23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/1

(1)

Pogoje glede sodelovanja tretjih držav v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje bi bilo treba določiti v sporazumu o vzpostavitvi okvira za morebitno prihodnje sodelovanje in ne za vsako posamezno operacijo posebej.

(2)

Potem ko je Svet 26. aprila 2010 sprejel sklep o odobritvi začetka pogajanj, je VP opravil pogajanja o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Srbijo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Republike Srbije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(3)

Ta sporazum bi bilo treba odobriti –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/8

(1)

Da se zagotovi enotna uporaba kombinirane nomenklature, ki je priložena Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in je predpisana s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti v obdobju treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu s to uredbo (2).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/10

(1)

Da se zagotovi enotna uporaba kombinirane nomenklature, ki je priložena Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in je predpisana s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

V skladu z navedenimi splošnimi pravili se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice uvrsti pod oznako KN, ki je navedena v stolpcu (2).

(4)

Primerno je zagotoviti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki so jih v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo izdali carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/12

(1)

Da bi zagotovili enotno uporabo kombinirane nomenklature, ki je priložena Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in je predpisana s posebnimi določbami Unije, za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki so jih izdali carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/14

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/16

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/18

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/20

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/22

(1)

Vlaganje zahtevkov za uvozna dovoljenja za zaporedno številko 09.4318 je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 891/2009 od 20. januarja 2011 odloženo z Uredbo Komisije (EU) št. 42/2011 z dne 19. januarja 2011 o odložitvi vlaganja zahtevkov za uvozna dovoljenja za proizvode v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot (3).

(2)

Na podlagi uradnih obvestil o neuporabljenih in/ali delno uporabljenih dovoljenjih, so bile količine pod navedeno zaporedno številko ponovno na voljo. Zato je treba odložitev vlaganja zahtevkov preklicati –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/23

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 431/2008 z dne 19. maja 2008 o odprtju in upravljanju uvozne tarifne kvote za zamrznjeno goveje meso z oznako KN 0202 in proizvode z oznako KN 0206 29 91 (3) je odprla tarifno kvoto za uvoz proizvodov v sektorju za goveje in telečje meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih za obdobje od 1. julija 2011 do 30. junija 2012, so višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko odobrijo uvozne pravice –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/24

(1)

Svet je z Odločbo 74/295/Euratom (1) ustanovil podjetje Hochtemperatur-Kernkraftwerk GmbH (HKG) kot skupno podjetje za obdobje 25 let od 1. januarja 1974.

(2)

Cilji HKG so bili izgradnja, oprema in začetek obratovanja jedrske elektrarne z zmogljivostjo približno 300 MWe v kraju Uentrop (okrožje Unna) v Zvezni republiki Nemčiji.

(3)

Jedrska elektrarna je obratovala od leta 1987 do 1988, zatem pa je bila končno zaustavljena 1. septembra 1989 zaradi tehničnih in gospodarskih težav.

(4)

Od 1. septembra 1989 naprej je cilj HKG izvesti program za razgradnjo jedrske elektrarne do faze varne ograjenosti in nato izvesti program nadzora ograjenih jedrskih objektov.

(5)

Svet je v svoji Odločbi 92/547/Euratom z dne 16. novembra 1992 o podaljšanju statusa skupnega podjetja za podjetje „Kernkraftwerk Lingen GmbH“ (2) ugotovil, da se v Skupnosti še ni izvajal primerljiv program, da je izvedba teh programov pomembna in da bodo zagotovili koristne izkušnje za jedrsko industrijo in prihodnji razvoj jedrske energije v Skupnosti.

(6)

Da bi podjetje HKG izpolnilo svoj cilj, je zaprosilo za podaljšanje svojega statusa skupnega podjetja z učinkom od 1. januarja 1999.

(7)

Svet je z Odločbo 2002/355/Euratom (3) podjetju HKG podaljšal status skupnega podjetja do 31. decembra 2009, da bi mu omogočil zaključitev programov razgradnje in nadzora, zlasti z zmanjšanjem finančnega bremena.

(8)

Obdobje, za katerega je bil status podaljšan, je ustrezalo obdobju veljavnosti dogovorov, ki so jih sprejeli Zvezna republika Nemčija, zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija, HKG in njegovi člani v zvezi s financiranjem dejavnosti HKG.

(9)

Z dopisom z dne 26. aprila 2010 je HKG zaprosilo za dodatno podaljšanje statusa skupnega podjetja, in sicer za nadaljnjih 25 let, da bi doseglo cilje svoje dejavnosti.

(10)

Podaljšanje statusa skupnega podjetja bi naj podjetju HKG omogočilo zaključitev programov razgradnje in nadzora, zlasti zahvaljujoč zmanjšanju finančnega bremena.

(11)

Dogovori, ki so jih sprejeli Zvezna republika Nemčija, zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija, HKG in njegovi člani v zvezi s financiranjem dejavnosti HKG, veljajo le za obdobje do 31. decembra 2017.

(12)

Zaradi tega je treba podjetju HKG podaljšati status skupnega podjetja za isto obdobje –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/26

(1)

Romunija je v dopisih, ki jih je Komisija evidentirala 4. novembra 2009, 2. julija 2010, 26. julija 2010 in 20. decembra 2010, prosila za dovoljenje za dobo dveh let, da lahko z odstopanjem od člena 193 Direktive 2006/112/ES določi, da je davčni zavezanec, ki so mu dobavljena nekatera žita in semena oljnic, zavezanec za davek na dodano vrednost (DDV). Navedla je, da ne bo prosila za podaljšanje tega dovoljenja.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 15. marca 2011 zahteve Romunije posredovala drugim državam članicam. V dopisu z dne 22. marca 2011 je Komisija obvestila Romunijo, da ima vse informacije, za katere meni, da so potrebne za presojo zahteve.

(3)

Romunija je odkrila primere davčne utaje v trgovanju z nekaterimi nepredelanimi kmetijskimi pridelki, žiti in semeni oljnic. Nekateri subjekti v državno blagajno ne plačajo DDV potem ko dobavijo svoje izdelke, zlasti kadar so jih pridobili brez plačila vstopnega davka. Kljub temu pa imajo njihovi kupci z veljavnim računom pravico do odbitka DDV.

(4)

Določitev davčnega zavezanca, kateremu je blago dobavljeno, kot zavezanca za DDV namesto dobavitelja, bi bil začasni nujni ukrep, s katerim bi bila odpravljena ta oblika utaje. Dve leti uporabe tega posebnega ukrepa bi morali Romuniji zagotoviti čas za uvedbo dokončnih ukrepov v kmetijskem sektorju, skladnih z Direktivo 2006/112/ES, za preprečevanje te oblike utaje in boj proti njej.

(5)

Da bi preprečila prenos goljufive dejavnosti v fazo predelave živilskega ali industrijskega blaga ali v druge izdelke, bi morala Romunija sočasno uvesti ustrezno deklaracijo in nadzorne ukrepe ter o tem obvestiti Komisijo.

(6)

Da se zagotovi, da se posebni ukrep uporablja samo za nepredelane kmetijske pridelke in da zadevni davčni zavezanci ne nosijo nesorazmernih upravnih stroškov ali ogrozijo pravne varnosti, bi bilo treba za določitev blaga, na katerega se nanaša ta posebni ukrep, uporabiti kombinirano nomenklaturo, določeno z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2).

(7)

Posebni ukrep je upravičen in sorazmeren z zastavljenimi cilji. Je časovno omejen in se nanaša samo na nekatere natančno določene izdelke, ki v nespremenjenem stanju navadno niso uporabljeni v končni potrošnji in so bili predmet davčnih utaj, ki so povzročile znatno izgubo prihodkov iz DDV. Glede na obseg izgube davčnih prihodkov, bi bilo treba ta ukrep čim prej sprejeti.

(8)

Posebni ukrep ne bo vplival na skupni znesek prihodkov iz DDV Romunije, ki ga pobere v fazi končne potrošnje in ne bo imel škodljivega vpliva na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/28

(1)

Latvija je 10. novembra 2008 Komisiji priglasila paket ukrepov v korist banke AS Parex banka (v nadaljnjem besedilu: banka Parex) za podporo stabilnosti finančnega sistema. Paket ukrepov je bil odobren 24. novembra 2008 (2) (v nadaljnjem besedilu: prva odločba o reševanju) z zavezo Latvije, da bo v šestih mesecih predložila načrt prestrukturiranja za banko Parex. Latvija je 26. januarja 2009 Komisijo obvestila o več spremembah ukrepov javne podpore za banko Parex. Te spremembe so bile odobrene 11. februarja 2009 (3) (v nadaljnjem besedilu: druga odločba o reševanju). Latvija je 29. marca 2009 Komisiji priglasila potrebo po nadaljnjih spremembah ukrepa dokapitalizacije. Te spremembe so bile odobrene z Odločbo Komisije z dne 11. maja 2009 (4) (v nadaljnjem besedilu: tretja odločba o reševanju).

(2)

Latvija je 11. maja 2009 priglasila načrt prestrukturiranja za banko Parex. Latvijskim organom je bila 5. junija 2009 poslana zahteva za informacije. Komisija se je 15. junija 2009 sestala z latvijskimi organi. Latvija je na zahtevo za informacije delno odgovorila z dopisom z dne 7. julija 2009.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 29. julija 2009 Latvijo obvestila, da se je v zvezi z ukrepi pomoči za prestrukturiranje odločila začeti postopek na podlagi člena 108(2) PDEU (5) (v nadaljnjem besedilu: odločitev o začetku postopka).

(4)

Odločitev o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije z dne 6. oktobra 2009, zainteresirane strani pa so bile pozvane, naj v enem mesecu od datuma objave predložijo pripombe glede predlaganih ukrepov pomoči za prestrukturiranje. Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strani. Po izteku predpisanega roka pa je Komisija prejela dopisa z dne 15. junija in 13. julija 2010, ki sta ju poslala Valerijs Kargins in Viktors Krasovickis, nekdanja večinska delničarja banke Parex (v nadaljnjem besedilu: nekdanja večinska delničarja). Prejela je tudi dopisa poslancev latvijskega parlamenta z dne 22. junija in 1. julija 2010.

(5)

Latvijski organi so v dopisu z dne 12. avgusta 2009 zaprosili za podaljšanje roka za predložitev dodatnih informacij, določenega v odločitvi o začetku postopka, do 15. oktobra 2009. Kot odgovor na odločitev o sprožitvi postopka so 4. septembra 2009 predložili spremenjen načrt prestrukturiranja za banko Parex z dodatnimi informacijami. Spremenjeni načrt prestrukturiranja so dopolnili 22. septembra 2009 in predložili dodatne informacije. Komisija se je z latvijskimi organi sestala 11. in 17. septembra 2009.

(6)

Latvija je dodatne informacije in pojasnila predložila še 11. septembra, 6. in 26. oktobra, 9. in 23. decembra 2009, 19. februarja ter 2. marca 2010.

(7)

Latvija je 12. in 26. oktobra 2009 predložila informacije o morebitni spremembi strategije prestrukturiranja za banko Parex. Komisija se je 22. marca 2010 sestala z latvijskimi organi. Latvija je z dopisom z dne 31. marca 2010 predložila novo različico načrta prestrukturiranja za banko Parex z dne 31. marca 2010, ki je bil pozneje dopolnjen z dopisi z dne 14. maja ter 9., 12., 17. in 21. junija 2010.

(8)

Komisija je 10. maja 2010 zahtevala dodatne informacije. Latvija je odgovorila z dopisom z dne 7. julija 2010. Skupaj s tem dopisom je predložila tudi posodobljeno različico načrta prestrukturiranja z dne 31. marca 2010. Načrt prestrukturiranja je bil spremenjen še 18. in 27. avgusta 2010 (v nadaljnjem besedilu: končni načrt prestrukturiranja).

(9)

Latvija je z dopisi z dne 2., 18. in 27. avgusta ter 2. septembra 2010 predložila dodatne informacije o zavezah, ki naj bi jih sprejela. Komisija je 3. septembra 2010 prejela končni seznam zavez.

(10)

Latvijski organi so Komisijo 2. septembra 2010 obvestili, da se izjemoma strinjajo, da se ta sklep sprejme v angleškem jeziku.

(11)

Banka Parex je bila druga največja banka v Latviji s skupnimi sredstvi v višini 3,4 milijarde LVL (4,9 milijarde EUR) na dan 31. decembra 2008. Konec leta 2007, še pred krizo, je imela banka največji delež (18 %) na depozitnem trgu države in tretji največji delež (12 %) na njenem posojilnem trgu. (6) Posledično so jo latvijski organi obravnavali kot sistemsko pomembno za finančni sistem.

(12)

Banka Parex je neposredno ali prek specializiranih hčerinskih družb ponujala široko paleto bančnih proizvodov, vključno s posojili, storitvami plačilnih kartic, lizingom, upravljanjem premoženja in borznim posredništvom. Banka Parex je poleg bančnega poslovanja v Latviji upravljala tudi hčerinsko bančno družbo v Litvi in Švici (AP Anlage & Privatbank AG) ter poslovne enote v Estoniji, na Švedskem in v Nemčiji, panbaltiškega upravitelja premoženja in več lizinških družb, ki delujejo v Skupnosti neodvisnih držav (v nadaljnjem besedilu: SND).

(13)

Banka Parex je bila ustanovljena leta 1992 in je bila v večinski lasti dveh zasebnikov, ki sta imela pred posredovanjem države v lasti 84,83 % delniškega kapitala banke. Zaradi težav, ki so jo pestile, so jo deloma podržavili z odkupom celotnega lastništva nekdanjih večinskih delničarjev po simbolični skupni nakupni ceni v višini 2 LVL (približno 3 EUR). (7) Evropska banka za obnovo in razvoj (v nadaljnjem besedilu: EBOR) je aprila 2009 sklenila pogodbo o nakupu delnic, s katero bi pridobila 25 % delniškega kapitala in eno delnico banke Parex. (8)

(14)

Čeprav je bila banka Parex v preteklosti dobičkonosna institucija z močno bančno franšizo v Latviji, je uprava banke izbrala neustrezno poslovno strategijo in sprejela nekatere zelo tvegane odločitve ob močni konkurenci prodornejših hčerinskih družb tujih bank. Banka Parex je bila zlasti vedno bolj dejavna na trgih SND, pri čemer se je pretirano zanašala na visoke kratkoročne depozite nerezidentov. Finančna kriza je močno prizadela hitrorastoče trge, vključno z državami SND, in krožiti so začele govorice o zmožnosti banke Parex za refinanciranje sindiciranih posojil, dospelih februarja 2009. Zaradi spleta teh dogodkov se je zaupanje vlagateljev močno zmanjšalo zlasti pri tujih strankah, kar je izzvalo množično dvigovanje depozitov. Množično dvigovanje sredstev iz banke je doseglo vrh pri 100 milijonih EUR dnevnega odliva, zaustavilo pa ga ni niti delno podržavljenje banke. Posledično se je število depozitov znižalo za 36 % v primerjavi s koncem leta 2007, kar je povzročilo hudo likvidnostno krizo. Da bi preprečil nadaljnje odlivanje depozitov, je latvijski regulator, odbor za finance in kapitalske trge, uvedel omejitve dvigovanja sredstev.

(15)

Konsolidirane izgube so leta 2008 znašale 131 milijonov LVL (185 milijonov EUR) v primerjavi z dobičkom v višini 40 milijonov LVL (58 milijonov EUR) v letu 2007. Do konca leta 2008 je bil skupni lastniški kapital za 65 % nižji kot prejšnje leto in je znašal 77 milijonov LVL, kar gre večinoma pripisati višjim rezervacijam za izgube pri posojilih in izgubam v portfelju vrednostnih papirjev. Količnik kapitalske ustreznosti banke Parex na samostojni podlagi in na ravni skupine (9) je znašal samo 4,1 % oziroma 3,1 %. Banka Parex zato ni več mogla izpolnjevati regulativnih zahtev glede kapitalske ustreznosti.

(16)

Banka Parex je za državno pomoč zaprosila v začetku novembra 2008. Latvija se je po njenem podržavljenju odločila izvesti reševalne ukrepe, s katerimi se je položaj banke Parex začasno stabiliziral. Evropska komisija je na splošno kot pomoč za reševanje odobrila: (i) likvidnostno posojilo v višini največ 1,5 milijarde LVL; (ii) državna poroštva za obstoječa sindicirana posojila v višini 775 milijonov EUR in nova posojila, namenjena refinanciranju sindiciranega posojila, v višini 275 milijonov EUR; ter (iii) ukrepe dokapitalizacije, na podlagi katerih bi lahko banka Parex med fazo reševanja dosegla količnik kapitalske ustreznosti 11 %. (10)

(17)

Latvija je 11. maja 2009 predložila načrt prestrukturiranja za banko Parex kot nadaljevanje prvih ukrepov dokapitalizacije (v nadaljnjem besedilu: prvotni načrt prestrukturiranja), katerega vsebina je bila podrobneje opisana v razdelku 2.4 odločitve o začetku postopka.

(18)

Načrt je vseboval analizo predhodnega poslovanja banke Parex, načrtovane ukrepe pomoči za prestrukturiranje, njeno prihodnjo poslovno strategijo in ukrepe za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja.

(19)

Načrt je zajemal obdobje 2009–2013. Poslovanje z gospodarskimi družbami, poslovanje s prebivalstvom in dejavnost upravljanja premoženja (11) naj bi bili prihodnji glavni segmenti banke Parex. V načrtu je bila predvidena izvedba nove strategije za banko Parex, ki naj bi postala vodilna panbaltiška banka. Vse „nebaltiške“ dejavnosti so se štele za sekundarne. Kljub vsemu je bila v načrtu izključena možnost njihove kratkoročne ali srednjeročne prodaje.

(20)

Predvidena poslovna strategija je vključevala privlačne cene in agresivno tržno strategijo, s katero bi spodbudili rast banke Parex in ponovno pridobili izgubljeni obseg depozitov. V skladu z načrtom naj bi bila banka Parex tudi po obdobju prestrukturiranja še naprej odvisna od likvidnostnih ukrepov države.

(21)

Latvija je 4. septembra 2009 predložila spremenjen načrt prestrukturiranja, ki je bil dopolnjen 22. septembra 2009. Namen tega načrta je bil odpraviti dvome, ki jih je Komisija izrazila v odločitvi o začetku postopka.

(22)

Spremenjena strategija za banko Parex je temeljila tudi na izgradnji močne poslovne dejavnosti v baltskih državah z dejavnostjo poslovanja z gospodarskimi družbami in prebivalstvom ter upravljanja premoženja. V spremenjenem načrtu je bilo predvideno, da bo banka Parex do konca obdobja prestrukturiranja zmožna poplačati vse likvidnostne ukrepe države.

(23)

Spremenjeni načrt pa je v nasprotju s prvotnim načrtom prestrukturiranja vključeval znižanje bilančne vsote banke Parex z usmeritvijo na glavne segmente. Zlasti je bilo predvideno zmanjšanje posojilne dejavnosti banke Parex.

(24)

Dalje je bila v načrtu navedena možnost odcepitve sekundarnih dejavnosti. Ko je Latvija to strateško spremembo pozneje potrdila, je bilo treba sestaviti novo ustrezno različico načrta prestrukturiranja.

(25)

Kot je razvidno iz končnega načrta prestrukturiranja, je glavni strateški cilj vrniti banko zasebnemu sektorju z njeno prodajo strateškemu vlagatelju, kar naj bi omogočilo razbremenitev financiranja s strani države, hkrati pa zagotovilo dolgoročno uspešno poslovanje banke. Latvija je že pritegnila EBOR kot močnega in uglednega zunanjega vlagatelja z zadostnimi finančnimi sredstvi in dolgoročno zavezo (glej uvodno izjavo (13)).

(26)

V končnem načrtu prestrukturiranja je predvidena razdelitev sredstev banke Parex med novoustanovljeno banko z imenom AS Citadele banka (v nadaljnjem besedilu: banka Citadele), tako imenovano „dobro banko“, ki se bo usmerila na tradicionalne bančne posle, in tako imenovano „slabo banko“ (banka Parex), […] (12).

(27)

Za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja bo glavna dejavnost banke ločena od sekundarnih in nedonosnih sredstev. Predlagano prestrukturiranje temelji na scenariju izločitve zdrave dejavnosti podjetja, ki temelji na ustanovitvi banke s trdno kapitalsko osnovo pod latvijskim regulativnim nadzorom in usmerjenostjo na baltske države. Vsa sredstva glavne dejavnosti in nekatera sredstva sekundarne dejavnosti (zlasti donosna posojila SND) se iz banke Parex prenesejo na novoustanovljeno banko. Preostala sekundarna in nedonosna sredstva (posojila, vrednostni papirji in zasežene nepremičnine) bodo ostala v banki Parex, […].

(28)

V preglednici 1 sta prikazani strukturi bank Citadele in Parex po razcepitvi.

Preglednica 1

Lastniška struktura po razcepitvi

(29)

Latvija je že sprejela prve ukrepe za izvedbo scenarija izločitve zdrave dejavnosti podjetja. Nova banka, banka Citadele, je bila registrirana 30. junija 2010, večina sredstev pa je bila prenesena 1. avgusta 2010 (13). Načeloma naj bi bila popolna ločitev poslovanja bank Citadele in Parex dokončana v 12 mesecih po prenosu.

(30)

Posledično bodo naslednja sredstva in obveznosti prenesene z banke Parex na banko Citadele:

(31)

V banki Parex bodo ostala naslednja sredstva in obveznosti:

(32)

V preglednici 2 so prikazana sredstva, prenesena na banko Citadele, in sredstva, ki so ostala v banki Parex, ter znižanje bilančne vsote glede na stanje pred krizo, kot je bilo ocenjeno v končnem načrtu prestrukturiranja in spremenjeno 27. avgusta 2010:

Preglednica 2

Razdelitev sredstev med banki Citadele in Parex

(33)

Strategija banke Citadele za zagotovitev dolgoročno uspešnega poslovanja temelji na izgradnji močne poslovne dejavnosti v baltskih državah, ki bo prek treh glavnih segmentov usmerjena na Latvijo: dejavnost poslovanja z gospodarskimi družbami, dejavnost poslovanja s prebivalstvom in dejavnost upravljanja premoženja. (19) Vendar bo dejavnost upravljanja premoženja ostala glavna dejavnost banke Citadele samo, če bo banka prodana do […]. Če ne bo prodana, bo dejavnost upravljanja premoženja do istega datuma prodana ločeno.

(34)

Ker se banka Citadele ne bo ukvarjala s posojili SND, se portfelj donosnih posojil SND šteje za sekundarnega. Dodeljevanja novih posojil v tem segmentu ne bo, obstoječi portfelj pa bo prodan do […].

(35)

Prisotnost banke Parex v Litvi in Estoniji je bila precej bolj omejena kot v Latviji. Tudi banka Citadele namerava na teh trgih v prihodnje ohraniti omejeno prisotnost.

(36)

Latvija je glede obeh poslovnih enot, na Švedskem in v Nemčiji, ki sprejemata depozite in sta bili preneseni na banko Citadele, pojasnila, da je bil zaradi množičnega dvigovanja depozitov osiromašen precejšen delež baltiškega financiranja banke. Poleg tega je v sedanjih makroekonomskih razmerah v Latviji težko pritegniti zunanje financiranje. Skupni znesek depozitov rezidentov baltskih držav je precej nižji od njihovega posojilnega portfelja, medtem ko glavni konkurenti banke Parex prejemajo finančna sredstva od svojih matičnih družb s sedežem v drugih državah (večinoma na Švedskem). Banka Citadele mora zato nekaj financiranja obdržati v tujini (na Švedskem in v Nemčiji).

(37)

Banka Citadele namerava s spodnjimi ključnimi ukrepi odpraviti težave, zaradi katerih je morala banka Parex zaprositi za državno pomoč, in ponovno vzpostaviti dolgoročno uspešno poslovanje.

(38)

Sprememba načina vodenja in upravljanja družb: Pred podržavljenjem je bilo odločanje banke Parex v rokah glavnih lastnikov. Banka Citadele se bo držala pred kratkim sprejetega okrepljenega korporativnega upravljanja. Vzpostavila bo niz postopkov upravnega in nadzornega odbora, namenjenih zagotovitvi visokih standardov korporativnega upravljanja. Ključna načela korporativnega upravljanja banke Citadele so: stroga ločitev lastništva in upravljanja; zagotovitev pravic delničarjev; razkritje in preglednost; pristojnosti in sestava upravnega odbora ter spodbujanje etičnega in odgovornega odločanja.

(39)

Okrepljeno obvladovanje tveganja: Vodstvo banke Parex je pregledalo in okrepilo obvladovanje tveganja in nadzor v banki z vidika podjetja in poslovanja za vse glavne vrste tveganj (tržno, kreditno in operativno tveganje). Bistveno preoblikovan bo zlasti nadzor nad kreditnim tveganjem v banki Citadele, da se prejšnji pristop banke Parex, in sicer zavarovana posojila s po naravi negotovimi vrednotenji, zamenja z ocenami dolžnikove zmožnosti izpolnjevanja dolžniških obveznosti na podlagi denarnega toka. Obvladovanje tveganja je bistveni element upravljavskega procesa v banki Citadele. Obvladovanje tveganja v banki Citadele nadzoruje neodvisna enota. Pri nadzoru nad obvladovanjem tveganja sodeluje tudi nadzorni odbor banke Citadele, ki je enega od svojih članov pooblastil za nadzor nad obvladovanjem tveganja, notranjo revizijo in spremljanje skladnosti. Za nadzorni odbor se mesečno pripravijo poročila, ki vključujejo najnovejše informacije o kreditnem tveganju in skladnosti v banki.

(40)

Nižja bilančna vsota s poudarkom na ključnih segmentih: Glavna dejavnost banke Citadele bo v baltskih državah, vodstvo pa se bo osredotočilo na ponovno zagotovitev dobičkonosnosti banke Citadele v tej regiji. Sekundarni portfelj donosnih posojil SND bo prenesen na banko Citadele, vendar bo prodan do […]. Banka Citadele bo s ponovno usmeritvijo na svoje glavne dejavnosti in bistvenim znižanjem aktivnih postavk svoje bilance stanja trajnostno donosna.

(41)

Utrditev likvidnostnega položaja: Strategija banke Citadele je razviti trajnosten model financiranja z nizko stopnjo tveganja, in sicer z zmanjšanjem odvisnosti od financiranja podjetij, podaljšanjem profila zapadlosti in razširitvijo virov financiranja s povečanjem deleža dolgoročnejših depozitov strank pri financiranju banke Citadele. Za depozite pri banki Citadele ne veljajo omejitve dvigovanja, ki jih je naložil latvijski regulator.

(42)

Ponovna vzpostavitev dobičkonosnosti v glavnem segmentu do leta 2011: Banka Citadele načrtuje znižanje stroškov poslovanja in stroškov osebja ter drugih stroškov poslovanja. Stroški poslovanja banke Parex so se že znižali za 39 % ali 32 milijonov LVL v primerjavi z letom 2009. Razmerje med stroški in prihodki banke Citadele naj bi se po pričakovanjih še dodatno znižalo in naj bi leta 2014 znašalo [med 35 in 55] %. To znižanje bo doseženo z […] znižanjem stroškov osebja in s pregledom različnih postopkov v banki Citadele. Da bi banka Citadele znižala stroške poslovanja in dosegla finančno stabilnost, bo nadaljevala pot, ki jo je začrtala že banka Parex, in preoblikovala stroškovno strukturo z optimizacijo mreže poslovnih enot […] in drugimi varčevalnimi ukrepi. Zniževanje stroškov bo dopolnjeno z različnimi dejavnostmi povečevanja prihodkov, osredotočeno pa bo na upravljanje kakovosti sredstev z namenom povečati donosnost lastniškega kapitala.

(43)

Glede na napovedi, vključene v načrt prestrukturiranja, banka Citadele po osnovnem scenariju pričakuje ponovno vzpostavitev dobičkonosnosti že v letu 2011 in stalno izboljševanje rezultatov do leta 2015. V letu 2014 naj bi banka Citadele dosegla [med 18 in 28]-odstotno donosnost lastniškega kapitala. V preglednici 3 so prikazani glavni kazalniki finančne uspešnosti banke Citadele za obdobje 2010–2014. Učinki ukrepov prestrukturiranja, ki jih je izvedlo vodstvo banke, so vidni v ključnih kazalnikih za leto 2014, pri čemer razmerje med stroški in prihodki znaša [med 35 in 55] %, donosnost lastniškega kapitala pa [med 18 in 28] %. Trdnejša kapitalska struktura naj bi bila vzpostavljena z [med 8- in 14]-odstotnim razmerjem med lastniškim kapitalom in vsemi sredstvi v letu 2015.

Preglednica 3

Glavni kazalniki finančne uspešnosti banke Citadele po osnovnem scenariju za obdobje 2010-2014

(44)

Po najslabšem možnem scenariju se pričakuje, da bo banka Citadele vnovič donosna leta 2013 in svoje rezultate leta 2014 še izboljšala. Leta 2014 naj bi banka dosegla [> 0]-odstotno donosnost lastniškega kapitala. (20) Iz načrta je razvidno, da bi po najslabšem možnem scenariju kapitalski deleži banke Citadele in celotne konsolidirane skupine še vedno precej presegali minimalne regulativne zahteve. V preglednici 4 so prikazani glavni kazalniki finančne uspešnosti banke Citadele za obdobje 2010–2014 po najslabšem možnem scenariju.

Preglednica 4

Glavni kazalniki finančne uspešnosti banke Citadele po najslabšem možnem scenariju za obdobje 2010-2014

(45)

Glede na rezultate testiranja izjemnih situacij, ki ga je za banko Citadele (glej preglednico 5) izvedla centralna banka Latvije, za izpolnitev minimalnih kapitalskih zahtev do konca leta 2015 ob količniku kapitalske ustreznosti [> 8 %] ne bi bil potreben dodaten kapital.

Preglednica 5

Rezultati testiranja izjemnih situacij za banko Citadele

(46)

Banka Parex (vključno z njenimi hčerinskimi družbami) bo po razcepitvi v […]. V obdobju 2010–2017 bo odprodala in likvidirala vsa svoja sredstva. Glavna naloga banke Parex bo povrniti kar največji znesek iz sredstev, dodeljenih med njeno življenjsko dobo, za katero se v napovedi predpostavlja, da naj bi trajala osem let. Banka Parex se bo tako izognila prisilni prodaji portfelja ali unovčenju zavarovanja pod časovnim pritiskom. Banka Parex se bo osredotočila na reprogramiranje nedonosnih posojil skupaj z zaseženim nepremičnim premoženjem. Glavne naloge banke Parex so zato izpeljati postopke za izterjavo sredstev ter nato upravljati in čim prej organizirano razprodati sredstva pod razumnimi pogoji.

(47)

Po razcepitvi niti banka Parex niti njene hčerinske družbe ne bodo izvajale novih gospodarskih dejavnosti, razen če bo to nujno za njeno glavno nalogo upravljanja prenesenih sredstev in njihove prodaje. Banka Parex bo zlasti prenehala z dajanjem novih posojil. Kljub temu lahko nekatera sredstva zaradi upravljanja (prodaje) razdeli med ločene hčerinske družbe.

(48)

Banka Parex bo poskušala prodati tudi lizinške družbe SND, ki jih je financirala. Kot je navedeno zgoraj, novega dajanja posojil, vključno z lizinškimi posli, ne bo in, če ne bo kupcev, naj bi se obstoječi portfelji lizinških poslov v celoti izčrpali do […]. Precejšen del portfeljev lizinških poslov so […].

(49)

Vsi ti ukrepi naj bi povzročili dotok likvidnostnih sredstev v banko Parex, s katerimi bo ta lahko začela vračati depozite države. Finančne napovedi pa kažejo, da država ne bo dobila nazaj v banko vloženega kapitala.

(50)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da bo banka Parex ohranila kapitalsko ustreznost samo do […].

(51)

Banko Parex je prizadelo nenehno dvigovanje depozitov. Zato je sedanji obseg depozitov bistveno nižji kot pred krizo. Tudi posojilne dejavnosti so bile zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bistveno omejene. Latvijski organi so se zavezali, da bodo v zadevnih geografskih segmentih omejili dejavnosti dajanja posojil in sprejemanja depozitov banke Citadele (glej razdelek 2.5 spodaj). Omejene dejavnosti dajanja posojil in sprejemanja depozitov bodo na letni osnovi omogočile največ [med 9 in 13]-odstotno povečanje že tako zmanjšane prisotnosti na trgu.

(52)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno zmanjšanje obsega poslovnih dejavnosti banke Citadele v primerjavi z obsegom dejavnosti banke Parex pred krizo. To zmanjšanje bodo deloma dosegli z odprodajo nekaterih sredstev (donosnih posojil SND in dejavnosti upravljanja premoženja, če bodo prodani ločeno od banke Citadele). Poleg tega se je Latvija zavezala, da bo banko Citadele privatizirala do 31. decembra 2014.

(53)

Na podlagi podržavljenja sta bila nekdanja večinska delničarja banke Parex izločena (glej uvodno izjavo (13)). Ker sta država in EBOR banko Parex pozneje dokapitalizirali, se je delež manjšinskih delničarjev zmanjšal (s prejšnjih 15,2 % na 3,7 % na dan 7. julija 2010).

(54)

V končnem načrtu prestrukturiranja je navedeno, da bo veljavna pomoč za reševanje dodeljena tudi po obdobju prestrukturiranja in bo razdeljena med novoustanovljeno banko Citadele in banko Parex. Poleg že prejete pomoči je načrtovane tudi nekaj dodatne državne pomoči.

(55)

Načrtovana likvidnostna podpora v obliki depozitov države za banki Citadele in Parex ne bo presegla zneska 1,5 milijarde LVL, ki je bil odobren kot najvišja dovoljena pomoč za reševanje v obliki likvidnostne podpore za banko Parex pred razcepitvijo. (21) Po osnovnem in najslabšem možnem scenariju naj bi bili depoziti države v banki Citadele poplačani do leta 2012, po najboljšem možnem scenariju pa naj bi bili depoziti države v celoti poplačani do leta 2011. Depoziti države v banki Parex ob koncu obdobja prestrukturiranja po osnovnem in najslabšem možnem scenariju še vedno niso bili poplačani. Neplačani zneski znašajo od [0-100] milijonov LVL (osnovni scenarij) do [100-200] milijonov LVL (najslabši možni scenarij). Poplačilo bo lahko hitrejše v primeru prodaje upravičencev ali njihovih sredstev. Neporavnane obveznosti po različnih scenarijih so prikazane v preglednici 6.

Preglednica 6

Likvidnostni ukrepi države (neporavnane obveznosti ob koncu leta)

Banka Citadele

Banka Parex

(56)

Nadomestilo za likvidnostne ukrepe je bilo določeno v drugi odločbi o reševanju, in sicer na podlagi Priporočila Evropske centralne banke z dne 20. oktobra 2008 o državnih poroštvih za bančne dolgove. Kot je razvidno iz načrta prestrukturiranja, bo določanje cen za banki Citadele in Parex temeljilo na stroških financiranja države (22) in 50 bazičnih točkah dodatne provizije. Poleg tega bo za banko Citadele uvedena spodbujevalna provizija – od aprila 2011 se bo provizija vsako četrtletje povečala za največ 15 bazičnih točk v spodbudo, da se banka refinancira na trgih.

(57)

Napovedani stroški likvidnostne podpore države v primerjavi s stroški depozitov strank v banki Citadele so prikazani v preglednici 7.

Preglednica 7

Stroški depozitov države v banki Citadele v primerjavi s stroški depozitov strank

(58)

Po razcepitvi bodo obstoječa poroštva za sindicirane posojilodajalce banke Parex, kot so bila odobrena v prvi in drugi odločbi o reševanju, skupaj s sindiciranimi posojili ostala v banki Parex. V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da bodo prenehala najpozneje 31. decembra 2011, ne da bi morala država uveljaviti poroštvo.

(59)

Banka Parex je marca 2010 podpisala sporazum z Evropsko investicijsko banko (v nadaljnjem besedilu: EIB) za zagotovitev kreditne linije v višini do 100 milijonov EUR, ki naj bi se uporabila za financiranje malih in srednje velikih podjetij. Kreditna linija naj bi se prenesla na banko Citadele. EIB za to financiranje zahteva državno poroštvo, dokler bo banka Citadele ostala pod naložbenim razredom.

(60)

Banka Citadele bo morda potrebovala tudi dodatna državna poroštva ali likvidnostna sredstva v višini do 88 milijonov LVL (126 milijonov EUR) za neodkupljene euroobveznice, ki zapadejo maja 2011.

(61)

Za državna poroštva velja določitev cen, odobrena v drugi odločbi o reševanju. (23) Določitev cen morebitnih dodatnih državnih poroštev, vključenih v načrt prestrukturiranja, bo temeljila na obstoječem državnem poroštvu (1,048 %) skupaj s stopnjujočo se dodatno provizijo v višini 12,5 bazičnih točk, ki bo uvedena in bo konec vsakega četrtletja zvišana za 12,5 bazičnih točk.

(62)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da bo lastniški kapital (prvega reda), ki je bil vložen v banko Parex v obdobju reševanja, ostal v banki Parex.

(63)

Glede na načrt prestrukturiranja dodaten kapital države ne bo potreben, razen za:

(64)

Posamezni zneski kapitala prvega reda, ki naj bi ga država zagotovila banki Parex po različnih scenarijih, so prikazani v preglednicah 8 in 9.

Preglednica 8

Načrtovana kapitalizacija depozitov države v banki Parex

Preglednica 9

Odložene/kapitalizirane obresti za sredstva državne zakladnice v banki Parex

(65)

Latvija se je zavezala, da najvišji skupni znesek kapitala, dodeljenega banki Parex, ne bo presegel 218,7 milijona LVL in da po koncu […] banki Parex neposredno ali posredno ne bo zagotovila dodatnega kapitala v nobeni obliki.

(66)

Načrtovano poplačilo glavnice depozitov države in obresti s strani banke Parex je prikazano v preglednici 10.

Preglednica 10

Načrtovano poplačilo glavnice depozitov države in obresti s strani banke Parex

(67)

Pomoč za reševanje v obliki podrejenega posojila (kapital drugega reda) bo prenesena na banko Citadele. Nadomestilo je bilo določeno v drugi in tretji odločbi o reševanju, (24) in sicer na podlagi Priporočil Evropske centralne banke z dne 20. novembra 2008 o določanju cene za rekapitalizacijo. Od decembra 2009 je fiksna obrestna mera za podrejena posojila znašala […] %, po februarju 2010 pa se je zvišala na […] %.

(68)

Država banki Parex ob ali po razcepitvi ni oziroma ne bo zagotovila kapitala drugega reda.

(69)

Kot je opisano v uvodnih izjavah (27)–(32), bodo nekatera sredstva z banke Parex prenesena na banko Citadele, ki bo nadaljevala nekatere dejavnosti banke Parex, medtem ko bodo sekundarna in nedonosna sredstva ostala v banki Parex. Za sredstva, ki bodo ostala v banki Parex, bi država po zadržanih ocenah na podlagi najslabšega možnega scenarija utrpela izgubo v višini [200-400] milijonov LVL in [50-300] milijonov LVL po osnovnem scenariju. Izgube bi znašale približno [20-50] % knjigovodske vrednosti sredstev (v višini 814 milijonov LVL) po najslabšem možnem scenariju in približno […] % po osnovnem scenariju. Po podatkih o rezervacijah bi bilo znižanje nominalne vrednosti sredstev še večje.

(70)

Posamezne ocene neporavnanih obveznosti in izgubljenega državnega kapitala po likvidaciji sredstev v banki Parex so prikazane v preglednici 11.

Preglednica 11

Neporavnane obveznosti in izgubljen državni kapital po likvidaciji sredstev v banki Parex

(71)

Da bi Komisija ugotovila, ali je pomoč za prestrukturiranje bankama Citadele in Parex združljiva z notranjim trgom, je Latvija 3. septembra 2010 predložila dokument „Zaveze Evropski komisiji“, ki so ga podpisale Latvija ter banki Citadele in Parex, vsebuje pa zaveze za zagotovitev popolnega izvajanja načrta prestrukturiranja in omejitev izkrivljanja konkurence, ki bi bilo posledica pomoči za prestrukturiranje (v nadaljnjem besedilu: zaveze). Glavne zaveze so opisane spodaj.

(72)

Zaveza o odprodaji posojil SND. Banka Citadele bo odprodala ali poskrbela za odprodajo posojil SND kupcu do […] in pod prodajnimi pogoji, ki jih bo odobrila Komisija. Za izvedbo odprodaje bo banka Citadele poiskala kupca in sklenila dokončno zavezujočo kupoprodajno pogodbo za prodajo posojil SND najpozneje do […]. Če banka Citadele do tega datuma ne bo sklenila take pogodbe, bo upravitelju odprodaje podelila izključno pooblastilo za prodajo posojil SND do […].

(73)

Zaveza o odprodaji dejavnosti upravljanja premoženja. Dejavnost upravljanja premoženja bo do […] kupcu odprodana kot delujoče podjetje in pod pogoji, ki jih bo odobrila Komisija. Zato mora najpozneje do […]:

Če dejavnost upravljanja premoženja ne bo odprodana skupaj z banko Citadele ali ločeno do […], bo banka Citadele upravitelju odprodaje podelila izključno pooblastilo za prodajo dejavnosti upravljanja premoženja ločeno od preostalega dela banke Citadele do […].

(74)

Ohranitev uspešnega poslovanja, tržnosti in konkurenčnosti. Banka Citadele bo do dokončne prodaje dejavnosti upravljanja premoženja ohranila gospodarsko uspešnost poslovanja, tržnost in konkurenčnost dejavnosti upravljanja premoženja v skladu z dobro poslovno prakso in bo čim bolj zmanjšala tveganja za izgubo svojega konkurenčnega potenciala.

(75)

Obveznost ločenega upravljanja. Banka Citadele bo dejavnost upravljanja premoženja do njene dokončne prodaje upravljala ločeno od dejavnosti, ki jih bo obdržala, in zagotovila, da ključno osebje iz dejavnosti upravljanja premoženja ne bo vključeno v nobeno od obdržanih dejavnosti in obratno. Banka Citadele bo imenovala skrbnika za ločeno upravljanje, ki bo pod nadzorom skrbnika za spremljanje odgovoren za nadzor nad vodenjem dejavnosti upravljanja premoženja. Skrbnik za ločeno upravljanje bo dejavnost upravljanja premoženja upravljal ločeno in v najboljšem interesu dejavnosti, da bi zagotovil njeno nadaljnjo gospodarsko uspešnost, tržnost in konkurenčnost ter njeno neodvisnost od dejavnosti, ki jih bo obdržala banka Citadele.

(76)

Zaveza o prodaji banke Citadele. Latvija bo odprodala ali poskrbela za odprodajo banke Citadele kupcu do 31. decembra 2015 in pod prodajnimi pogoji, ki jih bo odobrila Komisija. Latvija bo za izvedbo odprodaje poiskala kupca in sklenila dokončno zavezujočo kupoprodajno pogodbo za prodajo banke Citadele najpozneje do 31. decembra 2014. Latvija mora za uresničitev te zaveze prodati vse neposredne in posredne deleže (vključno prek javnih podjetij) v banki Citadele. Če Latvija do 31. decembra 2014 ne bo sklenila take pogodbe, bo skrbniku za odprodajo podelila izključno pooblastilo za prodajo banke Citadele do 31. decembra 2015.

(77)

Omejevanje dejavnosti novih posojil in depozitov v baltskih državah. Banka Citadele in njena povezana podjetja v Latviji, Litvi in Estoniji bodo:

omejili na najvišje dovoljene zneske iz preglednic 12–17.

Latvijski trg

Preglednica 12

Omejevanje posojil v Latviji

Preglednica 13

Omejevanje stanja depozitov v Latviji

Litovski trg

Preglednica 14

Omejevanje posojil v Litvi

Preglednica 15

Omejevanje skupnega stanja depozitov v Litvi

Estonski trg

Preglednica 16

Omejevanje posojil v Estoniji

Preglednica 17

Omejevanje skupnega stanja depozitov v Estoniji

(78)

Omejevanje depozitov za nemške in švedske podružnice. Banka Citadele bo svoje stanje depozitov v nemških in švedskih podružnicah v smislu obsega in posameznih tržnih deležev omejila na najvišje dovoljene zneske, določene v preglednicah 18 in 19.

Preglednica 18

Omejevanje skupnega stanja depozitov za nemško podružnico

Preglednica 19

Omejevanje skupnega stanja depozitov za švedsko podružnico

(79)

Nobenega povečanja števila podružnic: Banka Citadele ne bo povečala skupnega števila podružnic. To pa ne pomeni, da banka Citadele svojih podružnic ne more prerazporediti.

(80)

Zaveze iz uvodnih izjav (77)–(79) veljajo do popolnega vračila državne pomoči v obliki likvidnostnih ukrepov, ki jih je Latvija izvedla v korist banke Citadele, in dokončne prodaje banke Citadele ali najpozneje do […]. Če bo dejavnost upravljanja premoženja prodana ločeno od preostalega dela banke Citadele, bo omejevanje posojil in depozitov v okviru upravljanja zasebnega kapitala (del dejavnosti upravljanja premoženja), navedeno v uvodni izjavi (77), prenehalo veljati po dokončni ločeni prodaji dejavnosti upravljanja premoženja.

(81)

Nadomestilo v zvezi z ukrepom finančne pomoči za oslabljena sredstva: Banka Citadele bo Latviji plačala nadomestilo za finančno pomoč za oslabljena sredstva do višine ocenjenih izgub, ki naj bi jih Latvija utrpela po najslabšem možnem scenariju in pomenijo vsoto likvidnostnih ukrepov Latvije, ki bi bili lahko izgubljeni ob dokončnem unovčenju sredstev ([100-200] milijonov LVL), in načrtovanega skupnega kapitala, ki naj bi se banki Parex zagotovil po datumu prenosa ([…] milijonov LVL). Nadomestilo ima obliko stroškov v izkazu poslovnega izida, to je pred določitvijo letnega neto dohodka. Nadomestilo je treba plačati za vsako leto, v katerem količnik kapitalske ustreznosti banke Citadele na samostojni podlagi ni nižji od 12 %, količnik kapitalske ustreznosti na ravni skupine pa ni nižji od 8 %, razen če bi zaradi zadevnega zneska banka Citadele v zadevnem letu morala izkazati izgube. Ta zaveza bo veljala do dokončne prodaje banke Citadele.

(82)

Prepoved prevzemov. Banka Citadele se bo vzdržala prevzemov finančnih in nefinančnih institucij do popolnega vračila pomoči za prestrukturiranje v obliki likvidnostnih ukrepov, ki jih je Latvija zagotovila banki Citadele, in do dokončne prodaje banke Citadele.

(83)

Nobenih novih posojil SND. Banka Citadele do dokončne odprodaje posojil SND ne bo dajala novih posojil strankam iz držav SND in strankam, katerih končni upravičenci so iz držav SND. Banka Citadele in njena povezana podjetja bodo lahko dodeljevali sredstva samo, če bo formalna posojilna pogodba podpisana pred datumom prenosa. Banka Citadele bo prenehala dodeljevati nova posojila za poplačilo obstoječih posojil, razen če bo to nujno za ohranitev ali povečanje verjetnosti, da bodo banka Citadele ali njena povezana podjetja poplačani za neodplačana posojila. Poleg tega bodo taka posojila omejena na največ 2 % posojilnega portfelja iz predhodnega leta.

(84)

Nobenih novih dejavnosti. Banka Parex in njena povezana podjetja ne bodo izvajali novih dejavnosti, ki niso nujne za njeno glavno nalogo upravljanja sredstev in njihove poznejše prodaje.

(85)

Banka Parex in njena povezana podjetja bodo prenehali:

(86)

Banka Parex in njena povezana podjetja bodo postopoma ukinili ali odprodali vse lizinške dejavnosti do […].

(87)

Najvišji skupni znesek kapitala, ki ga bo Latvija neposredno ali posredno zagotovila banki Parex v kakršni koli obliki, ne bo presegel 218,7 milijona LVL. Latvija banki Parex neposredno ali posredno ne bo zagotovila dodatnega kapitala v nobeni obliki po […].

(88)

Prepoved dividend in kuponov. Banki Citadele in Parex ter njuna povezana podjetja vlagateljem ne bodo plačali dividend ali kuponov za obstoječe kapitalske instrumente (vključno s prednostnimi delnicami, delnicami razreda B ter instrumenti višjega in nižjega drugega reda) ali uveljavljali pravic do njihovega vpoklica, razen če bodo k temu zakonsko obvezani. Ta zaveza pa ne velja za kapital, ki je v neposredni ali posredni lasti Latvije, in kapital, ki ga imata banki Citadele in Parex v svojih povezanih podjetjih.

(89)

Nobenega sklicevanja na podporo države pri oglaševanju. Banki Citadele in Parex dodelitve državne pomoči, državnega lastništva ali katerih koli konkurenčnih prednosti, ki kakor koli izhajajo iz take pomoči ali lastništva, ne bosta uporabili za namene oglaševanja.

(90)

Zaveze iz uvodnih izjav (88)–(89) za banko Citadele veljajo do popolnega vračila državne pomoči v obliki likvidnostnih ukrepov, ki jih je Latvija izvedla v korist banke Citadele, in dokončne prodaje banke Citadele.

(91)

Ločitev bank Citadele in Parex: Poslovanje bank Citadele in Parex bo popolnoma ločeno najpozneje do 1. avgusta 2011, razen nekaterih dejavnosti in upravljanja informacijske tehnologije ter upravljanja posojil SND. Za to storitev se bo zaračunavala tržno naravnana provizija.

(92)

Skrbniki. Imenovan bo skrbnik za spremljanje, ki bo izvajal naloge, podrobno določene v razdelku F zavez.

(93)

Če Latvija ali banka Citadele en mesec pred iztekom obdobij, navedenih v uvodnih izjavah (72), (73) in (76), ne skleneta zavezujoče kupoprodajne pogodbe, se bo imenoval skrbnik za odprodajo, ki bo izvedel naloge, podrobno določene v razdelku F zavez.

(94)

Skrbniki bodo delovali neodvisno od bank Citadele in Parex ter Latvije, imeli bodo potrebno usposobljenost za izpolnitev svojih nalog in ne bodo v navzkrižju interesov niti mu ne bodo izpostavljeni.

(95)

Komisija bo imela diskrecijsko pravico, da potrdi ali zavrne predlagane skrbnike ter potrdi predlagane naloge, pri čemer lahko izvede vse spremembe, ki se ji zdijo potrebne, da lahko skrbniki izpolnijo svoje obveznosti.

(96)

Skrbnik(-i) bo(-do) prevzel(-i) svoje točno določene naloge za zagotovitev upoštevanja zavez. Komisija lahko na svojo pobudo ali na zahtevo skrbnika, Latvije in bank Citadele ali Parex da skrbniku kakršna koli navodila ali napotke za zagotovitev upoštevanja pogojev in obveznosti, navedenih v tem sklepu, ter zavez.

(97)

Komisija je v tej zadevi začela formalni postopek preiskave v zvezi s prvotnim načrtom prestrukturiranja, predloženim 11. maja 2009, ker je med drugim dvomila, da je prvotni načrt prestrukturiranja ustrezen za zagotovitev ponovne vzpostavitve dolgoročno uspešnega poslovanja banke brez nadaljnje podpore države.

(98)

Nejasno je bilo, kako in kdaj naj bi banka Parex ponovno izpolnjevala ustrezne regulativne zahteve. V prvotnem načrtu tudi niso bili ustrezno obravnavani dejavniki tveganja (vključno z izpostavljenostjo posojilojemalcem iz držav, ki niso članice OECD), ki so bili ugotovljeni v poročilu o skrbnem pregledu poslovanja, predloženim skupaj z načrtom prestrukturiranja. Poleg tega se je zdelo, da prvotni načrt temelji na precej optimističnih domnevah glede prihodnjih poslovnih razmer. Komisija je imela pomisleke o tem, ali bi banki uspelo odpraviti omejitve dvigovanja depozitov. Ne glede na likvidnostne omejitve je prvotni načrt očitno temeljil na širitveni poslovni strategiji za vse posojilne segmente in ni določal opustitve ali znatnega zmanjšanja bolj tveganih dejavnosti, kot je dajanje posojil premožnim posameznikom v državah SND. Glede takrat predvidene širitve obsega depozitov in dejavnosti dvigovanja depozitov se je dvomilo, ali je načrt realističen in stroškovno učinkovit. Poleg tega latvijski organi na tej stopnji niso predložili rezultatov testov izjemnih situacij. Komisija je zato v odločitvi o začetku postopka latvijske organe pozvala, naj znova pretehtajo celotno predlagano poslovno strategijo za banko Parex.

(99)

V načrtu je bila predvidena strategija širitve poslovanja, ki je očitno večinoma temeljila na agresivni cenovni in tržni politiki, s katero bi na podlagi konkurenčne prednosti banke zaradi dodelitve državne pomoči znova pridobili izgubljene tržne deleže. Ni pa vključeval ustreznih ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence.

(100)

Glede porazdelitve bremena/lastnega prispevka v prvotnem načrtu ni bilo jasnih informacij o skupnem znesku zaprošene državne podpore in lastnem prispevku banke Parex. Komisija je dvomila, da je prvotni načrt naravnan, tako da je pomoč omejena na najnižjo raven. Banka bi po vseh scenarijih tudi ob koncu obdobja prestrukturiranja ostala še naprej odvisna od likvidnostnih posojil ali poroštev države. Komisija je morala v teh okoliščinah še proučiti, za koliko bi bilo mogoče finančne potrebe banke Parex zmanjšati z večjo usmeritvijo na glavne dejavnosti in splošnim nadaljnjim zmanjšanjem velikosti banke.

(101)

Komisija v predpisanem roku ni prejela pripomb zainteresiranih tretjih oseb glede odločitve o začetku postopka.

(102)

Latvijski organi so v odgovor na odločitev o začetku postopka predložili spremenjen načrt prestrukturiranja z dne 4. septembra 2009, v katerem so s spremembo strategije prestrukturiranja za banko Parex skušali odpraviti številne dvome, ki jih je navedla Komisija. Vsebina načrta je opisana v razdelku 3.2. Ta načrt je bil po dokončni odločitvi o razcepitvi banke Parex zamenjan s končnim načrtom prestrukturiranja, predloženim 7. julija 2010.

(103)

Komisija je po izteku predpisanega roka prejela dopisa z dne 15. junija in 13. julija 2010, ki sta ju poslala nekdanja večinska delničarja banke Parex. Poleg tega je Komisija prejela dopisa poslancev latvijskega parlamenta z dne 22. junija in 1. julija 2010. Glavno vprašanje, izpostavljeno v dopisih z dne 15. junija in 13. julija 2010, se je nanašalo na odločanje med „slabim“ in „dobrim“ scenarijem za prestrukturiranje banke. V dopisih z dne 22. in 1. julija so bile poudarjene posledice, ki bi jih lahko imele izbrana strategija za banko Parex in takratne zakonodajne pobude glede na latvijski pravni sistem.

(104)

Komisija opozarja, da je vprašanja, na katera so ti dopisi opozorili, po potrebi upoštevala pri oceni končnega načrta prestrukturiranja, če so bila upoštevna in je zadeva spadala v njeno pristojnost.

(105)

Komisija mora oceniti, ali zadevni ukrepi pomenijo državno pomoč. Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(106)

Komisija navaja, da je glede reševalnih ukrepov v obliki poroštva, likvidnostne podpore in dokapitalizacije v korist banke Parex, ki se ohranijo tudi po razcepitvi banke Parex med fazo prestrukturiranja, že v prvi odločbi o reševanju (27) ugotovila, da ti ukrepi pomenijo državno pomoč. Komisija nima razloga, da bi v zvezi s tem spremenila svojo prejšnjo oceno. Ker ima koristi od teh ukrepov znaten del gospodarske dejavnosti, ki jo je prej izvajala banka Parex in jo nadaljuje banka Citadele, prav tako pomenijo tudi državno pomoč banki Citadele.

(107)

Ukrepe pomoči, opisane v uvodnih izjavah (63) in (69), Latvija izvaja za prestrukturiranje banke Parex, ki se je in se deloma še vedno ukvarja s čezmejnimi in mednarodnimi dejavnostmi. Tudi banka Citadele, ki prevzame gospodarske dejavnosti banke Parex, je in bo dejavna na trgih, odprtih za mednarodno konkurenco. Zato bi kakršno koli dajanje prednosti z zagotovitvijo državnih sredstev oviralo konkurenco v bančnem sektorju in vplivalo na trgovino v Uniji. Poleg tega so zadevni ukrepi selektivni, saj koristijo samo bankama Citadele in Parex ter so financirani iz državnih sredstev. Vlagatelj pod tržnimi pogoji v sedanjih razmerah finančne krize in glede na finančne težave banke Parex ne bi dodelil takih ukrepov pod primerljivimi pogoji.

(108)

Poleg tega se glede ukrepov kapitalizacije šteje, da vlagatelj pod tržnimi pogoji pričakuje, da bo donos sorazmeren s tveganjem, prevzetim za zadevno naložbo. To še zlasti velja za banko Citadele, ki trenutno nima bonitetne ocene in je v okviru prestrukturiranja nastala iz banke v težavah.

(109)

Prenos sredstev iz banke Parex v banko Citadele na podlagi scenarija izločitve zdrave dejavnosti podjetja (glej uvodno izjavo (69)) se šteje za ukrep finančne pomoči za oslabljena sredstva, ker je novoustanovljeni banki (banki Citadele) odvzeto breme potencialnih izgub sekundarnih in nedonosnih sredstev, ki so ostala v banki Parex. Ta razbremenitev banki Citadele posledično omogoča, da se izogne poznejšemu izčrpanju svojega kapitala. Zato zadevni ukrep daje prednost banki Citadele.

(110)

Ukrep finančne pomoči za oslabljena sredstva je financiran iz državnih sredstev, saj bo Latvija glede na končni načrt prestrukturiranja banki Parex zagotovila kapital v višini do 218,7 milijona LVL do […], ki skupaj z neporavnanimi depoziti v znesku [100-200] milijonov LVL morda ne bo poplačan do konca predvidenega […] obdobja (glej preglednico 11 zgoraj).

(111)

Glede na navedeno se šteje, da tudi nadaljnja dokapitalizacija ob razcepitvi v obliki kapitalskega vložka v banko Citadele v višini 103 milijone LVL, pretvorba državnih depozitov in obresti na te depozite v banki Parex do razcepitve in po njej (glej uvodno izjavo (63)) in ukrep finančne pomoči za oslabljena sredstva (glej uvodno izjavo (69)) pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(112)

Komisija lahko na podlagi člena 107(3)(b) PDEU ugotovi, da je pomoč združljiva s skupnim trgom, če se nameni za „odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. Kot je bilo navedeno že v odločitvi o začetku postopka, Komisija meni, da se člen 107(3)(b) PDEU zaradi sistemskega pomena banke Parex v tem primeru lahko uporabi in da je treba priglašene ukrepe pomoči oceniti na tej podlagi.

(113)

Na podlagi treh sporočil (28), sprejetih v okviru trenutne finančne krize, ki so se uporabljala ob sprejetju odločitve, je bil v odločitvi o začetku postopka primer predhodno preučen v skladu z načeli Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (29), pri čemer so se upoštevale posebnosti krize na finančnih trgih.

(114)

Čeprav se je Komisija v odločitvi o začetku postopka sklicevala na Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, je v točki 49 Sporočila o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o prestrukturiranju) (30) pojasnila, da bo vsako pomoč, ki ji bo priglašena do 31. decembra 2010, ocenila kot pomoč za prestrukturiranje bankam na podlagi Sporočila o prestrukturiranju in ne na podlagi Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(115)

Tudi ukrep finančne pomoči za oslabljena sredstva bi bilo treba oceniti na podlagi Sporočila o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (31) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o oslabljenih sredstvih).

(116)

V okviru prve odločbe o reševanju (kar je bilo pozneje med drugim potrjeno v odločitvi o začetku postopka) je bilo že ugotovljeno, da je banka Parex ustanova v težavah in da je zato potrebno poglobljeno prestrukturiranje banke.

(117)

Kot je bilo opozorjeno že v uvodnih izjavah (109), (108) in (111), se lahko transakcija v zvezi s prenosom sredstev z banke Parex na banko Citadele šteje za ukrep finančne pomoči za oslabljena sredstva. Država bo pokrila znaten delež izgub iz sekundarnih in nedonosnih sredstev.

(118)

Posebni pogoji, ki se uporabljajo za ukrepe finančne pomoči za oslabljena sredstva, so navedeni v Sporočilu o oslabljenih sredstvih. V skladu z razdelkom 5.2 tega sporočila mora ukrep finančne pomoči zagotoviti vnaprejšnjo preglednost in omogočiti ustrezno porazdelitev bremena, ki ji sledi pravilno vrednotenje upravičenih sredstev in ustrezno plačilo državi, tako da ukrep finančne pomoči za oslabljena sredstva zagotovi odgovornost delničarjev in neupravičeno ne izkrivlja konkurence.

(119)

Ta primer se na splošno od podobnih transakcij (32) razlikuje v pozitivnem smislu, saj Latvija ne bo pokrila vseh izgub iz portfelja oslabljenih sredstev. Namesto tega je pokritje izgub zagotovljeno samo do najvišjega zneska in v obsegu, ki je potreben, da postane banka Parex kapitalsko ustrezna do […]. Po scenarijih razdelitve sredstev, kjer je kot v tem primeru izbrana metoda izločitve zdrave dejavnosti podjetja, breme izgub sekundarnih in nedonosnih sredstev deloma krijejo tudi nekdanja večinska delničarja in stari manjšinski delničarji. Ta metoda je z vidika državne pomoči ocenjena pozitivno, saj do določene mere omejuje potrebo po popolnem vrednotenju obsega oslabljenih sredstev.

(120)

V skladu s Sporočilom o oslabljenih sredstvih bi bilo treba oceniti primernost cene ob prenosu in nadomestila. V obravnavanem primeru je jasno, da je knjigovodska vrednost sredstev, ki so ostala v banki Parex, višja od njihove tržne vrednosti, zato pomeni državno pomoč za banko Citadele, kot je bilo ugotovljeno že v uvodnih izjavah (109)–(111).

(121)

V skladu s točkama 23 in 41 Sporočila o oslabljenih sredstvih mora cena ob prenosu v okviru ukrepov odkupa sredstev temeljiti na njihovi osnovni dolgoročni ekonomski vrednosti. Dobra banka bi torej morala po scenariju izločitve zdrave dejavnosti podjetja načeloma pokriti razliko med vrednostjo ob prenosu in realno ekonomsko vrednostjo. Če to ni možno zaradi izognitve tehnični plačilni nesposobnosti, bi bilo treba to razliko povrniti na primer z vračilom neupravičeno prejetih sredstev.

(122)

V obravnavanem primeru, kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi (69), bi zadržan pristop na podlagi najslabšega možnega scenarija državi povzročil izgubo v višini [med 100 in 400] milijoni LVL; po osnovnem scenariju pa bi država utrpela za […] milijonov LVL izgub. Ker je večina posojil zavarovanih, se ta vrednotenja dolgoročne ekonomske vrednosti sredstev v finančnih napovedih ne zdijo preveč optimistična. Če bi lahko banka Citadele te izgube v celoti pokrila, bi bil ukrep enak prenosu sredstev po realni ekonomski vrednosti.

(123)

Komisija v skladu z razdelkom 5.2 Sporočila o oslabljenih sredstvih prav tako meni, da bi morala banka Citadele plačati primerno nadomestilo za kapitalsko pomoč na podlagi ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva.

(124)

Cilj zahteve za nadomestilo (po potrebi vključno z vračilom neupravičeno prejetih sredstev) je dvojen: zagotoviti porazdelitev bremena in enake konkurenčne pogoje (to je čim bolj zmanjšati izkrivljanje konkurence).

(125)

Komisija glede na ocenjeni učinek finančne pomoči za oslabljena sredstva in pričakovani neto dohodek (glej preglednici 3 in 4 zgoraj) meni, da banka Citadele ne bo mogla plačati zahtevanega nadomestila (vključno s popolnim vračilom neupravičeno prejetih sredstev) za finančno pomoč za oslabljena sredstva in hkrati ponovno vzpostaviti uspešnega poslovanja. Kljub temu bi ji moral pričakovani neto dohodek omogočiti plačilo vsaj dela nadomestila, ko bo spet postala dobičkonosna in kapitalsko ustrezna.

(126)

Komisija zato pozdravlja zavezo Latvije, v okviru katere bo banka Citadele plačala državi nadomestilo za finančno pomoč za oslabljena sredstva do višine ocenjenih izgub po najslabšem možnem scenariju, ki je vsota depozitov države, ki naj bi bili izgubljeni ob koncu unovčenja sredstev ([med 100 in 200] milijonov LVL), in državnih ukrepov dokapitalizacije ([…] milijonov LVL). Plačilo nadomestila bo v izkazu poslovnega izida prikazano kot odhodek, to je pred določitvijo letnega neto dobička, plačati pa ga bo treba za vsako leto, v katerem količnik kapitalske ustreznosti banke Citadele ne bo nižji od 12 %, in do višine zneska, na podlagi katerega banka Citadele ne bi bila primorana izkazati izgub v zadevnem letu. Ta zaveza bo veljala do dokončne prodaje banke Citadele (glej uvodno izjavo (81)). Komisija na splošno meni, da ta mehanizem, kolikor je le mogoče, zagotavlja prispevek banke Citadele k stroškom, ki izhajajo iz […].

(127)

Ker pa nadomestilo in vračilo neupravičeno prejetih sredstev morda ne bosta tako visoka, kot je določeno v Sporočilu o oslabljenih sredstvih, se v točki 41 Sporočila o oslabljenih sredstvih zahteva obsežno prestrukturiranje. To prestrukturiranje mora vključevati predvsem znatno omejitev velikosti banke v težavah, kar je protiutež dejstvu, da banka Citadele ne bo pokrila vseh izgub in ne bo v celoti plačala ustreznega nadomestila.

(128)

Da bi ugotovili, ali prestrukturiranje zadostuje, ga je treba oceniti z vidika ciljev nadomestila in vračila neupravičeno prejetih sredstev, to je porazdelitve bremena in omilitve izkrivljanja konkurence. Zlasti je treba ugotoviti, ali se zadostna porazdelitev bremena doseže z drugimi sredstvi in ali je izkrivljanje konkurence omejeno s preverjanjem tržnega položaja in velikostjo banke Citadele. Pri tej oceni bo treba upoštevati še druge ukrepe pomoči, od katerih sta imeli korist banki Parex in Citadele, izražena pa je v delu tega sklepa, v katerem je proučena skladnost ukrepov pomoči s Sporočilom o prestrukturiranju (glej uvodno izjavo (144) in naslednje).

(129)

Banka Parex bo po razcepitvi ločena in organizacijsko neodvisna od banke Citadele, kot se zahteva v razdelku 5.6 Sporočila o oslabljenih sredstvih.

(130)

Skratka, Komisija meni, da je obravnavani primer v skladu s Sporočilom o oslabljenih sredstvih.

(131)

Sporočilo o prestrukturiranju določa pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo pri prestrukturiranju finančnih ustanov v sedanji krizi. Da bi bilo prestrukturiranje finančne ustanove v sedanji krizi združljivo s členom 107(3)(b) PDEU, mora to prestrukturiranje:

(132)

V razdelku 2 Sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora država predložiti usklajen, celovit in podroben načrt prestrukturiranja. Dokazati mora, da bo banka brez državne pomoči čim prej ponovno vzpostavila uspešno poslovanje. Načrt prestrukturiranja mora opredeliti vzroke za težave banke in njene lastne slabosti ter opisati, kako bodo predlagani ukrepi prestrukturiranja pripomogli k reševanju temeljnih problemov banke.

(133)

Končni načrt prestrukturiranja, ki ga je predložila Latvija, je v skladu z zahtevami iz točke 11 Sporočila o prestrukturiranju usklajen, celovit in podroben. Zagotavlja podrobne informacije o poslovnem modelu, izhodiščnih predpostavkah in iz tega izhajajočih finančnih napovedih. V skladu s točko 10 tega sporočila so v načrtu opredeljeni tudi vzroki za težave, v katerih se je znašla banka Parex, zlasti odločitev vodstva za neustrezno poslovno strategijo in nekatere zelo tvegane odločitve (glej razdelek 2.1 in uvodne izjave (38)–(42) tega sklepa). Dejavnosti prestrukturiranja, opisane v končnem načrtu, ustrezno odpravljajo slabosti banke. Pomisleki, ki so bili glede prvotno priglašenega načrta prestrukturiranja navedeni v odločitvi o začetku postopka, so tako v končnem načrtu prestrukturiranja odpravljeni.

(134)

Natančneje, kar zadeva usmeritev poslovnega modela, ki je bil eden od glavnih pomislekov pri odločitvi o začetku postopka, se bo banka Citadele glede na končni načrt prestrukturiranja znova usmerila v tradicionalne poslovne dejavnosti bank v baltskih državah. V skladu s tem se bo banka Citadele osredotočila na svoje glavne dejavnosti, obenem pa se bo umaknila s področij, zaradi katerih so se njene finančne težave še zaostrile. Zlasti se ocenjuje pozitivno, da vse lizinške dejavnosti SND (vključno s hčerinskimi družbami) in nedonosna posojila SND ostanejo v banki Parex. Čeprav so bila donosna posojila SND prenesena na banko Citadele, se je Latvija zavezala, da bodo odprodana in da ne bo dodeljevanja novih posojil v nobeni obliki (glej uvodni izjavi (72) in (83)). Poleg tega bo dejavnost upravljanja premoženja odprodana ločeno od banke Citadele do […] ali prodana skupaj z banko Citadele, če se bo do tega datuma našel vlagatelj za celotno banko (glej uvodno izjavo (73) tega sklepa).

(135)

Dalje, kot je Komisija navedla v odločitvi o začetku postopka, bo obseg novoustanovljene banke Citadele veliko manjši od obsega banke Parex pred krizo. Zmanjšanje velikosti je predvsem posledica razcepitve in odprodaj, ki bodo izvedene. Agresivna širitev na posojilnem in depozitnem trgu, predvidena v prvotnem načrtu prestrukturiranja, je bila v končnem načrtu prestrukturiranja previdno popravljena navzdol in bo omejena v skladu z zavezami Latvije (glej uvodni izjavi (77) in (78)) tega sklepa).

(136)

Spremembe načina upravljanja (glavni delničarji in člani odborov so že bili zamenjani) in korporativnega vodenja banke Citadele ter okrepljena obvladovanje tveganja in nadzor v banki se ocenjujejo pozitivno. Banka Parex je upravne stroške že znižala za 39 %. Pričakovano razmerje med stroški in prihodki banke Citadele se bo leta 2014 znižalo na [med 35 in 55] %, predvsem zaradi optimizacije mreže podružnic in izdatkov za osebje.

(137)

V skladu z zahtevami iz točk 12–15 Sporočila o prestrukturiranju mora biti v končnem načrtu prestrukturiranja tudi prikazano, kako bo banka brez nadaljnje državne pomoči čim prej ponovno vzpostavila uspešno poslovanje. Banka mora biti zlasti sposobna ustvariti ustrezen kapitalski donos, hkrati pa mora pokriti vse stroške tekočega poslovanja in izpolniti ustrezne regulativne zahteve.

(138)

Prvič, v načrtu prestrukturiranja so navedeni podrobni finančni podatki in napovedi za obdobje 2006–2015, prikazane pa so tudi informacije o prihodkih, stroških, oslabitvah, dobičkih in kapitalskem položaju banke. Komisija meni, da predložene napovedi po osnovnem scenariju temeljijo na razumnih osnovnih makroekonomskih predpostavkah (ki so manj optimistične kot tiste v okviru evropske gospodarske napovedi pomladi 2010).

(139)

Banka Citadele pričakuje, da bo leta 2011 vnovič ustvarjala dobiček in v obdobju prestrukturiranja nenehno izboljševala svoje letne rezultate. Leta 2014 naj bi donosnost lastniškega kapitala dosegla [med 18- in 28]-odstotno raven, kar se zdi zadostna raven nadomestila glede na običajne tržne razmere v Latviji. To naj bi bilo primerljivo z 28-odstotno donosnostjo lastniškega kapitala leta 2006 in 20-odstotno donosnostjo leta 2007. Kapitalski deleži banke Citadele in kapitalski deleži skupine še naprej precej presegajo minimalne regulativne zahteve. Glede na trden poslovni model banke in pretekle izkušnje banke Parex, kar zadeva njene glavne dejavnosti, Komisija na podlagi predloženih informacij meni, da so predložene napovedi uresničljive.

(140)

Drugič, Komisija na podlagi testiranja izjemnih situacij, ki ga je izvedla centralna banka (glej uvodno izjavo (45)), meni, da bi banka Citadele prestala scenarij izjemnih situacij brez potrebe po nadaljnji pomoči. Scenarij izjemnih situacij dokazuje, da banka izpolnjuje zahteve glede regulatornega kapitala. Tudi analiza občutljivosti, ki se je uporabila pri testiranju izjemnih situacij, je pokazala, da precej spreminjajoče se gospodarsko okolje ne bi smelo ogroziti poslovne uspešnosti banke.

(141)

Tretjič, omejitve dvigovanja depozitov ne bodo veljale za banko Citadele in upoštevale se bodo vse druge regulativne zahteve. Kar zadeva omejitve dvigovanja depozitov je večina glavnih vlagateljev soglašala, da bodo depozite obdržali v banki še nekaj časa po odpravi omejitev. Ti depoziti so bili uspešno preneseni na banko Citadele (kot je navedeno v preglednici 2). Komisija pozdravlja tudi predlagani model financiranja z nizkim tveganjem, ki se v večji meri opira na dolgoročnejše financiranje in tako odpravlja predhodno vrzel med dospelostjo obveznosti in sredstev.

(142)

Nazadnje načrt določa, da bo banka Citadele likvidnostne ukrepe države tudi po najslabšem možnem scenariju poplačala do 31. decembra 2012. Predvideno poplačilo odpravlja pomisleke iz uvodne izjave 80 odločitve o začetku postopka, da bi bila banka po obdobju prestrukturiranja še naprej odvisna od likvidnostnih ukrepov države. Dalje Komisija opozarja, da bodo državna sredstva v višini 103 milijone LVL, ki so bila ob razcepitvi naložena v banko Citadele, „odplačana“ v skladu z zavezo, ki jo je Latvija prevzela glede prodaje banke Citadele do 31. decembra 2014 (glej uvodno izjavo (76)).

(143)

Komisija glede na navedeno meni, da je novi poslovni model banke Citadele izvedljiv in dolgoročno zdržen. Zato bo lahko prestrukturirana banka samostojno konkurirala na trgu v skladu z zadevnimi regulativnimi zahtevami, njena poslovna uspešnost pa ne bo ogrožena niti v znatno spreminjajočem se okolju. Komisija posledično meni, da načrt prestrukturiranja banke Parex izpolnjuje zahteve iz Sporočila o prestrukturiranju o ponovni vzpostavitvi dolgoročno uspešnega poslovanja.

(144)

V razdelku 3 Sporočila o prestrukturiranju je določeno, da morajo banka in njeni delničarji k prestrukturiranju prispevati največ, kar zmorejo, za omejitev pomoči na najmanjšo potrebno ter odpravo izkrivljanja konkurence in moralnega tveganja. Ta zahteva pomeni, da banke uporabijo lastna sredstva za financiranje prestrukturiranja, na primer s prodajo premoženja, medtem ko morajo izgube banke, če je to mogoče, pokriti delničarji. Pomoč za prestrukturiranje je v točki 23 Sporočila o prestrukturiranju omejena na stroške, potrebne za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja.

(145)

Končni načrt prestrukturiranja ima v nasprotju s prvotnim načrtom, predloženim 11. maja 2009, jasno usmeritev in opušča drago strategijo, ki je bila prvotno predvidena za banko Parex. Ta ciljno usmerjeni pristop je pripomogel k omejitvi potrebne pomoči. V okviru tega se predlagane odprodaje in znižanje bilančne vsote banke Citadele ter postavitev banke Parex v […] ocenjujejo pozitivno. S prihodki od materializacije sredstev se bosta zlasti financiral del stroškov prestrukturiranja in omejila potrebna pomoč. Komisija poudarja, da so latvijski organi predložili podroben časovni razpored načrtovanih odprodaj in se zavezali, da bodo imenovali skrbnika za spremljanje in skrbnika za odprodajo ter tako zagotovili izpolnitev zavez. Komisija v zvezi s prispevkom k stroškom prestrukturiranja z lastnimi sredstvi banke še ugotavlja, da banka izvaja daljnosežne ukrepe zniževanja stroškov.

(146)

Z doslej izvedenimi ukrepi in ukrepi, k izvedbi katerih se je zavezala Latvija, naj bi bila zagotovljena uporaba lastnih sredstev in prispevek zasebnih delničarjev banke Parex k prestrukturiranju.

(147)

Breme nekdanjih večinskih delničarjev je mogoče dokazati z dejstvom, da je Latvija vse njune deleže v banki Parex prevzela po simbolični ceni 2 LVL. Bila sta izločena, zato se zanju lahko šteje, da sta nosila posledice propada banke Parex. Poleg izločitve nekdanjih večinskih delničarjev se je močno zmanjšal delež manjšinskih delničarjev zaradi dokapitalizacije banke, ki sta jo izvedli država in EBOR. Njihov lastniški delež se je s prejšnje 15,2-odstotne ravni znižal na sedanjih 3,7 %, v banki Parex pa bodo ostali tudi po razcepitvi ([…]). Ti ukrepi so pomemben znak v boju proti moralnemu tveganju.

(148)

Poleg tega bodo podrejena posojila starih delničarjev postala podrejene obveznosti v banki Parex. V osnovnem scenariju ni predvideno, da bo izkupiček likvidacije sredstev banke Parex zadoščal še za kaj drugega kot za pokritje prednostnih obveznosti v banki. Ker bodo podrejena posojila dospela v obdobju 2015–2018, država pa naj bi podprla samo kapital banke Parex […], medtem ko prejema ustrezno nadomestilo za depozite države, bodo imetniki podrejenih dolžniških instrumentov verjetno krili izgube kapitala, ki so ga vložili […].

(149)

Moralno tveganje je ustrezno odpravljeno z lastnim prispevkom preteklih delničarjev banke. Načrt prestrukturiranja banke Parex tako določa zadostno porazdelitev bremen in lasten prispevek k prestrukturiranju. Končni načrt prestrukturiranja je zato v skladu z razdelkom 3 Sporočila o prestrukturiranju.

(150)

V razdelku 4 Sporočila o prestrukturiranju se zahteva, naj načrt prestrukturiranja vključuje ukrepe za omilitev izkrivljanja konkurence in zagotovitev konkurenčnega bančnega sektorja. Poleg tega je treba s temi ukrepi zagotoviti, da se državna pomoč ne bo uporabila za financiranje protikonkurenčnega ravnanja.

(151)

Komisija meni, da paket ukrepov iz načrta prestrukturiranja pomeni bistveno izboljšanje v primerjavi s prvotnim načrtom prestrukturiranja in odpravlja pomisleke, ki so bili v zvezi s tem vprašanjem navedeni v odločitvi o začetku postopka. Komisija glede na obsežne odprodaje in tržne omejitve ter zmanjšanje velikosti banke (glej preglednico 20) meni, da načrt prinaša ustrezen paket ukrepov, ki bo pripomogel k ohranitvi enakih konkurenčnih pogojev in konkurenčnih trgov. Prvotna strategija priglašenega načrta, ki je temeljila na širitvi poslovanja in v zvezi s katero so bili v odločitvi o začetku postopka izraženi precejšnji pomisleki, je bila spremenjena, končni načrt prestrukturiranja pa temelji na precejšnjem zmanjšanju velikosti banke, tako v smislu bilančne vsote kot tržnih deležev na njenih ključnih trgih.

Preglednica 20

Zmanjšanje velikosti banke Citadele in njene prisotnosti na ključnih trgih

(152)

Prestrukturiranje banke vključuje precejšnje zmanjšanje prisotnosti banke v ključnih tržnih segmentih. Prvič, kot posledica izvajanja ukrepov prestrukturiranja bo banka Citadele skupni znesek svojih sredstev zmanjšala za približno 60 %, svojo prisotnost na vseh ključnih trgih pa za več kot 50 % v primerjavi z banko Parex pred krizo. Zaradi manjše prisotnosti banke na trgu in predvidenih odprodaj se bodo zadevni tržni segmenti sprostili za konkurente. Drugič, kot je bilo navedeno že v razdelku 2.5, bo banko Citadele Latvija prodala najpozneje do 31. decembra 2014 oziroma skrbnik za odprodajo do 31. decembra 2015, dejavnost upravljanja premoženja pa bo prodana do […] (bodisi v okviru banke Citadele ali ločeno), da bodo dobili morebitno oškodovani konkurenti možnost potegovati se za te dejavnosti. Prodajo je mogoče šteti za ukrep za omejitev izkrivljanja konkurence. (34)

(153)

Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence se štejejo za ustrezne tudi zaradi razmeroma omejene absolutne velikosti banke v prestrukturiranju (približno 2,2 milijarde EUR). Po prestrukturiranju se bodo ohranile samo njene glavne dejavnosti. Najpomembnejša od njih bo prisotnost banke Citadele v Latviji, katere trg je že dokaj skoncentriran in na katerem prevladujejo številne tuje banke. (35) Omejen tržni delež banke Citadele, ki obsega približno [4-7] % posojil in [7-10] % depozitov (glej uvodno izjavo (77)), je mogoče šteti za ustrezno omilitev morebitnega izkrivljanja konkurence, če ga primerjamo z njenim 12-odstotnim tržnim deležem pri posojilih in približno 20-odstotnim deležem pri depozitih pred krizo.

(154)

Prisotnost banke na drugih geografskih trgih je majhna in bo določena z zgornjo mejo, da se še bolj omeji morebitno izkrivljanje konkurence, in sicer ne bo presegla [< 4]-odstotnega tržnega deleža na litovskem posojilnem in depozitnem trgu, [< 1,5]-odstotnega deleža na estonskem posojilnem trgu in [< 2,5]-odstotnega deleža na estonskem depozitnem trgu ter [< 0,5]-odstotnega deleža na švedskem in nemškem depozitnem trgu (glej uvodni izjavi (77) in (78)). Zgornje meje dopuščajo omejeno rast na teh trgih zaradi potrebe banke, da pridobi različne vire financiranja. Zaradi trenutnih makroekonomskih razmer v Latviji je težko privabiti zunanje financiranje. Depoziti latvijskih rezidentov so bistveno nižji od skupnega posojilnega portfelja v tej državi članici. Glavni konkurenti banke prejemajo finančna sredstva od svojih matičnih družb s sedežem v tujini. Zato je razumljivo, da mora banka Citadele nekaj finančne osnove obdržati v tujini (po eno podružnico na Švedskem in v Nemčiji), da bi razširila svojo osnovo za financiranje. Komisija glede na majhno prisotnost banke na teh trgih in potrebo po različnih virih financiranja za zagotovitev uspešnega poslovanja banke meni, da so dogovorjene zgornje meje na teh trgih ustrezne.

(155)

Komisija prav tako pozdravlja prepoved oglaševanja državne podpore, s katero se banki Citadele prepreči, da bi pomoč uporabila za financiranje protikonkurenčnega tržnega ravnanja, in prepoved prevzemov, ki dodatno zagotavlja, da se državna pomoč ne bo uporabila za prevzemanje konkurentov. Poleg tega banka Citadele ne bo povečala števila svojih podružnic.

(156)

Banka Parex in njene hčerinske družbe bodo po razcepitvi dejansko […] v celotni življenjski dobi, ki naj bi trajala osem let. Šteje se, da je to obdobje ustrezno za dokončanje postopkov izterjave in odprodaje sredstev ter hkrati za izognitev prisilni prodaji.

(157)

Čeprav bo banka Parex obdržala dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, niti njej niti njenim hčerinskim družbam ne bo dovoljeno izvajanje novih dejavnosti, razen tistih, ki so nujne za upravljanje in prodajo dodeljenih sredstev. Banka Parex bo zlasti prenehala dodeljevati nova posojila in sprejemati depozite prebivalstva (glej uvodni izjavi (84) in (85)). Poleg tega bo svoje lizinške dejavnosti postopoma ukinila ali odprodala do […].

(158)

Latvija se je zavezala, da bo dodatni kapital strogo omejila v smislu časa ([…]) in obsega (do 218,7 milijona LVL) (glej uvodno izjavo (87)).

(159)

Glede na navedeno se šteje, da je pomoč za banko Parex (po razcepitvi) omejena na najnižjo potrebno za […], s čimer se prepreči nedovoljeno izkrivljanje konkurence.

(160)

Posledično sta obseg in narava predlaganih ukrepov za banki Citadele in Parex, zlasti bistveno zmanjšanje velikosti in prisotnosti na trgu v povezavi s prodajo v razumnem roku, zadostna in ustrezna za preprečitev nedovoljenega izkrivljanja konkurence. Poleg tega bi globina prestrukturiranja v povezavi s prodajo banke Citadele zadostovala za izravnavo morebitnega izkrivljanja konkurence, ki bi morda izhajalo iz potencialno neustreznega nadomestila in vračila neupravičeno prejetih sredstev.

(161)

V točki 46 Sporočila o prestrukturiranju je navedena zahteva, da so za preverjanje ustreznega izvajanja načrta prestrukturiranja potrebna redna podrobna poročila držav članic. Latvijski organi so se zato zavezali, da bodo Komisiji vsakih šest mesecev od datuma tega sklepa predložili taka poročila za banki Citadele in Parex.

(162)

Latvija se je zavezala, da bo imenovala skrbnika za spremljanje, ki bo nadzoroval izpolnjevanje zavez in poročal Komisiji.

(163)

Komisija ugotavlja, da je načrt prestrukturiranja banke Parex, opisan v razdelku 2 tega sklepa, združljiv s členom 107(3)(b) PDEU in izpolnjuje zahteve iz Sporočila o prestrukturiranju v smislu poslovne uspešnosti, porazdelitve bremena in ukrepov za omilitev izkrivljanja konkurence.

(164)

Latvija izjemoma soglaša, da se ta sklep sprejme v angleškem jeziku –

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/52

(1)

Sklep Komisije 2006/197/ES z dne 3. marca 2006 o odobritvi dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo sorte 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljena ali proizvedena, v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003 (2) ne vključuje dajanja na trg krme, proizvedene iz koruze sorte 1507 (DAS-Ø15Ø7-1) (v nadaljnjem besedilu: koruza sorte 1507).

(2)

Krma, proizvedena iz koruze sorte 1507, je bila dana na trg pred dnevom začetka uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003 in prijavljena v skladu s členom 20(1)(b) navedene uredbe.

(3)

Podjetji Pioneer Overseas Corporation, ki deluje v imenu podjetja Pioneer Hi-bred International, in Dow AgroSciences, ki deluje v imenu podjetja Mycogen Seeds, sta 12. aprila 2007 v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 Komisiji skupaj predložili vlogo za podaljšanje odobritve za nadaljnje trženje obstoječe krme, proizvedene iz gensko spremenjene koruze sorte 1507.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljevanju: EFSA) je 11. junija 2009 dala ugodno mnenje v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 in ugotovila, da nove informacije iz vloge in pregled znanstvene literature, ki je bila objavljena po prejšnjem znanstvenem mnenju Odbora EFSA za GSO o koruzi sorte 1507 (3), ne zahtevajo sprememb prejšnjih znanstvenih mnenj o koruzi sorte 1507. Poleg tega je EFSA ponovila prejšnjo ugotovitev, da ni verjetno, da bi koruza sorte 1507 pri predlaganih uporabah imela škodljive učinke na zdravje človeka in živali ali okolje. To vključuje uporabo krme, proizvedene iz koruze sorte 1507 (4).

(5)

EFSA je v svojem mnenju preučila vsa specifična vprašanja in pomisleke držav članic v okviru posvetovanja s pristojnimi nacionalnimi organi, kakor je določeno v členu 18(4) navedene uredbe.

(6)

V pismu z dne 21. januarja 2010 je vlagatelj potrdil seznanjenost z dejstvom, da podaljšanje odobritve za obstoječo krmo, proizvedeno iz koruze sorte 1507, z razširitvijo obsega Sklepa 2006/197/ES, da se vključi takšen proizvod, pomeni, da bo ta skupina proizvodov predmet pravnih določb tega sklepa.

(7)

Na podlagi mnenja EFSA druge posebne zahteve za označevanje krme, proizvedene iz koruze sorte 1507, razen tistih iz člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003, niso potrebne.

(8)

Po mnenju EFSA ni upravičena uvedba posebnih pogojev ali omejitev za dajanje na trg in/ali posebnih pogojev ali omejitev za uporabo in ravnanje, vključno z zahtevami za spremljanje po začetku trženja za uporabo krme, kakor je določeno v členu 18(5)(e) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(9)

Zaradi preglednosti je bil opravljen posvet z vlagateljem o ukrepih iz tega sklepa.

(10)

Ob upoštevanju teh vidikov je treba dovoliti podaljšanje odobritve dajanja na trg obstoječe krme, proizvedene iz gensko spremenjene koruze sorte 1507.

(11)

Ker je splošna praksa, da je odobritev dajanja na trg živil in krme v istem sklepu, je treba podaljšanje odobritve dajanja na trg krme, proizvedene iz koruze sorte 1507, vključiti v Sklep 2006/197/ES. Sklep 2006/197/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik, in zato je Komisija Svetu predložila predlog v zvezi s temi ukrepi. Ker na srečanju 17. marca 2011 Svet ni mogel sprejeti odločitve s kvalificirano večino niti za niti proti predlogu in je sporočil, da so njegovi postopki v zvezi s tem predlogom končani, mora te ukrepe sprejeti Komisija –

1.

Naslov se nadomesti z naslednjim:

2.

Členi 1, 2 in 3 Sklepa 2006/197/ES se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Proizvodi

Ta sklep zajema živila in živilske sestavine, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo sorte 1507 (Zea mays L.), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, ter krmo, proizvedeno iz takšne koruze (proizvodi).

Gensko spremenjeni koruzi sorte 1507 (Zea mays L.), kakor je podrobneje določena v Prilogi k temu sklepu, se dodeli posebni identifikator DAS-Ø15Ø7-1, kot je določen z Uredbo (ES) št. 65/2004.

Člen 2

Dajanje na trg

V skladu s pogoji, določenimi v tem sklepu in Prilogi k Sklepu, je dajanje proizvodov na trg odobreno za namene člena 4(2) in člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Člen 3

Označevanje

Za namen posebnih zahtev za označevanje iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 je ‚ime organizma‘‚koruza‘.“

3.

Priloga se spremeni:

(a)

Pioneer Overseas Corporation, Avenue des Arts 44, B-1040 Bruselj, Belgija ter

(b)

Dow AgroSciences Europe, European Development Centre, 3 Milton Park, Abingdon, Oxon OX14 4RN, Združeno kraljestvo.

—

24. septembra 2004 za dajanje na trg koruze sorte 1507 za uvoz in predelavo;

http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question = EFSA-Q-2004-011

—

19. januarja 2005 za dajanje na trg koruze sorte 1507 za uvoz, predelavo krme in industrijsko predelavo ter gojenje;

http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question = EFSA-Q-2004-072

—

19. januarja 2005 za dajanje na trg koruze sorte 1507 za uporabo v živilih

http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question = EFSA-Q-2004-087

23.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/55

(1)

Družba Monsanto Europe S.A. je 6. februarja 2007 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pristojnemu organu Nizozemske predložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo koruzo MON 89034 × MON 88017, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: vloga).

(2)

Vloga zajema tudi dajanje na trg drugih proizvodov, ki vsebujejo koruzo MON 89034 × MON 88017 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje. Zato vloga v skladu s členom 5(5) in členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003 vključuje podatke in informacije, ki jih zahtevata prilogi III in IV k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (2), ter informacije in ugotovitve o oceni tveganja, opravljeni po načelih iz Priloge II k Direktivi 2001/18/ES. Vloga vključuje tudi načrt spremljanja učinkov na okolje v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 30. marca 2010 dala ugodno mnenje v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003. Menila je, da je koruza MON 89034 × MON 88017 enako varna kot gensko nespremenjena koruza glede možnih učinkov na zdravje človeka in živali ali okolje. Zato je ugotovila, da ni verjetno, da bo dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo koruzo MON 89034 × MON 88017, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, kakor je opisano v vlogi (v nadaljnjem besedilu: proizvodi), imelo škodljive učinke na zdravje ljudi, živali ali okolje (3). EFSA je v mnenju preučila vsa posebna vprašanja in pomisleke držav članic s posvetovanja s pristojnimi nacionalnimi organi v skladu s členom 6(4) in členom 18(4) navedene uredbe.

(4)

EFSA je v mnenju tudi ugotovila, da je načrt spremljanja okolja, sestavljen iz splošnega načrta spremljanja, ki ga je predložil vložnik, v skladu s predvideno uporabo proizvodov.

(5)

Ob upoštevanju teh vidikov je treba te proizvode odobriti.

(6)

Vsakemu gensko spremenjenemu organizmu je treba dodeliti poseben identifikator v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (4).

(7)

Na podlagi mnenja EFSA za živila, živilske sestavine in krmo, ki vsebujejo koruzo MON 89034 × MON 88017, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, niso potrebne nobene druge zahteve za označevanje, razen zahtev iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Da se zagotovi uporaba proizvodov v mejah odobritve iz tega sklepa, je treba pri označevanju krme, ki vsebuje GSO ali je iz njega sestavljena, ter drugih proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo GSO ali so iz njega sestavljeni in za katere je bila predložena vloga za odobritev, jasno navesti, da se zadevni proizvodi ne smejo uporabljati za gojenje.

(8)

Člen 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (5) določa zahteve za označevanje proizvodov, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljeni. Zahteve za sledljivost proizvodov, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljeni, so določene v odstavkih 1 do 5 člena 4, zahteve za živila in krmo, proizvedene iz GSO, pa so določene v členu 5 navedene uredbe.

(9)

Imetnik odobritve mora predložiti letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti iz načrta spremljanja za okoljske učinke. Navedeni rezultati se predstavijo v skladu z Odločbo Komisije 2009/770/ES z dne 13. oktobra 2009 o določitvi standardnih obrazcev za poročanje o rezultatih spremljanja namernega sproščanja gensko spremenjenih organizmov v okolje, kot proizvodov ali v proizvodih, namenjenih dajanju v promet, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). Na podlagi mnenja EFSA tudi ni utemeljena uvedba posebnih pogojev ali omejitev pri dajanju na trg in/ali posebnih pogojev ali omejitev pri uporabi in ravnanju, vključno z zahtevami za spremljanje uporabe živila in krme po dajanju na trg, ali posebnih pogojev za varstvo posebnih ekosistemov/okolja in/ali geografskih območij v skladu s členom 6(5)(e) in členom 18(5)(e) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(10)

Vse relevantne informacije o odobritvi proizvodov je treba vnesti v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo, kakor določa Uredba (ES) št. 1829/2003.

(11)

O tem sklepu je treba prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti obvestiti podpisnice Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti v skladu s členom 9(1) in členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (7).

(12)

O ukrepih iz tega sklepa je bil opravljen posvet z vlagateljem.

(13)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik, in zato je Komisija Svetu predložila predlog v zvezi s temi ukrepi. Na sestanku dne 17. marca 2011 Svet ni mogel sprejeti odločitve s kvalificirano večino niti za predlog niti proti njemu in je sporočil, da je njegov postopek v zvezi s tem predlogom končan, zato te predloge sprejme Komisija –

(a)

živila in živilske sestavine, ki vsebujejo koruzo MON-89Ø34-3xMON-88Ø17-3, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni;

(b)

krma, ki vsebuje koruzo MON-89Ø34-3xMON-88Ø17-3, je iz nje sestavljena ali proizvedena;

(c)

proizvodi, ki niso živila in krma ter vsebujejo koruzo MON-89Ø34-3xMON-88Ø17-3 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje.