ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2011.149.slv

Uradni list

Evropske unije

L 149

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 54
8. junij 2011


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 550/2011 z dne 7. junija 2011 o določanju nekaterih omejitev glede uporabe mednarodnih dobropisov iz projektov v zvezi z industrijskimi plini, skladno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 551/2011 z dne 31. maja 2011 o prepovedi ribolova na modrega lenga v vodah EU in mednarodnih vodah območij Vb, VI in VII s plovili, ki plujejo pod zastavo Nemčije

4

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 552/2011 z dne 1. junija 2011 o prepovedi ribolova na črnega morskega meča v vodah EU in mednarodnih vodah območij V, VI, VII in XII s plovili, ki plujejo pod zastavo Nemčije

6

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 553/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

8

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta 2011/332/SZVP z dne 7. junija 2011 o spremembi Sklepa 2011/137/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji

10

 

 

2011/333/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 7. junija 2011 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje kopirnemu in grafičnemu papirju (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 3751)  ( 1 )

12

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

8.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 550/2011

z dne 7. junija 2011

o določanju nekaterih omejitev glede uporabe mednarodnih dobropisov iz projektov v zvezi z industrijskimi plini, skladno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) in zlasti člena 11a(9) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Končni cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), odobrene s Sklepom Sveta 94/69/ES z dne 15. decembra 1993 o sklenitvi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (2), je doseči ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Da bi dosegli ta cilj, skupno letno globalno povišanje povprečne temperature zemeljskega površja ne sme presegati 2 °C nad predindustrijsko ravnjo, kot je bilo potrjeno na konferenci o podnebnih spremembah v Cancunu decembra leta 2010 in v københavnskem dogovoru. Zadnje poročilo o oceni Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) navaja, da morajo za dosego tega cilja globalne emisije toplogrednih plinov doseči najvišjo vrednost do leta 2020. To zahteva večja prizadevanja vseh držav z največ emisijami na globalni ravni.

(2)

Če želimo biti kos temu izzivu, bodo trgi ogljika imeli ključno vlogo. Omogočili nam bodo, da bomo dosegli svoje cilje z manj stroški in spodbujali še večje ambicije. Poleg tega so trgi ogljika lahko učinkovit način za prenos sredstev na države v razvoju in nas s tem približajo k uresničitvi mednarodnega finančnega svežnja v višini 100 milijard ameriških dolarjev, o katerem je bil sklenjen dogovor v Københavnu. Za uresničitev tega bo potrebno znatno izboljšati obstoječe mehanizme, vključno z reformo mehanizma čistega razvoja za povečanje uporabe standardiziranih referenčnih vrednosti in vzpostavitvijo novih tržnih mehanizmov.

(3)

Kjotski protokol, ki je bil odobren z Odločbo Sveta 2002/358/ES z dne 25. aprila 2002 o odobritvi Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske skupnosti in skupnega izpolnjevanja iz njega izhajajočih obveznosti (3), je določil ciljne vrednosti zmanjšanja emisij za 39 pogodbenic za obdobje 2008–2012 in ustanovil dva mehanizma za vzpostavitev mednarodnih dobropisov, ki jih pogodbenice lahko uporabijo za zmanjšanje izpustov. Skupno izvajanje zagotavlja določitev enot zmanjšanja emisij, medtem ko mehanizem čistega razvoja zagotavlja določitev potrjenih zmanjšanj emisij.

(4)

Skupno izvajanje in mehanizem čistega razvoja sta t. i. mehanizma, ki temeljita zgolj na nadomestilih za emisije, v okviru katerih vsako zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za eno tono pomeni pravico do povzročitve ene tone toplogrednih plinov nekje drugje. Tovrstni sistemi praviloma pripomorejo k zmanjšanju stroškov svetovnega zmanjševanja emisij s tem, ko omogočajo ukrepe v državah, kjer so ti stroškovno učinkovitejši, vendar pa pri prizadevanjih, potrebnih za zmanjšanje emisij, s katerimi bo dosežen cilj 2 °C, niso v pomoč.

(5)

Da bi zadržali globalno segrevanje pod 2 °C, Unija zavzema stališče, da bi bilo obveznosti industrializiranih držav treba pospremiti z ustreznimi blažilnimi ukrepi v državah v razvoju, zlasti v najnaprednejših izmed njih. Hkrati bi se moral postopoma razviti širok mednarodni trg ogljika, ki bo lahko realiziral potrebna svetovna zmanjšanja na učinkovit način, pri čemer bodo dodeljeni mednarodni dobropisi za zmanjšanja emisij, ki bodo pod referenčno vrednostjo, ki je nižja od emisij, pričakovanih brez ukrepov zmanjšanja. To pa zahteva ustrezne blažilne ukrepe držav v razvoju. Sodelovanje najmanj razvitih držav v mehanizmu čistega razvoja se mora okrepiti, naprednejše države v razvoju pa bi se postopoma morale začeti posvečati sodelovanju v sektorskih tržnih mehanizmih, nazadnje pa še v sistemih, ki delujejo po načelu „omejitev in trgovanje“ (4).

(6)

Sodelovanje v skupnem izvajanju in mehanizmu čistega razvoja je prostovoljno, tako kot tudi uporaba dobropisov v sistemih trgovanja z emisijami. Zato obstaja razlika med dobropisi, ki se lahko ustvarijo, in dobropisi, katerih uporabo so se podpisnice Kjotskega protokola odločile dovoliti v okviru svoje nacionalne zakonodaje. Zaradi tega je Direktiva 2003/87/ES že izključila uporabo dodeljenih količin, Direktiva 2004/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) pa je dovolila uporabo določenih dobropisov v okviru skupnega izvajanja in mehanizma čistega razvoja z usklajenimi omejitvami pri uporabi mednarodnih dobropisov od jedrskih, zemljiških in gozdarskih projektov in pod pogojem, da države članice upravljavcem lahko dovolijo uporabo določenih količin mednarodnih dobropisov druge vrste. Direktiva 2003/87/ES navaja usklajene določbe za izvajanje, ki bodo sprejete za omejitve uporabe mednarodnih dobropisov.

(7)

Uporabo mednarodnih dobropisov od projektov s trifluorometanom (HFC-23) in dušikovim oksidom (N2O) iz proizvodnje adipinske kisline (v nadaljnjem besedilu: projekti z industrijskimi plini) je treba omejiti. To je skladno s sklepi Evropskega sveta oktobra 2009, ki države v razvoju, zlasti naprednejše med njimi, pozivajo k sprejemanju ustreznih blažilnih ukrepov. Velika večina projektov z industrijskimi plini se izvaja v naprednejših izmed držav v razvoju, ki imajo dovolj zmožnosti, da te cenovno ugodne omejitve financirajo same, saj bi za to financiranje morala zadostovati sredstva, pridobljena v preteklih letih od taistih projektov. Uvedba omejitev uporabe dobropisov za industrijski plin, zlasti če ji sledijo ustrezni sklepi na mednarodnih ravneh, bi morala pomagati privesti do geografsko bolj uravnotežene porazdelitve koristi mehanizmov, ustanovljenih v okviru Kjotskega protokola.

(8)

Projekti z industrijskimi plini vzbujajo okoljske pomisleke. Izjemno visoka donosnost uničevanja HFC-23 privede do spodbujanja neprekinjene proizvodnje in uporabe klorodifluorometana (HCFC-22), toplogrednega plina z veliko močjo tanjšanja ozonskega plašča, v registriranih obratih na najvišji ravni, ki jo metodologija projektne dejavnosti še dopušča. Posledično je lahko proizvodnja HCFC-22 večja, kot bi bila brez projektnih dejavnosti. To pa spodkopava „Montrealsko prilagoditev proizvodnje in uporabe HCFC iz leta 2007“ v okviru Montrealskega protokola o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (6), pri dosegi pospešene odprave HCFC-22 za uporabo, ki ni povezana s surovinami. Poleg tega je to v neskladju s financiranjem odprave proizvodnje HCFC-22 s strani držav članic prek prispevkov v multilateralni sklad v okviru Montrealskega protokola. Ti visoki donosi povzročajo izkrivljanja gospodarskih pobud in konkurence ter prehod proizvodnje s proizvajalcev adipinske kisline, ustanovljenih v Uniji, na registrirane proizvajalce v tretjih državah. Veliko ugodnejše obravnavanje proizvajalcev adipinske kisline v okviru kjotskih mehanizmov v primerjavi s proizvajalci, ki od leta 2013 vstopajo v shemo Unije, bo povečalo tveganje podobnih prehodov proizvodnje in neto povečanja emisij po svetu. Da bi se zmanjšala izkrivljanja gospodarskih pobud in konkurence ter da bi se izognili povečanju emisij toplogrednih plinov, so omejitve pri uporabi teh mednarodnih dobropisov upravičene.

(9)

Mednarodni dobropisi od projektov z industrijskimi plini ne prispevajo k prenosu tehnologij ali k potrebni dolgoročni pretvorbi energetskih sistemov v državah v razvoju. Omejevanje teh industrijskih plinov prek skupnega izvajanja in mehanizma čistega razvoja ne prispeva k zmanjšanju emisij na svetovni ravni na najučinkovitejši način, saj se visoki donosi razvijalcev projektov ne uporabijo za zmanjšanje emisij.

(10)

Uporaba popolne omejitve uporabe določenih dobropisov je določena v členu 11a(9) Direktive 2003/87/ES. V primeru projektov z industrijskimi plini je uporaba take omejitve ustrezna. Popolna omejitev uporabe je najučinkovitejši način za odpravo neželenih posledic teh dobropisov na okolje in konkurenco, izboljšavo stroškovne učinkovitosti zmanjšanja emisij na svetovni ravni in okoljske uspešnosti trga ogljika s spodbujanjem investicij v projekte z nizkimi izpusti ogljika.

(11)

V skladu s členom 11a(9) Direktive 2003/87/ES se ukrepi iz te uredbe uporabljajo od 1. januarja 2013, kar je, skladno z omenjenim členom, več kot šest mesecev in manj kot tri leta od datuma sprejetja. Ti ukrepi ne vplivajo na uporabo dobropisov za industrijski plin zaradi obveznosti skladnosti med letom 2012.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 1. januarja 2013 je uporaba mednarodnih dobropisov od projektov, ki vključujejo uničevanje trifluorometana (HFC-23) in dušikovega oksida (N2O) iz proizvodnje adipinske kisline za namene iz člena 11a Direktive 2003/87/ES, prepovedana, razen uporabe dobropisov v zvezi z zmanjšanji emisij do leta 2013 od obstoječih projektov tega tipa za uporabo v zvezi z emisijami naprav sistema EU ETS v letu 2012, ki jih je treba dovoliti do vključno 30. aprila 2013.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(2)  UL L 33, 7.2.1994, str. 11.

(3)  UL L 130, 15.5.2002, str. 1.

(4)  Sklepi Sveta, priprava na 16. konferenco pogodbenic UNFCCC v Cancunu (29.11.–10.12.2010) na 3036. seji Sveta za okolje v Luxembourgu dne 14. oktobra 2010 in sklepi Sveta o stališčih EU za konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu (7.–18.12.2009) z 2968. seje Sveta za okolje v Luxembourgu dne 21. oktobra 2009, potrjeni s sklepi predsedstva z Evropskega sveta v Bruslju dne 29.–30. oktobra 2009.

(5)  UL L 338, 13.11.2004, str. 18.

(6)  Montrealski protokol o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, kot je bil prilagojen in spremenjen na 19. seji pogodbenic Montrealskega protokola (17.–21.9.2007).


8.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/4


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 551/2011

z dne 31. maja 2011

o prepovedi ribolova na modrega lenga v vodah EU in mednarodnih vodah območij Vb, VI in VII s plovili, ki plujejo pod zastavo Nemčije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2011 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.

Člen 2

Prepovedi

Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz Priloge k tej uredbi. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. maja 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Lowri EVANS

Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 24, 27.1.2011, str. 1.


PRILOGA

Št.

9/T&Q

Država članica

NEMČIJA

Stalež

BLI/5B67-

Vrsta

modri leng (Molva dypterygia)

Območje

vode EU in mednarodne vode območij Vb,VI, VII

Datum

21.4.2011


8.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/6


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 552/2011

z dne 1. junija 2011

o prepovedi ribolova na črnega morskega meča v vodah EU in mednarodnih vodah območij V, VI, VII in XII s plovili, ki plujejo pod zastavo Nemčije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1225/2010 z dne 13. decembra 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za staleže nekaterih vrst globokomorskih rib za leti 2011 in 2012 (2) določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2011 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.

Člen 2

Prepovedi

Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz Priloge k tej uredbi. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. junija 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Lowri EVANS

Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 336, 21.12.2010, str. 1.


PRILOGA

Št.

10/T&Q

Država članica

Nemčija

Stalež

BSF/56712-

Vrsta

črni morski meč (Aphanopus carbo)

Območje

vode EU in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII

Datum

21.4.2011


8.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/8


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 553/2011

z dne 7. junija 2011

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 8. junija 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

TR

110,0

ZZ

110,0

0707 00 05

TR

125,5

ZZ

125,5

0709 90 70

TR

118,7

ZZ

118,7

0709 90 80

EC

18,6

ZZ

18,6

0805 50 10

AR

78,9

BR

36,6

TR

63,4

ZA

79,4

ZZ

64,6

0808 10 80

AR

88,9

BR

75,9

CA

142,4

CL

88,5

CN

91,2

NZ

116,0

US

92,5

UY

50,2

ZA

95,4

ZZ

93,4

0809 10 00

TR

214,0

ZZ

214,0

0809 20 95

TR

392,6

XS

175,4

ZZ

284,0


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

8.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/10


SKLEP SVETA 2011/332/SZVP

z dne 7. junija 2011

o spremembi Sklepa 2011/137/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 28. februarja 2011 sprejel Sklep 2011/137/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji (1).

(2)

Sklep 2011/137/SZVP bi bilo treba spremeniti zaradi upoštevanja posebnih ureditev glede omejevalnih ukrepov, ki se uporabljajo za pristaniške organe.

(3)

Glede na resnost razmer v Libiji bi bilo treba na seznam oseb in subjektov iz Priloge IV k Sklepu 2011/137/SZVP, za katere veljajo omejevalni ukrepi, dodati še druge subjekte –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Členu 6 Sklepa 2011/137/SZVP se doda naslednji odstavek:

„2a   V kolikor velja za pristaniške organe, prepoved, po kateri se osebam ali subjektom iz odstavka 1(b) ne sme omogočiti razpolaganja s sredstvi, finančnim premoženjem ali gospodarskimi viri, do 15. julija 2011 ne preprečuje izvrševanja pogodb, sklenjenih pred začetkom veljavnosti tega sklepa, razen pogodb, ki se nanašajo na nafto, plin in rafinirane proizvode.“

Člen 2

Subjekti s seznama iz Priloge k temu sklepu, se dodajo na seznam iz Priloge IV k Sklepu 2011/137/SZVP.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 7. junija 2011

Za Svet

Predsednik

MARTONYI J.


(1)  UL L 58, 3.3.2011, str. 53.


PRILOGA

Subjekti iz člena 2

 

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete

Razlogi

Datum uvrstitve na seznam

1.

pristaniški organ – Tripoli

pristaniški organ: Socialist Ports Company (v zvezi z delovanjem pristanišča Tripoli);

tel.: +218 21 43946

Pod nadzorom Gadafijevega režima.

7.06.2011

2.

pristaniški organ – Al Khoms

pristaniški organ: Socialist Ports Company (v zvezi z delovanjem pristanišča Al Khoms);

tel.: +218 21 43946

Pod nadzorom Gadafijevega režima.

7.06.2011

3.

pristaniški organ – Brega

 

Pod nadzorom Gadafijevega režima.

7.06.2011

4.

pristaniški organ – Ras Lanuf

pristaniški organ: Veba Oil Operations BV;

naslov: PO Box 690

Tripoli, Libija;

tel.: +218 21 333 0081

Pod nadzorom Gadafijevega režima.

7.06.2011

5.

pristaniški organ – Zawia

 

Pod nadzorom Gadafijevega režima.

7.06.2011

6.

pristaniški organ – Zuwara

pristaniški organ: Port Authority of Zuara

PO Box 648

Port Affairs and Marine Transport

Tripoli

Libija;

tel.: +218 25 25305

Pod nadzorom Gadafijevega režima.

7.06.2011


8.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/12


SKLEP KOMISIJE

z dne 7. junija 2011

o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje kopirnemu in grafičnemu papirju

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 3751)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/332/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (1) ter zlasti člena 8(2) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 se lahko znak EU za okolje podeli proizvodom z manjšim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 se posebna merila za podeljevanje znaka EU za okolje določijo za skupine proizvodov.

(3)

Odločba Komisije 1999/554/ES (2) določa okoljska merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje za kopirni in grafični papir. Po pregledu meril iz navedene odločbe so bila v Odločbi Komisije 2002/741/ES (3) določena spremenjena merila, ki veljajo do 30. junija 2011.

(4)

Ta merila so bila nadalje pregledana ob upoštevanju tehnološkega razvoja. Na podlagi pregleda je primerno, da se spremeni opredelitev skupine proizvodov in določijo nova okoljska merila. Ta nova merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje morajo veljati štiri leta od datuma sprejetja tega sklepa.

(5)

Odločbo 2002/741/ES je treba zaradi jasnosti nadomestiti.

(6)

Proizvajalcem, ki so za svoje proizvode prejeli znak za okolje za kopirni in grafični papir na podlagi meril iz Odločbe 2002/741/ES, je treba omogočiti prehodno obdobje, da bodo imeli dovolj časa za prilagoditev svojih proizvodov, da bodo ustrezali spremenjenim merilom in zahtevam. Prav tako je treba proizvajalcem omogočiti predložitev vlog na podlagi meril iz Odločbe 2002/741/ES ali na podlagi meril iz tega sklepa do prenehanja veljavnosti navedene odločbe.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 16 Uredbe (ES) št. 66/2010 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Skupina proizvodov „kopirni in grafični papir“ zajema liste ali bale nepredelanega, nepotiskanega praznega papirja in nepredelan karton z osnovno maso do 400 g/m2.

2.   Ne vključuje časopisnega papirja, termično občutljivega papirja, fotografskega in samokopirnega papirja, pakirnega in ovojnega papirja ter odišavljenega papirja.

Člen 2

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„reciklirana vlakna“ pomenijo vlakna, ki so preusmerjena od pretoka odpadkov v proizvodnem procesu ali ki jih proizvedejo gospodinjstva ali trgovinski in industrijski obrati ter institucije v svoji vlogi kot končni uporabniki proizvoda ter jih ni več mogoče uporabiti v predvideni namen. Ponovna uporaba materialov, ki so proizvedeni v procesu in se lahko predelajo znotraj tega procesa, v katerem so bili proizvedeni (lastno proizvedeni ali kupljeni papirniški izmečki), je izključena.

Člen 3

Enoti kopirnega in grafičnega papirja se podeli znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, če spada v skupino proizvodov „kopirni in grafični papir“, kot je opredeljena v členu 1 tega sklepa, in izpolnjuje merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje iz Priloge k temu sklepu.

Člen 4

Merila za skupino proizvodov „kopirni in grafični papir“ ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo štiri leta od datuma sprejetja tega sklepa.

Člen 5

Za upravne namene se skupini proizvodov „kopirni in grafični papir“ dodeli številčna oznaka „011“.

Člen 6

Odločba 2002/741/EC se razveljavi.

Člen 7

1.   Ne glede na člen 6 se vloge za pridobitev znaka EU za okolje za proizvode iz skupine proizvodov „kopirni in grafični papir“, ki so bile predložene pred datumom sprejetja tega sklepa, ocenijo v skladu s pogoji iz Odločbe 2002/741/ES.

2.   Vloge za pridobitev znaka EU za okolje za proizvode iz skupine proizvodov „kopirni in grafični papir“, predložene po datumu sprejetja tega sklepa, vendar najpozneje do 30. junija 2011, lahko temeljijo na merilih iz Odločbe 2002/741/ES ali na merilih iz tega sklepa.

Te vloge se ocenijo v skladu z merili, na katerih temeljijo.

3.   Če se znak za okolje podeli na podlagi vloge, ocenjene v skladu z merili iz Odločbe 2002/741/ES, se ta lahko uporablja 12 mesecev od datuma sprejetja tega sklepa.

Člen 8

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 7. junija 2011

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije


(1)  UL L 27, 30.1.2010, str. 1.

(2)  UL L 210, 10.8.1999, str. 16.

(3)  UL L 237, 5.9.2002, str. 6.


PRILOGA

OKVIR

Cilji meril

Cilj meril je zlasti zmanjšati odvajanje strupenih ali evtrofnih snovi v vode, zmanjšati okoljsko škodo ali tveganja, povezana z uporabo energije (globalno segrevanje, zakisljevanje, tanjšanje ozonskega plašča, siromašenje neobnovljivih virov energije), z zmanjševanjem porabe energije in s tem povezanih emisij v zrak, zmanjšati okoljsko škodo ali tveganja, povezana z uporabo nevarnih kemikalij, ter uporabljati načela trajnostnega upravljanja za varovanje gozdov.

MERILA

Ta merila so določena za vsakega od naslednjih vidikov:

1.

Emisije v vodo in zrak

2.

Poraba energije

3.

Vlakna: trajnostno upravljanje gozdov

4.

Nevarne kemične snovi

5.

Ravnanje z odpadki

6.

Primernost za uporabo

7.

Informacije na embalaži

8.

Informacije, ki so navedene na znaku za okolje

Okoljska merila zajemajo proizvodnjo celuloze, vključno z vsemi podpostopki, od trenutka, ko neobdelano vlakno/reciklirana surovina prispe v obrat, do trenutka, ko celuloza zapusti obrat za proizvodnjo celuloze. Pri postopkih proizvodnje papirja zajemajo okoljska merila vse podpostopke od čiščenja in rafiniranja celuloze (razpuščanja recikliranega papirja) do zvijanja papirja v zvitke.

Okoljska merila ne zajemajo prevoza, predelave in pakiranja celuloze, papirja ali surovin.

Zahteve za ocenjevanje in preverjanje:

Pri vsakem merilu so navedene posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje.

Kadar mora vlagatelj predložiti izjave, dokumentacijo, analize, poročila o preskusih ali druga dokazila o izpolnjevanju meril, lahko ti izvirajo od vlagatelja in/ali njegovega(-ih) dobavitelja(-ev) in/ali njihovega(-ih) dobavitelja(-ev), če je to primerno.

Po potrebi se lahko poleg preskusnih metod, ki so navedene za vsako merilo, uporabijo tudi druge, če pristojni organ, ki ocenjuje vlogo, potrdi njihovo enakovrednost.

Kadar je mogoče, morajo preskuse opraviti laboratoriji, ki izpolnjujejo splošne zahteve iz standarda EN ISO 17025 ali enakovrednega standarda.

Pristojni organ izvaja inšpekcijski nadzor na kraju samem za preverjanje skladnosti s temi merili.

MERILA ZA PODELITEV ZNAKA EU ZA OKOLJE

Merilo 1   Emisije v vodo in zrak

(a)   KPK, žveplo (S), NOx, fosfor (P)

Za vsakega od teh parametrov se emisije v zrak in/ali vodo iz proizvodnje celuloze in papirja izrazijo v točkah (PKPK, PS, PNOx, PP), kot je podrobneje opisano spodaj.

Nobena od posameznih točk PKPK, PS, PNOx, PP ne sme presegati 1,5.

Skupno število točk (Pskupaj = PKPK + PS + PNOx + PP) ne sme presegati 4,0.

PKPK se izračuna na naslednji način (izračuni PS, PNOx in PP se izvedejo na enak način).

Za vsako uporabljeno celulozo „i“ se z njo povezane izmerjene emisije KPK (KPKceluloza, i, izražena v kg/tono zračno suhe celuloze – ADT) tehtajo glede na delež vsake vrste uporabljene celuloze (celuloza „i“ za tono zračno suhe celuloze) in seštejejo. Tehtana emisija KPK za celulozo se nato prišteje k izmerjeni emisiji KPK iz proizvodnje papirja, da se dobi skupna emisija KPK, tj. KPKskupaj.

Tehtana referenčna vrednost KPK za proizvodnjo celuloze se izračuna na enak način, in sicer kot vsota tehtanih referenčnih vrednosti za vsako vrsto uporabljene celuloze, in se prišteje k referenčni vrednosti za proizvodnjo papirja, da se dobi skupna referenčna vrednost KPK, tj. KPKreferenca, skupaj. Referenčne vrednosti za vsako vrsto uporabljene celuloze in za proizvodnjo papirja so navedene v preglednici 1.

Na koncu se skupna emisija KPK deli s skupno referenčno vrednostjo KPK na naslednji način:

Formula

Razpredelnica 1

Referenčne vrednosti za emisije iz različnih vrst celuloze in proizvodnje papirja

Vrsta celuloze/papir

Emisije (kg/ADT) (1)

KPK referenca

S referenca

NOx referenca

P referenca

Beljena kemična celuloza (razen sulfita)

18,0

0,6

1,6

0,045 (1)

Beljena kemična celuloza (sulfit)

25,0

0,6

1,6

0,045

Nebeljena kemična celuloza

10,0

0,6

1,6

0,04

CTMP

15,0

0,2

0,3

0,01

TMP/celuloza iz lesovine

3,0

0,2

0,3

0,01

Celuloza iz recikliranih vlaken

2,0

0,2

0,3

0,01

Papir (neintegrirane papirnice, kjer je vsa uporabljena celuloza kupljena na trgu)

1

0,3

0,8

0,01

Papir (druge papirnice)

1

0,3

0,7

0,01

V primeru soproizvodnje toplote in električne energije v istem obratu se lahko emisije S in NOx iz proizvodnje električne energije odštejejo od skupne količine. Za izračun deleža emisij iz proizvodnje električne energije se lahko uporabi naslednja enačba:

2 x (MWh(električna energija))/[2 x MWh(električna energija) + MWh(toplota)]

Električna energija, ki se uporabi pri tem izračunu, je električna energija, proizvedena v obratu za soproizvodnjo.

Toplota, ki se uporabi pri tem izračunu, je neto toplota, dobavljena iz elektrarne za proizvodnjo celuloze/papirja.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži podrobne izračune, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, in ustrezno dodatno dokumentacijo, v katero so vključena poročila o preskusih, pri katerih so se uporabile naslednje preskusne metode: KPK: ISO 6060; NOx: ISO 11564; S(oksid.): EPA št. 8; S(red.): EPA št. 16A; vsebnost S v nafti: ISO 8754; vsebnost S v premogu: ISO 351; P: EN ISO 6878, APAT IRSA CNR 4110 ali dr. Lange LCK 349.

Dodatna dokumentacija vključuje navedbo o pogostnosti meritev in izračun točk za KPK, S in NOx. Vključuje vse emisije S in NOx, ki nastanejo pri proizvodnji celuloze in papirja, vključno s paro, ki nastane zunaj proizvodnega obrata, razen emisij, povezanih s proizvodnjo električne energije. Meritve vključujejo kotle za predelavo, apnene peči, parne kotle in peči za uničevanje plinov z močnim vonjem. Upoštevajo se difuzne emisije. Sporočene vrednosti emisij S v zrak vključujejo oksidirane in reducirane emisije S (dimetil sulfid, metil merkaptan, vodikov sulfid in podobne). Emisije S, povezane s proizvodnjo toplotne energije iz nafte, premoga in drugih zunanjih goriv z znano vsebnostjo S, se ne izmerijo, ampak se lahko izračunajo in se upoštevajo.

Meritve emisij v vodo se izvajajo na nefiltriranih in neusedlih vzorcih po čiščenju v obratu ali po čiščenju v javni čistilni napravi. Čas meritev temelji na proizvodnji v 12 mesecih. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata meritve temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata. Meritve so reprezentativne za posamezno obdobje.

V primeru integriranih papirnic se vrednosti emisij za celulozo določijo na nič, vrednost za papirnico pa vključuje proizvodnjo celuloze in papirja, če je zaradi težav pri določitvi ločenih vrednosti emisij za celulozo in papir na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze in papirja.

(b)   AOX

Emisije AOX iz proizvodnje vsake vrste uporabljene celuloze do 31. marca 2013 ne smejo presegati 0,20 kg/ADT.

Emisije AOX iz proizvodnje vsake vrste uporabljene celuloze od 1. aprila 2013 do prenehanja veljavnosti tega sklepa ne smejo presegati 0,17 kg/ADT.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži poročila o preskusih, pri katerih se je uporabila naslednja preskusna metoda: AOX ISO 9562, vključno s podrobnimi izračuni, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, in ustrezno dodatno dokumentacijo.

Dodatna dokumentacija vključuje navedbo o pogostnosti meritev. AOX se izmeri le v postopkih, kjer se za beljenje celuloze uporabljajo klorirane sestavine. AOX ni treba meriti v odplakah iz neintegrirane proizvodnje papirja ali v odplakah iz proizvodnje celuloze, ki se ne beli ali se beli s snovmi, ki ne vsebujejo klora.

Meritve se izvajajo na nefiltriranih in neusedlih vzorcih po čiščenju v obratu ali po čiščenju v javni čistilni napravi. Čas meritev temelji na proizvodnji v 12 mesecih. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata meritve temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata. Meritve so reprezentativne za posamezno obdobje.

(c)   CO2

Emisije ogljikovega dioksida iz neobnovljivih virov ne presegajo 1 000 kg na tono proizvedenega papirja, vključno z emisijami iz proizvodnje električne energije (v obratu ali zunaj njega). Pri neintegriranih papirnicah (kjer je vsa uporabljena celuloza kupljena na trgu) emisije ne smejo presegati 1 100 kg na tono. Emisije se izračunajo kot vsota emisij iz proizvodnje celuloze in papirja.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži podrobne izračune, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, skupaj z ustrezno dodatno dokumentacijo.

Vlagatelj predloži podatke o emisijah ogljikovega dioksida v zrak. To vključuje vse vire neobnovljivih goriv med proizvodnjo celuloze in papirja, vključno z emisijami iz proizvodnje električne energije (v obratu ali zunaj njega).

Pri izračunu emisij CO2 iz goriva se uporabljajo naslednji faktorji emisije:

Razpredelnica 2

Gorivo

Emisija CO2 fosilno

Enota

Premog

95

g CO2 fosilno/MJ

Surova nafta

73

g CO2 fosilno/MJ

Kurilno olje 1

74

g CO2 fosilno/MJ

Kurilno olje 2–5

77

g CO2 fosilno/MJ

UNP

69

g CO2 fosilno/MJ

Zemeljski plin

56

g CO2 fosilno/MJ

Električna energija iz omrežja

400

g CO2 fosilno/kWh

Čas za izračune ali masne bilance temelji na proizvodnji v 12 mesecih. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata izračuni temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata. Izračuni so reprezentativni za posamezno obdobje.

Količina energije iz obnovljivih virov (2), kupljena in uporabljena za proizvodne postopke, ne bo upoštevana pri izračunu emisij CO2: ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da se takšna energija dejansko uporablja v papirnici ali se kupuje od zunanjih virov, predloži vlagatelj.

Merilo 2   Poraba energije

(a)   Električna energija

Poraba električne energije, povezana s proizvodnjo celuloze in papirja, se izrazi s točkami (PE), kot je podrobno prikazano spodaj.

Število točk PE je manjše ali enako 1,5.

PE se izračuna na naslednji način.

Izračun za proizvodnjo celuloze: za vsako uporabljeno vrsto celuloze „i“ se z njo povezana poraba električne energije (Eceluloza, i, izražena v kWh/ADT) izračuna na naslednji način:

Eceluloza, i = interno proizvedena električna energija + kupljena električna energija – prodana električna energija

Izračun za proizvodnjo papirja: podobno se poraba električne energije, povezana s proizvodnjo papirja (Epapir), izračuna na naslednji način:

Epapir = interno proizvedena električna energija + kupljena električna energija – prodana električna energija

Na koncu se točke za proizvodnjo celuloze in papirja združijo na naslednji način, da se dobi skupno število točk (PE):

Formula

V primeru integriranih papirnic se zaradi težav pri določitvi ločenih vrednosti električne energije za celulozo in papir vrednosti električne energije za celulozo določijo na nič, vrednost za papirnico pa vključuje proizvodnjo celuloze in papirja, če je na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze in papirja.

(b)   Gorivo (toplota)

Poraba goriva, povezana s proizvodnjo celuloze in papirja, se izrazi v točkah (PF), kot je podrobno opisano spodaj:

Število točk PF je manjše ali enako 1,5.

PF se izračuna na naslednji način.

Izračun za proizvodnjo celuloze: za vsako uporabljeno vrsto celuloze „i“ se z njo povezana poraba goriva (Fceluloza, i, izražena v kWh/ADT) izračuna na naslednji način:

Fceluloza, i = interno proizvedeno gorivo + kupljeno gorivo – 1,25 x interno proizvedena električna energija

Opomba:

Fceluloza, i (in njegov prispevek k PF, celuloza) ni treba izračunati za mehansko celulozo, razen če gre za zračno sušeno mehansko celulozo, ki vsebuje vsaj 90 % suhe snovi, kupljeno na trgu.

Količina uporabljenega goriva za proizvodnjo prodane toplote se doda izrazu „kupljeno gorivo“ iz zgornje enačbe.

Izračun za proizvodnjo papirja: Podobno se poraba goriva, povezana s proizvodnjo papirja (Fpapir, izražena v kWh/ADT), izračuna kot sledi:

Fpapir = interno proizvedeno gorivo + kupljeno gorivo – 1,25 x interno proizvedena elektrika

Na koncu se točke za proizvodnjo celuloze in papirja združijo na naslednji način, da se dobi skupno število točk (PF):

Formula

Razpredelnica 3

Referenčne vrednosti za električno energijo in gorivo

Vrsta celuloze

Gorivo kWh/ADT

Freferenca

Električna energija kWh/ADT

Ereferenca

Kemična celuloza

4 000

(opomba: za zračno sušeno celulozo, ki je kupljena na trgu in vsebuje vsaj 90 % suhe snovi (admp), se ta vrednost lahko zviša za 25 % zaradi energije za sušenje)

800

Mehanska celuloza

900

(Opomba: ta vrednost se uporablja samo za admp)

1 900

CTMP

1 000

2 000

Celuloza iz recikliranih vlaken

1 800

(opomba: za admp se ta vrednost lahko zviša za 25 % zaradi energije za sušenje)

800

Vrsta papirja

Gorivo

kWh/tono

Električna energija

kWh/tono

Fini papir brez lesovine in premaza

Papir za revije (SC)

1 800

600

Fini papir brez lesovine s premazom

Papir za revije s premazom (LWC, MWC)

1 800

800

Ocenjevanje in preverjanje (za (a) in (b)): Vlagatelj predloži podrobne izračune, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, in ustrezno dodatno dokumentacijo. Sporočeni podrobni podatki tako vključujejo skupno porabo električne energije in goriva.

Vlagatelj izračuna količino vhodne energije, razdeljene na toploto/goriva in električno energijo, ki se uporablja pri proizvodnji celuloze in papirja, vključno z energijo za odstranjevanje tiskarske barve z odpadnega papirja za proizvodnjo recikliranega papirja. Energija, uporabljena za prevoz surovin ter tudi za predelavo in pakiranje, ni vključena v izračune porabe energije.

Skupna toplotna energija vključuje vsa kupljena goriva. Vključuje tudi toplotno energijo, pridobljeno s sežiganjem lužnice in odpadkov iz procesov v obratu (npr. lesni odpadki, žagovina, lužnice, odpadni papir, papirniški izmeček), in tudi toploto, pridobljeno z interno proizvodnjo električne energije – vendar pa mora vlagatelj pri izračunavanju skupne toplotne energije upoštevati samo 80 % toplotne energije iz takšnih virov.

Električna energija pomeni neto uvoženo električno energijo, ki prihaja iz omrežja, in interno proizvedeno električno energijo, izmerjeno kot električna moč. Električne energije, ki se uporablja za čiščenje odpadne vode, ni treba vključiti.

Kadar se pri uporabi električne energije kot toplotnega vira proizvaja para, se izračuna toplotna vrednost pare, ki se nato deli z 0,8 in prišteje k skupni porabi goriva.

V primeru integriranih papirnic se (toplotne) vrednosti goriva za celulozo določijo na nič, vrednost za papirnico pa vključuje proizvodnjo celuloze in papirja, če je zaradi težav pri določitvi ločenih (toplotnih) vrednosti goriva za celulozo in papir na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze in papirja.

Merilo 3 –   Vlakna: trajnostno upravljanje gozdov

Vlaknata surovina v papirju je lahko reciklirano ali neobdelano vlakno.

Za neobdelana vlakna se izdajo veljavni certifikati za trajnostno upravljanje gozdov in nadzorno verigo, ki se izdajo v okviru sistema certificiranja neodvisne tretje strani, kot so FSC, PEFC ali enakovredni.

Če pa sistemi certificiranja dopuščajo mešanico certificiranega in necertificiranega materiala v proizvodu ali proizvodnem programu, delež necertificiranega materiala ne presega 50 %. Tak necertificiran material je vključen v sistem preverjanja, s katerim se zagotovi, da izvira iz zakonitih virov in izpolnjuje vse druge zahteve sistema certificiranja v zvezi z necertificiranim materialom.

Certifikacijski organi, ki izdajajo certifikate za upravljanje gozdov in/ali nadzorno verigo, so akreditirani/priznani z navedenim sistemom certificiranja.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo, pri čemer navede vrsto, količino in poreklo vlaken, uporabljenih v proizvodnji celuloze in papirja.

Pri uporabi neobdelanih vlaken se za proizvod izdajo veljavni certifikati za upravljanje gozdov in nadzorno verigo, ki se izdajo v okviru sistema certificiranja neodvisne tretje strani, kot so FSC, PEFC ali enakovredni. Če proizvod ali proizvodni program vsebuje necertificiran material, je treba dokazati, da je njegov delež manjši od 50 % in da je vključen v sistem preverjanja, s katerim se zagotovi, da izvira iz zakonitih virov in izpolnjuje vse druge zahteve sistema certificiranja v zvezi z necertificiranim materialom.

Pri uporabi recikliranih vlaken vlagatelj predloži izjavo, v kateri je navedena povprečna količina vrst predelanega papirja, uporabljenega za proizvod, v skladu s standardom EN 643 ali enakovrednim standardom. Vlagatelj predloži izjavo, da papirniški izmečki (lastni ali kupljeni) niso bili uporabljeni.

Merilo 4 –   Izključene ali omejene snovi in zmesi

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži seznam kemičnih proizvodov, uporabljenih pri proizvodnji celuloze in papirja, skupaj z ustrezno dokumentacijo (kot so varnostni listi). Ta seznam vključuje količino, delovanje in dobavitelje vseh snovi, uporabljenih v proizvodnem postopku.

(a)   Nevarne snovi in zmesi

V skladu s členom 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010 proizvod ne vsebuje snovi iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) niti snovi ali zmesi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v spodnje razrede ali kategorije nevarnosti.

Seznam stavkov o nevarnosti in opozorilnih stavkov:

Stavek o nevarnosti GHS (4)

Opozorilni stavek EU (5)

H300 Smrtno pri zaužitju.

R28

H301 Strupeno pri zaužitju.

R25

H304 Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno.

R65

H310 Smrtno v stiku s kožo.

R27

H311 Strupeno v stiku s kožo.

R24

H330 Smrtno pri vdihavanju.

R23/26

H331 Strupeno pri vdihavanju.

R23

H340 Lahko povzroči genetske okvare.

R46

H341 Sum povzročitve genetskih okvar.

R68

H350 Lahko povzroči raka.

R45

H350i Lahko povzroči raka pri vdihavanju.

R49

H351 Sum povzročitve raka.

R40

H360F Lahko škoduje plodnosti.

R60

H360D Lahko škoduje nerojenemu otroku.

R61

H360FD Lahko škoduje plodnosti. Lahko škoduje nerojenemu otroku.

R60/61/60–61

H360Fd Lahko škoduje plodnosti. Sum škodljivosti za nerojenega otroka.

R60/63

H360Df Lahko škoduje nerojenemu otroku. Sum škodljivosti za plodnost.

R61/62

H361f Sum škodljivosti za plodnost.

R62

H361d Sum škodljivosti za nerojenega otroka.

R63

H361fd Sum škodljivosti za plodnost. Sum škodljivosti za nerojenega otroka.

R62–63

H362 Lahko škoduje dojenim otrokom.

R64

H370 Škoduje organom.

R39/23/24/25/26/27/28

H371 Lahko škoduje organom.

R68/20/21/22

H372 Škoduje organom pri predolgi ali ponavljajoči se izpostavljenosti.

R48/25/24/23

H373 Lahko škoduje organom pri predolgi ali ponavljajoči se izpostavljenosti.

R48/20/21/22

H400 Zelo strupeno za vodne organizme.

R50

H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

R50–53

H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

R51–53

H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

R52–53

H413 Lahko ima dolgotrajne učinke na vodne organizme.

R53

EUH059 Nevarno za ozonski plašč.

R59

EUH029 V stiku z vodo se sprošča strupen plin.

R29

EUH031 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.

R31

EUH032 V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin.

R32

EUH070 Strupeno ob stiku z očmi.

R39–41

Za celulozo ali papir se ne uporabljajo tržni pripravki barvila, barvila, sredstva za apreturo površine, dodatna sredstva in premazni materiali, katerim je bil ali bi lahko bil ob uporabi dodeljen opozorilni stavek H317: Lahko povzroči alergijski odziv kože.

R43

Uporaba snovi ali zmesi, ki pri obdelavi spremenijo svoje lastnosti (npr. niso več biološko razpoložljive, se kemično spremenijo), tako da opredeljena nevarnost več ne velja, je izvzeta iz zgornjih zahtev.

Mejne koncentracije za snovi ali zmesi, ki se jim lahko dodelijo ali so jim bili dodeljeni zgornji stavki o nevarnosti ali opozorilni stavki in ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v razrede ali kategorije nevarnosti, ter za snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(a), (b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne presegajo splošnih ali posebnih mejnih koncentracij, določenih v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008. Če so določene posebne mejne koncentracije, imajo prednost pred splošnimi.

Mejne koncentracije za snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(d), (e) ali (f) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne presegajo 0,1 % mase na maso.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj dokaže skladnost z merilom s predložitvijo podatkov o količini (kg/ADT proizvedenega papirja) snovi, uporabljenih v postopku, ter dokaže, da snovi iz tega merila v končnem proizvodu niso ohranjene nad določenimi mejnimi koncentracijami. Koncentracija za snovi in zmesi se v varnostnih listih določi v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(b)   Snovi, navedene v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006

Za snovi, opredeljene kot snovi, ki lahko vzbujajo veliko zaskrbljenost in so vključene na seznam iz člena 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006, odstopanje od prepovedi iz člena 6(6)(a) Uredbe (ES) št. 66/2010 ni mogoče, če koncentracija teh snovi v zmeseh, proizvodu ali katerem koli homogenem delu kompleksnega proizvoda presega 0,1 %. Če je koncentracija nižja od 0,1 %, veljajo posebne mejne koncentracije, določene v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008.

Ocenjevanje in preverjanje: seznam snovi, opredeljenih kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in vključenih na seznam snovi, ki bodo morda predmet avtorizacije v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006, je na voljo na spletni strani:

http://echa.europa.eu/chem_data/authorisation_process/candidate_list_table_en.asp

Sklic na seznam se navede na datum predložitve vloge.

Vlagatelj dokaže skladnost z merilom s predložitvijo podatkov o količini (kg/ADT proizvedenega papirja) snovi, uporabljenih v postopku, ter dokaže, da snovi iz tega merila v končnem proizvodu niso ohranjene nad določenimi mejnimi koncentracijami. Koncentracija se v varnostnih listih določi v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(c)   Klor

Klorov plin se ne uporablja kot sredstvo za beljenje. Ta zahteva ne velja za klorov plin za proizvodnjo in uporabo klorovega dioksida.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo proizvajalca(-ev) celuloze, da se za beljenje ni uporabil klorov plin. Opomba: čeprav ta zahteva velja tudi za beljenje recikliranih vlaken, je dovoljeno, da so se vlakna v prejšnjih življenjskih ciklih belila s klorovim plinom.

(d)   APEO

Alkilfenol etoksilati ali drugi derivati alkilfenola se ne dodajajo kemikalijam za čiščenje, kemikalijam za odstranjevanje tiskarske barve, sredstvom za preprečevanje penjenja, dispergatorjem ali premazom. Derivati alkilfenola so opredeljeni kot snovi, ki ob razgradnji proizvajajo alkilfenole.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo(-e) dobavitelja(-ev) kemikalij, da tem proizvodom niso bili dodani alkilfenol etoksilati ali drugi derivati alkilfenola.

(e)   Rezidualni monomeri

Skupna količina rezidualnih monomerov (razen akrilamida), katerim bi lahko bil ali je bil dodeljen kateri koli od naslednjih opozorilnih stavkov (ali njihova kombinacija) in ki so prisotni v premazih, retencijskih sredstvih, utrjevalcih, vodoodbojnih sredstvih ali kemikalijah, uporabljenih pri notranjem in zunanjem čiščenju odpadne vode, ne presega 100 ppm (izračunano na podlagi njihove vsebnosti trdnih snovi):

Stavek o nevarnosti (6)

Opozorilni stavek (7)

H340 Lahko povzroči genetske okvare.

R46

H350 Lahko povzroči raka.

R45

H350i Lahko povzroči raka pri vdihavanju.

R49

H351 Sum povzročitve raka.

R40

H360F Lahko škoduje plodnosti.

R60

H360D Lahko škoduje nerojenemu otroku.

R61

H360FD Lahko škoduje plodnosti. Lahko škoduje nerojenemu otroku.

R60/61/60–61

H360Fd Lahko škoduje plodnosti. Sum škodljivosti za nerojenega otroka.

R60/63

H360Df Lahko škoduje nerojenemu otroku. Sum škodljivosti za plodnost.

R61/62

H400 Zelo strupeno za vodne organizme.

R50/50–53

H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

R50–53

H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

R51–53

H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

R52–53

H413 Lahko ima dolgotrajne učinke na vodne organizme.

R53

Akrilamid ni prisoten v premazih, retencijskih sredstvih, utrjevalcih, vodoodbojnih sredstvih ali kemikalijah, uporabljenih pri notranjem in zunanjem čiščenju odpadne vode, v koncentracijah, višjih od 700 ppm (izračunano na podlagi njihove vsebnosti trdnih snovi).

Pristojni organ lahko vlagatelja izvzame iz teh zahtev glede kemikalij, uporabljenih pri zunanjem čiščenju odpadne vode.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj z ustrezno dokumentacijo (kot so varnostni listi).

(f)   Površinsko aktivne snovi pri odstranjevanju tiskarske barve

Vse površinsko aktivne snovi, ki se uporabljajo pri odstranjevanju tiskarske barve, so popolno biorazgradljive (glej preskusne metode in mejne vrednosti spodaj).

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj z ustreznimi varnostnimi listi ali poročili o preskusih za vsako površinsko aktivno snov, v katerih so navedeni preskusna metoda, mejna vrednost in zaključni sklep, pri čemer se uporabi ena od naslednjih preskusnih metod in mejnih vrednosti: OECD 302 A–C (ali enakovredni standardi ISO) z razgradljivostjo vsaj 70 % (vključno z absorpcijo) v 28 dneh za 302 A in B ter vsaj 60 % za 302 C.

(g)   Biocidi:

Aktivne sestavine v biocidih ali biostatičnih sredstvih, ki se uporabljajo za zatiranje organizmov, ki tvorijo sluz, v sistemih za kroženje vode, ki vsebujejo vlakna, niso potencialno bioakumulativne. Za bioakumulacijske potenciale biocidov je značilen log Pow (log porazdelitvenega koeficienta oktanola/vode) < 3,0 ali eksperimentalno določen biokoncentracijski faktor (BCF) ≤ 100.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj z ustreznimi varnostnimi listi ali poročilom o preskusu, v katerem so navedeni preskusna metoda, mejna vrednost in zaključni sklep, pri čemer se uporabijo naslednje preskusne metode: OECD 107, 117 ali 305 A–E.

(h)   Azo barvila

Azo barvila, ki bi se lahko cepila v katerega koli od naslednjih aromatskih aminov, se v skladu s Prilogo XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ne uporabljajo:

1.

4-aminobifenil

(92-67-1)

2.

benzidin

(92-87-5)

3.

4-kloro-o-toluidin

(95-69-2)

4.

2-naftilamin

(91-59-8)

5.

o-amino-azotoluen

(97-56-3)

6.

2-amino-4-nitrotoluen

(99-55-8)

7.

p-kloroanilin

(106-47-8)

8.

2,4-diaminoanizol

(615-05-4)

9.

4,4’-diaminodifenilmetan

(101-77-9)

10.

3,3’-diklorobenzidin

(91-94-1)

11.

3,3’-dimetoksibenzidin

(119-90-4)

12.

3,3’-dimetilbenzidin

(119-93-7)

13.

3,3′-dimetil-4,4′-diaminodifenilmetan

(838-88-0)

14.

p-krezidin

(120-71-8)

15.

4,4’-metilen-bis-(2-kloroanilin)

(101-14-4)

16.

4,4’-oksidianilin

(101-80-4)

17.

4,4’-tiodianilin

(139-65-1)

18.

o-toluidin

(95-53-4)

19.

2,4-diaminotoluen

(95-80-7)

20.

2,4,5-trimetilanilin

(137-17-7)

21.

4-aminoazobenzen

(60-09-3)

22.

o-anizidin

(90-04-0)

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom.

(i)   Barvila ali pigmenti, ki so kovinski kompleksi

Barvila ali pigmenti na osnovi svinca, bakra, kroma, niklja ali aluminija se ne uporabljajo. Lahko pa se uporabljajo barvila ali pigmenti na osnovi bakrovega ftalocianina.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti.

(j)   Ionske nečistoče v barvilih

Ravni ionskih nečistoč v uporabljenih barvilih ne presegajo naslednjih vrednosti: Ag 100 ppm; As 50 ppm; Ba 100 ppm; Cd 20 ppm; Co 500 ppm; Cr 100 ppm; Cu 250 ppm; Fe 2 500 ppm; Hg 4 ppm; Mn 1 000 ppm; Ni 200 ppm; Pb 100 ppm; Se 20 ppm; Sb 50 ppm; Sn 250 ppm; Zn 1 500 ppm.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti.

Merilo 5   Ravnanje z odpadki

Vsi obrati za proizvodnjo celuloze in papirja imajo sistem za ravnanje z odpadki (kakor ga določijo ustrezni regulativni organi za zadevne obrate za proizvodnjo celuloze in papirja) in ostanki, ki nastanejo pri proizvodnji proizvoda z znakom za okolje. Sistem je dokumentiran ali pojasnjen v vlogi in vsebuje informacije o vsaj naslednjih točkah:

o postopkih za ločevanje in uporabo materialov, ki jih je mogoče reciklirati, iz toka odpadkov,

postopkih za predelavo materialov za drugo uporabo, kakor je sežiganje za pridobivanje procesne pare ali toplote, ali za kmetijsko uporabo,

postopkih za ravnanje z nevarnimi odpadki (kakor ga določajo ustrezni regulativni organi za obravnavane obrate za proizvodnjo papirne kaše in papirja).

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži podroben opis postopkov, sprejetih za ravnanje z odpadki, za zadevne obrate in izjavo o skladnosti z merilom.

Merilo 6   Primernost za uporabo

Proizvod ustreza svojemu namenu.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje skladnost s tem merilom. Preskusne metode so v skladu z enim od naslednjih standardov:

kopirni papir: EN 12281 – „Tiskovni papir in papirji za poslovne namene – Zahteve za kopirni papir pri uporabi suhega tonerja v prahu“,

neskončni papir: EN 12858 – „Papir – Tiskovni papir za poslovne namene – Zahteve za neskončne obrazce“.

Proizvod izpolnjuje zahteve glede trajnosti v skladu z veljavnimi standardi. V navodilih za uporabo bodo navedeni norme in standardi, ki se bodo uporabljali za oceno trajnosti.

Proizvajalci kot nadomestno možnost za uporabo zgornjih metod dokažejo primernost za uporabo svojih proizvodov z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje kakovost papirja v skladu s standardom EN ISO/IEC 17050-1:2004, ki zagotavlja splošna merila za izjave dobaviteljev o skladnosti z normativnimi dokumenti.

Merilo 7   Informacije na embalaži

Na embalaži proizvoda so navedene naslednje informacije:

„Zbirajte star papir za recikliranje.“

Poleg tega v primeru uporabe recikliranih vlaken proizvajalec znaku EU za okolje doda izjavo z navedbo najmanjšega odstotka recikliranih vlaken.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj zagotovi vzorec embalaže proizvoda, na katerem so navedene zahtevane informacije.

Merilo 8   Informacije, ki so navedene na znaku EU za okolje

Neobvezen del znaka s prostorom za besedilo vsebuje naslednje besedilo:

„—

majhno onesnaževanje zraka in vode

uporaba certificiranih vlaken IN/ALI uporaba recikliranih vlaken [za vsak primer posebej]

omejena uporaba nevarnih snovi“.

Smernice za uporabo neobveznega dela znaka s prostorom za besedilo so na voljo v dokumentu z naslovom „Smernice za uporabo znaka za okolje“ na spletni strani:

http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/promo/pdf/logo%20guidelines.pdf

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži vzorec embalaže proizvoda z oznako, skupaj z izjavo o skladnosti s tem merilom.


(1)  Za to raven se dovoli izjema do 0,1, kadar se lahko dokaže, da je višja raven P posledica P, ki se pojavlja v naravi v lesni celulozi.

(2)  Kot je določeno v Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(3)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(4)  Kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(5)  V skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS (UL 196, 16.8.1967, str. 1).

(6)  Kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(7)  V skladu z Direktivo 67/548/EGS.