5.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/1

NASLOV I

POGLAVJE 1

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11

POGLAVJE 2

Člen 12

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 16

Člen 17

Člen 18

Člen 19

POGLAVJE 3

Člen 20

Člen 21

Člen 22

Člen 23

Člen 24

Člen 25

Člen 26

Člen 27

Člen 28

Člen 29

POGLAVJE 4

Člen 30

Člen 31

Člen 32

Člen 33

Člen 34

NASLOV II

POGLAVJE 1

Člen 35

Člen 36

Člen 37

Člen 37a

Člen 38

Člen 38a

Člen 39

Člen 40

Člen 41

Člen 42

Člen 43

Člen 44

POGLAVJE 2

Člen 45

Člen 46

Člen 47

Člen 48

Člen 49

Člen 50

Člen 51

Člen 52

POGLAVJE 3

Člen 53

Člen 54

Člen 55

Člen 56

Člen 57

Člen 58

Člen 59

Člen 60

POGLAVJE 4

Člen 61

Člen 62

Člen 63

Člen 64

Člen 65

Člen 66

POGLAVJE 5

Člen 67

Člen 68

Člen 69

POGLAVJE 6

Člen 70

Člen 71

Člen 72

Člen 73

Člen 74

POGLAVJE 6a

Člen 74a

Člen 74b

Člen 74c

Člen 74d

Člen 74e

Člen 74f

Člen 74g

POGLAVJE 7

Člen 75

Člen 75a

Člen 75b

Člen 75c

Člen 75d

Člen 75e

Člen 75f

Člen 76

Člen 77

Člen 78

POGLAVJE 8

Člen 79

Člen 79a

Člen 80

POGLAVJE 9

Člen 81

POGLAVJE 10

Člen 82

POGLAVJE 11

Člen 83

Člen 84

Člen 85

Člen 86

Člen 87

Člen 87a

Člen 88

NASLOV IIa

POGLAVJE 12

Člen 89

Člen 90

Člen 91

POGLAVJE 13

Člen 92

Člen 93

Člen 94

Člen 95

Člen 96

Člen 97

Člen 98

POGLAVJE 14

Člen 99

Člen 100

Člen 101

POGLAVJE 15

Člen 102

NASLOV III

Člen 103

Člen 104

NASLOV IV

POGLAVJE 1

Člen 105

Člen 106

Člen 107

Člen 107a

Člen 108

Člen 109

POGLAVJE 2

Člen 110

Člen 111

Člen 112

Člen 113

Člen 114

POGLAVJE 3

Člen 115

Člen 116

Člen 117

Člen 118

POGLAVJE 4

Člen 119

POGLAVJE 5

Člen 120

Člen 121

Člen 122

Člen 123

Člen 124

Člen 125

Člen 126

POGLAVJE 6

Člen 127

POGLAVJE 7

Člen 128

Člen 129

NASLOV V

Člen 130

Člen 131

Člen 132

NASLOV VI

POGLAVJE 1

Člen 133

Člen 134

Člen 135

Člen 136

POGLAVJE 2

Člen 137

Člen 138

Člen 139

Člen 140

Člen 141

Člen 142

Člen 143

Člen 144

POGLAVJE 3

Člen 145

Člen 146

Člen 147

Člen 148

Člen 149

Člen 150

Člen 151

POGLAVJE 4

Člen 152

Člen 153

Člen 154

POGLAVJE 5

Člen 155

Člen 156

Člen 157

Člen 158

Člen 159

Člen 160

Člen 161

Člen 162

Člen 163

Člen 164

Člen 165

Člen 166

Člen 167

Člen 168

Člen 169

Člen 170

Člen 171

POGLAVJE 6

Člen 172

Člen 173

Člen 174

Člen 175

Člen 176

Člen 177

Člen 178

POGLAVJE 7

Člen 179

Člen 180

Člen 181

Člen 182

NASLOV VII

POGLAVJE 1

Člen 183

Člen 184

Člen 185

Člen 186

Člen 187

Člen 188

Člen 189

Člen 190

Člen 191

Člen 192

POGLAVJE 2

Člen 193

Člen 194

Člen 195

Člen 196

Člen 197

POGLAVJE 3

Člen 198

Člen 199

Člen 200

NASLOV VIII

Člen 201

Člen 202

Člen 203

NASLOV IX

Člen 204

Člen 205

Člen 206

NASLOV X

Člen 207

NASLOV XI

Člen 208

Člen 209

Člen 210

NASLOV XII

Člen 211

Člen 212

NASLOV XIII

Člen 213

Člen 214

Člen 215

Člen 216

PRILOGA I

PRILOGA II

PRILOGA III

PRILOGA IV

PRILOGA V

PRILOGA VI

PRILOGA VII

PRILOGA VIII

PRILOGA IX

PRILOGA X

PRILOGA XI

PRILOGA XII

PRILOGA XIII

PRILOGA XIV

PRILOGA XV

PRILOGA XVI

PRILOGA XVII

PRILOGA XVIII

PRILOGA XIX

PRILOGA XX

PRILOGA XXI

1.

Evropski parlament je skupščina, izvoljena na podlagi Pogodb, Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976 in nacionalne zakonodaje, ki izhaja iz Pogodb.

2.

Osebe, izvoljene v Evropski parlament, se imenujejo:

1.

Po volitvah v Evropski parlament predsednik pozove pristojne organe držav članic, naj Parlament nemudoma obvestijo o imenih izvoljenih poslancev, tako da lahko vsi poslanci nastopijo svoj mandat v Parlamentu od začetka prve seje po volitvah.

Predsednik pristojne organe hkrati opozori na ustrezne določbe Akta z dne 20. septembra 1976 in jih pozove, naj sprejmejo potrebne ukrepe v izogib morebitni nezdružljivosti s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta.

2.

Vsak poslanec, o čigar izvolitvi je bil Parlament obveščen, pred nastopom mandata v Parlamentu poda pisno izjavo, da ne opravlja funkcije, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta. Po splošnih volitvah se izjava, če je le mogoče, poda najpozneje šest dni pred ustanovno sejo Parlamenta. Dokler se ne preveri veljavnosti mandata poslanca ali se ne odloči o morebitnem sporu, se poslanec pod pogojem, da je predhodno podpisal navedeno pisno izjavo, polnopravno udeležuje sej Parlamenta in njegovih organov.

Če se na podlagi dejstev, ki so preverljiva v javno dostopnih virih, ugotovi, da poslanec opravlja funkcijo, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta, Parlament na osnovi obvestila svojega predsednika potrdi sprostitev sedeža.

3.

Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora nemudoma preveri veljavnost mandatov poslancev in odloči o veljavnosti mandatov vseh novoizvoljenih poslancev ter tudi o sporih, ki so nanj naslovljeni na podlagi določb Akta z dne 20. septembra 1976, razen tistih, ki temeljijo na nacionalni volilni zakonodaji.

4.

Poročilo odbora temelji na uradnem obvestilu vseh držav članic o dokončnih izidih volitev, v katerem so podrobno navedeni imena izvoljenih kandidatov in morebitnih nadomestnih kandidatov ter njihov položaj glede na izide glasovanja.

Veljavnosti mandata poslanca ni mogoče potrditi, če ni podal pisnih izjav v skladu s tem členom in Prilogo I tega poslovnika.

Na podlagi poročila odbora lahko Parlament kadar koli odloča o sporih glede veljavnosti mandatov poslancev.

5.

Kadar je imenovanje poslanca posledica odstopa kandidatov na isti listi, odbor, pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov, zagotovi, da so navedeni odstopi potekali v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 in člena 4(3).

6.

Odbor zagotovi, da organi držav članic ali Unije Parlamentu nemudoma posredujejo vse informacije, ki lahko vplivajo na opravljanje nalog poslanca Evropskega parlamenta ali na vrstni red nadomestnih kandidatov, in v primeru imenovanja navedejo dan začetka veljavnosti.

Če pristojni organi držav članic začnejo postopek, ki ima lahko za posledico prenehanje mandata poslanca, jih predsednik prosi, naj ga o stanju postopka redno obveščajo. Zadevo posreduje pristojnemu odboru. Na predlog tega odbora lahko Parlament sprejme ustrezno stališče.

1.

Mandat poslancu začne in preneha v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976. Preneha tudi v primeru smrti ali odstopa.

2.

Poslanec opravlja svojo funkcijo do začetka prve seje Parlamenta po volitvah.

3.

Poslanec v odstopu obvesti predsednika o svojem odstopu in dnevu, ko naj bi začel veljati, kar pa ne sme biti kasneje kot tri mesece po obvestilu. Obvestilo se sestavi v obliki uradnega zapisnika ob navzočnosti generalnega sekretarja ali njegovega predstavnika, ki ga skupaj s poslancem podpiše in nemudoma posreduje pristojnemu odboru, ta pa ga uvrsti na dnevni red svoje prve seje po prejemu dokumenta.

Če pristojni odbor meni, da odstop ni v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976, o tem obvesti Parlament, da ta lahko odloči, ali naj potrdi sprostitev sedeža.

V nasprotnem primeru se potrdi sprostitev sedeža, ki velja od dneva, ki ga je poslanec v odstopu navedel v uradnem zapisniku. Parlament o tem ne glasuje.

Za nekatere izjemne primere je bil uveden poenostavljen postopek, predvsem kadar eno ali več delnih zasedanj poteka med dnevom, ko začne odstop veljati, in prvo sejo pristojnega odbora in kadar zato, ker sprostitev sedeža ni bila potrjena, politična skupina, ki ji poslanec v odstopu pripada, na teh delnih zasedanjih ne more najti nadomestnega poslanca. Po tem postopku je poročevalec pristojnega odbora, ki so mu omenjeni primeri zaupani, pooblaščen, da nemudoma preuči vsak pravilno sporočen odstop in zadevo v primeru, ko bi bila zamuda pri obravnavnavanju obvestila škodljiva, preda predsedniku odbora s prošnjo, da v skladu z odstavkom 3:

4.

Če pristojni organ države članice predsednika obvesti o prenehanju mandata poslanca Evropskega parlamenta na podlagi določb zakonodaje te države članice zaradi nezdružljivosti v smislu člena 7(3) Akta z dne 20. septembra 1976 ali odvzema mandata na podlagi člena 13(3) tega akta, predsednik obvesti Parlament, da je mandat prenehal na dan, ki ga je sporočila država članica, slednjo pa pozove, naj nemudoma zapolni prosti sedež.

Kadar pristojni organi držav članic ali Unije ali zadevni poslanec obvesti predsednika o imenovanju ali izvolitvi na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976, predsednik obvesti Parlament, ta pa potrdi sprostitev sedeža.

5.

Organi držav članic ali Unije predsednika obvestijo o vseh nalogah, ki jih nameravajo dodeliti poslancu. Predsednik vprašanje združljivosti predlagane naloge s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 naslovi na pristojni odbor. O sklepih tega odbora obvesti Parlament, poslanca in pristojne organe.

6.

Za dan prenehanja mandata in dan začetka veljavnosti sprostitve sedeža se šteje:

7.

Ko Parlament potrdi, da obstaja prost sedež, o tem obvesti državo članico in jo pozove, naj ga nemudoma zapolni.

8.

Vsi spori v zvezi z veljavnostjo imenovanja poslanca, čigar mandat je bil že preverjen, se posredujejo pristojnemu odboru, ki Parlamentu poroča nemudoma in najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja.

9.

Kadar kaže, da sprejetje ali prenehanje mandata temelji na netočnosti ali neveljavnem soglasju, si Parlament pridržuje pravico, da obravnavano imenovanje razglasi za neveljavno oziroma zavrne potrditev sprostitve sedeža.

1.

Poslanci uživajo privilegije in imunitete v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

2.

Takoj ko je predsednik Parlamenta obveščen o izvolitvi poslancev, jim izda prepustnice, s katerimi se lahko prosto gibajo po državah članicah.

3.

Poslanci imajo pravico do vpogleda v spise, ki jih hranijo Parlament ali odbori, razen v osebne spise in račune, v katere je vpogled dovoljen le poslancem, na katere se nanašajo. Izjeme k temu pravilu o ravnanju z dokumenti, do katerih se javnosti lahko zavrne dostop v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, so določene v Prilogi VIII k temu poslovniku.

1.

Parlament si pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami predvsem prizadeva ohranjati integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog.

2.

Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

3.

Vsaka zahteva za zaščito privilegijev in imunitet, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

Poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zastopa drug poslanec. Drugi poslanec ne more podati zahteve brez soglasja zadevnega poslanca.

4.

Kadar je poslancu odvzeta prostost ali mu je omejena svoboda gibanja z domnevnim kršenjem njegovih privilegijev in imunitet, lahko predsednik po posvetovanju s predsednikom in poročevalcem pristojnega odbora kot nujno zadevo poda pobudo za uveljavljanje privilegijev in imunitet tega poslanca. Predsednik sporoči svojo pobudo odboru in obvesti Parlament.

1.

Pristojni odbor nemudoma in po vrstnem redu njihove vložitve preuči zahteve za odvzem ali zaščito imunitete in privilegijev.

2.

Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito imunitete in privilegijev.

3.

Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi. Zadevni poslanec ima možnost zagovora; predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni. Zastopa ga lahko drug poslanec.

4.

Kadar se zahteva za odvzem imunitete deli na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

5.

Kadar mora poslanec nastopiti kot priča ali izvedenec, ni treba zahtevati odvzema imunitete, pod pogojem, da:

6.

V primerih zaščite imunitete ali privilegijev odbor preveri, ali okoliščine predstavljajo upravno ali kako drugo omejitev svobode gibanja poslancev pri potovanju v kraje zasedanja Parlamenta ali iz njih ali pri izražanju mnenja ali glasovanju v okviru izvrševanja mandata in ali sodijo v okvir člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah, ki niso predmet nacionalne zakonodaje, ter predlaga, da se zadevni organ zaprosi, naj sprejme potrebne sklepe.

7.

Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

8.

Poročilo odbora se uvrsti na začetek dnevnega reda prve seje po dnevu, ko je bilo predloženo. K predlogu oziroma predlogom sklepa ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

Razprava je omejena na razloge, ki govorijo v prid posameznemu predlogu za odvzem ali priznanje imunitete oziroma za zaščito imunitete ali privilegija ali proti njemu.

Brez poseganja v člen 151 poslanec, čigar privilegiji ali imunitete so predmet primera, v razpravi nima besede.

O predlogu oziroma predlogih sklepa v poročilu se glasuje ob prvem glasovanju po razpravi.

Ko je Parlament zadevo obravnaval, se o vsakem predlogu v poročilu glasuje posamezno. Če je eden od predlogov zavrnjen, se nasprotni sklep šteje za sprejet.

9.

Sklep Parlamenta predsednik nemudoma sporoči zadevnemu poslancu in pristojnemu organu države članice skupaj s prošnjo, da ga obveščajo o razvoju dogodkov pri ustreznih postopkih in o vseh nadaljnjih sodnih odločbah. Ko predsednik te informacije prejme, jih Parlamentu posreduje na najprimernejši način, po potrebi po posvetovanju s pristojnim odborom.

10.

Kadar predsednik uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena v skladu s členom 6(4), se pristojni odbor z njegovo pobudo seznani na svoji naslednji seji. Kadar se odboru zdi potrebno, lahko pripravi poročilo za predložitev Parlamentu.

11.

Odbor obravnava te zadeve in vse prejete dokumente strogo zaupno.

12.

Po posvetovanju z državami članicami lahko odbor sestavi okvirni seznam organov držav članic, ki so pristojni za vložitev zahteve za odvzem imunitete poslanca.

13.

Vsaka poizvedba pristojnega organa o obsegu privilegijev ali imunitet poslancev se obravnava v skladu z gornjimi določbami.

1.

Parlament določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev, ki so priložena temu poslovniku (1).

Pravila ravnanja nikakor ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.

2.

Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja, temelji na vrednotah in načelih, določenih v temeljnih besedilih Evropske unije, ohranja dostojanstvo Parlamenta in ne sme ogroziti poteka parlamentarnega dela kakor tudi ne miru v vseh parlamentarnih stavbah. Poslanci ravnajo v skladu s pravili Parlamenta o ravnanju z zaupnimi informacijami.

Nespoštovanje teh elementov in pravil lahko pripelje do uporabe ukrepov v skladu s členi 152, 153 in 154.

3.

Uporaba tega člena nikakor ne vpliva na živahnost parlamentarnih razprav ali svobodo govora poslancev.

Temelji na polnem spoštovanju pristojnosti poslancev, kakor so določene v primarni zakonodaji in statutu, ki se uporablja zanje.

Temelji na načelu preglednosti in zagotavlja, da so poslanci seznanjeni z vsemi določbami s tega področja ter obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih.

4.

Kvestorji so zadolženi za izdajo poimenskih izkaznic, veljavnih največ eno leto, osebam, ki želijo pogosto vstopati v prostore Parlamenta, da bi posredovali informacije poslancem v okviru njihovega parlamentarnega mandata v svojem interesu ali interesu tretjih oseb.

Navedene osebe morajo v zameno:

Register je na zahtevo dostopen javnosti na vseh krajih dela Parlamenta ter, v obliki, ki jo določijo kvestorji, v vseh njegovih informacijskih pisarnah v državah članicah.

Uporabo določb tega odstavka ureja priloga tega poslovnika (3).

5.

Pravila ravnanja ter pravice in privilegiji nekdanjih poslancev se določijo s sklepom predsedstva. Pri obravnavanju nekdanjih poslancev se ne dela razlik.

1.

Ob podpisu pogodbe o pristopu države k Evropski uniji lahko predsednik po prejetju soglasja konference predsednikov parlament države pristopnice povabi, da med svojimi poslanci imenuje toliko opazovalcev, kolikor je število sedežev, namenjenih tej državi v Evropskem parlamentu.

2.

Opazovalci se že pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe udeležujejo parlamentarnih postopkov in imajo pravico do besede v odborih in političnih skupinah. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za položaje v Parlamentu. Njihovo delovanje nima pravnega učinka na parlamentarne postopke.

3.

Obravnavani so na enak način kot vsi drugi poslanci, kar zadeva uporabo zmogljivosti Parlamenta in povračilo stroškov, nastalih pri njihovem delu kot opazovalci.

4.

Odstavek 1 se smiselno uporablja do začetka veljavnosti ureditve (5), po kateri se nekaterim državam članicam dodelijo dodatni sedeži v Parlamentu do konca sedmega parlamentarnega obdobja. Te države članice se zaprosi, da v skladu s svojim nacionalnim pravom imenujejo opazovalce.

1.

Do izvolitve predsednika predseduje seji iz člena 134(2) in vsem drugim sejam, katerih namen je izvolitev predsednika in predsedstva, odhajajoči predsednik, če to ni mogoče, eden izmed odhajajočih podpredsednikov po vrstnem redu, če to ni mogoče, pa poslanec z najdaljšim stažem.

2.

Med predsedovanjem poslanca, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, se lahko obravnavajo le zadeve, ki se nanašajo na izvolitev predsednika ali preverjanje veljavnosti mandatov poslancev.

Poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, izvršuje pooblastila predsednika iz drugega pododstavka člena 3(2). Vse druge zadeve v zvezi s preverjanjem veljavnosti mandatov poslancev, ki se pojavijo med predsedovanjem tega poslanca, se predajo odboru, pristojnemu za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev.

1.

Predsednik, podpredsedniki in kvestorji so izvoljeni s tajnim glasovanjem v skladu z določbami člena 169. Kandidature se predlagajo le s soglasjem kandidatov. Predlaga jih lahko le politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. V primeru, da število kandidatur ne preseže števila razpoložljivih sedežev, so kandidati lahko izvoljeni s ploskanjem.

2.

Pri izvolitvi predsednika, podpredsednikov in kvestorjev je treba upoštevati potrebo po zagotovitvi celovite pravične zastopanosti držav članic in političnih usmeritev.

1.

Najprej se izvoli predsednik. Pred vsakim glasovanjem se kandidature izročijo poslancu, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 12, ki jih razglasi v Parlamentu. Če po treh glasovanjih nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine oddanih glasov, je četrto glasovanje omejeno na tista dva poslanca, ki sta dosegla najvišje število glasov pri tretjem glasovanju. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljenega razglasi starejši kandidat.

2.

Po izvolitvi predsednika poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 12, sprosti predsedniški sedež. Samo izvoljeni predsednik ima lahko otvoritveni nagovor.

1.

Podpredsedniki so nato izvoljeni z eno samo glasovnico. Za izvoljene so po številčnem zaporedju glasov razglašeni tisti kandidati, vendar največ štirinajst, ki so pri prvem glasovanju dobili absolutno večino oddanih glasov. Če je število izvoljenih kandidatov manjše od števila razpoložljivih sedežev, se zaradi zapolnitve preostalih sedežev pod enakimi pogoji opravi drugo glasovanje. Če je potrebno še tretje glasovanje, za izvolitev na preostale sedeže zadostuje navadna večina. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljene razglasijo najstarejši kandidati.

Čeprav v tem členu, za razliko od člena 14(1), vlaganje novih kandidatur med posameznimi glasovanji za izvolitev podpredsednikov ni izrecno predvideno, pa je vseeno dovoljeno, saj mora Parlament kot suveren organ imeti možnost obravnave vseh morebitnih kandidatov, predvsem zato, ker bi bil brez take možnosti lahko moten potek volitev.

2.

Ob upoštevanju določb člena 18(1) prednostni vrstni red podpredsednikov določa zaporedje, po katerem so bili izvoljeni, oziroma starost, če je izid neodločen.

Kadar podpredsedniki niso izvoljeni s tajnim glasovanjem, prednostni vrstni red določa zaporedje, po katerem je predsednik prebral njihova imena Parlamentu.

1.

Mandat predsednika, podpredsednikov in kvestorjev traja dve leti in pol.

Če poslanec zamenja politično skupino, svoj sedež v predsedstvu ali kolegiju kvestorjev obdrži za preostanek svojega dve in polletnega mandata.

2.

Če se kateri od navedenih sedežev sprosti pred iztekom tega obdobja, novoizvoljeni poslanec svojo funkcijo opravlja le za preostali čas mandata svojega predhodnika.

1.

Če je predsednika, podpredsednika ali kvestorja treba zamenjati, se njegov naslednik izvoli v skladu z zgoraj navedenimi pravili.

Novoizvoljeni podpredsednik po prednostnem vrstnem redu zasede mesto svojega predhodnika.

2.

Če se sprosti sedež predsednika, do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika opravlja prvi podpredsednik.

1.

Predsednik vodi delo Parlamenta in njegovih teles pod pogoji, določenimi v tem poslovniku. Predsednik ima vsa potrebna pooblastila za vodenje parlamentarnih postopkov in zagotavlja, da pravilno potekajo.

To določbo je mogoče razlagati tako, da v njej navedene pristojnosti obsegajo tudi pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila predlogov, kot so vprašanja o pravilnosti postopka, postopkovni predlogi, obrazložitve glasovanja in zahteve za posamezno ali poimensko glasovanje oziroma glasovanje po delih, kadar bi ti po prepričanju predsednika lahko očitno povzročili in dejansko bi povzročili daljše in resno oviranje poteka parlamentarnih postopkov ali uveljavljanja pravic drugih poslancev.

Med pristojnosti v skladu s to določbo spada tudi pooblastilo, da besedila predloži v glasovanje po drugačnem vrstnem redu, kot je bil določen v dokumentu, o katerem se glasuje. V skladu z določbami člena 161(7) lahko predsednik pred tem prosi za soglasje Parlamenta.

2.

Predsednik odpre, prekine in zaključi seje; odloča o dopustnosti predlogov sprememb, vprašanjih Svetu in Komisiji ter skladnosti poročil s tem poslovnikom; skrbi za spoštovanje tega poslovnika, vzdržuje red, daje besedo razpravljavcem, zaključuje razprave, daje zadeve na glasovanje in razglaša izide glasovanja; odborom posreduje vsa sporočila, ki jih zadevajo.

3.

V razpravi lahko predsednik govori le, da razpravo povzame ali poslance opomni na red. Če želi sodelovati v razpravi, mora predsedniško mesto zapustiti in se nanj vrniti šele po koncu razprave.

4.

Predsednik zastopa Parlament v mednarodnih odnosih, ob slavnostnih priložnostih in v upravnih, sodnih ali finančnih zadevah ter lahko ta pooblastila prenese na druge.

1.

Če je predsednik odsoten oziroma ne more opravljati svojih nalog ali če v skladu s členom 20(3) želi sodelovati v razpravi, ga v skladu s členom 15(2) nadomešča eden od podpredsednikov.

2.

Podpredsedniki opravljajo tudi naloge, ki so jim dodeljene v skladu s členom 23, členom 25(3) in (5) ter členom 68(3).

3.

Predsednik lahko na podpredsednike prenese katero koli nalogo, na primer zastopanje Parlamenta na posebnih slovesnostih ali v določenih zadevah. Predsednik lahko podpredsednika med drugim pooblasti, da prevzame pristojnosti, dodeljene predsedniku v členu 116(3) in členu 117(2).

1.

Predsedstvo sestavljajo predsednik Parlamenta in štirinajst podpredsednikov.

2.

Kvestorji so člani predsedstva s svetovalno funkcijo.

3.

Če je izid glasovanja v predsedstvu neodločen, je odločilen glas predsednika.

1.

Predsedstvo opravlja naloge, določene s tem poslovnikom.

2.

Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na notranjo organizacijo Parlamenta, njegovega sekretariata in teles.

3.

Finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na poslance, sprejema predsedstvo na predlog generalnega sekretarja ali politične skupine.

4.

Predsedstvo odloča o zadevah, ki se nanašajo na vodenje sej.

Pojem „vodenje sej“ vsebuje tudi ravnanje poslancev v vseh prostorih Parlamenta.

5.

Predsedstvo sprejme ureditev iz člena 33, ki zadeva samostojne poslance.

6.

Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte v zvezi s pravnim in finančnim položajem uradnikov in drugih uslužbencev.

7.

Predsedstvo pripravlja predhodni predlog načrta odhodkov Parlamenta.

8.

Predsedstvo sprejme smernice za kvestorje v skladu s členom 26.

9.

Predsedstvo je telo, pristojno za dovolitev sej odborov izven običajnih krajev dela, predstavitev ter študijskih in raziskovalnih obiskov poslancev poročevalcev.

Pri dovolitvi takšnih sej se jezikovna ureditev določi na podlagi uporabljenih in zahtevanih uradnih jezikov s strani članov odbora in njihovih namestnikov.

Isto velja tudi za delegacije, razen če je v soglasju z njenimi člani in njihovimi namestniki določeno drugače.

10.

Predsedstvo imenuje generalnega sekretarja v skladu s členom 207.

11.

Predsedstvo sprejme izvedbene določbe v zvezi z Uredbo (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja ter prevzame naloge, podeljene s tem poslovnikom, v zvezi z izvrševanjem navedene uredbe.

12.

Predsedstvo določi pravila o obravnavanju zaupnih informacij v Parlamentu in njegovih telesih, s strani nosilcev funkcij in drugih poslancev, pri čemer upošteva vse medinstitucionalne dogovore, ki so bili sprejeti o tej zadevi. Ta pravila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in se priložijo temu poslovniku.

13.

Predsednik in/ali predsedstvo lahko enemu ali več članom predsedstva zaupata splošne ali posebne naloge v okviru pristojnosti predsednika in/ali predsedstva. Istočasno se določijo tudi način in sredstva njihovega izvajanja.

14.

Predsedstvo imenuje dva podpredsednika, ki sta zadolžena za odnose z nacionalnimi parlamenti.

O svojem delu na tem področju redno poročata konferenci predsednikov.

15.

Ko je izvoljen nov Parlament, dotedanje predsedstvo opravlja svojo funkcijo do prve seje novega Parlamenta.

1.

Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin. Predsednika politične skupine lahko zastopa član te skupine.

2.

Predsednik Parlamenta povabi enega od samostojnih poslancev, da se udeležuje sej konference predsednikov, vendar nima pravice glasovanja.

3.

Konferenca predsednikov skuša o zadevah, ki so nanjo naslovljene, doseči soglasje.

Kadar soglasja ni mogoče doseči, se o zadevi glasuje na podlagi ponderiranega števila članov v vsaki politični skupini.

1.

Konferenca predsednikov opravlja naloge, ki so ji dodeljene s tem poslovnikom.

2.

Konferenca predsednikov sprejema odločitve v zvezi z organizacijo dela Parlamenta in zadevami, ki se nanašajo na zakonodajno načrtovanje.

3.

Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose z drugimi institucijami in organi Evropske unije ter z nacionalnimi parlamenti držav članic.

4.

Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose s tretjimi državami ter institucijami in organizacijami izven Evropske unije.

5.

Konferenca predsednikov je odgovorna za organiziranje strukturiranih posvetovanj z evropsko civilno družbo o pomembnih temah. To lahko vključuje organiziranje javnih razprav o temah splošnega evropskega pomena, ki se jih lahko udeležijo zainteresirani državljani. Predsedstvo imenuje podpredsednika, ki je odgovoren za potek teh posvetovanj in poroča konferenci predsednikov.

6.

Konferenca predsednikov pripravlja osnutek dnevnega reda delnih zasedanj Parlamenta.

7.

Konferenca predsednikov je telo, pristojno za sestavo in pristojnosti odborov, preiskovalnih odborov ter skupnih parlamentarnih odborov, stalnih delegacij in ad hoc delegacij.

8.

Konferenca predsednikov v skladu s členom 34 odloča o sedežnem redu v sejni dvorani.

9.

Konferenca predsednikov je telo, pristojno za dovolitev priprave samoiniciativnih poročil.

10.

Konferenca predsednikov predsedstvu predloži predloge v zvezi z upravnimi in finančnimi zadevami, ki se nanašajo na politične skupine.

1.

Konferenca predsednikov odborov je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih in začasnih odborov ter izvoli svojega predsednika.

Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši poslanec, če ta ni navzoč, pa najstarejši izmed navzočih poslancev.

2.

Konferenca predsednikov odborov lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom odborov in pripravo dnevnega reda delnih zasedanj.

3.

Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov odborov preneseta opravljanje določenih nalog.

1.

Konferenca predsednikov delegacij je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih medparlamentarnih delegacij in izvoli svojega predsednika.

Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši poslanec, če ta ni navzoč, pa najstarejši izmed navzočih poslancev.

2.

Konferenca predsednikov delegacij lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom delegacij.

3.

Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov delegacij preneseta opravljanje določenih nalog.

1.

Zapisnik predsedstva in konference predsednikov se prevede v uradne jezike, natisne in razdeli vsem poslancem ter je dostopen javnosti, razen če predsedstvo ali konferenca predsednikov izjemoma iz zaupnih razlogov, kakor je določeno v členu 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, za nekatere točke zapisnika odloči drugače.

2.

Vsak poslanec lahko postavi vprašanje v zvezi z delom predsedstva, konference predsednikov in kvestorjev. Taka vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, sporočijo poslancem in skupaj z danimi odgovori objavijo na spletišču Parlamenta v tridesetih dneh od dneva predložitve.

1.

Poslanci lahko glede na svojo politično pripadnost oblikujejo skupine.

Parlamentu običajno ni treba ocenjevati politične pripadnosti članov skupine. Z oblikovanjem skupine po tem členu zadevni poslanci po definiciji priznajo skupno politično pripadnost. Le kadar zadevni poslanci to zanikajo, mora Parlament oceniti, ali je bila skupina ustanovljena v skladu s tem poslovnikom.

2.

Politično skupino sestavljajo poslanci, izvoljeni v najmanj četrtini držav članic. Najmanjše število poslancev, potrebno za oblikovanje politične skupine, je petindvajset.

3.

Če število članov skupine pade pod zahtevani prag, lahko predsednik ob soglasju konference predsednikov dovoli nadaljnji obstoj skupine do naslednje ustanovne seje Parlamenta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Predsednik tega odstopanja ne uporabi, kadar obstajajo zadostni dokazi za domnevo, da se zlorablja.

4.

Poslanec lahko pripada le eni politični skupini.

5.

Predsednik mora biti o ustanovitvi politične skupine obveščen z izjavo. Izjava podrobno navaja ime skupine, njene člane in njeno predsedstvo.

6.

Izjava se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.

Politične skupine opravljajo svoje dolžnosti, vključno z nalogami, ki so jim dodeljene s tem poslovnikom, kot del dejavnosti Unije. Na razpolago imajo sekretariat na podlagi organizacijske sheme generalnega sekretariata, administrativno pomoč in v ta namen odobrena proračunska sredstva Parlamenta.

2.

Predsedstvo določi pravila v zvezi z zagotavljanjem, izvrševanjem in nadzorom te pomoči in sredstev kot tudi v zvezi s tem povezanim prenosom pravic izvrševanja proračuna.

3.

Ta pravila urejajo tudi administrativne in finančne posledice v primeru prenehanja obstoja politične skupine.

1.

Posamezni poslanci lahko oblikujejo medskupine ali druga neuradna združenja poslancev, v katerih si različne politične skupine izmenjavajo neformalna mnenja o določenih vprašanjih, k čemur pritegnejo člane različnih parlamentarnih odborov, da okrepijo stike med poslanci in civilno družbo.

2.

Takšna združenja ne smejo opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta in njegovih teles. Če se pogoji iz členov o njihovem oblikovanju, ki jih je sprejelo predsedstvo, spoštujejo, politične skupine medskupinam nudijo logistično podporo in jim tako olajšajo delo. V skladu s Prilogo I takšna združenja prijavijo vsakršno zunanjo pomoč.

1.

Poslanci, ki ne pripadajo nobeni politični skupini, imajo na razpolago sekretariat. Podrobno ureditev določi predsedstvo na predlog generalnega sekretarja.

2.

Predsedstvo določi položaj in parlamentarne pravice teh poslancev.

3.

Predsedstvo določi tudi pravila v zvezi z zagotavljanjem, izvrševanjem in nadzorom odobrenih proračunskih sredstev Parlamenta za kritje stroškov sekretariata in administrativnih pomoči samostojnih poslancev.

1.

Parlament sodeluje s Komisijo in Svetom pri določitvi zakonodajnega programa Evropske unije.

Parlament in Komisija sodelujeta pri pripravljanju delovnega programa Komisije – ki je prispevek Komisije k letnemu in večletnemu načrtovanju Unije – v skladu s časovnim razporedom in ureditvijo, o katerih se ti instituciji dogovorita in ki sta priložena temu poslovniku (6).

2.

V nujnih in nepredvidenih primerih lahko institucija na lastno pobudo in v skladu s postopki, določenimi v Pogodbah, predlaga, da se zakonodajnim ukrepom, predlaganim v delovnem programu Komisije, doda ukrep.

3.

Predsednik resolucijo, ki jo je sprejel Parlament, posreduje vsem ostalim institucijam, ki sodelujejo v zakonodajnem postopku Evropske unije, in parlamentom držav članic.

Predsednik prosi Svet za mnenje o delovnem programu Komisije in resoluciji Parlamenta.

4.

Kadar se institucija ne more držati določenega časovnega razporeda, drugim institucijam sporoči razloge za zamudo in predlaga nov časovni razpored.

1.

Parlament pri vsem svojem delu v celoti spoštuje temeljne pravice, kot jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

Parlament v celoti spoštuje tudi pravice in načela iz člena 2 ter člena 6(2) in (3) Pogodbe o Evropski uniji.

2.

Če pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev meni, da predlog zakonodajnega akta ali njegovi deli niso skladni s pravicami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, se zadeva na njihovo zahtevo posreduje odboru, pristojnemu za razlago te listine. Mnenje tega odbora se priloži poročilu pristojnega odbora.

1.

Pristojni odbor najprej preveri pravno podlago vseh predlogov zakonodajnega akta in drugih dokumentov zakonodajne narave.

2.

Če pristojni odbor oporeka pravilnosti ali primernosti pravne podlage, tudi v okviru preverjanja v skladu s členom 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve.

3.

Odbor, pristojen za pravne zadeve, lahko vprašanja v zvezi s pravno podlago predlogov zakonodajnih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

4.

Če odbor, pristojen za pravne zadeve, sklene, da bo oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, svoje sklepe sporoči Parlamentu. Parlament o tem glasuje pred glasovanjem o vsebini predloga.

5.

Predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spreminjanju pravne podlage zakonodajnega akta, ne da bi pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so nedopustne.

6.

Če Komisija noče spremeniti svojega predloga, da bi ga uskladila s pravno podlago, ki jo je sprejel Parlament, lahko poročevalec ali predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, ali pristojnega odbora predlaga, da se glasovanje o vsebini predloga preloži na eno izmed naslednjih sej.

1.

Pri preučevanju predloga zakonodajnega akta, ki prenaša pooblastila na Komisijo, kakor je določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Parlament zlasti pozoren na cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenesenih pooblastil ter na pogoje za prenos.

2.

Odbor, pristojen za zadevo, lahko kadar koli zahteva mnenje odbora, pristojnega za razlago in uporabo zakonodaje Unije.

3.

Odbor, pristojen za razlago in uporabo zakonodaje Unije, lahko na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

1.

Če ima predlog zakonodajnega akta finančne posledice, Parlament ugotovi, ali je zagotovljenih dovolj finančnih sredstev.

2.

Ne glede na člen 43 pristojni odbor preveri finančno združljivost vsakega predloga zakonodajnega akta ali vsakega drugega dokumenta zakonodajne narave z večletnim finančnim okvirom.

3.

Kadar pristojni odbor popravi oceno finančnih sredstev akta, ki ga obravnava, zahteva mnenje odbora, pristojnega za proračunska vprašanja.

4.

Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, lahko vprašanja v zvezi s finančno združljivostjo predlogov zakonodajnih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

5.

Če odbor, pristojen za proračunska vprašanja, sklene, da bo oporekal finančni združljivosti predloga, svoje sklepe sporoči Parlamentu, ki o njih glasuje.

6.

Parlament lahko sprejme akt, razglašen za nezdružljivega, ob upoštevanju sklepov organa za izvrševanje proračuna.

1.

Med obravnavo predloga zakonodajnega akta Parlament posveča posebno pozornost spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

2.

Odbor, pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti, se lahko odloči, da za pristojni odbor pripravi priporočila v zvezi s katerim koli predlogom zakonodajnega akta.

3.

Če nacionalni parlament predsedniku pošlje obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in členom 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, se ta dokument posreduje pristojnemu odboru, v vednost pa tudi odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti.

4.

Razen v nujnih primerih iz člena 4 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji odbor ne preide na končno glasovanje pred pretekom osmih tednov, kot to določa člen 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

5.

Če obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj eno tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, oziroma četrtino v primeru predloga zakonodajnega akta, predloženega na podlagi člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Parlament ne sprejme odločitve, dokler avtor predloga ne pove, kaj namerava storiti.

6.

Če po rednem zakonodajnem postopku obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj navadno večino glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, pristojni odbor po obravnavi obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov in Komisije ter po zaslišanju odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti, Parlamentu lahko priporoči, naj predlog zavrne na podlagi kršitve načela subsidiarnosti, ali pa Parlamentu predloži drugo priporočilo, ki lahko vključuje predloge sprememb v zvezi s spoštovanjem načela subsidiarnosti. Vsakemu takšnemu priporočilu se priloži mnenje odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti.

Priporočilo se predloži Parlamentu v razpravo in glasovanje. Če je priporočilo za zavrnitev predloga sprejeto z večino oddanih glasov, predsednik razglasi, da je postopek končan. Če Parlament predloga ne zavrne, se postopek nadaljuje ob upoštevanju vseh priporočil, ki jih je odobril Parlament.

1.

Parlament in njegovi odbori med zakonodajnim postopkom zahtevajo dostop do vseh dokumentov, ki se nanašajo na predloge zakonodajnih aktov, pod enakimi pogoji, kot veljajo za Svet in njegove delovne skupine.

2.

Med obravnavo predloga zakonodajnega akta pristojni odbor prosi, da ga Komisija in Svet obveščata o napredku v Svetu in njegovih delovnih skupinah, zlasti o morebitnih sporazumnih rešitvah, ki bodo bistveno spremenile izvirni predlog, ali o namenu avtorja, da svoj predlog umakne.

(a)

predlog resolucije;

(b)

po potrebi osnutek sklepa ali osnutek predloga;

(c)

obrazložitev, ki ji je po potrebi dodano finančno poročilo.

1.

Parlament lahko v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije z resolucijo, sprejeto na podlagi samoiniciativnega poročila pristojnega odbora v skladu s členom 48, od Komisije zahteva, da mu predloži ustrezne predloge za sprejetje novega ali spremembo obstoječega akta. Resolucijo sprejme večina poslancev pri končnem glasovanju. Istočasno Parlament lahko določi rok za predložitev takega predloga.

2.

Vsak poslanec lahko na podlagi pravice do pobude Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog za akt Unije.

3.

Predlog se vloži pri predsedniku, ki ga pošlje v obravnavo pristojnemu odboru. Pred takšnim posredovanjem odboru se predlog prevede v tiste uradne jezike, za katere predsednik odbora meni, da so potrebni za kratko obravnavo. Odbor sprejme sklep o nadaljnjem postopku v roku treh mesecev po posredovanju in po zaslišanju pripravljavca predloga.

Kadar odbor sklene, da bo Parlamentu predložil predlog v skladu s postopkom iz člena 48, se ime avtorja predloga navede v naslovu poročila.

4.

Resolucija Parlamenta mora navajati ustrezno pravno podlago in vsebovati podrobna priporočila glede vsebine zahtevanih predlogov, ki spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti.

5.

Kadar ima predlog finančne posledice, Parlament navede, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva.

6.

Pristojni odbor spremlja napredek pri pripravi predlaganega zakonodajnega akta na podlagi posebne zahteve Parlamenta.

1.

Predsednik pošlje predloge zakonodajnih aktov in druge dokumente zakonodajne narave v obravnavo pristojnemu odboru.

V primeru dvoma lahko predsednik uporabi člen 188(2), preden v Parlamentu razglasi predložitev pristojnemu odboru.

Kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije, lahko pristojni odbor sklene, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga.

Predsednik pošlje odboru, pristojnemu za obravnavo predloga, posvetovanja s strani Sveta ali prošnje Komisije za mnenje.

Ne glede na to, ali so potrebne ena, dve ali tri obravnave, se za predloge zakonodajnih aktov uporabljajo določbe za prvo obravnavo iz členov 36 do 42, 53 do 59 in 71.

2.

Stališča Sveta se posredujejo v obravnavo odboru, pristojnemu v prvi obravnavi.

Za stališča Sveta se uporabljajo določbe za drugo obravnavo iz členov 61 do 66 in 72.

3.

V spravnem postopku med Parlamentom in Svetom po drugi obravnavi se zadeve ne vrnejo odboru.

Za spravni postopek se uporabljajo določbe za tretjo obravnavo iz členov 67, 68 in 69.

4.

Med drugo in tretjo obravnavo se členi 45, 46, 49, člen 55(1) in (3), členi 56, 57 in 175 ne uporabljajo.

5.

V primeru kolizije med določbo poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in neko drugo določbo poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo.

1.

Pobude držav članic v skladu s členom 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije se obravnavajo v skladu s tem členom in členi 36 do 39, 43 in 55 tega poslovnika.

2.

Pristojni odbor lahko povabi predstavnike držav članic pobudnic, da svojo pobudo predstavijo odboru. Predstavnike lahko spremlja predsedstvo Sveta.

3.

Preden pristojni odbor glasuje, vpraša Komisijo, če pripravlja mnenje o pobudi. Če je odgovor pritrdilen, odbor ne sprejme poročila pred prejetjem mnenja Komisije.

4.

Kadar se Parlamentu istočasno ali v kratkem časovnem presledku predložita dva ali več predlogov (od Komisije in/ali držav članic) z enakim zakonodajnim ciljem, jih Parlament obravnava v enem samem poročilu. Pristojni odbor v svojem poročilu navede, za katero besedilo je predlagal spremembe, in se sklicuje na vsa druga besedila v zakonodajni resoluciji.

1.

Predsednik odbora, ki mu je bil poslan predlog zakonodajnega akta, odboru predlaga, kateri postopek naj uporabi.

2.

Po sklepu o postopku, ki se bo uporabil, če se ne uporabi člen 46, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog zakonodajnega akta, če tega ni že storil na podlagi delovnega programa Komisije, dogovorjenega v skladu s členom 35.

3.

Poročilo odbora vsebuje:

1.

Predsednik odbora lahko po prvi razpravi o predlogu zakonodajnega akta predlaga, da se le-ta sprejme brez sprememb. Predsednik odbora Parlamentu predloži poročilo o sprejetju predloga, razen če temu nasprotuje najmanj desetina članov odbora. Uporablja se člen 138(1), drugi pododstavek, (2) in (4).

2.

Predsednik odbora lahko tudi predlaga, da on sam ali poročevalec pripravi zbir predlogov sprememb, ki odražajo razpravo v odboru. Če se odbor strinja, se predlogi sprememb pošljejo članom odbora. Če temu v dogovorjenem roku, ki ne sme biti krajši od 21 dni od dneva razdelitve poročila, ne nasprotuje najmanj desetina članov odbora, se šteje, da je odbor poročilo sprejel. V tem primeru se osnutek zakonodajne resolucije in predlogi sprememb predložijo Parlamentu brez razprave v skladu s členom 138(1), drugi pododstavek, (2) in (4).

3.

Če najmanj desetina članov odbora nasprotuje, se o predlogih sprememb glasuje na naslednji seji odbora.

4.

Prvi in drugi stavek odstavka 1, prvi, drugi in tretji stavek odstavka 2 ter odstavek 3 se smiselno uporabljajo tudi v zvezi z mnenji odborov v skladu s členom 49.

1.

Kadar odbor pripravi nezakonodajno poročilo, imenuje poročevalca izmed svojih članov ali stalnih namestnikov.

2.

Poročevalec je odgovoren za pripravo poročila odbora in predstavitev poročila Parlamentu v imenu odbora.

3.

Poročilo odbora vsebuje:

1.

Odbor, ki namerava pripraviti poročilo in vložiti predlog resolucije Parlamentu o zadevi v okviru svojih pristojnosti, v zvezi s katero ni bil zaprošen za nasvet niti od njega ni bilo zahtevano mnenje v skladu s členom 188(1), lahko to stori le po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov. Zavrnitev takega dovoljenja mora biti vedno obrazložena. Kadar je predmet poročila predlog, ki ga je vložil poslanec v skladu s členom 42(2), se lahko dovoljenje odreče le, če niso izpolnjeni pogoji iz člena 5 Statuta poslancev ter člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Konferenca predsednikov odloči o prošnjah za pridobitev dovoljenja za pripravo poročila iz odstavka 1 v skladu z določbami o uporabi, ki jih sama določi. Če se odboru, ki je podal pobudo za pripravo poročila, izpodbija pristojnost za poročilo, sprejme konferenca predsednikov v šestih tednih odločitev na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če ga konferenca ne poda, predsednika slednje. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.

2.

Parlament preuči predloge resolucij iz samoiniciativnih poročil v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 139. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij so sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 157(4). Ta odstavek se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 41 ali 42, ali kadar je mogoče poročilo obravnavati kot strateško poročilo v skladu z merili, ki jih določi konferenca predsednikov (7).

3.

Če poročilo glede na obravnavano temo spada pod pravico do pobude iz člena 41, se dovoljenje lahko zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz pogodb.

4.

V primerih iz členov 41 in 42 konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev.

1.

Če se želi odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, seznaniti z mnenjem drugega odbora ali če želi drug odbor izraziti svoje mnenje o poročilu odbora, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, lahko oba odbora prosita predsednika Parlamenta, da v skladu s členom 188(3) enega izmed njiju imenuje za pristojni odbor, drugega pa za odbor, zaprošen za mnenje.

2.

V primeru dokumentov zakonodajne narave v smislu člena 43(1) mnenje odbora, zaprošenega za mnenje, sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, po potrebi s kratkimi obrazložitvami. Za obrazložitve je odgovoren pripravljavec mnenja in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto.

V primeru nezakonodajnih besedil mnenje sestavljajo pobude k delom predloga resolucije pristojnega odbora.

Pristojni odbor glasuje o teh predlogih sprememb ali pobudah.

V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora, ki daje mnenje.

3.

Pristojni odbor določi rok, v katerem mora odbor, zaprošen za mnenje, svoje mnenje dati, da bi ga pristojni odbor upošteval. Pristojni odbor nemudoma sporoči odboru oziroma odborom, zaprošenim za mnenje, vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka.

4.

Vsa sprejeta mnenja se priložijo poročilu pristojnega odbora.

5.

Le pristojni odbor lahko predlaga spremembe na plenarnem zasedanju.

6.

Predsednik in pripravljavec mnenja odbora, zaprošenega za mnenje, sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora, če te zadevajo vprašanja skupnega interesa.

—

zadevni odbori se skupaj sporazumejo o časovnem razporedu,

—

poročevalec in pripravljavci mnenj se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih predlagajo svojim odborom, in o stališču glede predlogov sprememb,

—

predsedniki, poročevalec in pripravljavci mnenj skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali skupni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja. V primeru nestrinjanja o razmejitvi pristojnosti se zadeva na prošnjo enega od vpletenih odborov posreduje konferenci predsednikov, ki lahko sprejme odločitev o posameznih pristojnostih ali odloči, da se uporabi postopek skupnih sej odborov v skladu s členom 51; drugi pododstavek člena 188(2) se uporablja smiselno,

—

pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora. Če pristojni odbor zavrne predloge sprememb o zadevah, ki so v skupni pristojnosti pristojnega in pridruženega odbora, jih lahko pridruženi odbor predloži neposredno na plenarnem zasedanju,

—

če je za predlog potreben spravni postopek, so v delegacijo Parlamenta vključeni pripravljavci mnenj vseh pridruženih odborov.

1.

Za obrazložitev je odgovoren poročevalec in se o njej ne glasuje. Mora pa biti skladna z besedilom sprejetega predloga resolucije in morebitnimi spremembami, ki jih je predlagal odbor. V nasprotnem primeru lahko predsednik odbora obrazložitev črta.

2.

V poročilu je naveden izid glasovanja o poročilu v celoti. Poročilo navaja tudi, kako je glasoval vsak član, če ob glasovanju to zahteva najmanj tretjina navzočih članov.

3.

Kadar mnenje odbora ni soglasno, mora biti v poročilu predstavljeno tudi manjšinsko mnenje. Manjšinska mnenja, izražena ob glasovanju o besedilu v celoti, so lahko na zahtevo njihovih avtorjev predmet največ 200 besed dolge pisne izjave, ki je priložena obrazložitvi.

O sporih, ki izhajajo iz uporabe teh določb, odloča predsednik odbora.

4.

Odbor lahko na predlog svojega predsedstva določi rok, v katerem mora poročevalec predložiti osnutek poročila. Rok se lahko podaljša ali pa se lahko imenuje nov poročevalec.

5.

Po poteku roka lahko odbor svojemu predsedniku naroči, naj zaprosi, da se zadeva, ki mu je bila dodeljena, uvrsti na dnevni red ene izmed naslednjih sej Parlamenta. V tem primeru lahko razprava poteka na podlagi ustnega poročila odbora.

1.

Če Komisija obvesti Parlament ali če pristojni odbor kako drugače izve, da namerava Komisija svoj predlog spremeniti, pristojni odbor obravnavo zadeve preloži do prejema novega predloga ali sprememb Komisije.

2.

Če Svet bistveno spremeni predlog zakonodajnega akta, se uporabljajo določbe člena 59.

1.

Preden pristojni odbor dokončno glasuje o predlogu zakonodajnega akta, Komisijo prosi, da pojasni svoje stališče do vseh predlogov sprememb k predlogu, ki jih je sprejel odbor, od Sveta pa, da poda pripombe.

2.

Če Komisija svojega stališča ne more pojasniti ali izjavi, da ni pripravljena sprejeti vseh predlogov sprememb, ki jih je sprejel odbor, lahko odbor preloži končno glasovanje.

3.

Stališče Komisije se vključi v poročilo, kadar je to primerno.

1.

Parlament preuči predlog zakonodajnega akta na podlagi poročila, ki ga je pripravil pristojni odbor v skladu s členom 45.

2.

Parlament najprej glasuje o predlogih sprememb k predlogu, ki je predmet poročila pristojnega odbora, nato o predlogu, spremenjenem ali ne, zatem o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije in nazadnje o osnutku zakonodajne resolucije v celoti, ki vsebuje le izjavo, ali Parlament predlog zakonodajnega akta odobrava, zavrača ali predlaga spremembe, in morebitne postopkovne zahteve.

Če je osnutek zakonodajne resolucije sprejet, se prva obravnava zaključi. Če Parlament zakonodajne resolucije ne sprejme, se predlog vrne pristojnemu odboru.

Vsa poročila, predložena v zakonodajnem postopku, morajo biti v skladu z določbami členov 37, 43 in 45. Vsak predlog resolucije nezakonodajne narave, ki ga vloži odbor, mora biti v skladu s postopki predložitve iz člena 48 ali 188.

3.

Predsednik posreduje Svetu in Komisiji besedilo predloga, kakor ga je sprejel Parlament, in spremljajočo resolucijo kot stališče Parlamenta.

1.

Če predlog Komisije ne dobi večine oddanih glasov ali če je sprejet predlog o njegovi zavrnitvi, ki ga lahko predloži pristojni odbor ali najmanj štirideset poslancev, predsednik pred glasovanjem Parlamenta o osnutku zakonodajne resolucije Komisijo pozove, naj predlog umakne.

2.

Če Komisija to stori, predsednik razglasi, da je postopek končan, in s tem seznani Svet.

3.

Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ne da bi glasoval o osnutku zakonodajne resolucije, razen če Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev ne glasuje o osnutku zakonodajne resolucije.

V primeru vrnitve zadeve pristojni odbor določi postopek, ki ga je treba upoštevati, in Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku, ki ga določi Parlament in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.

Po vrnitvi zadeve na podlagi odstavka 3 mora pristojni odbor, preden odloči o postopku, pridruženemu odboru v skladu s členom 50 dopustiti, da se opredeli do predlogov sprememb iz izključne pristojnosti pridruženega odbora, zlasti do predlogov sprememb, ki se morajo Parlamentu predložiti na novo.

Rok iz drugega pododstavka odstavka 3 se uporablja za pisno ali ustno predložitev poročila pristojnega odbora. Ta rok ne vpliva na Parlament pri določitvi primernega trenutka za nadaljevanje zadevnega postopka.

4.

Če se pristojni odbor roka ne more držati, prosi, da se zadeva v skladu s členom 175(1) vrne odboru. Če je potrebno, lahko Parlament na podlagi člena 175(5) določi nov rok. Če prošnja odbora ni sprejeta, Parlament glasuje o osnutku zakonodajne resolucije.

1.

Kadar je predlog Komisije v celoti sprejet, vendar na podlagi sprememb, ki so bile prav tako sprejete, se glasovanje o osnutku zakonodajne resolucije preloži, dokler Komisija ne pojasni svojega stališča do posameznih sprememb Parlamenta.

Če Komisija ob koncu glasovanja o njenem predlogu v Parlamentu take izjave ne more podati, obvesti predsednika ali pristojni odbor, kdaj bo to lahko naredila; predlog se nato uvrsti na osnutek dnevnega reda prvega naslednjega delnega zasedanja.

2.

Kadar Komisija najavi, da ne namerava sprejeti vseh sprememb Parlamenta, poročevalec pristojnega odbora oziroma, kadar ga ni, njegov predsednik Parlamentu uradno predlaga, ali naj nadaljuje glasovanje o osnutku zakonodajne resolucije. Pred predložitvijo tega predloga lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora zahteva, da predsednik obravnavo te točke prekine.

Če Parlament sklene, da se glasovanje preloži, se šteje, da je zadeva vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.

V tem primeru pristojni odbor Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku, ki ga določi Parlament in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.

Če se pristojni odbor omenjenega roka ne more držati, se uporablja postopek iz člena 56(4).

Na tej stopnji so dopustni le predlogi sprememb, ki jih vloži pristojni odbor in katerih namen je doseči dogovor s Komisijo.

3.

Uporaba odstavka 2 ne izključuje možnosti, da drugi poslanci v skladu s členom 175 vložijo zahtevo za vrnitev zadeve pristojnemu odboru.

Odbor, ki mu je bila zadeva vrnjena na podlagi odstavka 2, mora pod pogoji te vrnitve poročati v določenem roku in, kjer je to primerno, vložiti predloge sprememb, katerih namen je doseči dogovor s Komisijo, ne sme pa ponovno obravnavati vseh določb, ki jih je sprejel Parlament.

V okviru teh pristojnosti odbor zaradi suspenzivnega učinka vrnitve zadeve uživa višjo stopnjo svobode in lahko, kadar je to potrebno za dosego dogovora, predlaga ponovno obravnavo določb, ki jih je Parlament že sprejel.

Ker so dopustni samo tisti predlogi sprememb odbora, katerih namen je doseči dogovor, in zaradi ohranitve suverenosti Parlamenta, mora poročilo iz odstavka 2 jasno navajati, katere že sprejete določbe bi v primeru sprejetja predlaganih sprememb prenehale veljati.

1.

V času po sprejetju stališča Parlamenta o predlogu Komisije predsednik in poročevalec pristojnega odbora spremljata napredek predloga v postopku za njegovo sprejetje v Svetu, zlasti zato, da bi zagotovila natančno upoštevanje s strani Sveta ali Komisije podanih zavez glede stališča Parlamenta.

2.

Pristojni odbor lahko Komisijo in Svet povabi k razpravi o zadevi.

3.

Pristojni odbor lahko kadar koli med postopkom spremljanja, če se mu zdi potrebno, v skladu s tem členom vloži predlog resolucije, s katerim Parlamentu priporoča, da:

Ta predlog se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki sledi sklepu odbora.

1.

Na zahtevo pristojnega odbora predsednik Komisijo pozove, naj predlog ponovno poda Parlamentu:

2.

Na zahtevo pristojnega odbora Parlament prosi Svet, da predlog, ki ga je Komisija predložila v skladu s členom 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vrne Parlamentu, če Svet namerava spremeniti pravno podlago predloga tako, da se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal.

3.

Na zahtevo pristojnega odbora predsednik pozove Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1, ali če Svet bistveno spremeni ali namerava spremeniti predlog, za katerega je Parlament že podal svoje mnenje, razen če to stori zato, da bi vključil v Parlamentu sprejete spremembe.

4.

Na podlagi tega člena predsednik pozove, naj se predlog akta ponovno predloži Parlamentu, če Parlament tako sklene na predlog politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev.

1.

Stališče Sveta se v skladu s členoma 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži, ko ga predsednik razglasi v Parlamentu. Predsednik predložitev stališča razglasi po prejemu dokumentov, ustrezno prevedenih v uradne jezike Evropske unije, ki vsebujejo stališče, vse izjave, zabeležene v zapisniku Sveta ob sprejetju stališča, razloge, zaradi katerih je Svet stališče sprejel, ter stališče Komisije. Predsednik predložitev stališča razglasi na delnem zasedanju po prejemu navedenih dokumentov.

Pred razglasitvijo se predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora in/ali poročevalcem prepriča, da je prejeto besedilo zagotovo stališče Sveta iz prve obravnave in da ne gre za okoliščine iz člena 59. V nasprotnem primeru predsednik skupaj s pristojnim odborom in, kjer je to mogoče, v dogovoru s Svetom poišče ustrezno rešitev.

2.

Seznam navedenih predložitev se skupaj z imenom pristojnega odbora objavi v zapisniku seje.

1.

Predsednik na zahtevo predsednika pristojnega odbora v primeru rokov za drugo obravnavo ali na zahtevo delegacije Parlamenta v Spravnem odboru v primeru rokov za spravo omenjene roke podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.

Predsednik na pobudo Parlamenta ali Sveta obvesti Parlament o morebitnem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

1.

Na dan predložitve stališča Parlamentu v skladu s členom 61(1) se šteje, da je bilo stališče Sveta avtomatično posredovano pristojnemu odboru in odborom, zaprošenim za mnenje med prvo obravnavo.

2.

Stališče Sveta se uvrsti pod prvo točko dnevnega reda prve seje pristojnega odbora po dnevu predložitve. Svet se lahko povabi, da svoje stališče predstavi.

3.

Če ni bilo odločeno drugače, je poročevalec med prvo in drugo obravnavo isti.

4.

Za postopke v pristojnem odboru se uporabljajo določbe za drugo obravnavo v Parlamentu iz člena 66(2), (3) in (5); predloge zavrnitve in sprememb lahko vlagajo le člani ali stalni namestniki odbora. Odbor odloča z večino oddanih glasov.

5.

Odbor lahko od predsednika odbora ali poročevalca v odboru zahteva, da pred glasovanjem razpravlja o v odboru vloženih predlogih sprememb s predsednikom Sveta ali njegovim predstavnikom in navzočim pristojnim komisarjem. Poročevalec lahko po taki razpravi vloži sporazumne predloge sprememb.

6.

Pristojni odbor predloži priporočilo za drugo obravnavo, v katerem predlaga sprejetje, spremembo ali zavrnitev stališča Sveta. Priporočilo vsebuje kratko obrazložitev predlaganega sklepa.

1.

Stališče Sveta in, kadar je na voljo, priporočilo pristojnega odbora za drugo obravnavo se avtomatično uvrstita na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki pade na sredo pred dnem izteka trimesečnega oziroma, če je bilo podaljšano v skladu s členom 62, štirimesečnega obdobja in mu je najbližja, razen če se zadeva obravnava že na enem od predhodnih delnih zasedanj.

Priporočila parlamentarnih odborov za drugo obravnavo so enakovredna obrazložitvi, s katero odbor utemeljuje svoje stališče do stališča Sveta, zaradi česar se o teh besedilih ne glasuje.

2.

Druga obravnava se zaključi, ko Parlament sprejme, zavrne ali spremeni stališče Sveta v rokih in v skladu s pogoji iz člena 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

1.

Pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko v pisni obliki in v roku, ki ga določi predsednik, vloži predlog zavrnitve stališča Sveta. Za sprejetje navedenega predloga je potrebna večina glasov poslancev Parlamenta. O predlogu zavrnitve stališča Sveta se glasuje pred glasovanjem o predlogih sprememb.

2.

Parlament lahko, četudi je glasoval proti prvotnemu predlogu zavrnitve stališča Sveta, na priporočilo poročevalca obravnava nov predlog zavrnitve po glasovanju o predlogih sprememb in izjavi Komisije v skladu s členom 66(5).

3.

Če je stališče Sveta zavrnjeno, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je zakonodajni postopek končan.

1.

Predloge sprememb k stališču Sveta za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

2.

Predlog spremembe stališča Sveta je dopusten le, če je skladen z določbami členov 156 in 157 in je njegov namen:

Predsednikove presoje dopustnosti ali nedopustnosti predloga spremembe ni mogoče izpodbijati.

3.

Če je po prvi obravnavi prišlo do novih volitev, ne da bi bil izveden postopek iz člena 59, lahko predsednik sklene odpraviti omejitve glede dopustnosti, določene v odstavku 2.

4.

Predlog spremembe je sprejet le, če je zanj glasovala večina poslancev Parlamenta.

5.

Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za pojasnilo.

1.

Delegacija Parlamenta v Spravnem odboru je sestavljena iz toliko članov, kolikor jih je v delegaciji Sveta.

2.

Politična sestava delegacije ustreza sestavi Parlamenta po političnih skupinah. Konferenca predsednikov določi točno število članov iz vsake politične skupine.

3.

Politične skupine imenujejo člane delegacije za vsak posamezni primer sprave, po možnosti izmed članov zadevnih odborov, razen treh članov, ki so imenovani za stalne člane sledečih si delegacij za obdobje dvanajstih mesecev. Politične skupine izmed podpredsednikov imenujejo tri stalne člane, ki zastopajo najmanj dve različni politični skupini. Predsednik in poročevalec pristojnega odbora sta v vsakem primeru člana delegacije.

4.

Politične skupine, zastopane v delegaciji, imenujejo namestnike.

5.

Politične skupine in samostojni poslanci, ki v delegaciji niso zastopani, lahko pošljejo po enega predstavnika na katero koli interno pripravljalno sejo delegacije.

6.

Delegacijo vodi predsednik ali eden izmed treh stalnih članov.

7.

Delegacija odloča z večino glasov svojih članov. Njene razprave niso javne.

Konferenca predsednikov določi nadaljnje postopkovne smernice za delo delegacije v Spravnem odboru.

8.

Delegacija poroča Parlamentu o izidu sprave.

1.

Ko je v Spravnem odboru dosežen dogovor o skupnem besedilu, se zadeva uvrsti na dnevni red seje Parlamenta, ki bo potekala v roku šestih oziroma, če je bil rok podaljšan, osmih tednov od dneva sprejetja skupnega besedila v Spravnem odboru.

2.

Predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo o skupnem besedilu, ki ga spremlja poročilo.

3.

K skupnemu besedilu ni dopustno vlagati predlogov sprememb.

4.

Skupno besedilo v celoti je predmet enega samega glasovanja. Skupno besedilo je sprejeto, če dobi večino oddanih glasov.

5.

Kadar v Spravnem odboru dogovor o skupnem besedilu ni dosežen, predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo. Izjavi sledi razprava.

1.

Pogajanja z drugimi institucijami pri iskanju dogovora med zakonodajnim postopkom potekajo v skladu s kodeksom ravnanja pri pogajanjih v okviru rednega zakonodajnega postopka (8).

2.

Pred začetkom pogajanj se pristojni odbor načeloma odloča z večino svojih članov in sprejme mandat, smernice in prednostne naloge.

3.

Če pogajanja privedejo do kompromisa s Svetom po sprejetju poročila v odboru, je pred glasovanjem na plenarnem zasedanju v vsakem primeru potrebno ponovno posvetovanje z odborom.

1.

V aktih, ki jih skupaj sprejmeta Parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, se navede vrsta akta, serijska številka, datum sprejetja in navedba predmeta.

2.

Akti, ki jih skupaj sprejmeta Parlament in Svet, vsebujejo:

3.

Akti se delijo na člene, po potrebi združene v poglavja in oddelke.

4.

Zadnji člen akta navaja dan začetka veljavnosti, kadar je ta pred dvajsetim dnem po objavi ali po njem.

5.

Zadnjemu členu akta sledi:

1.

V skladu s členoma 41 in 48 lahko pristojni odbor Parlamentu predloži poročilo s predlogi Svetu za spremembo Pogodb.

2.

Kadar je Parlament v skladu s členom 48(3) Pogodbe o Evropski uniji zaprošen za mnenje o predlogu sklepa Evropskega sveta o preučitvi sprememb pogodb, se zadeva preda pristojnemu odboru. Odbor pripravi poročilo, ki vsebuje:

3.

Če se Evropski svet odloči za sklic konvencije, Parlament na predlog konference predsednikov imenuje svoje predstavnike.

Parlamentarna delegacija izvoli svojega vodjo in kandidate za članstvo v morebitnih usmerjevalnih skupinah ali predsedstvu konvencije.

4.

Če Evropski svet od Parlamenta zahteva odobritev v zvezi s sklepom, naj ne skliče konvencije za proučitev predlaganih sprememb Pogodb, se zadeva posreduje pristojnemu odboru v skladu s členom 81.

1.

V skladu s členoma 41 in 48 lahko pristojni odbor Parlamentu, v skladu s postopkom iz člena 48(6) Pogodbe o Evropski uniji, predloži poročilo s predlogi Evropskemu svetu za spremembo vseh ali nekaterih določb tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.

Pri posvetovanju s Parlamentom v skladu s členom 48(6) Pogodbe o Evropski uniji o predlogu sklepa Evropskega sveta, ki spreminja tretji del Pogodbe o delovanju Evropske unije, se smiselno uporablja člen 74a(2). V takem primeru lahko predlog resolucije vsebuje predloge za spremembo samo določb tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije.

1.

Prošnja evropske države za članstvo v Evropski uniji se da v presojo pristojnemu odboru.

2.

Parlament se lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo od Komisije in Sveta zahteval, da pred začetkom pogajanj z državo prosilko sodelujeta v razpravi.

3.

Med pogajanji Komisija in Svet redno in temeljito obveščata pristojni odbor o napredku pri pogajanjih, po potrebi zaupno.

4.

Parlament lahko na kateri koli stopnji pogajanj sprejme priporočila na podlagi poročila pristojnega odbora in zahteva, da se ta upoštevajo pred sklenitvijo pogodbe o pristopu države prosilke k Evropski uniji.

5.

Po koncu pogajanj, vendar pred podpisom sporazuma, se osnutek sporazuma posreduje Parlamentu v odobritev v skladu s členom 81.

1.

Parlament lahko na podlagi posebnega poročila pristojnega odbora, pripravljenega v skladu s členoma 41 in 48:

2.

Vse zahteve Sveta za odobritev v zvezi s predlogom, predloženim v skladu s členom 7(1) in (2) Pogodbe o Evropski uniji, skupaj s predloženimi pripombami zadevne države članice se razglasijo v Parlamentu in pošljejo pristojnemu odboru v skladu s členom 81. Razen v nujnih in upravičenih primerih Parlament sprejme sklep na predlog pristojnega odbora.

3.

Za sklepe iz odstavkov 1 in 2 je potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev.

4.

Po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov lahko pristojni odbor vloži spremljajoči predlog resolucije. V njem navede stališče Parlamenta v zvezi s hujšo kršitvijo države članice, ustreznimi sankcijami in njihovo spremembo ali odpravo.

5.

Pristojni odbor zagotavlja, da je Parlament v celoti obveščen in po potrebi zaprošen za mnenje o vseh nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi njegove odobritve v skladu z odstavkom 3. Svet je zaprošen, da ustrezno predstavi razvoj dogodkov. Na predlog pristojnega odbora, pripravljen po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov, lahko Parlament sprejme priporočila Svetu.

1.

Predsednik pošlje v obravnavo pristojnemu odboru prošnje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami v skladu s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji. Ustrezno se uporabljajo členi 37, 38, 39, 43, 53 do 59 in 81 tega poslovnika.

2.

Pristojni odbor preveri skladnost s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji in členi 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.

Nadaljnji akti, predlagani v okviru okrepljenega sodelovanja po njegovi vzpostavitvi, se obravnavajo v Parlamentu po enakih postopkih, kot veljajo, kadar okrepljeno sodelovanje ni vzpostavljeno. Uporablja se člen 43.

1.

Poslancem je na voljo naslednje gradivo:

2.

To gradivo se posreduje pristojnemu odboru. Vsak odbor, ki ga to zadeva, lahko poda svoje mnenje.

3.

Če želijo mnenja podati tudi drugi odbori, predsednik določi rok, v katerem jih morajo poslati pristojnemu odboru.

1.

Vsak poslanec lahko ob upoštevanju spodaj navedenih pogojev vloži in zagovarja osnutke dopolnitev predloga proračuna.

2.

Osnutki dopolnitev so dopustni le, če so predloženi v pisni obliki, če jih je podpisalo najmanj štirideset poslancev ali če so vloženi v imenu politične skupine ali odbora, če je navedena proračunska postavka, na katero se nanašajo, in če je zagotovljeno ravnotežje med prihodki in odhodki. Osnutki dopolnitev vsebujejo vse potrebne podatke o zaznamkih v zvezi z zadevno proračunsko postavko.

Vse osnutke dopolnitev predloga proračuna je treba pisno obrazložiti.

3.

Predsednik določi rok za vložitev osnutkov dopolnitev.

4.

Pristojni odbor poda svoje mnenje o predloženih besedilih pred obravnavo v Parlamentu.

O osnutkih dopolnitev, ki jih je pristojni odbor zavrnil, se v Parlamentu ne glasuje, razen če to pred iztekom roka, ki ga določi predsednik, pisno zahteva eden od odborov ali najmanj štirideset poslancev; ta rok nikakor ne sme biti krajši od štiriindvajset ur pred začetkom glasovanja.

5.

Osnutki dopolnitev načrta odhodkov Parlamenta, podobni tistim, ki jih je Parlament zavrnil že ob pripravi načrta odhodkov, se obravnavajo le, če je pristojni odbor o njih podal pozitivno mnenje.

6.

Ne glede na člen 55(2) Parlament ločeno in zaporedno glasuje o:

Ne glede na to se uporablja člen 161(4) do (8).

7.

Členi, poglavja, naslovi in oddelki predloga proračuna, glede katerih osnutki dopolnitev niso bili vloženi, se štejejo za sprejete.

8.

Za sprejetje osnutkov dopolnitev je potrebna večina glasov poslancev Evropskega parlamenta.

9.

Če je Parlament predlog proračuna spremenil, se tako spremenjeni predlog skupaj z obrazložitvami pošlje Svetu in Komisiji.

10.

Zapisnik seje, na kateri je Parlament podal svoje mnenje o predlogu proračuna, se pošlje Svetu in Komisiji.

1.

Predsednik skliče Spravni odbor v skladu s členom 314(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.

Delegacija, ki zastopa Parlament na sejah Spravnega odbora v proračunskem postopku, je sestavljena iz toliko članov, kolikor jih je v delegaciji Sveta.

3.

Člane delegacije vsako leto pred glasovanjem Parlamenta o stališču Sveta imenujejo politične skupine, po možnosti izmed članov odbora, pristojnega za proračunske zadeve, in drugih zadevnih odborov. Delegacijo vodi predsednik Parlamenta. Predsednik lahko to funkcijo prenese na podpredsednika z izkušnjami na proračunskem področju ali na predsednika odbora, pristojnega za proračunske zadeve.

4.

Uporablja se člen 68(2), (4), (5), (7) in (8).

5.

Ko je v Spravnem odboru dosežen dogovor o skupnem besedilu, se zadeva uvrsti na dnevni red zasedanja Parlamenta, ki bo potekalo v štirinajstih dneh od datuma dogovora. Skupno besedilo je na voljo vsem poslancem. Uporablja se člen 69(2) in (3).

6.

Skupno besedilo je v celoti predmet enega samega glasovanja. Glasuje se poimensko. Skupno besedilo šteje za sprejeto, če ga ne zavrne večina poslancev Parlamenta.

7.

Če Parlament potrdi skupno besedilo, medtem ko ga Svet zavrne, lahko pristojni odbor vloži vse ali nekatere predloge sprememb Parlamenta k stališču Sveta za potrditev v skladu s točko (d) člena 314(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Glasovanje o potrditvi se uvrsti na dnevni red zasedanja Parlamenta, ki bo potekalo v štirinajstih dneh od datuma, ko Svet sporoči, da je zavrnil skupno besedilo.

Predlogi sprememb štejejo za potrjene, če jih sprejme večina poslancev Parlamenta s tripetinsko večino oddanih glasov.

1.

Vsi sklepi Sveta, s katerimi se odobrijo odhodki, ki presegajo začasno dvanajstino odhodkov, se posredujejo pristojnemu odboru.

2.

Pristojni odbor lahko vloži osnutek sklepa za zmanjšanje odhodkov iz odstavka 1. Parlament o njem odloča v 30 dneh po sprejetju sklepa Sveta.

3.

Parlament odloča z večino svojih poslancev.

—

postopek podelitve razrešnice predsedniku Evropskega parlamenta glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta,

—

postopek podelitve razrešnice osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet (glede njegovega delovanja kot izvršilnega organa), Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij,

—

postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna Evropskega razvojnega sklada,

—

postopek podelitve razrešnice organom, odgovornim za izvrševanje proračunov pravno neodvisnih ustanov, ki izvajajo naloge Unije, če za njihove dejavnosti veljajo določbe, ki urejajo podelitev razrešnice s strani Evropskega parlamenta.

1.

Parlament nadzoruje izvrševanje proračuna v tekočem letu. To nalogo dodeli odboroma, pristojnima za proračun in nadzor proračuna, ter drugim zadevnim odborom.

2.

Vsako leto pred prvo obravnavo predloga proračuna za naslednje proračunsko leto Parlament obravnava težave, ki so se pojavljale pri izvrševanju tekočega proračuna, po potrebi na podlagi predloga resolucije, ki ga vloži pristojni odbor.

1.

Predsedstvo pripravi predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov na podlagi poročila, ki ga pripravi generalni sekretar.

2.

Predsednik pošlje predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov pristojnemu odboru, ki sestavi predlog načrta odhodkov in o tem poroča Parlamentu.

3.

Predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb k predlogu načrta prihodkov in odhodkov.

Pristojni odbor da svoje mnenje o predlaganih spremembah.

4.

Parlament sprejme načrt prihodkov in odhodkov.

5.

Predsednik pošlje načrt prihodkov in odhodkov Komisiji in Svetu.

6.

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za načrte prihodkov in odhodkov, pripravljene za spremembe proračuna.

1.

V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na proračun Parlamenta, sprejmeta predsedstvo in odbor, pristojen za proračun, v dveh zaporednih korakih sklep o:

2.

Sklepi o kadrovskem načrtu se sprejmejo po tem postopku:

3.

Kar zadeva načrt odhodkov kot takšen, se postopek priprave začne, kakor hitro predsedstvo sprejme dokončni sklep o kadrovskem načrtu. Faze tega postopka so takšne, kot so določene v členu 79. Usklajevalni postopek se sproži, kadar se stališči odbora, pristojnega za proračunske zadeve, in predsedstva bistveno razlikujeta.

1.

Predsednik prevzema in poravnava izdatke ali skrbi za prevzem in poravnavo izdatkov v okviru internih finančnih aktov, ki jih izda predsedstvo po posvetovanju z ustreznim odborom.

2.

Predsednik pošlje osnutek zaključnega računa pristojnemu odboru.

3.

Na podlagi poročila pristojnega odbora Parlament sprejme zaključni račun in odloči o razrešnici.

1.

Kadar mora Parlament dati odobritev za predlagani akt, se odloči na podlagi priporočila pristojnega odbora za sprejetje ali zavrnitev akta.

Parlament se o aktu, za katerega je po Pogodbi o Evropski uniji ali Pogodbi o delovanju Evropske unije potrebna njegova odobritev, izreče z enim samim glasovanjem, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb. Za sprejetje odobritve je potrebna takšna večina, kakor je navedena v členu Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je pravna podlaga za predlagani akt.

2.

Za pristopne pogodbe in mednarodne sporazume ter za ugotovitev hujšega in vztrajnega kršenja skupnih načel s strani države članice se uporabljajo členi 74c, 74e in 90. Za postopek okrepljenega sodelovanja na področju, za katerega velja redni zakonodajni postopek, se uporablja člen 74g tega poslovnika.

3.

Kadar je za predlog zakonodajnega akta ali predvidenega mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta, lahko pristojni odbor za vzpodbujanje pozitivnega izida postopka Parlamentu predloži vmesno poročilo o predlogu s predlogom resolucije, ki vsebuje priporočila za spremembo ali izvršitev predlaganega akta.

1.

Kadar je Parlament zaprošen za mnenje o priporočilih Sveta v skladu s členom 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, o tem razpravlja po predložitvi priporočil Sveta na plenarnem zasedanju na podlagi ustno ali pisno predloženega predloga pristojnega parlamentarnega odbora za sprejetje ali zavrnitev priporočil, ki so predmet posvetovanja.

2.

Parlament nato glasuje o priporočilih skupaj, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

1.

Predsednik pošlje v obravnavo pristojnemu odboru vse dokumente, ki jih pripravi Komisija v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ali sporazume med socialnimi partnerji, sklenjene v skladu s členom 155(1) Pogodbe, ter predloge, ki jih predloži Komisija v skladu s členom 155(2) Pogodbe.

2.

Kadar socialni partnerji Komisijo obvestijo, da želijo začeti postopek iz člena 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije, lahko pristojni odbor o predmetni zadevi pripravi poročilo.

3.

Kadar socialni partnerji dosežejo sporazum in skupaj zahtevajo, da se ta začne izvajati s sklepom Sveta na predlog Komisije v skladu s členom 155(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, pristojni odbor vloži predlog resolucije, v kateri priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve.

1.

Kadar Komisija obvesti Parlament, da namerava preučiti možnost uporabe prostovoljnih sporazumov kot alternative zakonodaji, lahko pristojni odbor sestavi poročilo o predmetni zadevi v skladu s členom 48.

2.

Če Komisija razglasi, da namerava skleniti prostovoljni sporazum, pristojni odbor lahko vloži predlog resolucije, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev predloga in pogoje sprejetja oziroma zavrnitve.

1.

Kadar se Parlamentu predloži predlog kodifikacije zakonodaje Unije, se predlog pošlje odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Ta na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni (10), ugotovi, ali se omejuje zgolj na kodifikacijo brez vsebinskih sprememb.

2.

Odbor, ki je bil pristojen za akte za kodifikacijo, se lahko na lastno zahtevo ali na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve, zaprosi za mnenje glede primernosti kodifikacije.

3.

Predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni.

Vseeno lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca predloži odboru v odobritev predloge sprememb, ki vsebujejo tehnične prilagoditve, pod pogojem, da so te potrebne zaradi skladnosti predloga s pravili kodifikacije in ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga.

4.

Če odbor, pristojen za pravne zadeve, ugotovi, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, ga predloži Parlamentu v odobritev.

Če odbor ugotovi, da predlog vsebuje vsebinsko spremembo zakonodaje Unije, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga.

V obeh primerih Parlament sprejme sklep z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb in razprave.

1.

Kadar se Parlamentu predloži predlog prenovitve zakonodaje Unije, se predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, in pristojnemu odboru.

2.

Odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni (11), pregleda predlog, da ugotovi, ali ta ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu opredeljene kot take.

V okviru tega pregleda predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni. Vendar se drugi pododstavek člena 86(3) uporablja glede na določbe, ki pri predlogu ponovnega sprejetja pravnih aktov ostajajo nespremenjene.

3.

Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 156 in 157, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Vendar, če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma, o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo, slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 54 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev.

4.

Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog vsebuje vsebinske spremembe, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga in o tem obvesti pristojni odbor.

V tem primeru predsednik Komisijo pozove, naj predlog umakne. Če Komisija to stori, predsednik ugotovi, da je postopek brezpredmeten, in s tem seznani Svet. Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ki jo pregleda po običajnem postopku.

—

pregleda vse osnutke delegiranega akta, ki so bili posredovani Parlamentu v pregled,

—

lahko s predlogom resolucije predloži Parlamentu kakršen koli ustrezen predlog v skladu z določbami zakonodajnega akta.

1.

Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenih ukrepov, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za akt, iz katerega izvedbeni ukrepi izhajajo. Če se uporabi postopek s pridruženimi odbori glede temeljnega akta, pristojni odbor povabi drugi odbor, da ustno ali pisno sporoči svoja stališča.

2.

Predsednik pristojnega odbora določi rok, v katerem poslanci lahko predlagajo, da odbor ugovarja osnutku ukrepov. Odbor lahko sklene, da bo med svojimi člani ali stalnimi namestniki imenoval poročevalca, če meni, da je to primerno. Če odbor ugovarja osnutku ukrepov, vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepov, lahko pa navaja tudi spremembe, ki bi jih bilo treba vnesti v osnutek ukrepov.

Če Parlament sprejme takšno resolucijo v veljavnem roku od prejema osnutka ukrepov, predsednik od Komisije zahteva, da umakne ali spremeni osnutek ukrepov oziroma da predloži predlog po ustreznem zakonodajnem postopku.

3.

Če pred potekom roka ni nobenega delnega zasedanja, se šteje, da je pravica do odziva prenesena na pristojni odbor. Ta odziv je v obliki pisma predsednika odbora pristojnemu članu Komisije, o njem pa se obvestijo vsi poslanci.

4.

Če izvedbeni ukrepi, ki jih predvidi Komisija, sodijo v regulativni postopek s pregledom, se odstavek 3 ne uporabi, odstavka 1 in 2 pa se dopolnita, kakor sledi:

1.

Kadar se načrtuje začetek pogajanj za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, se pristojni odbor lahko odloči, da bo pripravil poročilo ali drugače spremljal postopek, in o svoji odločitvi obvesti konferenco predsednikov odborov. Po potrebi se druge odbore lahko zaprosi za mnenje v skladu s členom 49(1). Če ustreza, se uporabljajo člen 188(2), člena 50 in 51.

Predsedniki in poročevalci pristojnega odbora oziroma pridruženih odborov skupaj sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se Parlamentu predložijo takojšnje, redne in popolne informacije, po potrebi zaupno, na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihovih sklepanj, vključno z osnutkom in končnim sprejetim besedilom pogajalskih direktiv, pa tudi informacije iz odstavka 3,

2.

Parlament lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev od Sveta zahteva, da ne dovoli začetka pogajanj, dokler Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora ne zavzame stališča v zvezi s predlaganim pogajalskim mandatom.

3.

V trenutku, ko se načrtuje začetek pogajanj, se pristojni odbor pri Komisiji pozanima o izbrani pravni podlagi za sklenitev mednarodnega sporazuma iz odstavka 1. Pristojni odbor izbrano pravno podlago preveri v skladu s členom 37. Če Komisija pravne podlage ne določi ali če obstaja dvom glede njene pravilnosti, se uporabi člen 37.

4.

Na kateri koli stopnji pogajanj lahko Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora in po obravnavanju morebitnih predlogov, vloženih v skladu s členom 121, sprejme priporočila in zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo mednarodnega sporazuma.

5.

Po zaključku pogajanj, vendar pred podpisom sporazuma, se osnutek sporazuma posreduje Parlamentu za mnenje ali odobritev. Za postopek odobritve se uporablja člen 81.

6.

Pred glasovanjem o odobritvi pristojni odbor, politična skupina ali vsaj desetina poslancev lahko Parlamentu predlagajo, naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami. Če Parlament sprejme takšen predlog, se glasovanje o odobritvi odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja.

7.

Parlament da svoje mnenje ali odobritev za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma ali finančnega protokola s strani Evropske unije z enim samim glasovanjem z večino oddanih glasov, pri čemer niso dopustne spremembe besedila sporazuma ali protokola.

8.

Če je mnenje, ki ga sprejme Parlament, negativno, predsednik od Sveta zahteva, da mednarodnega sporazuma ne sklene.

9.

Če Parlament odreče odobritev k mednarodnemu sporazumu, predsednik obvesti Svet, da sklenitev sporazuma ni mogoča.

1.

Kadar Svet namerava imenovati posebnega predstavnika v skladu s členom 33 Pogodbe o Evropski uniji, predsednik na zahtevo pristojnega odbora povabi Svet, naj poda izjavo in odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na mandat, cilje in druge pomembne zadeve, povezane z nalogami in vlogo posebnega predstavnika.

2.

Posebni predstavnik je lahko po imenovanju, vendar pred nastopom funkcije, povabljen, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja pred pristojnim odborom.