13.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/1

13.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/2

(1)

Z Uredbo (EU) št. 1035/2010 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) je Komisija uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK). Začasne protidampinške dajatve so znašale od 44,9 % do 65,2 %.

(2)

Postopki so se začeli na podlagi pritožbe, ki so jo 4. januarja 2010 vložili proizvajalci EU Borealis Agrolinz Melamine GmbH, DSM Melamine B.V. in Zakłady Azotowe Puławy (v nadaljnjem besedilu: pritožnik), ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje melamina v Uniji.

(3)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2006 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bil sprejet sklep o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani pisno predstavilo svoja stališča do začasnih ugotovitev. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje.

(5)

Komisija je še naprej zbirala in preverjala vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Da bi se ocenile možne posledice uvedbe dokončnih protidampinških ukrepov, je bil v ta namen v prostorih naslednje družbe uporabnice opravljen preveritveni obisk:

(6)

Nato so bile vse strani obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz melamina s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Vsem strankam je bilo določeno obdobje, v katerem so lahko izrazile pripombe o tem dokončnem razkritju.

(7)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so se proučile in po potrebi ustrezno upoštevale.

(8)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede strani, ki jih postopek zadeva, se uvodne izjave 4 do 10 začasne uredbe potrdijo.

(9)

Opozoriti je treba, da je zadevni izdelek, v uvodni izjavi 12 začasne uredbe, opredeljen kot melamin, trenutno uvrščen v oznako KN 2933 61 00 in s poreklom iz LRK.

(10)

Melamin je bel kristalinični prah, pridobljen iz sečnine. Večinoma se uporablja pri laminatih, prahu za oblikovanje, lesnih ploščah in premaznih smolah.

(11)

En proizvajalec izvoznik je ponovil trditev iz uvodne izjave 65 začasne uredbe, da je bil melamin, proizveden in izvožen iz LRK, na splošno rahlo slabše kakovosti v primerjavi s melaminom, ki ga proizvaja industrija Unije, in da ga ni bilo mogoče uporabiti za nekatere površinske premaze. Argument o razliki v kakovosti je izpostavilo tudi več uporabnikov iz EU.

(12)

Preiskava je pokazala, da se melamin, čeprav se lahko rahlo razlikuje v barvi, ne prodaja na podlagi različnih standardov kakovosti na domačem trgu ali izvoznih trgih. Predloženih ni bilo nobenih dokazov, ki bi kazali, da bi se zaradi možnih rahlih razlik melamina razlikovale osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter končne uporabe. Drugi proizvajalci izvozniki niso izpostavili tega vprašanja. Poleg tega je preiskava pokazala, da je zadevni proizvajalec izvoznik uporabljal podoben proizvodni postopek kot industrija Unije.

(13)

Na podlagi navedenega je trditev zavrnjena in se potrdi, da se štejejo melamin, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, melamin, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v LRK, melamin, ki se uvaža v Unijo iz LRK, in melamin, ki se proizvaja in prodaja v Indoneziji, ki je bila uporabljena kot primerljiva država, za enake v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(14)

Ker v zvezi s podobnim izdelkom ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 12 do 15 začasne uredbe potrdijo.

(15)

Tržnogospodarska obravnava (v nadaljnjem besedilu: TGO) se je na začetku zavrnila vsem proizvajalcem izvoznikom, ki so jo zahtevali na podlagi utemeljitve, da stroški za glavne vložke niso bistveno izražali tržnih vrednosti, kot zahteva člen 2(7)(c) osnovne uredbe. Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 20 do 24 začasne uredbe, je preiskava v zvezi s TGO pokazala, da je to posledica vmešavanja države v trg zemeljskega plina in trg za sečnino v LRK. Poleg teh splošnih razmer so prav tako za zavrnitev TGO obstajali razlogi, specifični za družbo, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 25 do 28 začasne uredbe.

(16)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je cena sečnine v LRK usklajena s cenami v drugih delih sveta, na primer v Indoneziji in na Bližnjem vzhodu, zato ugotovitev, da so bili stroški za glavne vložke izkrivljeni, ni bila pravilna.

(17)

Vendar se ni dvomilo v prvotno ugotovitev, da se v LRK država močno vmešava v trg za sečnino, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 23 in 24 začasne uredbe. To dejstvo že zadostuje za ugotovitev, da merilo 1 iz točke (c) člena 2(7) osnovne uredbe ni izpolnjeno. Na to ugotovitev ne vpliva dejstvo, da so bile mogoče v določenem obdobju cene sečnine v LRK in nekaterih drugih delih sveta na približno enaki ravni.

(18)

Ena skupina izvoznikov se ni strinjala z zavrnitvijo TGO in individualne obravnave (v nadaljnjem besedilu: IO) na podlagi dejstva, da Komisija ni prejela popolnih obrazcev zahtevkov za TGO za vse povezane družbe. Ta skupina je v pripombah na razkritje ponudila popolno sodelovanje, vendar ni dvomila v dejstvo, da ena izmed njenih povezanih družb ni predložila obrazca zahtevka za TGO istočasno kot preostali v skupini. Ta trditev se zato zavrne.

(19)

Ker v zvezi z TGO ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 16 do 32.

(20)

Začasno je bilo določeno, da so tri od petih družb proizvajalk izvoznic ali skupin v LRK izpolnile vse zahteve za IO.

(21)

Industrija Unije je dvomila v odločitev o odobritvi IO za tri skupine družb z utemeljitvijo, da je en proizvajalec izvoznik v lasti države Kitajske, drug proizvajalec izvoznik pa je na ravni upravljanja na več načinov povezan z družbami, ki so pod popolnim nadzorom države. Poleg tega je bil obseg vmešavanja države takšen, da bi omogočil izogibanje ukrepom pri vseh treh proizvajalcih izvoznikih.

(22)

Preiskava je pokazala, da noben proizvajalec izvoznik, ki mu je bila IO prvotno odobrena, ni bil v lasti države. Poleg tega ni bila utemeljena trditev, da je bilo vodstvo enega proizvajalca izvoznika povezano z družbami pod državnim nadzorom. V zvezi z možnim tveganjem izogibanja je treba omeniti, da je preiskava pokazala, da so bili izvozne cene, količine in prodajni pogoji prosto izpogajani in določeni ter da proizvajalci izvozniki niso bili v lasti države ali drugače pod prevladujočim vplivom države na ravni upravljanja. Iz tega torej sledi, da vmešavanje države ni bilo takšno, da bi dovoljevalo izogibanje ukrepom.

(23)

Glede na navedeno se trditve industrije Unije zavrnejo. Prvotna sklepna ugotovitev, da tri izmed petih proizvajalcev izvoznikov izpolnjujejo vse zahteve za IO, se zato potrdi.

(24)

Indonezija je bila izbrana kot primerljiva država. Podatki iz odgovora sodelujočega indonezijskega proizvajalca so bili preverjeni in situ ter ugotovljeni za zanesljive, na katerih bi lahko temeljila normalna vrednost.

(25)

En proizvajalec izvoznik je dvomil v izbiro Indonezije kot primerljive države, ker zainteresirane strani niso imele možnosti predložitve mnenj o tej izbiri. Vendar je dokumentacija, na voljo za pregled, od maja 2010 vsebovala opombo z obrazložitvijo, zakaj je bila Indonezija izbrana kot primerljiva država. Postopkovne pravice strani so bile tako v celoti spoštovane, saj so imele dovolj možnosti za predložitev pripomb na to izbiro. Glede izbire primerljive države ni bila prejeta nobena dodatna pripomba.

(26)

Zato se potrdi, da je Indonezija ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(27)

Opozoriti je treba, da je bila normalna vrednost konstruirana z uporabo stroškov izdelave indonezijskega proizvajalca ter razumnih zneskov za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA stroški“) in dobiček na domačem trgu.

(28)

En proizvajalec izvoznik je dvomil v raven konstruirane normalne vrednosti, zlasti PSA stroške in dobiček, ki so temeljili na tistih industrije Unije. Vendar je ta metoda v skladu s točko (c) člena 2(6) in velja za primerno. Na voljo ni bilo drugih podatkov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot osnovo za PSA stroške in dobiček, saj v primerljivi državi niso bili preiskani nobeni drugi izvozniki ali proizvajalci, proizvajalec, ki je bil predmet preiskave, pa v OP ni prodajal nobene druge kategorije izdelkov.

(29)

Ta trditev se zato zavrne. Uvodne izjave 35 do 45 glede določitve normalne vrednosti se potrdijo.

(30)

Ker v zvezi z določitvijo izvozne cene ni bilo nobenih pripomb, se potrdi uvodna izjava 46 začasne uredbe.

(31)

En proizvajalec izvoznik je dvomil v primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene v zvezi z vprašanjem DDV. Vendar te metode ni treba spremeniti, saj sta bili normalna vrednost in izvozna cena primerjani na isti ravni posredne obdavčitve, tj. vključno z DDV, v skladu s točko (b) člena 2(10). Zato se potrdita uvodni izjavi 47 in 48 začasne uredbe.

(32)

Ker v zvezi s stopnjami dampinga ni bilo nobenih pripomb, se potrdi uvodna izjava 49 začasne uredbe.

(33)

Na podlagi tega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(34)

Ker v zvezi s stopnjami dampinga ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 51 do 52 začasne uredbe.

Na tej podlagi je stopnja dampinga na ravni države dokončno določena na 65,6 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, uvodna izjava 53 začasne uredbe pa se potrdi.

(35)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s proizvodnjo Unije in industrijo Unije, se uvodne izjave 54 do 56 začasne uredbe potrdijo.

(36)

Nekatere strani so trdile, da podatki Eurostata glede uvoza melamina iz LRK niso bili zanesljivi z vidika količine. Zaradi preverjanja podatkov Eurostata je prišlo do manjših sprememb podatkov glede uvoza in posledično glede potrošnje Unije, kot prikazujeta naslednji tabeli. Te spremembe niso bile takšne, da bi vplivale na analizo potrošnje Unije iz uvodnih izjav 57 do 59 začasne uredbe, ki se jih tako lahko potrdi.

Tabela 1

(37)

Navedene spremembe obsega uvoza zadevnih držav niso takšne, da bi vplivale na ugotovitve iz uvodnih izjav 61 in 62 začasne uredbe, ki se tako lahko potrdita.

(38)

Več uporabnikov je trdilo, da v letih 2009 in 2010 niso uvažali melamina iz LRK, saj so bile kitajske cene previsoke v primerjavi s cenami, ki so prevladovale v EU. Zato so dvomili o nelojalnem nižanju prodajnih cen kitajskih izvoznikov, ugotovljenim med OP.

(39)

Kot navedeno v uvodnih izjavah 63 in 64 začasne uredbe, je bilo sodelovanje kitajskih izvoznikov majhno. Zato so bile za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen uporabljene informacije, preverjene s sodelujočimi kitajskimi družbami na kraju samem. Kot navedeno v uvodnih izjavah 66 in 67 začasne uredbe, je v OP uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 10,3 %. Ker ni bilo predloženih nobenih novih dokazov v primerjavi s tistimi, ki so bili na voljo v času uvedbe začasnih ukrepov, se trditev zavrne.

(40)

Nekateri uporabniki so trdili, da bi bilo treba upoštevati dodatno delo, ki je nastalo zaradi manipuliranja z uvoženim melaminom iz LRK. Trdili so, da nakupna cena kitajskega melamina ni vključevala te vrste stroškov.

(41)

Proučitev te trditve je pokazala, da ne ostaja nobena zanesljiva podlaga za ugotavljanje, pod katerimi pogoji je bil uvožen melamin iz LRK in kakšen je možen znesek stroškov, ki so morda nastali poleg nakupne cene. Poleg tega navedene strani niso predložile nobenih dokazov, zato se trditev zavrne.

(42)

Enako kot ob uvedbi začasnih ukrepov so nekatere strani trdile, da bi moral izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen temeljiti na podatkih Eurostata in ne na podatkih, preverjenih pri samo 30 % sodelujočih kitajskih družbah.

(43)

Kot navedeno v uvodni izjavi 66 začasne uredbe, so bili podatki sodelujočih izvoznikov uporabljeni za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ti podatki so bili preverjeni in zato veljajo za bolj zanesljive kot podatki, pridobljeni od Eurostata. Ta trditev se zato zavrne.

(44)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen, se potrdi metodologija iz uvodnih izjav 66 in 67 začasne uredbe za ugotavljanje nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(45)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z gospodarskim položajem industrije Unije, se uvodne izjave 68 do 82 začasne uredbe potrdijo.

(46)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s sklepom o škodi, se uvodne izjave 83 do 86 začasne uredbe potrdijo.

(47)

Kot navedeno v uvodni izjavi 87 začasne uredbe, je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK povzročil industriji Unije takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(48)

Na podlagi popravljenih podatkov o uvozu, prikazanih v navedeni tabeli 2, ostajajo pripombe iz uvodnih izjav 88 do 95 začasne uredbe veljavne. Skupno se je uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju po zmanjšanju potrošnje Unije (– 28 %) znatno zmanjšal, in sicer za 31 %. Kar se tiče cen, je bila izvozna cena, preverjena v prostorih sodelujočih kitajskih proizvajalcev, nižja kot povprečna uvozna cena, kot jo je sporočil Eurostat. Za preverjene sodelujoče kitajske izvoznike, ki predstavljajo približno 30 % skupnega uvoza iz LRK, je bilo ugotovljeno, da so v OP nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije za 10,3 %.

(49)

Preiskava je pokazala, da so kitajski izvozniki v nekaterih mesecih OP na trgu Unije prodajali svoj presežek melamina, ko so bile cene za njih privlačne, ter se umaknili, ko so cene začele padati. Ta usmerjena cenovna politika je še naprej negativno vplivala na trg Unije v celotnem OP, glede na to, da so cene lahko določene za obdobje od treh do šestih mesecev. Tako se potrdi, da je prisotnost nizkocenovnega dampinškega uvoza na trgu Unije v srednjeročnem obdobju po umiku vplivala na dodatno zaostrovanje negativnega gibanja prodajnih cen na trgu. Nizka raven prodajnih cen je prispevala k ogromnim izgubam industrije Unije in je bila prepoznana kot pomemben dejavnik ugotovljene znatne škode.

(50)

Na podlagi tega je mogoče potrditi vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(51)

Pri tej točki so zainteresirane strani dejansko ponovile večino pripomb iz začasne faze. Kar zadeva učinke dampinškega uvoza, so nekatere strani ponovno trdile, da bi podatki Eurostata morali prevladati nad podatki, preverjenimi v prostorih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Taka trditev bi pomenila, da so bile preiskave na kraju samem brez pomena, in je zato ni mogoče sprejeti. Predloženi niso bili nobeni dokazi, ki bi kazali, da so bili podatki, uporabljeni v tej preiskavi, nezanesljivi. Ta trditev se zato zavrne.

(52)

Nekatere strani so trdile, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročil uvoz iz LRK, ampak svetovna gospodarska kriza. Vendar te strani niso predložile nobenih dokazov, ki bi kazali, da so bili podatki, uporabljeni v preiskavi, nezanesljivi. Poleg tega je dampinški uvoz okrepil učinek gospodarske krize in posledično dodatno zaostril položaj industrije Unije. Ta trditev je zato zavrnjena.

(53)

Prejete pripombe in predloženi dokazi glede drugih dejavnikov niso bili takšni, da bi spremenili ugotovitve iz uvodnih izjav 108 do 110 začasne uredbe, da noben izmed teh dejavnikov ne bi mogel pretrgati zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Začasna sklepna ugotovitev, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Unije, se zato potrdi.

(54)

Opozoriti je treba, da industrijo Unije sestavljajo trije proizvajalci s sedežem v različnih državah članicah, ki v dejavnostih, povezanih s melaminom, neposredno zaposlujejo več kot 600 ljudi.

(55)

Nekateri uporabniki so trdili, da so bili podatki pritožnikov o zaposlenosti precenjeni. Predloženi niso bili nobeni dokazi, ki bi kazali, da so bili preverjeni podatki, uporabljeni v tej preiskavi, nezanesljivi, zato je trditev zavrnjena.

(56)

En uporabnik je trdil, da je industrija Unije zaprla proizvodne obrate zaradi tehničnih težav in ne zaradi domnevnega dampinškega uvoza.

(57)

Nekateri obrati industrije Unije so dejansko imeli nekaj tehničnih težav, vendar večinoma po OP. Po uvedbi začasnih ukrepov je industrija Unije predložila dokaze, da so se tovarne, ki so bile zaradi dampinškega uvoza nedejavne, nedavno spet odprle. To kaže, da so ukrepi že pozitivno vplivali na industrijo Unije.

(58)

Pričakuje se, da bi uvedba dokončnih protidampinških dajatev na uvoz s poreklom iz LRK dodatno pozitivno vplivala na gospodarski položaj industrije Unije in ji omogočila, da znova pridobi vsaj del izgubljene dobičkonosnosti.

(59)

Ker v zvezi z interesom industrije Unije ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 112 do 115 začasne uredbe potrdijo.

(60)

Ker v zvezi z interesom uvoznikov ni bilo pripomb, je bilo ugotovljeno, da uvedba dokončnih ukrepov za uvoz melamina iz LRK ne bi bila v nasprotju z interesi uvoznikov.

(61)

V začasni fazi je bilo sodelovanje uporabnikov razmeroma majhno. Od 44 poslanih vprašalnikov je bilo prejetih le 7 izpolnjenih vprašalnikov, ki se jih lahko šteje za tehtne. Uvoz sodelujočih uporabnikov je predstavljal približno 10 % potrošnje Unije. V navedeni fazi je bilo ugotovljeno, da bi bil učinek predlaganih ukrepov razmeroma omejen.

(62)

Po uvedbi začasnih ukrepov je bil v prostorih glavnega sodelujočega uporabnika v Uniji opravljen preveritveni obisk. Preiskava je pokazala, da je delež melamina v proizvodnih stroških med 8 % in 15 %, odvisno od dejavnosti. Možen učinek ukrepov je zato lahko sorazmerno pomemben, odvisno od deleža melamina v stroških in ravni dobičkonosnosti, ki je bila razmeroma nizka.

(63)

Več uporabnikov je v svojih odgovorih trdilo, da je po uvedbi začasnih ukrepov na trgu Unije prišlo do pomanjkanja melamina, kar je povzročilo znatna in stalna zvišanja cen. Medtem ko je v OP prodajna cena melamina znašala približno 900 EUR na tono, se cene po OP gibljejo od 1 200 EUR do 1 500 EUR na tono.

(64)

Preveritveni obisk, opravljen v prostorih sodelujočega uporabnika, je potrdil, da so začasni ukrepi, skupaj z zvišanjem cen, ki ga je industrija Unije uvedla za svoj melamin, vplivali na njegove dejavnosti. Dejstvo je, da ima industrija Unije približno 85-odstotni tržni delež na trgu Unije in tako si dejansko vsi uporabniki priskrbijo velik del melamina od proizvajalcev Unije.

(65)

Informacije, zbrane med preiskavo, prav tako kažejo, da se v obdobju po OP še vedno pričakuje višanje cen. Zato se zdi upravičeno, da se v interesu Unije spremeni oblika začasnih ukrepov, da se omeji kakršno koli nadaljnje zvišanje cen melamina, ki bi resno vplivalo na splošno poslovanje uporabnikov.

(66)

Nekateri uporabniki trdijo, da je leta 2010 prišlo do pomanjkanja melamina na trgu, proizvajalci Unije pa niso mogli zadovoljiti povpraševanja na trgu Unije, uvedba začasnih ukrepov pa je to pomanjkanje še povečala.

(67)

Analiza razpoložljivih podatkov je pokazala, da je v določenem obdobju sicer res prišlo do pomanjkanja na trgu melamina, vendar to ni bila posledica začasnih dajatev, temveč razvoja trga na svetovni ravni.

(68)

Nekateri uporabniki trdijo, da proizvajalci Unije niso mogli dobavljati zahtevanih količin melamina za ohranitev proizvodnje.

(69)

Analiza razpoložljivih podatkov je pokazala, da je do pomanjkanja prišlo le na gotovinskem trgu, pogodbeno dogovorjene količine pa so bile dobavljene.

(70)

Poleg tega so proizvajalci Unije in proizvajalci v tretjih državah dodatno proizvodno zmogljivost objavili na spletnih straneh, s čimer se je uporabnikom Unije zagotovila redna dobava melamina.

(71)

En uporabnik je trdil, da je ustavil gradnjo novega proizvodnega obrata, saj je ugotovil, da glede na raven uvedenih začasnih ukrepov ne bo več konkurenčen na svojih glavnih izvoznih trgih.

(72)

Nekateri uporabniki so trdili, da v primeru potrditve začasnih ukrepov izdelki s konca proizvodne verige v Uniji ne bodo več konkurenčni v primerjavi z uvozom enakih izdelkov s konca proizvodne verige iz LRK. Zato bodo ti uporabniki dejavnost opustili ali preselili svoje proizvodne obrate zunaj Unije.

(73)

Eno združenje uporabnikov je trdilo, da samo sektor proizvajalcev lesnih plošč ustvarja na tisoče delovnih mest, torej veliko več kot proizvajalci melamina v Uniji. Uvedba dokončnih ukrepov naj zato ne bi bila v interesu Unije.

(74)

Navedene strani niso zagotovile prepričljivih dokazov, ki bi podpirali navedene trditve, uvodne izjave 116 do 121 začasne uredbe pa se zato potrdijo.

(75)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz melamina s poreklom iz LRK.

(76)

Vendar se glede na navedeno zdi v interesu Unije, da se spremeni oblika predlaganih ukrepov, da se omeji kakršen koli resen učinek na splošno poslovanje uporabnikov, ki je močno odvisno od dobave melamina.

(77)

Ker ni bilo utemeljenih pripomb, ki bi spremenile ugotovitev glede stopnje odprave škode, se uvodne izjave 123 do 127 začasne uredbe potrdijo.

(78)

Glede na navedeno se sklene spremeniti obliko ukrepov z uvedbo dokončnih ukrepov v obliki minimalne uvozne cene (v nadaljnjem besedilu: MIP) za sodelujoče izvoznike, katerim je bila odobrena IO in fiksna dajatev v višini 415,00 EUR/tono neto mase izdelka za vse druge. Za uvoz sodelujočih izvoznikov, ki jim je bila odobrena IO, velja MIP v višini 1 153 EUR/tono neto mase izdelka.

(79)

Ta MIP temelji na normalni vrednosti, določeni v primerljivi državi, zvišani na raven cene CIF meja Unije z uporabo izvoznih podatkov sodelujočih kitajskih izvoznikov in nato izražena v EUR/tono neto mase izdelka.

(80)

Za uvoz po ceni CIF meja Unije, ki je enaka ali višja od določene minimalne uvozne cene, se dajatev ne bi plačevala. Če je blago uvoženo po nižji ceni, bi se plačala razlika med dejansko ceno in določeno minimalno uvozno ceno.

(81)

Za nesodelujoče izvoznike ali izvoznike, ki jim ni bila odobrena IO, bi veljala preostala dajatev v višini 415,00 EUR/tono neto mase izdelka (na podlagi razlike med neškodljivo ceno, kot navedeno v uvodni izjavi 126 začasne uredbe, in najbolj škodljivo transakcijo sodelujočega izvoznika v OP) ne glede na uvozno ceno.

(82)

Ta oblika ukrepov bi proizvajalcem Unije omogočala, da okrevajo zaradi učinkov škodljivega dampinga in bi prav tako morala preprečiti neupravičena zvišanja cen, ki bi lahko občutno negativno vplivala na poslovanje uporabnikov.

(83)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Določen je bil tudi rok, v katerem so po tem razkritju lahko predložile svoja stališča. Industrija Unije je pozneje nasprotovala trditvam uporabnikov o pomanjkanju zadevnega izdelka in razvoju cen po OP na trgu Unije. V zvezi s pomanjkanjem je industrija Unije trdila, je njihova industrija ciklična ter da obstajajo drugi viri dobave, kot sta Trinidad in Katar. Glede gibanja cen so zatrjevali, da se je to zvišanje začelo že dolgo pred uvedbo začasnih ukrepov. Vendar ni mogoče zanikati, da so cene po uvedbi začasnih ukrepov še naprej rasle in da uvoz iz drugih virov ni pomemben. Pripombe, ki so jih predložile druge strani, so bile ustrezno proučene, vendar niso bile takšne, da bi spremenile sklepne ugotovitve.

(84)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki v členu 1 ni izrecno omenjena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno omenjenim subjektom, ne morejo imeti koristi od teh stopenj in so predmet stopnje dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(85)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo (3) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi spremenjena ustrezno s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih protidampinških stopenj dajatve.

(86)

Za zmanjšanje tveganj izogibanja se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi vključujejo: predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(87)

V primeru, da se bo po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere velja MIP, bi se takšno povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, ki je nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi MIP in posledično uvedba dajatve.

(88)

Če se po uvedbi dokončnih ukrepov razmere na trgu spremenijo občutno, lahko Komisija na lastno pobudo pregleda obliko ukrepov, da oceni, ali ukrepi dosegajo želene rezultate za odpravo škode in ali je sprememba oblike ukrepov upravičena.

(89)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, velja, da bi bilo treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Če so dokončne dajatve nižje od začasnih, se sprostijo začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev. Če so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na ravni začasnih dajatev –

13.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/11

(1)

Uredba (ES) št. 661/2009 je posamična uredba za namene postopka homologacije, določenega z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (2).

(2)

Uredba (ES) št. 661/2009 razveljavlja Direktivo Sveta 92/23/EGS z dne 31. marca 1992 o pnevmatikah za motorna vozila in priklopnike ter njihovi vgradnji (3). Zahteve iz navedene direktive je treba prenesti v to uredbo ter jih po potrebi prilagoditi znanstvenemu in tehničnemu razvoju.

(3)

Področje uporabe te uredbe mora biti v skladu s področjem uporabe Direktive 92/23/EGS. Uredba mora zato zajemati vozila kategorij M, N in O.

(4)

Uredba (ES) št. 661/2009 določa osnovne zahteve za homologacijo motornih vozil v zvezi z namestitvijo pnevmatik. Zato je treba določiti posebne postopke, preskuse in zahteve za tako homologacijo, da se zagotovi, da pnevmatike, nameščene na vozilo, ustrezajo značilnostim obremenitve, hitrosti in uporabe zadevnega vozila.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

1.

„tip vozila glede na namestitev pnevmatik“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so: tipi pnevmatik, oznake najmanjše in največje velikosti pnevmatik, mere koles, globino naleganja platišča, dovoljena hitrost in obremenitev glede na nameščene pnevmatike ter značilnosti okrovov koles.

2.

„tip pnevmatike“ pomeni vrsto pnevmatik, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih značilnostih:

3.

„oznaka velikosti pnevmatike“ pomeni oznako, kot je opredeljena v odstavku 2.17 Pravilnika UN/ECE št. 30 za pnevmatike razreda C1 in odstavku 2.17 Pravilnika UN/ECE št. 54 za pnevmatike razreda C2 in C3;

4.

„globina naleganja platišča“ pomeni razdaljo med naležno površino pesta in središčnico platišča;

5.

„zgradba pnevmatike“ pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike;

6.

„običajna pnevmatika“ pomeni pnevmatiko ali pnevmatiko s podaljšano mobilnostjo, namenjeno za običajno cestno uporabo;

7.

„pnevmatika s podaljšano mobilnostjo“ pomeni pnevmatiko, kot je opredeljena v odstavku 2.4.3 Pravilnika UN/ECE št. 64 (6);

8.

„zasilna rezervna pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, ki se razlikuje od pnevmatike za namestitev na katero koli vozilo za običajne vozne razmere in je namenjena samo za začasno uporabo v omejenih voznih razmerah;

9.

„kolo“ pomeni celotno kolo, sestavljeno iz platišča in diska;

10.

„zasilno rezervno kolo“ pomeni kolo, ki se razlikuje od običajnih koles na tipu vozila;

11.

„enota“ pomeni sklop kolesa in pnevmatike;

12.

„standardna enota“ pomeni enoto, ki se lahko namesti na vozilo za običajno uporabo;

13.

„rezervna enota“ pomeni enoto, namenjeno za nadomestitev standardne enote v primeru njene okvare; rezervna enota je lahko ena od naslednjih enot:

14.

„standardna rezervna enota“ pomeni sklop kolesa in pnevmatike z enako oznako velikosti kolesa in pnevmatike, globino naleganja platišča in zgradbo pnevmatike, kot jih ima enota, nameščena na isti položaj na osi in na zadevno varianto ali izvedenko vozila za običajno uporabo, vključno s kolesi, ki so proizvedena iz drugih materialov in za katere se lahko uporabijo druge vrste matic ali vijakov, sicer pa je enaka kolesu, namenjenemu za običajno uporabo;

15.

„zasilna rezervna enota“ pomeni sklop katerega koli kolesa in pnevmatike, ki ni zajet v opredelitvi standardne rezervne enote in je zajet v enem od opisov zasilnih rezervnih enot iz odstavka 2.10 Pravilnika UN/ECE št. 64;

16.

„simbol za hitrostni razred“ pomeni simbol, kot je opredeljen v odstavku 2.29 Pravilnika UN/ECE št. 30 za pnevmatike razreda C1 in odstavku 2.28 Pravilnika UN/ECE št. 54 za pnevmatike razreda C2 in C3;

17.

„indeks nosilnosti“ pomeni vrednost, povezano z največjo dovoljeno obremenitvijo pnevmatike glede na opredelitev iz odstavka 2.28 Pravilnika UN/ECE št. 30 za pnevmatike razreda C1 in odstavka 2.27 Pravilnika UN/ECE št. 54 za pnevmatike razreda C2 in C3;

18.

„največja dovoljena obremenitev“ pomeni največje breme, ki ga pnevmatika lahko prenese pri uporabi v skladu z zahtevami za uporabo, kot jih določi proizvajalec pnevmatike.

13.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/21

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 631/2009 z dne 22. julija 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Priloge I k Uredbi (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil v zvezi z zaščito pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, ki spreminja Direktivo 2007/46/ES ter razveljavlja direktivi 2003/102/ES in 2005/66/ES (2), določa podrobna pravila za izvajanje Priloge I k Uredbi (ES) št. 78/2009, ki je ločen regulativni akt za namene postopka homologacije iz Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (3).

(2)

Tehnični predpisi, potrebni za izvedbo zahtev Uredbe (ES) št. 78/2009, morajo temeljiti na specifikacijah iz Odločbe Komisije 2004/90/ES z dne 23. decembra 2003 o tehničnih predpisih za izvajanje člena 3 Direktive 2003/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti pešcev in drugih nezaščitenih udeležencev v prometu pred in med trčenjem z motornim vozilom ter o spremembah Direktive 70/156/EGS (4).

(3)

Na podlagi izkušenj iz začetnih ocen, ki so jih izvedli proizvajalci vozil in tehnične službe, ter v skladu z Uredbo (ES) št. 631/2009 so bila opredeljena štiri različna območja, na katerih je treba podrobneje pojasniti posebne zahteve. Določbe, ki jih je treba spremeniti, zadevajo splošne zahteve, ki temeljijo na obstoječih zahtevah za prvo fazo iz Direktive 2003/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Pri splošnih zahtevah je treba prilagoditi nekatere pomembne omejitve ocenjevanja, da se upošteva znanstveni in tehnični razvoj ter da se zahteve za prvo fazo iz Uredbe (ES) št. 78/2009 uskladijo s tistimi iz Direktive 2003/102/ES.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

13.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/23

(1)

MVO za klorantraniliprol (DPX E-2Y45) so bile določene v delu A Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(2)

V skladu s členom 8(4) Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (2) je Francija 23. avgusta 2010 obvestila Komisijo o začasnem dovoljenju za fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje klorantraniliprol (DPX E-2Y45), za uporabo na korenju za zatiranje korenjeve muhe, nevarnosti, ki je bila nepredvidljiva in je ni bilo mogoče obvladati z nikakršnimi drugimi sredstvi. Zato je Francija v skladu s členom 18(4) Uredbe (ES) št. 396/2005 obvestila druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), da je na svojem ozemlju dovolila dajanje na trg korenja z ostanki pesticidov, višjimi od MVO, ki se uporablja. Francija je predložila tudi ustrezno oceno tveganja, v kateri je ugotovljeno, da táko korenje ne predstavlja nesprejemljivega tveganja in zlasti da predlagana povečana vrednost ostankov ne povzroča tveganja za nobenega potrošnika.

(3)

Agencija je preučila oceno tveganja, ki jo je predložila Francija, zlasti tveganja za potrošnika in, kjer je primerno, za živali. Agencija je o predlagani MVO (3) predložila utemeljeno mnenje. V tem mnenju je Agencija ugotovila, da je glede na oceno izpostavljenosti potrošnikov za 27 posebnih evropskih potrošniških skupin predlagana MVO sprejemljiva, kar zadeva varnost potrošnikov.

(4)

Na podlagi utemeljenega mnenja Agencije in ob upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, se sklene, da predlagana MVO izpolnjuje zahteve iz člena 18(4) Uredbe (ES) št. 396/2005.

(5)

Uredbo (ES) št. 396/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

13.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/41

(1)

V skladu s točko (d) prvega odstavka člena 61 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se lahko sladkor, katerega proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 56 navedene uredbe, izvozi le v okviru količinske omejitve, ki jo je treba določiti.

(2)

Podrobna izvedbena pravila za izvenkvotni izvoz, zlasti v zvezi z izdajo izvoznih dovoljenj, so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2). Vendar je treba zaradi morebitnih priložnosti na izvoznih trgih določiti količinske omejitve za tržna leta.

(3)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 397/2010 z dne 7. maja 2010 o določitvi količinske omejitve za izvoz izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze do konca tržnega leta 2010/2011 (3) je bila količinska omejitev izvoza izvenkvotnega sladkorja določena na 650 000 ton. Ta količina se je hitro porabila. Trenutne visoke cene sladkorja pridelovalce spodbujajo, da v letu 2011 posejejo dodatne površine s sladkorno peso. Glede na to, da zgornja meja STO za izvoz v tržnem letu 2010/2011 ni bila v celoti izkoriščena, je primerno povečati količinsko omejitev za izvoz za 700 000 ton, da se lahko izkoristijo vse razpoložljive prodajne možnosti za proizvod. Ta ukrep bo odprl dodatne poslovne priložnosti za sektor sladkorja Unije, vključno s potencialnimi priložnostmi za pridelovalce v povezavi s sedanjimi posevki, in dodatno stabiliziral trg.

(4)

Da bodo lahko tržni akterji načrtovali svoje dejavnosti, bo vlaganje zahtevkov za izvozna dovoljenja mogoče od prvega tedna v juliju. Primerno je določiti obdobje veljavnosti teh dovoljenj od 1. septembra 2011 do 31. decembra 2011, da bo ta ukrep zajemal samo sladkor, proizveden v okviru novega septembrskega pridelka.

(5)

Uredbo (EU) št. 397/2010 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

odstavek 1 člena 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za tržno leto 2010/2011, ki traja od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011, znaša količinska omejitev iz točke (d) prvega odstavka člena 61 Uredbe (ES) št. 1234/2007 za izvoz brez nadomestila izvenkvotnega belega sladkorja, ki spada pod oznako KN 1701 99, 1 350 000 ton.“;

2.

vstavi se naslednji člen 2a:

„Člen 2a

Ne glede na člen 8a Uredbe (ES) št. 951/2006 izvozna dovoljenja, izdana po 4. juliju 2011 za količine iz člena 1, veljajo od 1. septembra 2011 do 31. decembra 2011.“

13.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/43

13.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/45

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 456/2011 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –