL L 333, 20.12.2003, str. 49).	Samo člen 1
Direktiva Sveta 2010/12/EU (UL L 50, 27.2.2010, str. 1).	Samo člen 1
Direktiva Sveta 92/80/EGS (UL L 316, 31.10.1992, str. 10).
Direktiva Sveta 1999/81/ES (UL L 211, 11.8.1999, str. 47).	Samo člen 2
Direktiva Sveta 2002/10/ES (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).	Samo člen 2
Direktiva Sveta 2003/117/ES (UL L 333, 20.12.2003, str. 49).	Samo člen 2
Direktiva Sveta 2010/12/EU (UL L 50, 27.2.2010, str. 1).	Samo člen 2
Direktiva Sveta 95/59/ES (UL L 291, 6.12.1995, str. 40).
Direktiva Sveta 1999/81/ES (UL L 211, 11.8.1999, str. 47).	Samo člen 3
Direktiva Sveta 2002/10/ES (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).	Samo člen 3
Direktiva Sveta 2010/12/EU (UL L 50, 27.2.2010, str. 1).	Samo člen 3

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe

(iz člena 21)

Direktiva	Roki za prenos	Datum začetka uporabe
92/79/EGS	31. december 1992	—
92/80/EGS	31. december 1992	—
95/59/ES	—	—
1999/81/ES	1. januar 1999	1. januar 1999
2002/10/ES	1. julij 2002 (1)	—
2003/117/ES	1. januar 2004	—
2010/12/EU	31. december 2010	1. januar 2011

(1) Kot izjema od datuma, določenega v členu 4(1) Direktive 2002/10/ES se dovoli:

(a)	Zvezni republiki Nemčiji, da sprejme določbe, ki so potrebne za uskladitev s členom 3(1) Direktive 2002/10/ES, najpozneje do 1. januarja 2008;

(b)	Kraljevini Španiji in Helenski republiki, da sprejmeta določbe, ki so potrebne za uskladitev s členom 1(1) Direktive 2002/10/ES (v zvezi z drugim stavkom člena 2(1) Direktive 92/79/EGS), najpozneje do 1. januarja 2008.

PRILOGA II

Primerjalna Tabela

Direktiva 92/79/EGS	Direktiva 92/80/EGS	Direktiva 95/59/ES	Ta direktiva
—	—	Člen 1(1) in (2)	Člen 1
—	—	Člen 1(3)	—
—	—	Člen 2(1), uvodna poved	Člen 2(1), uvodna poved
—	—	Člen 2(1)(a) in (b)	Člen 2(1)(a) in (b)
—	—	Člen 2(1)(c), prva alinea	Člen 2(1)(c)(i)
—	—	Člen 2(1)(c), druga alinea	Člen 2(1)(c)(ii)
—	—	Člen 2(1), zadnje besede	—
—	—	Člen 2(2)	—
—	—	Člen 7(2)	Člen 2(2)
—	—	Člen 2(3)	Člen 2(3)
—	—	Člen 4(1), prvi pododstavek	Člen 3(1)
—	—	Člen 4(1), drugi pododstavek	—
—	—	Člen 4(2)	Člen 3(2)
—	—	Člen 3(1)	Člen 4(1)
—	—	Člen 3(2)	Člen 4(2)
—	—	Člen 7(1)	Člen 4(3)
—	—	Člen 5, uvodni stavek	Člen 5(1), uvodni stavek
—	—	Člen 5(1)	Člen 5(1)(a)
—	—	Člen 5(2)	Člen 5(1)(b)
—	—	Člen 6, prvi odstavek	Člen 5(2), prvi pododstavek
—	—	Člen 6, drugi odstavek	Člen 5(2), drugi pododstavek
—	—	Člen 9(1), prvi pododstavek	Člen 6
—	—	Člen 8(1)	Člen 7(1), prvi pododstavek
—	—	Člen 16(6)	Člen 7(1), drugi pododstavek
—	—	Člen 8(2), (3) in (4)	Člen 7(2), (3) in (4)
—	—	Člen 16(1) do (5)	Člen 8(1) do (5)
—	—	Člen 16(7)	Člen 8(6)
Člen 1	—	—	Člen 9
Člen 2(1) in (2)	—	—	Člen 10(1) in (2)
Člen 2(3)	—	—	—
Člen 2(4)	—	—	Člen 10(3)
Člen 2a	—	—	Člen 11
Člen 3(1)	—	—	—
Člen 3(2)	—	—	Člen 12(1)
Člen 3(3)	—	—	—
Člen 3(4)	—	—	Člen 12(2)
—	Člen 1	—	Člen 13
—	Člen 2	—	—
—	Člen 3(1), prvi in drugi pododstavek	—	Člen 14(1)
—	Člen 3(1), tretji pododstavek, uvodni stavek	—	Člen 14(2), prvi pododstavek, uvodni stavek
—	Člen 3(1), tretji pododstavek, prva, druga in tretja alinea	—	—
—	Člen 3(1), četrti in peti pododstavek	—	—
—	Člen 3(1), šesti pododstavek, uvodni stavek	—	—
—	Člen 3(1), šesti pododstavek, točka (a), (b) in (c)	—	Člen 14(2), prvi pododstavek, točka (a), (b) in (c)
—	Člen 3(1), sedmi pododstavek	—	—
—	Člen 3(1), osmi pododstavek	—	—
—	Člen 3(1), deveti pododstavek	—	Člen 14(2), drugi pododstavek
—	Člen 3(1), deseti pododstavek	—	Člen 14(2), tretji pododstavek
—	Člen 3(1), enajsti pododstavek	—	Člen 14(2), četrti pododstavek
—	Člen 3(1), dvanajsti pododstavek	—	Člen 14(2), peti pododstavek
—	Člen 3(1), trinajsti pododstavek	—	Člen 14(2), šesti pododstavek
—	Člen 3(1), štirinajsti pododstavek	—	—
—	Člen 3(2)	—	Člen 14(3)
—	Člen 3(3)	—	—
—	Člen 3(4)	—	Člen 14(4)
—	—	Člen 9(1), drugi pododstavek	Člen 15(1), prvi pododstavek
—	—	Člen 9(1), tretji pododstavek	Člen 15(1), drugi pododstavek
—	—	Člen 9(2), prvi stavek	Člen 15(2), prvi pododstavek
—	—	Člen 9(2), drugi stavek	Člen 15(2), drugi pododstavek
—	—	Člen 10	Člen 16
—	—	Člen 11	Člen 17
—	—	Člen 12	—
—	—	Člen 13	—
—	—	Člen 14	—
—	—	Člen 15	—
Člen 2(5)	Člen 5(1)	—	Člen 18(1)
Člen 2(6)	Člen 5(2)	—	Člen 18(2)
Člen 4	Člen 4	—	Člen 19
Člen 5(1)	Člen 6(1)	—	—
Člen 5(2)	Člen 6(2)	Člen 18	Člen 20
—	—	Člen 19(1)	Člen 21, prvi odstavek
—	—	Člen 19(2)	Člen 21, drugi odstavek
—	—	Člen 20	Člen 22
Člen 6	Člen 7	Člen 21	Člen 23
—	—	Priloga I	—
—	—	Priloga II	—
—	—	—	Priloga I
—	—	—	Priloga II

5.7.2011

Uradni list Evropske unije

L 176/37

SKLEP KOMISIJE

z dne 8. marca 2011

glede ukrepa C 18/10 (ex NN 20/10), ki ga je Francoska republika izvršila v korist dobaviteljev v letalskem sektorju (jamstvo „Aero 2008“)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 1378)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/393/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima členoma (1),

ob upoštevanju naslednjega:

I. POSTOPEK

(1)	Komisija je 17. oktobra 2008 začela postopek po uradni dolžnosti v zvezi z zavarovanjem pred tečajnimi tveganji, ki ga je družba COFACE dodelila dobaviteljem v letalskem sektorju (v nadaljnjem besedilu: ukrep ali jamstvo „Aero 2008“) (CP 294/08).

(2)	Komisija je z dopisi z dne 4. novembra 2008, 15. maja 2009 in 30. septembra 2009 od Francoske republike zahtevala informacije. Francoska republika je nanje odgovorila z dopisi z dne 8. decembra 2008, 18. junija 2009 oziroma 30. oktobra 2009. Vsi odgovori so bili evidentirani na dan prejema.

(3)	Službe Komisije so se s francoskimi organi sestale 17. decembra 2009. Francoska republika je po sestanku dodatne informacije poslala 22. februarja 2010.

(4)	Komisija je z dopisom z dne 20. julija 2010 obvestila Francosko republiko, da bo začela postopek na podlagi člena 108(2) PDEU v zvezi s tem ukrepom.

(5)	Odločitev Komisije, da začne postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o zadevnem ukrepu.

(6)	Komisija v zvezi s tem ni prejela pripomb zainteresiranih strani.

(7)	Francoska republika je 20. septembra 2010 Komisiji poslala svoje pripombe.

(8)	Komisija je z dopisom z dne 15. novembra 2010 od Francoske republike zahtevala dodatne informacije. Francoska republika je odgovorila z dopisom z dne 15. decembra 2010, ki so ga službe Komisije evidentirale istega dne.

(9)	Francoska republika je poslala dodatne informacije z dopisom z dne 31. januarja 2011, ki so ga službe Komisije evidentirale istega dne.

II. OPIS UKREPA

II.1. Pravna podlaga

(10)	Organi Francoske republike so navedli, da so pravna podlaga ukrepa členi L 432-1, L 432-2, R 442-1 in R 442-8-4 zakonika o zavarovanju.

II.2. Upravičenci

(11)	Potencialni upravičenci ukrepa so dobavitelji v letalskem sektorju, ki so v piramidi dobaviteljev na 2. mestu ali še nižje (3).

(12)	Velikost upravičencev ni omejena. Dobavitelji, v katerih ima izdelovalec letal več kot 25-odstotni delež, so izključeni.

(13)	Podjetja v težavah niso upravičena do zadevnega ukrepa.

(14)

Upravičenci ukrepa so lahko dobavitelji, ki delujejo v Franciji, vključno s tistimi, ki imajo v Franciji podružnico ali sedež ter dobavljajo izdelovalcem letal s sedežem zunaj Francije. Ukrep pa ne zajema dobaviteljev, ki nimajo podružnice v Franciji in dobavljajo izdelovalcem letal s sedežem zunaj Francije.

(15)	Do zdaj je bila po navedbah francoskih organov pomoč odobrena družbam AD Industrie, Aerofonctions, Axon Cable in Exameca. Gre za dobavitelje v letalskem sektorju s sedežem v Franciji, ki jim je družba COFACE konec leta 2008 dodelila zavarovanje pred tečajnimi tveganji.

II.3. Gospodarski okvir

(16)

Po trditvah Francije izdelovalci letal od svojih dobaviteljev vedno pogosteje zahtevajo, da svoje ponudbe predložijo v dolarjih (v nadaljnjem besedilu: dolar ali USD). Če je dolar šibak, taka srednjeročna/dolgoročna dobavna pogodba v dolarjih predstavlja problem za francoske in druge dobavitelje, katerih stroškovna osnova je pretežno v euroobmočju.

(17)

Francija navaja, da nekatere letalske družbe težko pridobijo potrebna zavarovanja pred tečajnimi tveganji za valutni par EUR/USD. Čeprav je produktov za kritje tečajnih tveganj na finančnih trgih veliko, posebne značilnosti predlaganih zavarovanj niso vedno prilagojene posebnim potrebam nekaterih družb. Po trditvah francoskih organov banke največkrat predlagajo zlasti kritje nihanja med eurom in dolarjem za obdobje največ dveh let.

II.4. Opis ukrepa

(18)

Jamstvo „Aero 2008“ je mehanizem za kritje pred tveganjem nihanja menjalnega razmerja med dolarjem in eurom. Dobavitelji v letalskem sektorju, ki so sklenili dobavne pogodbe v dolarjih, pridobijo, če je dolar močan, vendar imajo izgube, če je šibak. S tem jamstvom so zavarovani pred izgubami v primeru šibkega dolarja, hkrati pa do določene mere še vedno pridobijo, če je dolar močan.

(19)	Zadevni ukrep upravlja družba COFACE. COFACE je ena od glavnih francoskih družb na področju zavarovanja izvoznih kreditov. Od leta 2002 pripada skupini Natixis. Natixis je hčerinska družba skupine BPCE, ki je nastala z združitvijo bank Banque Populaire in Caisse d’Épargne leta 2009.

(20)	Skupni obseg financiranja je omejen na tečajno tveganje za dobavo v višini do 500 milijonov EUR. Zneski, ki so se do zdaj dejansko krili, so samo majhen del (okoli 10 milijonov EUR) največjega možnega zneska. Zainteresirane družbe lahko zaprosijo za jamstvo do 15. decembra 2012.

(21)

Dobavitelji v letalskem sektorju, ki bi radi pridobili jamstvo „Aero 2008“, morajo zaprositi za zavarovanje pred tečajnimi tveganji in dokazati, da zavarovanje zadeva dobave, za katere so računi izstavljeni v dolarjih. Nato dobijo ponudbo družbe COFACE, ki zajema znesek prometa v dolarjih in „zajamčeno“ menjalno razmerje med euri in dolarji, pri čemer ta parametra določi odbor za jamstva ob upoštevanju prvotne prošnje, ki jo je oddal dobavitelj. Zajeti zneski so omejeni na del skupnih pogodb, ki jih je zavarovanec sklenil v dolarjih. Ponudba se nanaša na obdobje do pet let. Dobavitelj lahko ponudbo družbe COFACE sprejme ali zavrne. Zajamčenega zneska prometa ni mogoče spremeniti po izdaji odobritve, s katero družba COFACE uradno sprejme kritje jamstva.

(22)

Če je dolar šibkejši od zajamčenega tečaja, družbe, ki so pridobile jamstvo, od družbe COFACE dobijo nadomestilo v višini 100 % zneska izgube, ki je nastala zaradi nihanja menjalnega razmerja. Pri močnem dolarju morajo na družbo COFACE prenesti del dobička. Zavarovanec lahko ob popravku menjalnega tečaja izbere in dobi 25 % oziroma 50 % zneska zvišanja vrednosti dolarja. Nadomestilo, ki ga mora družba nakazati družbi COFACE se nato izračuna na podlagi tega spremenjenega tečaja. Obstajata dva načina udeležbe pri dobičku:

—	Možnost 1: Spremenjeni tečaj je enak prvotnemu zajamčenemu tečaju po odbitku razlike med prvotnim zajamčenim tečajem in menjalnim razmerjem na dan odbitka (določeno z referenčnim menjalnim tečajem („ fixing “) ECB na dan izračuna) v višini deleža zajamčene udeležbe pri dobičku.

—	Možnost 2: Enako kot pri možnosti 1, le da je udeležba pri dobičku (tj. razlika med prvotnim zajamčenim tečajem in menjalnim razmerjem na dan odbitka) omejena na 15 centov.

(23)

Znesek, ki ga plačajo dobavitelji, ki so se zavarovali pred tečajnimi tveganji, je v primeru močnega dolarja manjši od zneska, ki ga prejmejo ob primerljivo šibkejšem dolarju. Plačilo dela dobička omogoča dobaviteljem, da do določene mere izkoristijo močni dolar. Prenos dela dobička, ki ga prinese močni dolar, omogoča zmanjšanje zneska premije, potrebne za kritje v primeru šibkega dolarja.

(24)

Premije, ki jih morajo plačati dobavitelji za jamstvo „Aero 2008“, se določijo in zaračunajo ob sklenitvi zavarovanja. Zavarovanci se lahko odločijo za takojšnje plačilo ali za plačilo na obroke. Dobavitelji, ki se odločijo za zadnjo možnost, morajo plačati 25 % vrednosti premije ob sklenitvi pogodbe, ostanek pa 31. januarja vsako leto, za katero se sklene jamstvo. V tem primeru se za kritje kreditnega tveganja pri plačilu premije zaračuna obrestna mera, enakovredna 12-mesečni obrestni meri EURIBOR, zvišani za 60 bazičnih točk (4). Od štirih družb, ki so pridobile jamstvo, sta se dve odločili za obročno odplačevanje, tj. družbi AD Industrie in Exameca.

(25)	Dobavitelji morajo kot dokazila predložiti račune, iz katerih so razvidni zneski, plačani v USD.

(26)

Po navedbah francoskih organov se vse transakcije, ki jih izvaja družba COFACE v okviru jamstva „Aero 2008“, izvajajo v imenu Francije. Družba COFACE za te transakcije uporablja posebni bančni račun države. Čeprav je Francija imetnik tega računa, ima družba COFACE dostop do njega, da lahko izvršuje finančne transakcije, kot na primer nakupe opcij. Premije, ki jih nakažejo upravičenci, se neposredno prenesejo na ta račun. To pomeni, da sama družba COFACE ne prevzema nobenega tveganja, saj upravlja ukrep v imenu države. Torej finančno tveganje ukrepa v tem primeru prevzema država.

(27)

Premije, ki jih zahteva družba COFACE, se izračunajo za vsak primer posebej. Po trditvah Francije ustrezajo tržnim premijam, ki jih družba COFACE plačuje za osnovne instrumente za kritje tečajnih tveganj. Finančne instrumente kupuje družba COFACE v imenu države, krijejo pa celotno tečajno tveganje družbe za celotno trajanje jamstva v trenutku, ko je to jamstvo ponujeno dobavitelju.

(28)

Če je dolar močan, mora dobavitelj družbi COFACE prenesti znesek razlike med zajamčenim tečajem in referenčnim menjalnim tečajem na dan zapadlosti. Če zavarovanec ne izpolnjuje svojih obveznosti, je družba COFACE zavezana, da v imenu države izpolni svoje pogodbene obveznosti, kar zadeva kritje jamstva. Tretja oseba, ki kupi zavezo za plačilo v primeru močnega dolarja, bo prejela plačilo z bančnega računa Francije. Vendar Francija tvega, da dobavitelj ne bo oziroma ne bo v celoti izpolnil svojih obveznosti.

(29)	Če se dobavitelji odločijo, da bodo del premije plačali v obrokih, lahko država prav tako utrpi izgubo, če zapadli znesek premij ni plačan v letu kritja jamstva.

(30)

Ukrep obstaja od jeseni 2008. Enajst družb je družbo COFACE zaprosilo za formalno ponudbo, štiri med njimi so ponudbo sprejele, dve od teh pa sta znižali začetni znesek. Vse te ponudbe so družbe sprejele novembra in decembra 2008. Po navedbah francoskih organov leta 2009 ali 2010 ni bila sprejeta nobena ponudba.

(31)

Dve od štirih jamstev veljata do konca leta 2013 (tj. pet let), tretje se je izteklo leta 2010 (tj. po dveh letih), četrto pa leta 2009 (tj. po enem letu). Jamstvi, ki veljata do leta 2013, se nanašata na letno dobavo. To se lahko nanaša na dobavo v skupni vrednosti približno 19 milijonov USD. Nekateri dobavitelji so se odločili za kritje samo enega dela svoje dobave in jamstva se v njihovem primeru nanašajo na okoli 12 milijonov USD. Trije od štirih dobaviteljev so pridobili kritje za posamezne dobavne količine v vrednosti manj kot 2,8 milijona USD. Družba Axon Cable se je odločila za 25-odstotno udeležbo pri dobičku v primeru močnega dolarja, medtem ko so ostali dobavitelji izbrali 50-odstotno udeležbo pri dobičku.

(32)

Francija je na sestanku decembra 2009 predložila naslednjo razpredelnico, ki povzema zadevne dobavitelje, letna dodeljena jamstva in zajamčeno letno menjalno razmerje. Družbi AD Industrie in Axon Cable nista sprejeli celotnega zneska, ki ga je ponudila družba COFACE.

	AD Industrie	Aerofonctions	Axon Cable	Exameca
2009	—	0,264 milijona USD/[…] (*1)	0,256 milijona USD/[…]	—
2010	2 milijona USD/[…]	—	0,384 milijona USD/[…]	2,712 milijona USD/[…]
2011	2 milijona USD/[…]	—	0,205 milijona USD/[…]	—
2012	2 milijona USD/[…]	—	0,511 milijona USD/[…]	—
2013	2 milijona USD/[…]	—	0,511 milijona USD/[…]	—
SKUPAJ	8 milijonov USD	0,264 milijona USD	1,866 milijona USD	2,712 milijona USD
Največji znesek, ki ga je ponudila družba COFACE	12,7 milijona USD	0,264 milijona USD	3,74 milijona USD	2,712 milijona USD
Premije	2,54 %	2,48 %	1,35 %	2,55 %
Udeležba pri dobičku	50 %	50 %	25 %	50 %

II.5. Povzetek pomislekov, zaradi katerih je Komisija začela formalni postopek preiskave

(33)	Odločitev o začetku postopka na podlagi člena 108(2) PDEU je bila sprejeta zaradi nekaterih pomislekov v zvezi z vpletenostjo državne pomoči in morebitno nezdružljivostjo obravnavane pomoči s pravili o državni pomoči.

(34)

Komisija je imela pomisleke glede tržne cene premij, ki so jih vplačale upravičene družbe. Zlasti je Komisija menila, da francoski organi niso dokazali, da so vplačane premije zajemale naslednje elemente: upravne stroške družbe COFACE za upravljanje jamstva, tveganje v zvezi neplačevanjem dobavitelja, kreditno tveganje v primeru plačila premij na obroke in profitno maržo. Zato ni bilo mogoče izključiti, da so bili dobavitelji, ki so sklenili jamstvo, deležni selektivne gospodarske prednosti. Ker se lahko ukrep „Aero 2008“ obravnava kot državni ukrep, ni mogoče izključiti možnosti, da bi lahko pomenil državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(35)	Komisija je tudi dvomila o nedelovanju trga instrumentov zavarovanja pred kratko- in dolgoročnimi nihanji menjalnega tečaja za valutni par EUR/USD, kar zadeva mala, srednja ter velika podjetja.

(36)	Poleg tega je imela Komisija pomisleke, da ima ukrep spodbujevalni učinek, saj lahko dobavitelji pridobijo zavarovanje pred tečajnimi tveganji tudi, če vložijo vlogo po podpisu dobavne pogodbe.

(37)	Komisija je tudi dvomila glede sorazmernosti ukrepa, saj ni omejen na družbe, ki so dokazale, da težko pridobijo zavarovanje pred tečajnimi tveganji pri svojih bankah.

(38)	Komisija je nazadnje dvomila, da lahko morebitni pozitivni učinek pomoči prevlada nad negativnim učinkom, tako da se pogoji poslovanja ne bi spremenili v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom.

III. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(39)	Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strani.

IV. PRIPOMBE FRANCOSKE REPUBLIKE

(40)	Francija meni, da premije, zaračunane v okviru jamstva „Aero 2008“, odražajo tržno vrednost odobrenega zavarovanja pred tečajnimi tveganji in da zato zadevni ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(41)	Francoski organi so Komisiji poslali podroben opis metodologije, na podlagi katere se določajo zneski zaračunanih premij v okviru jamstva „Aero 2008“.

(42)

Francija je predložila informacije, na podlagi katerih se lahko izračuna natančna tržna vrednost finančnih instrumentov, ki so potrebni za izvajanje jamstva. To jamstvo je sestavljeno iz finančnih instrumentov v razmerju, ki odraža profil plačevanja jamstva, in sicer iz terminskih nakupov EUR/USD ter nakupov in prodaje opcij na EUR/USD.

(43)

Tržna vrednost teh finančnih instrumentov se izračuna na podlagi podatkov iz programske opreme Bloomberg, ki je ena od vodilnih storitev zagotavljanja finančnih informacij na svetu. Francija je poslala izpiske iz programske opreme Bloomberg za vse finančne instrumente, ki sestavljajo jamstva, odobrena štirim dobaviteljem, ki so sklenili jamstvo „Aero 2008“.

(44)

Tako opredeljene tržne vrednosti vključujejo profitno maržo v korist finančnih institucij, pri katerih družba COFACE kupuje te instrumente. Po navedbah Francije pri produktih za kritje tečajnih tveganj, ki jih ponujajo banke, na splošno ni treba plačati premije, saj ima bančni sektor prihodke od zajamčenih tečajev in cene opcij. Zadevne marže so strukturno vključene v ceno finančnih instrumentov, ki sestavljajo jamstvo, predlagano dobaviteljem, in se tako krijejo z zaračunanimi premijami družbe COFACE. Poleg tega je zajamčeni terminski tečaj, ko ga družba COFACE določi, vedno višji od najvišjih tečajev na terminskem trgu.

(45)	Da bi se pokrili dodatni upravni stroški, ki jih ima družba COFACE z upravljanjem ukrepa, je v znesek premije vključena marža 40 bazičnih točk. Ta marža pomeni med 17 % in 32 % (5) skupne vrednosti premij, zaračunanih štirim družbam, ki so sklenile jamstvo „Aero 2008“.

(46)	Francoski organi so prav tako poslali podrobno razlago upoštevanja tveganja neplačevanja dobaviteljev pri izračunavanju premij. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 28 lahko neizpolnjevanje obveznosti dobavitelja, kadar je dolar močan, povzroči finančno izgubo za državo.

(47)

Družba COFACE tveganje neizpolnjevanja obveznosti dobavitelja določi na podlagi sistema ocenjevanja francoskih podjetij „Score @rating“, ki ga je uvedla leta 2002 in temelji na njenih 20-letnih izkušnjah na področju ocenjevanja družb. Družba COFACE je s svojim sistemom „Score @rating“ od odbora za bančništvo pridobila status institucije za zunanjo bonitetno oceno („External Credit Assesment Institution“) za dejavnosti ocenjevalca v Franciji. Ta status je bil odobren v skladu z uredbo Basel II. V naslednji razpredelnici so prikazana razmerja med različnimi priznanimi sistemi ocenjevanja (6):

Institucija za zunanjo bonitetno oceno		COFACE	Banque de France	Fitch	Moody’s	S & P	Utež tveganja
Okvir Basel	1	10 do 9	3++ do 3+	AAA do AA-	Aaa do Aa3	AAA do AA-	20 %
Okvir Basel	2	8	3	A + do A-	A1 do A3	A + do A-	50 %
—	3	7 do 6	4+	BBB + do BBB-	Baa1 do Baa3	BBB + do BBB-	100 %
Ocena dolgoročnega tveganja	4	5 do 4	4 do 5+	BB + do BB-	Ba1 do Ba3	BB + do BB-	100 %
	5	3	5 do 6	B + do B-	B1 do B3	B + do B-	150 %
	6	2 do 1	8 do 9	CCC + in slabše	Caa1 in slabše	CCC + in slabše	150 %

(48)

„Score @rating“ je ocena tveganja, ki ustreza razdelitvi verjetnosti neizpolnjevanja obveznosti na tranše. Analizirano tveganje je neizpolnjevanje zakonitih obveznosti družbe ali temu enakovredno neplačilo. Vsaka ocena, merjeno na lestvici od 1 do 10, ustreza povprečni stopnji neizpolnjevanja obveznosti za eno leto. V naslednji razpredelnici je označena stopnja neplačil za eno leto in ustrezne ocene sistema „Score @rating“ (7):

	Zelo visoko tveganje			Srednje visoko tveganje		Nizko tveganje
Score @rating	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
Stopnja neplačil za eno leto	25 %	10 %	4 %	2 %	1,3 %	0,7 %	0,4 %	0,15 %	0,05 %	0 %

(49)

Da bi uravnotežila tveganje neplačila zavarovanca v primeru močnega dolarja, mora družba COFACE zagotoviti kritje s finančnimi instrumenti v višini verjetnosti neplačila (8). Prek programske opreme Bloomberg je mogoče izračunati ceno potrebnih instrumentov za kritje kreditnega tveganja na dan ocene jamstva. Premija se torej prilagodi glede na tveganje neplačila, določenega na podlagi sistema Score @rating, in stroške potrebnih instrumentov za kritje tega tveganja.

(50)

Elementi iz uvodnih izjav od 40 do 49 so osnova za določitev premij, ki se uporabljajo v okviru jamstva „Aero 2008“. Francoski organi so predložili informacije o podrobni strukturi premij, zaračunanih štirim dobaviteljem, ki so sklenili jamstvo. To je prikazano v razpredelnici v nadaljevanju:

	Axon Cable	Exameca	Ad Industrie	Aerofonction
Datum ocene	5.12.2008	11.12.2008	14.11.2008	21.10.2008
Ocena Coface	[…]	[…]	[…]	[…]
Leto začetka	2009	2010	2010	2009
Leto konca	2013	2010	2013	2009
Udeležba pri dobičku	25 %	50 %	50 %	50 %
Udeležba pri dobičku omejena na 15 centov?	Da	Da	da	Ne
Rok plačila	3 meseci	2 meseca	3 meseci	3 meseci
Skupni znesek v USD	1 865 000	2 712 000	8 000 000	264 000
Tržna cena jamstva	[…]	[…]	[…]	[…]
Kreditno tveganje	[…]	[…]	[…]	[…]
Marža za upravne stroške	0,40 %	0,40 %	0,40 %	0,40 %
SKUPAJ	1,26 %	2,43 %	2,43 %	2,29 %
Premija Coface	1,35 %	2,55 %	2,54 %	2,48 %
Odstopanje zaradi tveganja pri izvrševanju (9)	0,09 %	0,12 %	0,11 %	0,19 %

(51)

Po navedbah francoskih organov je zaradi tako opredeljene strukture premije jamstvo manj privlačno kot produkti bančnega sektorja. Pogoji jamstva „Aero 2008“ zato niso ugodnejši od tržnih pogojev in premije upoštevajo tržno vrednost potrebnih finančnih instrumentov za izvajanje jamstva, vključno s profitno maržo, upravnimi stroški družbe COFACE in vrednostjo tveganja neplačila dobaviteljev. Zato Francija meni, da ukrep ne pomeni selektivne gospodarske prednosti in zato tudi ne državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(52)

Francija je tudi navedla, da je sedem družb od enajstih, ki so prejele ponudbo družbe COFACE, to ponudbo zavrnilo. Prav tako so francoski organi predložili informacije, po katerih sta dve zadevni družbi trdili, da so bančni pogoji ugodnejši (zlasti ni treba plačati premije), dve družbi pa sta menili, da pogoji, ki jih je predlagala družba COFACE, niso zanimivi (zlasti neprivlačen zajamčeni tečaj). Ena od družb je navedla, da njeni plačilni pogoji niso združljivi s predlaganim jamstvom, druga družba je izjavila, da je lahko svojo pogodbo sklenila v eurih, tretja pa, da se do konca veljavnosti zaveze za jamstvo pogajanja s kupcem niso končala.

V. OCENA UKREPA

(53)

Ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če izpolnjuje naslednje štiri pogoje: dodeli ga država ali izvira iz državnih sredstev, daje selektivno prednost posameznim podjetjem ali posameznim gospodarskim dejavnostim, izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco ter lahko prizadene trgovino med državami članicami.

(54)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 34, je bila odločitev o začetku formalnega postopka preiskave sprejeta zlasti zaradi pomislekov glede tržne cene premij, ki so jih vplačale upravičene družbe. Zlasti je Komisija menila, da francoski organi niso dokazali, da so vplačane premije zajemale naslednje elemente: upravne stroške družbe COFACE za upravljanje jamstva, tveganje v zvezi z neplačili dobavitelja, kreditno tveganje v primeru plačila premij na obroke in profitno maržo. Zato ni bilo mogoče izključiti, da so bili dobavitelji, ki so sklenili jamstvo, deležni selektivne gospodarske prednosti.

(55)

Službe Komisije so preučile informacije, ki so jih predložili francoski organi po začetku postopka po členu 108(2) PDEU, da bi ugotovile, ali je ukrep skladen z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, tj. če so pogoji, ki jih ponuja družba COFACE, skladni s tržnimi pogoji, kot jih ponujajo zasebni subjekti.

(56)	Komisija najprej ugotavlja, da so francoski organi za določitev stopnje premije na podlagi metodologije, kot je zlasti opisana v oddelku IV, za vse družbe, ki so zaprosile za jamstvo, izbrali družbo COFACE (10).

(57)	Komisija ugotavlja, da so na trgih na voljo tudi drugi produkti, primerljivi tistim, ki jih ponuja družba COFACE.

(58)	Komisija je nato preverila, ali je tržna cena jamstva, kot jo je zaračunala družba COFACE, skladna s tržno ceno, ki jo ponujajo zasebni subjekti.

(59)	Komisija ugotavlja, da je cena finančnih instrumentov, potrebnih za izvajanje jamstva, dejansko tržna cena, kakor to potrjujejo izpiski iz programske opreme Bloomberg, ki jih je poslala Francija, kar družba COFACE natančno upošteva tudi pri zaračunavanju premij.

(60)	Poleg tega tržna cena teh finančnih instrumentov vključuje profitno maržo v korist finančnih institucij, pri katerih je družba COFACE kupila zadevne instrumente.

(61)

Francoski organi so prav tako pokazali, da je za kritje upravnih stroškov družbe COFACE zaračunana dodatna marža v višini 40 bazičnih točk. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 45, ta marža pomeni znaten del vrednosti zaračunanih premij. Zato Komisija meni, da zaračunane premije dejansko vključujejo profitno maržo in maržo za kritje upravnih stroškov družbe COFACE, zaradi česar so odpravljeni pomisleki, izraženi ob začetku formalnega postopka preiskave. Komisija ugotavlja, da take dodatne marže zasebne banke ne vključujejo in pobirajo le maržo, ki je vključena v ceni iz podatkovne zbirke Bloomberg. Zato lahko za takšno maržo velja, da je skladna s tržno ceno. Komisija ugotavlja, da je Francija uspešno utemeljila tudi svoje stališče, da je bilo tveganje neplačevanja dobaviteljev (11) ustrezno upoštevano pri določitvi zneska zaračunanih premij. Da bi družba COFACE izravnala tveganje neizpolnjevanja obveznosti zavarovanca, mora zagotoviti kritje v višini verjetnega zneska neplačila, in sicer z:

—	nakupom prodajne opcije EUR/USD po enaki ceni kot zajamčeni terminski tečaj (1-odstotna udeležba pri dobičku) za znesek x v dolarjih,

—	nakupom prodajne opcije EUR/USD po enaki ceni kot zajamčeni terminski tečaj z odbitkom 15 centov za udeležbo pri dobičku v znesku x dolarjev, če je udeležba pri dobičku omejena.

(62)

Vrednost kritja kreditnega tveganja za določeno leto je tako enaka ceni opcij, pomnoženo z verjetnostjo neizpolnjevanja obveznosti za zadevno leto. Ta verjetnost neizpolnjevanja obveznosti je opredeljena z mednarodno priznanim sistemom ocenjevanja, kakor je opisano v uvodnih izjavah 47 in 48, ki ga družba COFACE in njene stranke uporabljajo pri poslovanju. Komisija meni, da se lahko dejstvo, da družba COFACE ne uporablja zunanjega sistema ocenjevanja ampak svojega, upraviči z večjo učinkovitostjo.

(63)	Na podlagi dodatnih informacij, ki so jih predložili francoski organi, in njihovo izbiro iz uvodne izjave 56 tega sklepa Komisija meni, da je cena, ki jo družba COFACE zahteva za jamstvo „Aero 2008“ skladna s tržnimi pogoji, kot jih ponujajo zasebni subjekti.

(64)	Za jamstvo „Aero 2008“ tako lahko velja, da je skladno z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Zato dobavitelji, ki so sklenili to jamstvo, niso pridobili nobene gospodarske prednosti.

(65)

Torej ni treba preučiti preostalih pomislekov, zaradi katerih je Komisija začela formalni postopek preiskave. Ker je za dokaz obstoja državne pomoči treba med drugim dokazati, da so imele družbe selektivno gospodarsko prednost, lahko ugotovimo, da jamstvo „Aero 2008“ ne pomeni ukrepa državne pomoči.

(66)

Kar zadeva pogoje, ki jih družba COFACE uporablja pri obročnem odplačevanju premij, pa Komisija meni, da se veljavna obrestna mera, tj. 12-mesečna obrestna mera EURIBOR, zvišana za 60 bazičnih točk, ne more obravnavati kot obrestna mera, ki je v skladu s tržno prakso. Premija 60 bazičnih točk je fiksna premija, ki ni prilagojena niti tveganju neizpolnjevanja obveznosti dobavitelja niti ravni varnosti. Ker Francija ni navedla nobene utemeljitve, Komisija za določitev referenčnih obrestnih mer uporablja metodo izračuna referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, kot je predvideno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (12) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o referenčnih obrestnih merah). Z dopisom z dne 31. januarja 2011 so se francoski organi zavezali, da bo razlika med premijami, ki izhajajo iz uporabe obrestnih mer družbe COFACE, in tistimi, določenimi na podlagi referenčnih obrestnih mer iz Sporočila o referenčnih obrestnih merah, zmeraj manjša od zgornje meje pomoči de minimis in da bodo upoštevali vse določbe Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (13).

(67)	Komisija lahko torej na podlagi te zaveze ugotovi, da zaračunane obresti pri obročnem odplačevanju ne izpolnjujejo vseh meril člena 107(1) PDEU in zato ne pomenijo ukrepov državne pomoči.

VI. SKLEPNA UGOTOVITEV

(68)	Ob upoštevanju navedenega Komisija ugotavlja, da jamstvo „Aero 2008“ ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrep, ki ga je Francoska republika izvršila v korist dobaviteljev v letalskem sektorju (jamstvo „Aero 2008“), ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Francosko republiko.

V Bruslju, 8. marca 2011

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik

(1) UL C 268, 2.10.2010, str. 4.

(2) Prim. opombo 1.

(3) Ta ukrep torej ne zadeva dobaviteljev na vrhu piramide, t. i. „Tier 1“ in „super Tier 1“, ki so partnerji izdelovalcev letal in z njimi delijo tveganja.

(4) Te informacije je navedla Francija v dopisu z dne 20. septembra 2010.

(*1) Poslovna skrivnost.

(5) Razlika v vrednosti nastane, ker je marža za upravne stroške nespremenljiva, drugi elementi stroškov premije pa se spreminjajo glede na tveganje za družbe in stroške potrebnih instrumentov za kritje tveganj.

(6) Vir: spletna stran družbe COFACE: http://www.coface.fr/CofacePortal/ShowBinary/BEA%20Repository/FR_fr_FR/pages/home/wwd/i/_docs/Score@rating.pdf.

(7) Prav tam.

(8) Gre za nakup prodajne opcije EUR/USD po enaki ceni kot zajamčeni terminski tečaj (1-odstotna udeležba pri dobičku) za znesek × v dolarjih ter nakup prodajne opcije EUR/USD po enaki ceni kot zajamčeni terminski tečaj z odbitkom 15 centov za udeležbo pri dobičku v znesku × dolarjev, če je udeležba pri dobičku omejena.

(9) Gre za premijo, ki krije nestanovitnost trga med trenutkom sklenitve pogodbe in tržnimi pogoji na dan ocene ter znaša med 9 in 19 bazičnih točk, odvisno od tržnih pogojev na dan ocene.

(10) Dopis francoskih organov z dne 20. septembra 2010.

(11) Kar zadeva nadomestilo družbe COFACE (v primeru šibkega dolarja), tej v primeru neplačevanja dobavitelja ni treba nakazati nadomestila, če pa mora na podlagi jamstva dobavitelj nadomestilo nakazati družbi COFACE, pa njegovo neizpolnjevanje obveznosti za državo pomeni izgubo zadevnega zneska nadomestila.

(12) UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(13) UL L 379, 28.12.2006, str. 5.

5.7.2011

Uradni list Evropske unije

L 176/45

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 1. julija 2011

o spremembi Odločbe 2009/821/ES glede seznama mejnih kontrolnih točk in veterinarskih enot v Traces

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4594)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/394/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (1), ter zlasti člena 20(1) in (3) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (2) ter zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 6(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (3), in zlasti člena 6(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v Traces (4) določa seznam mejnih kontrolnih točk, odobrenih v skladu z direktivama 91/496/EGS in 97/78/ES. Navedeni seznam je v Prilogi I k navedeni odločbi.

(2)	Nemčija je sporočila, da je mejno kontrolno točko v pristanišču Rostock zaprla z dne 31. marca 2011. Zato je treba navedeno mejno kontrolno točko črtati s seznama iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES.

(3)

Na podlagi sporočila Španije se trenutni začasni preklic odobritve mejne kontrolne točke na letališču Almería ne sme več uporabljati. Vnos za navedeno mejno kontrolno točko je zato treba ustrezno spremeniti. Poleg tega je Španija sporočila tudi, da je treba pri mejni kontrolni točki v pristanišču Vigo črtati kontrolno središče „Pantalán 3“, ime kontrolnega središča „Vieirasa“ pa je v vnosih za navedeno mejno kontrolno točko iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES treba spremeniti v „Puerto Vieira“.

(4)	Na podlagi sporočil Francije je na seznam mejnih kontrolnih točk iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES treba dodati nekatere kategorije proizvodov živalskega izvora, ki se trenutno lahko pregledajo na mejni kontrolni točki v pristanišču Brest.

(5)

Na podlagi sporočila Italije je treba črtati mejne kontrolne točke v pristanišču in na letališču Reggio Calabria, v pristanišču Olbia ter na letališčih Rimini in Palermo. Poleg tega je Italija sporočila, da je na mejni kontrolni točki na letališču Bologna-Borgo Panigale dovoljeno samo omejeno število vrst živih živali. Seznam mejnih kontrolnih točk za Italijo je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Na podlagi sporočila Madžarske je ime mejne kontrolne točke na letališču Budimpešta treba spremeniti v „Budapest-Liszt Ferenc Nemzetközi Repülőtér“.

(7)	Nizozemska je sporočila, da so v kontrolnem središču „MHS Live“ na mejni kontrolni točki letališča Maastricht dovoljene samo živali iz živalskih vrtov. Vnos za navedeno mejno kontrolno točko je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Na podlagi sporočila Avstrije je mejno kontrolno točko na letališču Linz treba odobriti za vse kopitarje.

(9)	Na podlagi sporočila Portugalske je vnosa za mejni kontrolni točki v pristaniščih Peniche in Setúbal treba črtati s seznama za navedeno državo članico iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES.

(10)	Priloga II k Odločbi 2009/821/ES določa seznam glavnih, regionalnih in območnih uradov v celovitem računalniškem veterinarskem sistemu (Traces).

(11)	Na podlagi sporočil Nemčije, Irske, Francije in Avstrije je treba nekatere spremembe dodati na seznam glavnih, regionalnih in območnih uradov v Traces za navedene države članice iz Priloge II k Odločbi 2009/821/ES.

(12)	Odločbo 2009/821/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Prilogi I in II k Odločbi 2009/821/ES se spremenita v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 1. julija 2011

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije

(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(2) UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(3) UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(4) UL L 296, 12.11.2009, str. 1.

PRILOGA

Prilogi I in II k Odločbi 2009/821/ES se spremenita:

Priloga I se spremeni:

(a)	v delu, ki zadeva Nemčijo, se vnos za pristanišče Rostock črta;

(b)

del, ki zadeva Španijo, se spremeni:

(i)

vnos za letališče Almería se nadomesti z naslednjim:

„Almería

ES LEI 4

HC(2), NHC(2)

O”

(ii)

vnos za pristanišče Vigo se nadomesti z naslednjim:

„Vigo	ES VGO 1	P	T.C. Guixar	HC, NHC-T(FR), NHC-NT
			Frioya	HC-T(FR)(2)(3)
			Frigalsa	HC-T(FR)(2)(3)
			Pescanova	HC-T(FR)(2)(3)
			Puerto Vieira	HC-T(FR)(3)
			Fandicosta	HC-T(FR)(2)(3)
			Frig. Morrazo	HC-T(FR)(3)“;

(c)

v delu, ki zadeva Francijo, se vnos za pristanišče Brest nadomesti z naslednjim:

„Brest

FR BES 1

HC(1)(2), NHC“;

(d)

del, ki zadeva Italijo, se spremeni:

(i)

črtajo se naslednji vnosi:

„Olbia	IT OLB 1	P	HC-T(FR)(3)“
„Palermo(*)	IT PMO 4	A	HC-T(*)“
„Reggio Calabria(*)	IT REG 1	P	HC(), NHC()“
„Reggio Calabria(*)	IT REG 4	A	HC(), NHC()“
„Rimini	IT RMI 4	A	HC(2)(), NHC(2)()“;

(ii)

vnos za letališče Bologna-Borgo Panigale se nadomesti z naslednjim:

„Bologna-Borgo Panigale

IT BLQ 4

HC(2), NHC(2)

O(14)“;

(e)

v delu, ki zadeva Madžarsko, se vnos za letališče Budimpešta nadomesti z naslednjim:

„Budapest-Liszt Ferenc Nemzetközi Repülőtér

HU BUD 4

HC(2),

NHC-T(CH)(2),

NHC-NT(2)

O”;

(f)

v delu, ki zadeva Nizozemsko, se vnos za letališče Maastricht nadomesti z naslednjim:

„Maastricht	NL MST 4	A	MHS Products	HC(2), NHC(2)
			MHS Live		U, E, O(14)“;

(g)

v delu, ki zadeva Avstrijo, se vnos za letališče Linz nadomesti z naslednjim:

„Linz

AT LNZ 4

HC(2), NHC(2)

U, E, O”;

(h)	v delu, ki zadeva Portugalsko, se vnosa za pristanišči Peniche in Setubal črtata.

Priloga II se spremeni:

(a)

del, ki zadeva Nemčijo, se spremeni:

(i)

vnos za območni urad „DE47103 WOLFENBÜTTEL, LANDKREIS U. STADT SALZGITTER“ se nadomesti z naslednjim:

„DE47103

WOLFENBÜTTEL, LANDKREIS“;

(ii)

vnos za območni urad „DE16203 GOSLAR, LANDKREIS“ se nadomesti z naslednjim:

„DE16203

GOSLAR, LANDKREIS U. SALZGITTER, STADT“;

(b)

del, ki zadeva Irsko, se spremeni:

(i)

naslednji vnosi za območne urade se črtajo:

„IE01100	LAOIS;
IE01800	MONAGHAN;
IE02400	WESTMEATH“;

(ii)

vnos za območni urad „IE00900 KILDARE“ se nadomesti z naslednjim:

„IE00900

KILDARE/DUBLIN/LAOIS/WEST WICKLOW“;

(iii)

vnos za območni urad „IE00200 CAVAN“ se nadomesti z naslednjim:

„IE00200

CAVAN/MONAGHAN“;

(iv)

vnos za območni urad „IE01900 OFFALY“ se nadomesti z naslednjim:

„IE01900

OFFALY/WESTMEATH“;

(c)

v delu, ki zadeva Francijo, se črta naslednji območni urad:

„FR16400

PYRÉNÉES-ATLANTIQUES (BAYONNE)“;

(d)

del, ki zadeva Avstrijo, se spremeni:

(i)

za regionalni urad „AT00100 BURGENLAND“ se dodata naslednja vnosa območnih uradov:

„AT00109	MAG. D. FREISTADT EISENSTADT;
AT00110	STADTGEMEINDE RUST“;

(ii)

vnos za območni urad „AT00413 VOEÖCKLABRUCK“ se nadomesti z naslednjim:

„AT00413

VOECKLABRUCK“.

5.7.2011

Uradni list Evropske unije

L 176/52

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 21. junija 2011

o postopkih akreditiranja za proizvodnjo eurobankovcev na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti

(ECB/2011/8)

(2011/397/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 128(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 16 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 128(1) Pogodbe in člen 16 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določata, da ima Evropska centralna banka (ECB) izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev v Uniji. Ta pravica vključuje pristojnost za sprejemanje ukrepov za varovanje celovitosti eurobankovcev kot plačilnega sredstva.

(2)

Okoljska politika Unije temelji na načelu vključevanja varstva okolja, določenem v členu 11 Pogodbe, v skladu s katerim je treba zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ob upoštevanju tega načela Eurosistem podpira dobro ravnanje z okoljem, ki temelji na standardih skupine ISO 14000.

(3)

Unija v skladu s členom 9 Pogodbe pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so med drugim povezane z varovanjem človekovega zdravja. Ob upoštevanju tega načela je za Eurosistem izredno pomembno izogibanje in zmanjševanje vseh tveganj za zdravje in varnost splošne javnosti in delavcev, ki so udeleženi v proizvodnji eurobankovcev ali surovin za eurobankovce. Eurosistem podpira dobro vodenje zdravja in varnosti v skladu s politikami Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (1) ter standardi skupine OHSAS 18000.

(4)

Iz teh razlogov je treba vzpostaviti postopke akreditiranja na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti, s katerimi se bo zagotovilo, da bodo za opravljanje dejavnosti proizvodnje eurobankovcev akreditirani samo tisti izdelovalci, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede varstva okolja ter zdravja in varnosti.

(5)

Da bi ECB lahko čimbolj natančno spremljala učinkovitost akreditiranih izdelovalcev eurobankovcev in surovin za eurobankovce na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti, mora od teh izdelovalcev redno zbirati podatke o vplivu njihove proizvodnje eurobankovcev in surovin za eurobankovce na okolje ter zdravje in varnost –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(b)	„surovine za eurobankovce“ pomenijo papir, barvo, folijo in nit, ki se uporabljajo za izdelavo eurobankovcev;

(c)	„mesto izdelave“ pomeni vse prostore, ki jih uporablja ali želi uporabljati izdelovalec za proizvodnjo eurobankovcev ali surovin za eurobankovce;

(d)	„izdelovalec“ pomeni kateri koli subjekt, ki je ali želi biti udeležen v dejavnosti proizvodnje eurobankovcev;

(e)	„akreditacija na področju varstva okolja“ pomeni status, katerega obseg je določen v členu 3 in ki ga izdelovalcu podeli ECB, s čimer potrdi, da izdelovalčeva dejavnost proizvodnje eurobankovcev izpolnjuje zahteve, določene v oddelku II;

(f)	„akreditacija na področju zdravja in varnosti“ pomeni status, katerega obseg je določen v členu 4 in ki ga izdelovalcu podeli ECB, s čimer potrdi, da izdelovalčeva dejavnost proizvodnje eurobankovcev izpolnjuje zahteve, določene v oddelku III;

(g)	„akreditirani izdelovalec“ pomeni izdelovalca, ki sta mu bili podeljeni akreditacija na področju varstva okolja ter akreditacija na področju zdravja in varnosti;

(h)	„certifikacijski organ“ pomeni neodvisen certifikacijski organ, ki oceni izdelovalčeve sisteme ravnanja z okoljem ali vodenja zdravja in varnosti ter je akreditiran, da s certifikatom potrdi, da izdelovalec izpolnjuje zahteve standardov skupine ISO 14000 oziroma OHSAS 18000;

(i)	„dejavnost proizvodnje eurobankovcev“ pomeni proizvodnjo eurobankovcev ali katere koli surovine za eurobankovce;

(j)	„delovni dan ECB“ pomeni vsak dan od ponedeljka do petka, razen dela prostih dni v ECB;

(k)	„izdelava plošč“ pomeni proizvodnjo tiskarskih plošč pri tehnologiji ofsetnega ali globinskega tiska, ki se uporablja pri proizvodnji eurobankovcev;

(l)	„posamezna proizvodnja“ pomeni proizvodnjo, ki jo sestavlja več serij iz enakih surovin istih dobaviteljev, pri čemer je sestava vseskozi enotna in ne uvaja novih snovi ali istih snovi z odstopanji v koncentraciji nad mejami, ki jih posebej določi ECB.

Člen 2

Splošna načela

1. Izdelovalec lahko dejavnost proizvodnje eurobankovcev opravlja samo, če mu ECB za to dejavnost podeli akreditacijo na področju varstva okolja in akreditacijo na področju zdravja in varnosti.

2. Zahteve ECB za akreditacijo na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti so minimalne zahteve. Izdelovalci lahko sprejmejo in izvajajo strožje standarde varstva okolja oziroma zdravja in varnosti, vendar ECB ocenjuje samo, ali izdelovalec izpolnjuje zahteve, določene v tem sklepu.

3. Izvršilni odbor je pristojen za sprejemanje vseh odločitev v zvezi z izdelovalčevo akreditacijo na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti ob upoštevanju stališč Odbora za bankovce in mora o njih obvestiti Svet ECB.

4. Akreditirani izdelovalec lahko dejavnost proizvodnje eurobankovcev opravlja samo na mestih izdelave, za katera mu je bila podeljena: (a) akreditacija na področju varstva okolja; in (b) akreditacija na področju zdravja in varnosti, brez poseganja v katero koli drugo akreditacijo, ki se podeljuje na podlagi kakega drugega pravnega akta ECB.

5. Vse stroške in s tem povezane izgube, ki nastanejo izdelovalcu v zvezi z uporabo tega sklepa, nosi izdelovalec.

6. ECB posebej določi tehnične podrobnosti zahtev, ki jih morajo izpolniti izdelovalci, da bi pridobili akreditacijo na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti.

Člen 3

Akreditacija na področju varstva okolja

1. Akreditacija na podlagi standardov skupine ISO 14000 o sistemih ravnanja z okoljem poteka po postopku, določenem v oddelku II. Izdelovalec lahko dejavnost proizvodnje eurobankovcev opravlja samo, če mu ECB za to dejavnost podeli akreditacijo na področju varstva okolja.

2. Izdelovalcu se lahko akreditacija na področju varstva okolja za dejavnost proizvodnje eurobankovcev podeli pod pogojem, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	izpolnjuje standard ISO 14001 na določenem mestu izdelave za določeno dejavnost proizvodnje eurobankovcev, certifikacijski organ pa je o tem izdal certifikat;

(b)	če je izdelovalec tiskarna, se mora njegovo mesto izdelave nahajati v državi članici;

(c)	če izdelovalec ni tiskarna, se mora njegovo mesto izdelave nahajati v državi članici ali v državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino.

3. Izvršilni odbor lahko v posameznih primerih odobri izjemo od zahteve glede lokacije, določene v odstavku 2(b) in (c), ob upoštevanju stališč Odbora za bankovce. Vsaka taka odločitev se nemudoma sporoči Svetu ECB. Izvršilni odbor ravna v skladu s kakršno koli odločitvijo Sveta ECB o tem vprašanju.

4. Akreditacija na področju varstva okolja se podeli izdelovalcu za tri leta, s pridržkom katere koli odločitve, sprejete po členu 13 ali 14.

5. Izdelovalec, akreditiran na področju varstva okolja, lahko proizvodnjo eurobankovcev ali surovin za eurobankovce prenese na drugo mesto izdelave ali na tretjo osebo, vključno s hčerinskimi in povezanimi družbami izdelovalca, samo po predhodnem pisnem soglasju ECB.

Člen 4

Akreditacija na področju zdravja in varnosti

1. Akreditacija na podlagi standarda OHSAS 18001 o sistemih vodenja zdravja in varnosti poteka po postopku, določenem v oddelku III. Izdelovalec lahko dejavnost proizvodnje eurobankovcev opravlja samo, če mu ECB za to dejavnost podeli akreditacijo na področju zdravja in varnosti.

2. Izdelovalcu se lahko akreditacija na področju zdravja in varnosti za dejavnost proizvodnje eurobankovcev podeli pod pogojem, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	izpolnjuje standard OHSAS 18001 na določenem mestu izdelave za določeno dejavnost proizvodnje eurobankovcev, certifikacijski organ pa je o tem izdal certifikat;

(b)	če je izdelovalec tiskarna, se mora njegovo mesto izdelave nahajati v državi članici;

(c)	če izdelovalec ni tiskarna, se mora njegovo mesto izdelave nahajati v državi članici ali v državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino.

4. Akreditacija na področju zdravja in varnosti se podeli izdelovalcu za tri leta, s pridržkom katere koli odločitve, sprejete po členu 13 ali 14.

5. Izdelovalec, akreditiran na področju zdravja in varnosti, lahko proizvodnjo eurobankovcev ali surovin za eurobankovce prenese na drugo mesto izdelave ali na tretjo osebo, vključno s hčerinskimi in povezanimi družbami izdelovalca, samo po predhodnem pisnem soglasju ECB.

ODDELEK II

POSTOPEK AKREDITIRANJA NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA

Člen 5

Prošnja za začetek postopka

1. Izdelovalec, ki želi opravljati dejavnost proizvodnje eurobankovcev, naslovi na ECB pisno prošnjo za začetek postopka akreditiranja na področju varstva okolja. Prošnja za začetek postopka mora vsebovati vse, kar je navedeno v nadaljevanju:

(a)	navedbo mesta izdelave in njegove lokacije;

(b)	izvod certifikata ISO 14001 za navedeno mesto izdelave;

(c)	povzetek zadnjega letnega revizijskega poročila, ki ga je izdal certifikacijski organ, v angleščini;

(d)	letno poročilo v angleščini, v katerem je opisano delovanje izdelovalčevega notranjega sistema ravnanja z okoljem, pri čemer se uporabi predloga, ki jo zagotovi ECB.

2. ECB preveri, ali je dokumentacija, ki jo je izdelovalec predložil ob prošnji za začetek postopka, popolna. O izidu tega preverjanja obvesti izdelovalca v 30 delovnih dneh ECB od dneva prejema prošnje za začetek postopka. Ta rok lahko ECB enkrat podaljša s pisnim obvestilom izdelovalcu. Med tem preverjanjem lahko ECB od izdelovalca zahteva dodatne informacije v zvezi z zahtevami, naštetimi v odstavku 1. Če ECB zahteva dodatne informacije, mora obvestiti izdelovalca o izidu preverjanja v 20 delovnih dneh ECB od datuma prejema dodatnih informacij.

3. ECB zavrne prošnjo za začetek postopka ter svojo odločitev in razloge zanjo pisno sporoči izdelovalcu v rokih iz odstavka 2, če nastopi kateri koli od naslednjih primerov:

(a)	izdelovalec ne zagotovi informacij, ki se zahtevajo po odstavku 1;

(b)	izdelovalec ne predloži dodatnih informacij, ki jih ECB zahteva po odstavku 2, v razumnem obdobju, o katerem se medsebojno dogovorita;

(c)	akreditacija izdelovalca na področju varstva okolja je bila preklicana, obdobje prepovedi ponovne vložitve prošnje, navedeno v odločitvi o preklicu, pa se še ni izteklo;

(d)	lokacija mesta izdelave ne izpolnjuje zahtev, določenih v členu 3(2)(b) ali (c).

Člen 6

Akreditacija na področju varstva okolja

1. V primeru pozitivnega izida preverjanja prošnje za začetek postopka s strani ECB po členu 5(2) se izdelovalcu podeli akreditacija na področju varstva okolja.

2. Odločitev ECB, s katero se izdelovalcu podeli akreditacija na področju varstva okolja, mora jasno določati:

(a)	ime izdelovalca;

(b)	mesto izdelave, za katero se podeli akreditacija na področju varstva okolja, in njegov točen naslov;

(c)	datum izteka akreditacije na področju varstva okolja;

(d)	kakršne koli posebne pogoje v zvezi s točkama (b) in (c).

3. Akreditacija na področju varstva okolja se izdelovalcu podeli za tri leta z možnostjo obnovitve. Če izdelovalec, akreditiran na področju varstva okolja, ponovno vloži prošnjo za akreditacijo na področju varstva okolja pred datumom izteka te akreditacije, ostane njegova akreditacija na področju varstva okolja veljavna, dokler ECB ne sprejme odločitve po odstavku 1.

4. Če ECB zavrne prošnjo za akreditacijo na področju varstva okolja, lahko izdelovalec sproži revizijski postopek, določen v členu 15.

ODDELEK III

POSTOPEK AKREDITIRANJA NA PODROČJU ZDRAVJA IN VARNOSTI

Člen 7

Prošnja za začetek postopka

1. Izdelovalec, ki želi opravljati dejavnost proizvodnje eurobankovcev, naslovi na ECB pisno prošnjo za začetek postopka akreditiranja na področju zdravja in varnosti. Ta prošnja za začetek postopka mora vsebovati vse, kar je navedeno v nadaljevanju:

(a)	navedbo mesta izdelave in njegove lokacije;

(b)	izvod certifikata OHSAS 18001 za navedeno mesto izdelave;

(c)	povzetek zadnjega letnega revizijskega poročila, ki ga je izdal certifikacijski organ, v angleščini;

(d)	letno poročilo v angleščini, v katerem je opisano delovanje izdelovalčevega notranjega sistema vodenja zdravja in varnosti, pri čemer se uporabi predloga, ki jo zagotovi ECB.

3. ECB zavrne prošnjo za začetek postopka ter svojo odločitev in razloge zanjo pisno sporoči izdelovalcu v rokih iz odstavka 2, če nastopi kateri koli od naslednjih primerov:

(a)	izdelovalec ne zagotovi informacij, ki se zahtevajo po odstavku 1;

(b)	izdelovalec ne predloži dodatnih informacij, ki jih ECB zahteva po odstavku 2, v razumnem obdobju, o katerem se medsebojno dogovorita;

(c)	akreditacija izdelovalca na področju zdravja in varnosti je bila preklicana, obdobje prepovedi ponovne vložitve prošnje, navedeno v odločitvi o preklicu, pa se še ni izteklo;

(d)	lokacija mesta izdelave ne izpolnjuje zahtev, določenih v členu 4(2)(b) ali (c).

Člen 8

Akreditacija na področju zdravja in varnosti

1. V primeru pozitivnega izida preverjanja prošnje za začetek postopka s strani ECB po členu 7(2) se izdelovalcu podeli akreditacija na področju zdravja in varnosti.

2. Odločitev ECB, s katero se izdelovalcu podeli akreditacija na področju zdravja in varnosti, mora jasno določati:

(a)	ime izdelovalca;

(b)	mesto izdelave, za katero se podeli akreditacija na področju zdravja in varnosti, in njegov točen naslov;

(c)	datum izteka akreditacije na področju zdravja in varnosti;

(d)	kakršne koli posebne pogoje v zvezi s točkama (b) in (c).

3. Akreditacija na področju zdravja in varnosti se izdelovalcu podeli za tri leta z možnostjo obnovitve. Če izdelovalec, akreditiran na področju zdravja in varnosti, ponovno vloži prošnjo za akreditacijo na področju zdravja in varnosti pred datumom izteka te akreditacije, ostane njegova akreditacija na področju zdravja in varnosti veljavna, dokler ECB ne sprejme odločitve po odstavku 1.

4. Če ECB zavrne prošnjo za akreditacijo na področju zdravja in varnosti, lahko izdelovalec sproži revizijski postopek, določen v členu 15.

ODDELEK IV

TRAJNE OBVEZNOSTI

Člen 9

Trajne obveznosti akreditiranih izdelovalcev

1. Akreditirani izdelovalec mora pisno in brez nepotrebnega odlašanja obvestiti ECB o katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	začetek kakršnega koli postopka za prenehanje ali reorganizacijo izdelovalca ali podobnega postopka;

(b)	imenovanje likvidacijskega upravitelja, stečajnega upravitelja, upravitelja ali podobnega uradnika v zvezi z izdelovalcem;

(c)	kakršna koli namera vključitve podizvajalcev ali tretjih oseb v dejavnost proizvodnje eurobankovcev, za katero ima izdelovalec akreditacijo na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti;

(d)	kakršna koli sprememba, nastala po podelitvi akreditacije na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti, ki vpliva ali lahko vpliva na izpolnjevanje zahtev za akreditacijo na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti;

(e)	kakršna koli sprememba obvladovanja akreditiranega izdelovalca, ki je nastala zaradi spremembe v njegovi lastniški strukturi ali iz katerega koli drugega razloga.

2. Akreditirani izdelovalec zagotovi ECB za zadevno mesto izdelave:

(a)	izvode certifikatov za svoje sisteme ravnanja z okoljem ter vodenja zdravja in varnosti vsakič, ko se kateri od certifikatov, navedenih v členih 3(2)(a) in 4(2)(a), obnovi;

(b)	za vsako koledarsko leto, v štirih mesecih od njegovega izteka, angleške prevode povzetkov zadnjih poročil zunanje revizije na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti, ki so jih izdali ustrezni certifikacijski organi;

(c)	za vsako koledarsko leto, v štirih mesecih od njegovega izteka, letna poročila v angleščini o delovanju njegovih sistemov ravnanja z okoljem ter vodenja zdravja in varnosti, ob upoštevanju predlog, navedenih v členih 5(1)(d) in 7(1)(d);

(d)	za vsako koledarsko leto, v štirih mesecih od njegovega izteka, splošne informacije in okoljske podatke o letni porabi in emisijah, ki jih povzroča dejavnost proizvodnje eurobankovcev, kakor je določeno v okoljskem vprašalniku ECB, ki ga zagotovi ECB.

3. Če je akreditirani izdelovalec tiskarna, mora tudi:

(a)

opravljati analize kemičnih snovi s seznama iz člena 10(1), ki jih izvedejo laboratoriji, navedeni na seznamu iz člena 10(2). Te analize se izvedejo na dokončanih eurobankovcih po posebej določenih standardnih operativnih postopkih najmanj enkrat za vsako posamezno proizvodnjo in dodatno, kadar koli akreditirani izdelovalec meni, da je primerno spremljati skladnost z mejnimi vrednostmi kemičnih snovi. Akreditirani izdelovalec poroča ECB o vsaki posamezni analizi vzorca, pri čemer uporabi predlogo poročila o analizi, ki jo zagotovi ECB;

(b)	za vsako koledarsko leto, v štirih mesecih od njegovega izteka, poročati o delu laboratorijev, ki so izvedli analize iz točke (a), pri čemer uporabi predlogo poročila o delu, ki jo zagotovi ECB;

(c)

skleniti z dobavitelji surovin za eurobankovce pogodbe o dobavi, ki vključujejo obveznost teh dobaviteljev, da zagotovijo, da nobena kemična snov v surovinah za eurobankovce, ki jih proizvajajo, pri analizi na dokončanih eurobankovcih po odstavku 3(a) ne preseže mejne vrednosti iz člena 10(1). Da bi akreditirani izdelovalec izpolnil to obveznost, zagotovi dobaviteljem surovin za eurobankovce vso potrebno dokumentacijo. Dobavitelji surovin za eurobankovce lahko uporabijo laboratorije, ki so na seznamu iz člena 10(2), za lastne analitične potrebe;

(d)	zagotoviti, da ima vsaka družba za izdelavo plošč, ki je njegov zunanji izvajalec, veljavne certifikate ISO 14001 in OHSAS 18001 za svoja zadevna mesta izdelave.

4. Akreditirani izdelovalec mora tehnične podrobnosti zahtev glede varovanja okolja ter zdravja in varnosti iz člena 2(6) varovati kot zaupne.

Člen 10

Trajne obveznosti ECB

1. ECB vzpostavi seznam kemičnih snovi, ki jih je treba analizirati, in njihovih mejnih vrednosti. Brez poseganja v člen 19 preseganje teh mejnih vrednosti, tudi v primerih, predvidenih v členu 9(3)(c), ne vpliva na izdelovalčevo akreditacijo na področju zdravja in varnosti.

2. ECB vodi seznam laboratorijev, ki se uporabijo za analiziranje prisotnosti in koncentracije kemičnih snovi s seznama iz odstavka 1. Metode za analiziranje, ki se uporabijo, se določijo posebej.

3. ECB obvesti akreditirane izdelovalce o vseh posodobitvah seznamov iz odstavkov 1 in 2.

ODDELEK V

POSLEDICE NEIZPOLNJEVANJA ZAHTEV

Člen 11

Neizpolnjevanje zahtev

Če akreditirani izdelovalec ne izpolnjuje katere koli obveznosti iz člena 9 ali so informacije, ki jih zagotovi ECB v skladu s členom 9(2)(b), (c) in (d) ter členom 9(3)(a) in (b), nepopolne, to pomeni, da izdelovalec ne izpolnjuje zahtev za akreditacijo na področju varstva okolja ali zdravja in varnosti.

Člen 12

Pisna pripomba

1. ECB v primeru neizpolnjevanja zahtev iz člena 11 poda akreditiranemu izdelovalcu pisno pripombo, v kateri določi rok, v katerem mora ta izdelovalec odpraviti neizpolnjevanje zahtev.

2. V pisni pripombi je treba navesti, da bo ECB sprejela odločitev po členu 13: (a) če neizpolnjevanje zahtev ne bo odpravljeno v roku iz odstavka 1; ali (b) če bo v roku iz odstavka 1 nastopil drug primer neizpolnjevanja zahtev.

Člen 13

Začasni odvzem akreditacije na področju varstva okolja ali zdravja in varnosti glede novih naročil

1. Če v roku iz člena 12(1) neizpolnjevanje zahtev ni odpravljeno ali nastopi drug primer neizpolnjevanja zahtev, vendar akreditirani izdelovalec utemeljeno izkaže, da bo to neizpolnjevanje zmožen odpraviti, ECB sprejme odločitev, v kateri:

(a)	po posvetovanju z akreditiranim izdelovalcem določi rok, v katerem mora akreditirani izdelovalec odpraviti neizpolnjevanje zahtev;

(b)

začasno odvzame akreditacijo akreditiranega izdelovalca, kar zadeva njegovo zmožnost sprejemanja novih naročil za zadevno dejavnost proizvodnje eurobankovcev, vključno s sodelovanjem v razpisnih postopkih v zvezi z dejavnostjo proizvodnje eurobankovcev, dokler se rok iz točke (a) ne izteče, v primeru odprave neizpolnjevanja zahtev v tem roku pa do takrat, ko se neizpolnjevanje zahtev odpravi.

2. Če pa akreditirani izdelovalec ne uspe utemeljeno izkazati, da bo neizpolnjevanje iz odstavka 1 zmožen odpraviti, ECB sprejme odločitev po členu 14.

Člen 14

Preklic akreditacije na področju varstva okolja ali zdravja in varnosti

1. ECB prekliče akreditacijo akreditiranega izdelovalca na področju varstva okolja ali zdravja in varnosti: (a) če akreditirani izdelovalec ne more odpraviti neizpolnjevanja zahtev v roku iz člena 13(1)(a); ali (b) v skladu s členom 13(2).

2. ECB v svoji odločitvi o preklicu navede datum, po katerem lahko akreditirani izdelovalec ponovno vloži prošnjo za akreditacijo.

Člen 15

Revizijski postopek

1. Če je ECB sprejela katero koli od naslednjih odločitev:

(a)	o zavrnitvi prošnje za začetek postopka akreditiranja na področju varstva okolja ali zdravja in varnosti;

(b)	o zavrnitvi podelitve akreditacije na področju varstva okolja ali zdravja in varnosti;

(c)	odločitev po členih 12 do 14,

lahko izdelovalec ali akreditirani izdelovalec v 30 delovnih dneh ECB od uradnega obvestila o taki odločitvi predloži Svetu ECB pisno zahtevo za revizijo odločitve. Izdelovalec ali akreditirani izdelovalec mora tako zahtevo obrazložiti in priložiti vse podporne informacije.

2. Svet ECB lahko začasno odloži izvajanje odločitve, ki je predmet revizije, če izdelovalec ali akreditirani izdelovalec to izrecno zahteva in za to navede razloge.

3. Svet ECB pregleda odločitev in svojo obrazloženo odločitev pisno sporoči izdelovalcu ali akreditiranemu izdelovalcu v dveh mesecih od prejema zahteve.

4. Uporaba odstavkov 1 do 3 ne posega v pravice po členih 263 in 265 Pogodbe.

ODDELEK VI

OKOLJSKA UČINKOVITOST

Člen 16

Informacije o okoljski učinkovitosti akreditiranega izdelovalca

Da bi ECB bolje ocenila okoljsko učinkovitost akreditiranih izdelovalcev, lahko od njih zahteva posebne informacije ali pojasnila glede podatkov, ki so jih navedli v okoljskem vprašalniku ECB iz člena 9(2)(d). Po potrebi lahko ECB zahteva sestanek z akreditiranim izdelovalcem v prostorih ECB. ECB se lahko tudi odloči, da z dovoljenjem akreditiranega izdelovalca in skladno z veljavnimi varnostnimi zahtevami za akreditiranega izdelovalca izvede pregled na kraju samem. Akreditirani izdelovalec lahko tudi povabi ECB na pregled na kraju samem, da pojasni podatke, ki jih je navedel v okoljskem vprašalniku ECB.

ODDELEK VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

1. ECB vodi register akreditacij na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti, ki:

(a)	vsebuje seznam izdelovalcev, ki jim je bila podeljena akreditacija na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti, in zadevnih mest izdelave;

(b)	za vsako mesto izdelave navaja dejavnost proizvodnje eurobankovcev, za katero je bila podeljena akreditacija na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti;

(c)	beleži iztek vsake akreditacije na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti.

2. Če ECB sprejme odločitev po členu 13, zabeleži trajanje začasnega odvzema.

3. Če ECB sprejme odločitev po členu 14, iz registra izbriše ime izdelovalca.

4. ECB da na voljo NCB in akreditiranim izdelovalcem seznam akreditiranih izdelovalcev, ki so navedeni v registru, in vse posodobitve tega seznama.

Člen 18

Letno poročilo

1. ECB na podlagi informacij, ki jih zagotovijo akreditirani izdelovalci, sestavi letno poročilo o vplivu dejavnosti proizvodnje eurobankovcev na okolje ter njenih učinkih na zdravje in varnost.

2. ECB razkrije javnosti informacije o splošnih vplivih dejavnosti proizvodnje eurobankovcev na okolje ter zdravje in varnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (2).

Člen 19

Prehodna določba

NCB od proizvodnje eurobankovcev v letu 2016 ne odobrijo nobenih natisnjenih eurobankovcev, pri katerih kemične snovi presegajo mejne vrednosti iz člena 10(1).

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od proizvodnje eurobankovcev v letu 2013.

V Frankfurtu na Majni, 21. junija 2011

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) Dostopno na naslovu http://osha.europa.eu.

(2) UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2011.176.slv
Uradni list Evropske unije		L 176

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 54 5. julij 2011

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2011/392/EU
	*	Sklep Sveta z dne 13. maja 2011 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov	1
		Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov	2
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 647/2011 z dne 4. julija 2011 o popravkih slovenske različice Uredbe Komisije (EU) št. 258/2010 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz gume guar, s poreklom ali poslane iz Indije, zaradi tveganj onesnaženja s pentaklorofenolom in dioksini ter o razveljavitvi Odločbe 2008/352/ES ( 1 )	17
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 648/2011 z dne 4. julija 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1266/2007 v zvezi z obdobjem uporabe prehodnih ukrepov glede pogojev za izvzetje nekaterih živali iz prepovedi izstopa iz Direktive Sveta 2000/75/ES ( 1 )	18
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 649/2011 z dne 4. julija 2011 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	20
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 650/2011 z dne 4. julija 2011 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11	22
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke	24
		SKLEPI
		2011/393/EU
	*	Sklep Komisije z dne 8. marca 2011 glede ukrepa C 18/10 (ex NN 20/10), ki ga je Francoska republika izvršila v korist dobaviteljev v letalskem sektorju (jamstvo Aero 2008) (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 1378) ( 1 )	37
		2011/394/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 1. julija 2011 o spremembi Odločbe 2009/821/ES glede seznama mejnih kontrolnih točk in veterinarskih enot v Traces (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4594) ( 1 )	45
		2011/395/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 1. julija 2011 o razveljavitvi Odločbe 2006/241/ES o nekaterih ukrepih zaščite v zvezi z nekaterimi proizvodi živalskega izvora, razen ribiških proizvodov, s poreklom z Madagaskarja (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4642) ( 1 )	50
		2011/396/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 4. julija 2011 o odobritvi laboratorija na Japonskem za izvajanje seroloških testov za nadzorovanje učinkovitosti cepiva proti steklini (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4595) ( 1 )	51
		2011/397/EU
	*	Sklep Evropske centralne banke z dne 21. junija 2011 o postopkih akreditiranja za proizvodnjo eurobankovcev na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti (ECB/2011/8)	52

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	49,0
	AR	26,0
	EC	26,0
	MK	31,8
	TR	53,0
	US	26,0
	ZZ	35,3
0707 00 05	TR	95,0
0707 00 05	ZZ	95,0
0709 90 70	EC	28,8
	TR	112,4
	ZZ	70,6
0805 50 10	AR	62,6
	BR	42,9
	CL	88,7
	TR	68,0
	UY	56,9
	ZA	71,8
	ZZ	65,2
0808 10 80	AR	123,5
	BR	80,4
	CL	88,6
	CN	91,2
	NZ	112,3
	US	132,1
	UY	61,9
	ZA	78,7
	ZZ	96,1
0808 20 50	AR	79,1
	AU	65,1
	CL	113,0
	CN	53,5
	NZ	161,1
	ZA	88,4
	ZZ	93,4
0809 10 00	AR	89,7
	TR	276,6
	XS	152,4
	ZZ	172,9
0809 20 95	TR	295,1
0809 20 95	ZZ	295,1
0809 30	TR	179,1
	XS	55,8
	ZZ	117,5

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	50,36	0,00
1701 11 90 (1)	50,36	0,00
1701 12 10 (1)	50,36	0,00
1701 12 90 (1)	50,36	0,00
1701 91 00 (2)	53,10	1,54
1701 99 10 (2)	53,10	0,00
1701 99 90 (2)	53,10	0,00
1702 90 95 (3)	0,53	0,20

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 2075/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor Trihinel v mesu ( UL L 338, 22.12.2005 )	59