1.

Evropska komisija je izdala obvestilo o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih držav članic ES. (2) Ta nezavezujoči akt vsebuje načela in pravila, po katerih se Evropska komisija ravna na področju državne pomoči. Prav tako pojasnjuje predvidene načine sodelovanja med Evropsko komisijo in nacionalnimi sodišči držav članic ES.

2.

Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) meni, da zgoraj navedeno obvestilo velja za EGP. Z namenom ohranjati enake konkurenčne pogoje in zagotavljati enotno uporabo pravil EGP o državni pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru, Nadzorni organ sprejema to poglavje z nenehnim upoštevanjem neodvisnosti nacionalnih sodišč držav Efte.

3.

Nadzorni organ je zavezan k uporabi strogega pristopa glede nezakonite in nezdružljive državne pomoči. Kljub dejstvu, da je imelo dejansko izvrševanje zakonodaje na zasebni ravni pred nacionalnimi sodišči do zdaj samo sorazmerno omejeno vlogo pri državni pomoči, Nadzorni organ meni, da lahko izvrševanje zakonodaje na zasebni ravni nudi precejšnje koristi za politiko državnih pomoči. Postopki pred nacionalnimi sodišči dajejo tretjim osebam možnost, da neposredno na nacionalni ravni obravnavajo in rešijo številna vprašanja v zvezi z državno pomočjo. Poleg tega imajo lahko tožniki v postopkih pred nacionalnimi sodišči v primeru kršitve pravil o državni pomoči na voljo zelo učinkovita pravna sredstva. To lahko na splošno okrepi disciplino na področju državnih pomoči.

4.

Glavni namen tega poglavja je nacionalna sodišča in tretje osebe obvestiti o pravnih sredstvih, ki so na voljo v primeru kršitve pravil o državni pomoči, in jim zagotoviti smernice za praktično uporabo teh pravil. Poleg tega poskuša Nadzorni organ okrepiti svoje sodelovanje z nacionalnimi sodišči tudi z uvedbo bolj praktičnih orodij za pomoč nacionalnim sodnikom pri njihovem rednem delu.

5.

To poglavje nadomešča poglavje Smernic Nadzornega organa Efte o državni pomoči o sodelovanju med nacionalnimi sodišči in Nadzornim organom Efte na področju državne pomoči (3) ter ne vpliva na nobeno razlago Sodišča Efte v zvezi s Sporazumom EGP in predpisi.

6.

Prvo vprašanje, ki si ga zastavijo nacionalna sodišča in morebitni tožniki, je, ali zadevni ukrep dejansko pomeni državno pomoč v smislu člena 61 Sporazuma EGP.

7.

V členu 61(1) Sporazuma EGP je navedeno, da je „vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z izvajanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami“.

8.

Pojem državne pomoči ni omejen na subvencije. (4) Med drugim vključuje tudi davčne ugodnosti in naložbe javnih sredstev v okoliščinah, v katerih bi zasebni vlagatelj odklonil podporo (5). Ali pomoč dodeli neposredno država ali javni ali zasebni organ, ki ga država ustanovi ali imenuje za upravljanje pomoči, v tem pogledu ni pomembno (6). Da pa bi bila javna podpora uvrščena med državne pomoči, mora dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga („selektivnost“) v nasprotju s splošnimi ukrepi, za katere se člen 61(1) Sporazuma EGP ne uporablja (7). Poleg tega mora pomoč izkrivljati konkurenco ali mora obstajati nevarnost izkrivljanja konkurence in mora vplivati na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP. (8)

9.

V sodni praksi Sodišča Efte in sodišč Evropskih skupnosti (9) ter v odločbah Nadzornega organa in Evropske komisije je bilo pogosto obravnavano vprašanje, ali se nekateri ukrepi lahko štejejo za državno pomoč. Nadzorni organ je izdal tudi podrobne smernice v zvezi z vrsto zapletenih vprašanj, kot so uporaba načela zasebnega vlagatelja (10) in preskusa zasebnega vlagatelja (11), okoliščine, v katerih se morajo državna jamstva šteti za državno pomoč (12), obravnavanje prodaje javnih zemljišč (13), zavarovanje izvoznih kreditov (14), neposredna obdavčitev podjetij (15), naložbe rizičnega kapitala (16) ter državna pomoč za raziskave, razvoj in inovacije (17). Tudi Uredba Komisije o pomoči pod pragovi de minimis (18) je bila vključena v Sporazum EGP. Sodna praksa Sodišča Efte in Sodišča Evropskih skupnosti, smernice Nadzornega organa in praksa pri sprejemanju odločitev so lahko za nacionalna sodišča in morebitne tožnike dragocena pomoč pri opredelitvi pojma državne pomoči.

10.

Kadar obstajajo dvomi glede opredelitve državne pomoči, lahko nacionalna sodišča za mnenje zaprosijo Nadzorni organ v okviru oddelka 2 tega poglavja. To ne posega v možnost nacionalnega sodišča, da Sodišče Efte v skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču zaprosi za svetovalno mnenje v zvezi z zadevo.

11.

V skladu z zadnjim stavkom člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču države Efte ne izvajajo ukrepov državne pomoči brez predhodne odobritve Nadzornega organa (obveznost mirovanja).

„Nadzorni organ Efte mora biti obveščen o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe. Če meni, da takšen načrt glede na člen 61 Sporazuma EGP ni združljiv z izvajanjem Sporazuma EGP, nemudoma začne postopek iz odstavka 2. Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev.“ (19)

12.

Obstaja pa tudi vrsta različnih okoliščin, v katerih se lahko državna pomoč zakonito izvaja brez predhodne odobritve Nadzornega organa:

13.

Sodni postopki pred nacionalnimi sodišči v zadevah v zvezi z državno pomočjo se lahko včasih nanašajo na uporabo uredbe o splošnih skupinskih izjemah in/ali obstoječe ali odobrene sheme pomoči. Če gre za vprašanje uporabe uredbe o splošnih skupinskih izjemah ali sheme pomoči, lahko nacionalno sodišče presodi zgolj, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah ali sheme. Če niso, ne more presojati o združljivosti ukrepa pomoči, saj je taka presoja v izključni pristojnosti Nadzornega organa. (23)

14.

Če mora nacionalno sodišče odločiti, ali spada ukrep v okvir odobrene sheme pomoči, lahko preveri zgolj, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz odločbe o odobritvi. Če se vprašanja, ki se pojavijo na nacionalni ravni, nanašajo na veljavnost odločbe Nadzornega organa, mora nacionalno sodišče uporabiti postopek iz člena 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču. (24) Možnost izpodbijanja veljavnosti temeljne odločbe Nadzornega organa s svetovalnim mnenjem pa ni več na voljo, če bi tožnik nedvomno lahko izpodbijal odločbo pred Sodiščem Efte na podlagi člena 36 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, pa tega ni storil. (25)

15.

Nacionalno sodišče lahko zaprosi Nadzorni organ za mnenje v skladu z oddelkom 2 tega poglavja, če dvomi o uporabi uredbe o splošnih skupinskih izjemah ali obstoječe ali odobrene sheme pomoči.

16.

Nacionalna sodišča in Nadzorni organ imajo pomembno, a različno vlogo pri uveljavljanju pravil o državni pomoči. (26)

17.

Glavna naloga Nadzornega organa je preverjati združljivost predlaganih ukrepov pomoči z izvajanjem Sporazuma EGP na podlagi meril iz člena 61(2) in (3) Sporazuma EGP. Ta presoja združljivosti je v izključni pristojnosti Nadzornega organa, njegove odločbe pa presoja Sodišče Efte. Nacionalna sodišča niso pooblaščena, da razglasijo ukrep državne pomoči za združljiv s členom 61(2) ali (3) Sporazuma EGP. (27)

18.

Vloga nacionalnih sodišč je odvisna od zadevnega ukrepa pomoči, ali je bil ta ustrezno priglašen in ali ga je Nadzorni organ odobril.

19.

Pri varovanju interesov posameznikov morajo nacionalna sodišča v celoti upoštevati učinkovitost člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču ter interese trga EGP.

20.

Vloga nacionalnih sodišč v zgoraj navedenih primerih je podrobneje opredeljena v oddelkih 1.2 in 1.3 tega poglavja.

21.

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti obveznost mirovanja iz člena 88(3) Pogodbe ES, s katerim je usklajen zadnji stavek člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, prizadetim stranem (kot so konkurenti upravičenca) podeljuje posamezne pravice z neposrednim učinkom. (30) Te prizadete strani lahko svoje pravice uveljavljajo tako, da pri pristojnem nacionalnem sodišču vložijo tožbo proti državi članici ES, ki je dodelila pomoč. Obravnava tovrstnih tožb in posledično varovanje pravic konkurenta na podlagi člena 88(3) Pogodbe ES je ena najpomembnejših vlog, ki jih imajo nacionalna sodišča na področju državnih pomoči.

22.

Nacionalna sodišča v državah Efte imajo isto vlogo. Vendar pa v državah Efte učinek prava EGP določa ustavno pravo v skladu s Protokolom 35 Sporazuma EGP. Države Efte morajo v skladu s Protokolom 35 zagotoviti, po potrebi s posebno zakonsko določbo, da v primeru navzkrižja med uveljavljenimi pravili EGP in drugimi zakonskimi določbami prevladajo uveljavljena pravila EGP. Po mnenju Sodišča Efte morajo biti posamezniki in gospodarski subjekti na nacionalni ravni upravičeni zahtevati in se sklicevati na katere koli pravice, ki izhajajo iz določb prava EGP (31), ki je ali je postalo del zadevnega nacionalnega pravnega sistema, če so pravice nepogojne in dovolj natančno opredeljene. (32) Po mnenju Nadzornega organa in v skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti o istovetnih določbah v členu 88(3) Pogodbe ES, člen 1(3) dela 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču izpolnjuje kriterij v Protokolu 35 k Sporazumu EGP, da je nepogojen in dovolj natančno opredeljen.

23.

Dejstvo, da je bil zadnji stavek člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču vključen v nacionalne pravne rede držav Efte, (33) daje prizadetim stranem možnost pri nacionalnem sodišču vložiti tožbo zaradi kršitve določbe o mirovanju. Nacionalno sodišče mora posledično uporabiti vse ustrezne mehanizme in pravna sredstva ter vse pomembne določbe nacionalnega prava, da bi v nacionalno pravo preneslo zadnji stavek člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. (34)

24.

Bistvena naloga nacionalnih sodišč v tem smislu izhaja tudi iz dejstva, da so pooblastila Nadzornega organa za varovanje konkurentov in drugih tretjih oseb pred nezakonito pomočjo omejena. Najpomembneje pa je, da Nadzorni organ ne more sprejeti končne odločbe, s katero bi zahteval izterjavo le zato, ker pomoč ni bila priglašena v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. (35) Zato mora Nadzorni organ izvesti popolno presojo združljivosti, ne glede na to, ali je bila obveznost mirovanja upoštevana ali ne. (36) Ta presoja je lahko dolgotrajna, za pristojnosti Nadzornega organa za izdajo predhodnih odredb o izterjavi pa veljajo zelo stroge predpisane zahteve. (37)

25.

Zato so tožbe pred nacionalnimi sodišči pomembno pravno sredstvo za povračila konkurentom in drugim tretjim osebam, ki jih je prizadela nezakonita državna pomoč. Pravna sredstva, ki so na voljo pri nacionalnih sodiščih, vključujejo:

26.

Vsako od teh pravnih sredstev je podrobneje opredeljeno v oddelkih od 1.2.1 do 1.2.6 tega poglavja.

27.

Nacionalna sodišča morajo varovati pravice posameznikov, ki so jih prizadele kršitve obveznosti mirovanja. Zato morajo v primeru kršitve člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču v skladu z nacionalno zakonodajo ugotoviti vse pravne posledice in ustrezno ukrepati. (38) Vendar pa obveznosti nacionalnih sodišč niso omejene na že izplačano nezakonito pomoč. Zajemajo tudi primere, v katerih je nezakonito izplačilo ravno pred izvedbo. Nacionalna sodišča morajo varovati pravice posameznikov pred morebitnimi kršitvami. (39) Če je nezakonita pomoč tik pred izplačilom, mora nacionalno sodišče preprečiti izvedbo tega izplačila.

28.

Obveznost nacionalnih sodišč, da preprečijo izplačilo nezakonite pomoči, izhaja iz različnih procesnih okoliščin, odvisno od različnih vrst ukrepov, ki jih predvideva nacionalna zakonodaja. Zelo pogosto poskuša tožnik izpodbijati veljavnost nacionalnega akta, s katerim se je dodelila nezakonita državna pomoč. V takih primerih je preprečitev nezakonitega izplačila ponavadi logična posledica ugotovitve, da je akt, s katerim se je dodelila pomoč, neveljaven, ker je država Efte kršila člen 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (40).

29.

Kadar nacionalno sodišče obravnava nezakonito dodeljeno pomoč, mora ugotoviti vse pravne posledice te nezakonitosti in v skladu z nacionalno zakonodajo ustrezno ukrepati. Nacionalno sodišče mora zato načeloma odrediti, da se od upravičenca v celoti izterja nezakonita državna pomoč. (41) Odredba izterjave nezakonite pomoči v celoti je del obveznosti nacionalnega sodišča pri zagotavljanju varovanja pravic tožnika (npr. konkurenta) v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Obveznost nacionalnega sodišča, da odredi izterjavo, ni odvisna od združljivosti ukrepa pomoči s členom 61(2) ali (3) Sporazuma EGP.

30.

Ker morajo nacionalna sodišča odrediti izterjavo nezakonite pomoči v celoti ne glede na njeno združljivost, je lahko izterjava prek nacionalnega sodišča hitrejša od pritožbe pri Nadzornem organu. V nasprotju z Nadzornim organom (42) se nacionalno sodišče dejansko lahko in mora omejiti na ugotavljanje, ali ukrep pomeni državno pomoč in ali se zanj uporablja obveznost mirovanja.

31.

Vendar pa obveznost nacionalnih sodišč glede izterjave pomoči ni brezpogojna. V skladu z zadevo „SFEI“ (43) je lahko v izjemnih okoliščinah izterjava nezakonite državne pomoči neustrezna. Pravni standard, ki se uporablja v tem smislu, mora biti podoben standardu, ki se uporablja v skladu s členoma 14 in 15 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. (44) Z drugimi besedami, okoliščine, ki Nadzornemu organu ne bi preprečevale odredbe izterjave, nacionalnega sodišča ne morejo opravičiti, da ne odredi izterjave celotnega zneska. Standard, ki ga uporablja Sodišče Efte v zvezi s tem, je zelo strog (45). V skladu s pristopom, ki sta ga privzeli Sodišče Efte in Sodišče Evropskih skupnosti, upravičenec nezakonite pomoči načeloma ne more uveljavljati legitimnih pričakovanj zoper odredbo Nadzornega organa o izterjavi (46). To pa zato, ker bi prizadeven podjetnik lahko preveril, ali je bila pomoč, ki jo je prejel, priglašena ali ne (47).

32.

Za utemeljitev odločitve nacionalnega sodišča, da ne bo odredilo izterjave v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, so morala pred tem nastati posebna in konkretna dejstva, ki so ustvarila legitimna pričakovanja upravičenca. (48) To velja, če je Nadzorni organ posredoval natančna zagotovila, da sporni ukrep ne pomeni državne pomoči ali da ni vključen v obveznost mirovanja. (49)

33.

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti (50) obveznost nacionalnih sodišč, da odredijo izterjavo nezakonite državne pomoči v celoti, preneha, če je Nadzorni organ že pred izrekom sodbe nacionalnega sodišča odločil, da je pomoč združljiva z izvajanjem Sporazuma EGP. Ker je namen obveznosti mirovanja zagotoviti, da se lahko izvaja samo združljiva pomoč, se ta namen ne more več onemogočiti, če je Nadzorni organ že potrdil združljivost. (51) Zato ne vpliva na obveznost nacionalnih sodišč, da varujejo pravice posameznikov v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, če Nadzorni organ še ni sprejel odločitve, ne glede na to, ali je tak postopek že končan ali ne. (52)

34.

Kadar na podlagi pozitivne odločbe Nadzornega organa nacionalno sodišče nima več obveznosti v okviru prava EGP, da odredi izterjavo v celoti, takšna obveznost izterjave lahko še vedno obstaja v okviru nacionalnega prava. (53) Kadar taka obveznost izterjave obstaja, to ne vpliva na pravico države Efte, da pomoč pozneje znova izvaja.

35.

Ko nacionalno sodišče odloči, da je bila nezakonita pomoč izplačana ob kršitvi člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, mora pomoč količinsko opredeliti, da se opredeli znesek, ki ga je treba izterjati. Sodišču bi morali pri tem pomagati sodna praksa sodišča Efte in sodišč Evropskih skupnosti v zvezi z uporabo člena 61(1) Sporazuma EGP in člena 87(1) Pogodbe ES ter navodila in praksa Nadzornega organa pri sprejemanju odločitev. Če ima nacionalno sodišče težave z izračunom zneska pomoči, lahko v skladu z oddelkom 2 tega poglavja za pomoč zaprosi Nadzorni organ.

36.

Gospodarska korist nezakonite pomoči ni omejena na njen nominalni znesek. Upravičenec prejme tudi finančno korist, ki izhaja iz predčasnega izvajanja pomoči. To pa zato, ker bi bilo ob priglasitvi pomoči Nadzornemu organu izplačilo izvedeno pozneje (če bi sploh bilo). Upravičenec bi si moral torej do prejetja pomoči ustrezna sredstva izposoditi na kapitalskih trgih, vključno z obrestmi po tržni obrestni meri.

37.

Zaradi te neupravičene časovne prednosti je v primeru, ko izterjavo odredi Nadzorni organ, v členu 14(2) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču določena ne samo izterjava nominalnega zneska pomoči, temveč tudi izterjava vseh obresti od dne, ko je bila nezakonita pomoč dana na razpolago upravičencu, do dne, ko je bila dejansko izterjana. Obrestna mera, ki se uporabi v tem kontekstu, je določena z Odločbo Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004. (54)

38.

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti (55) in ob upoštevanju izvrševanja člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču morajo nacionalna sodišča odrediti izterjavo finančne koristi, ki izhaja iz predčasnega izvajanja pomoči (v nadaljnjem besedilu: obresti na nezakonito pomoč). To pa zato, ker predčasno izvajanje nezakonite pomoči povzroči vsaj to, da konkurenti, odvisno od okoliščin, prej utrpijo posledice pomoči v smislu konkurence, kot bi jih sicer. Upravičenec do pomoči je torej prejel neupravičeno korist. (56)

39.

Obveznost nacionalnega sodišča, da odredi izterjavo obresti na nezakonito pomoč, lahko nastane v dveh različnih okoliščinah:

40.

Nacionalna sodišča morajo opredeliti znesek obresti, ki ga je treba izterjati, da izpolnijo svojo obveznost v zvezi z izterjavo obresti na nezakonito pomoč. Za to veljajo naslednja načela:

41.

Če je nacionalno sodišče v dvomih, lahko v skladu z oddelkom 2 tega poglavja zaprosi za pomoč Nadzorni organ.

42.

Od nacionalnih sodišč se lahko zahteva, da ugodijo odškodninskim zahtevkom za škodo, povzročeno konkurentom upravičenca in drugim tretjim osebam z nezakonito državno pomočjo. (63) Take odškodninske tožbe so ponavadi naslovljene na organ, ki je dodelil državno pomoč. Za tožnika so lahko še zlasti pomembne, ker se v nasprotju s tožbami, katerih namen je sama izterjava pomoči, z uspešno odškodninsko tožbo tožniku zagotovi neposredno finančno nadomestilo za nastalo škodo. Take tožbe so očitno odvisne od nacionalnih pravnih pravil. Zato Nadzorni organ poudarja, da morajo nacionalna sodišča uporabiti vse ustrezne mehanizme in pravna sredstva ter uporabiti vse pomembne določbe nacionalnega prava, da bi v nacionalno pravo prenesla zadnji stavek člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču ter varovala pravice, ki jih navedeno pravo podeljuje posameznikom in gospodarskim subjektom.

43.

Ne glede na možnost zahtevati odškodnino po nacionalnem pravu pa so lahko kršitve obveznosti mirovanja načeloma razlog za odškodninske zahtevke, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča Efte. (64) Od držav Efte se zahteva, da nadomestijo izgubo in škodo, ki jo povzročijo posameznikom kot posledico kršitve obveznosti iz obeh sekundarnih predpisov zakonodaje EGP in glavnega dela Sporazuma EGP. (65) Taka odgovornost obstaja, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (i) namen kršenega pravnega pravila je zagotoviti pravice posameznikom; (ii) kršitev je dovolj huda in (iii) obstaja neposredna vzročna zveza med kršitvijo obveznosti države članice in škodo, ki so jo utrpeli oškodovanci. (66)

44.

Po mnenju Nadzornega organa je prvi pogoj (obveznost prava EGP, namenjena varovanju pravic posameznika) v zvezi s kršitvami člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču izpolnjen. Sodišče Efte je odločilo, da se za kršeno pravno pravilo šteje, da podeljuje pravice posameznikom, če je ustrezna določba nepogojna in dovolj natančno opredeljena. (67) Kot je navedeno v odstavku 22 zgoraj, Nadzorni organ šteje, da je ta pogoj izpolnjen v členu 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

45.

Na splošno je v zvezi s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču izpolnjen tudi pogoj dovolj hude kršitve prava EGP. Sodišče Efte je odločilo, da je to odvisno od tega, ali pogodbenica Sporazuma EGP pri izvrševanju zakonodajne oblasti očitno in v resnem obsegu ni upoštevala omejitev svoje diskrecijske pravice. Da bi odločili o izpolnjevanju tega pogoja, je treba upoštevati vse dejavnike, ki so značilni za situacijo. To med drugim vključuje tudi jasnost in natančnost kršenega pravila, obseg diskrecije, ki ga navedeno pravilo daje nacionalnim organom, ali sta bili kršitev in povzročena škoda namerni ali nenamerni ter ali je bila katera koli napačna uporaba prava opravičljiva ali neopravičljiva. (68) V zvezi s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču pa organi držav Efte nimajo nobene diskrecijske pravice, da ukrepov državne pomoči ne priglasijo. Vse take ukrepe morajo načeloma brezpogojno priglasiti, preden se začnejo izvajati. Čeprav lahko Sodišče Efte upošteva opravičljivost zadevne kršitve prava EGP (69), pa se morajo ob prisotnosti državne pomoči organi držav Efte v celoti zavedati svoje obveznosti in se navadno ne morejo zagovarjati, da niso poznali obveznosti mirovanja. Če so države Efte v dvomih, lahko zaradi pravne varnosti ukrep vedno priglasijo Nadzornemu organu. (70)

46.

Tretji pogoj, da mora kršitev prava EGP povzročiti resnično in dejansko finančno škodo tožniku, je lahko izpolnjena na različne načine.

47.

Tožnik običajno zatrjuje, da je pomoč neposredno vplivala na izgubo dobička. V takem primeru lahko nacionalno sodišče upošteva naslednje:

48.

Možnost zahtevati odškodnino načeloma ni odvisna od vzporednih preiskav Nadzornega organa v zvezi z istim ukrepom pomoči. Taka tekoča preiskava ne oprosti nacionalnega sodišča obveznosti varovanja pravic posameznikov v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. (73) Ker tožnik lahko dokaže, da je utrpel izgubo zaradi predčasnega izvajanja pomoči, in natančneje, zaradi nezakonite časovne prednosti upravičenca do pomoči, uspešni odškodninski zahtevki niso izključeni niti, kadar je Nadzorni organ pred odločitvijo nacionalnega sodišča pomoč že odobril. (74)

49.

Nacionalna procesna pravila včasih omogočajo, da se nacionalno sodišče pri opredelitvi dejanskega zneska odškodnine, ki se izplača tožniku, opre na razumne ocene. V tem primeru in ob upoštevanju načela učinkovitosti (75) se take ocene lahko uporabijo tudi v zvezi z odškodninskimi zahtevki iz člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Lahko so uporabno orodje za nacionalna sodišča, ki imajo težave z izračunom odškodnin.

50.

Predpisani pogoji za odškodninske zahtevke v skladu s pravom EGP in vprašanja v zvezi z izračunom odškodnin so tudi lahko podlaga za prošnje za pomoč Nadzornega organa v skladu z oddelkom 2 tega poglavja.

51.

Kot je opisano zgoraj, lahko morebitni tožniki vložijo odškodninske zahtevke zoper organ, ki je dodelil državno pomoč. V nekaterih okoliščinah pa tožnik raje zahteva odškodnino neposredno od upravičenca do pomoči.

52.

Ker člen 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču ne nalaga kakršne koli neposredne obveznosti upravičencu do državne pomoči, pravo EGP ne daje podlage za takšne zahtevke. (76) To pa nikakor ne posega v možnosti za uspešno odškodninsko tožbo proti upravičencu na podlagi nacionalnega materialnega prava. V tem smislu se morajo možni tožniki zanašati na nacionalna pravila o nepogodbeni odgovornosti. (77)

53.

Dolžnost nacionalnih sodišč, da se opredelijo glede nujnih pravnih posledic kršitev obveznosti mirovanja, ni omejena na njihove končne sodbe. Kot del njihove vloge, ki izhaja iz člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, se od nacionalnih sodišč tudi zahteva, da sprejmejo začasne ukrepe, kadar je to primerno za varstvo pravic posameznikov (78) in učinkovitost člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

54.

Pristojnost nacionalnih sodišč, da sprejmejo začasne ukrepe, je lahko zelo pomembna za zainteresirane strani, zlasti kadar se zahteva hitro ukrepanje. Ker so nacionalna sodišča sposobna hitro ukrepati proti nezakoniti pomoči, ker so blizu dogajanju in ker imajo na voljo različne ukrepe, so v zelo dobrem položaju, da sprejmejo začasne ukrepe, če je bila nezakonita pomoč že izplačana ali je tik pred tem, da se izplača.

55.

Najpreprostejši primeri so tisti, v katerih nezakonita pomoč še ni bila izplačana, vendar obstaja nevarnost, da bodo taka izplačila izvedena med postopkom pred nacionalnim sodiščem. V takih primerih lahko obveznost nacionalnega sodišča, da prepreči kršitve člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (79), od njega zahteva, da izda začasno odredbo, s katero se prepreči nezakonito izplačilo, dokler ni odločeno o vsebini zadeve.

56.

Kadar je bilo nezakonito izplačilo že izvedeno, vloga nacionalnih sodišč v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču od njih običajno zahteva, da odredijo izterjavo v celoti (vključno z obrestmi na nezakonito pomoč). Zaradi načela učinkovitosti (80) nacionalno sodišče tega ne sme odložiti z neprimernim zavlačevanjem postopka. Tako zavlačevanje ne bi le prizadelo pravic posameznikov, ki so zavarovane s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, temveč bi konkurentom tudi neposredno povečalo škodo, ki izhaja iz nezakonitosti pomoči.

57.

Kljub tej splošni obveznosti pa obstajajo tudi okoliščine, ki povzročijo zamude pri izdaji končne sodne odločbe nacionalnega sodišča. V takih primerih obveznost varovanja pravic posameznikov v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču zahteva, da nacionalno sodišče uporabi vse začasne ukrepe, ki so mu na voljo na podlagi veljavnega nacionalnega procesnega okvira, da vsaj začasno prekine protikonkurenčne učinke pomoči (v nadaljnjem besedilu: začasna izterjava). (81) Uporaba nacionalnih procesnih pravil v tem okviru mora upoštevati zahteve enakovrednosti in učinkovitosti. (82)

58.

Kadar nacionalni sodnik na podlagi sodne prakse sodišča Efte in sodišč Evropskih skupnosti ter prakse Nadzornega organa sprejme utemeljeno sodbo na podlagi verjetnosti, da je zadevni ukrep nezakonita državna pomoč, bi bila po mnenju Nadzornega organa in v skladu z nacionalnim procesnim pravom najustreznejše pravno sredstvo odredba, naj se nezakonita pomoč in obresti na nezakonito pomoč shranijo na zamrznjenem računu do vsebinske rešitve zadeve. Nacionalno sodišče nato v končni sodbi odredi, naj se sredstva z zamrznjenega računa vrnejo organu, ki je dodelil državno pomoč, če je nezakonitost potrjena, ali naj se sprostijo upravičencu do pomoči.

59.

Začasna izterjava je lahko zelo učinkovit instrument tudi v primerih, v katerih postopek pred nacionalnim sodiščem teče vzporedno s preiskavo Nadzornega organa. (83) Tekoča preiskava Nadzornega organa ne oprosti nacionalnega sodišča obveznosti varovanja pravic posameznikov v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. (84) Nacionalno sodišče zato ne sme preprosto ustaviti postopka do odločitve Nadzornega organa in medtem pustiti pravic tožnika iz člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču nezavarovanih. Če želi nacionalno sodišče počakati na rezultat presoje Nadzornega organa glede združljivosti, preden sprejme končno in nepreklicno odredbo o izterjavi, bi moralo sprejeti ustrezne začasne ukrepe. Tudi tukaj se zdi ustrezno pravno sredstvo odredba prenosa sredstev na zamrznjen račun. Kadar:

60.

Nacionalna sodišča se lahko srečajo z vprašanji državne pomoči tudi v zadevah, v katerih je Nadzorni organ že odredil izterjavo. Čeprav se večina zadev nanaša na tožbe za razveljavitev nacionalne odločbe o izterjavi, lahko tretje osebe od nacionalnih organov zahtevajo odškodnino tudi zato, ker niso izvršili odločbe Nadzornega organa o izterjavi.

61.

V skladu s členom 14(3) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču morajo države Efte izvršiti odločbe o izterjavi brez odlašanja. Izterjava poteka po postopkih, ki so na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo, če omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršbo odločbe o izterjavi. Če nacionalno procesno pravilo preprečuje takojšnjo in/ali učinkovito izterjavo, nacionalno sodišče te določbe ne sme uporabiti. (88)

62.

Veljavnost nalogov za izterjavo, ki jih izdajo nacionalni organi za izvršbo odločbe Nadzornega organa o izterjavi, se lahko izpodbija pred nacionalnim sodiščem. Pravila, ki urejajo takšne ukrepe, so podrobno določena v poglavju Smernic Nadzornega organa Efte o državni pomoči o izterjavi nezakonite in nezdružljive državne pomoči (89), katerih glavna načela so povzeta v nadaljevanju.

63.

S tožbami pred nacionalnimi sodišči zlasti ni mogoče izpodbijati veljavnosti temeljne odločbe Nadzornega organa, če bi tožnik to odločbo lahko izpodbijal neposredno pred Sodiščem Efte. (90) To tudi pomeni, da če bi bilo mogoče izpodbijanje v skladu s členom 36 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, nacionalno sodišče ne sme ustaviti izvršbe odločbe o izterjavi iz razlogov, povezanih z veljavnostjo odločbe Nadzornega organa. (91)

64.

Če ni očitno, da lahko tožnik v skladu s členom 36 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču vloži tožbo za razveljavitev (npr. ker je bil ukrep shema pomoči z obsežnim kritjem, za katero tožnik ni sposoben dokazati, da ga neposredno zadeva), mora nacionalno sodišče načeloma zagotoviti pravno varstvo. V navedenih okoliščinah, ko se s tožbo izpodbija veljavnost in zakonitost odločbe Nadzornega organa, mora nacionalni sodnik uporabiti postopek iz člena 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču.

65.

Za odobritev začasnega ukrepa v takih okoliščinah veljajo zelo stroge pravne zahteve, ki jih je Sodišče Evropskih skupnosti določilo v zadevah „Zuckerfabrik“ (92) in „Atlanta“ (93): nacionalno sodišče lahko začasno odloži izvršbo naloga za izterjavo samo, če (i) resno dvomi o veljavnosti akta. Če Sodišče Efte še ne odloča o veljavnosti izpodbijanega akta, je treba uporabiti postopek iz člena 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču; (ii) obstajati morajo nujni razlogi, da je začasni ukrep potreben za preprečitev hude in nepopravljive škode stranki, ki prosi za tak ukrep, in (iii) sodišče mora ustrezno upoštevati interes EGP. Pri presoji vseh teh pogojev mora nacionalno sodišče upoštevati vsako odločitev sodišča Efte o zakonitosti odločbe Nadzornega organa ali o prošnji za začasni ukrep na ravni EGP.  (94)

66.

Če organi države Efte ne upoštevajo odločbe Nadzornega organa o izterjavi v skladu s členom 14 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, je to po mnenju Nadzornega organa lahko podobno kot kršitve obveznosti mirovanja podlaga za odškodninske zahtevke v okviru sodne prakse Sodišče Efte. (95) Po mnenju Nadzornega organa je treba pri obravnavi takih odškodninskih zahtevkov upoštevati prej opisana načela v zvezi s kršitvami obveznosti mirovanja. (96) Zato, (i) ker je obveznost države Efte odrediti izterjavo usmerjena v varovanje istih pravic posameznikov kot obveznost mirovanja in (ii) ker odločbe Nadzornega organa o izterjavi nacionalnim organom ne dovoljujejo diskrecije, je treba kršitve obveznosti odrediti izterjavo načeloma obravnavati kot dovolj hude. Zato je uspeh odškodninskega zahtevka zaradi neizvršbe odločbe Nadzornega organa o izterjavi znova odvisen od tega, ali tožnik lahko dokaže, da je utrpel izgubo neposredno zaradi zamude pri izterjavi. (97)

67.

Nacionalna sodišča morajo uveljavljati obveznost mirovanja in varovati pravice posameznikov pred nezakonito državno pomočjo. Za take postopke se načeloma uporabljajo nacionalna procesna pravila. (98) Vendar pa je v teh okoliščinah uporaba nacionalnega prava odvisna od dveh bistvenih pogojev:

68.

Bolj splošno, nacionalna sodišča ne smejo uporabiti nacionalnih procesnih pravil, če bi njihova uporaba kršila načela iz odstavka 67.

69.

Načelo učinkovitosti neposredno vpliva na sposobnost morebitnih tožnikov, da so stranke v postopkih pred nacionalnimi sodišči na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. V zvezi s tem se s pravom EGP zahteva, da nacionalna pravila o pravdni sposobnosti ne ogrožajo pravice do učinkovitega sodnega varstva. (101) Zato nacionalna pravila ne smejo omejevati pravdne sposobnosti samo na konkurente upravičenca do pomoči. (102) Tudi tretje osebe, ki jih ni prizadelo izkrivljanje konkurence zaradi ukrepa pomoči, imajo lahko močan pravni interes druge vrste (kot je bilo priznano v postopkih o davčnih zadevah) za vložitev tožbe pri nacionalnem sodišču. (103)

70.

Zgoraj navedena sodna praksa je zlasti pomembna za državno pomoč, ki se dodeli v obliki oprostitve plačila davkov in drugih finančnih obveznosti. V takšnih primerih lahko osebe, ki nimajo koristi od iste izjeme, izpodbijajo svoje davčne obveznosti, ki temeljijo na členu 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. (104)

71.

Vendar pa se lahko davkoplačevalci kot tretje osebe oprejo na obveznost mirovanja samo, če je njihovo plačilo davka sestavni del ukrepa nezakonite državne pomoči. (105) To velja, kadar so v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravili davčni prihodki rezervirani izključno za financiranje nezakonite državne pomoči in neposredno vplivajo na znesek državne pomoči, ki se dodeli v nasprotju s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. (106)

72.

Če so bile odobrene oprostitve plačila splošnih davkov, zgoraj navedena merila ponavadi niso izpolnjena. Podjetje, ki je dolžno plačevati take davke, se torej na splošno ne more pritožiti, da je oprostitev plačila davka nekoga drugega nezakonita v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. (107) Iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja tudi, da razširitev nezakonite davčne oprostitve na tožnika ni ustrezno sredstvo zoper kršitve člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Tovrsten ukrep ne bi odpravil protikonkurenčnih učinkov nezakonite pomoči, ampak bi jih nasprotno še okrepil. (108)

73.

Načelo učinkovitosti lahko vpliva tudi na postopek zbiranja dokazov. Na primer, če dokazno breme v zvezi z določenim zahtevkom tožniku onemogoči ali čezmerno oteži utemeljitev zahtevka (npr. ker nima potrebnih dokaznih listin), mora nacionalno sodišče uporabiti vsa sredstva, ki so mu na voljo v skladu z nacionalnim procesnim pravom, da tožniku omogoči dostop do teh listin. To lahko v skladu z nacionalno zakonodajo vključuje obveznost, da mora nacionalno sodišče tožencu ali tretji osebi odrediti, naj da tožniku na voljo potrebne listine. (109)

74.

Člen 3 Sporazuma EGP, ki se opira na člen 10 Pogodbe ES, pogodbenicam nalaga obveznost, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti iz Sporazuma EGP in olajšajo sodelovanje v tem okviru. (110) Na podlagi sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti člen 10 Pogodbe ES določa, da mora Evropska komisija pomagati nacionalnim sodiščem, kadar ta uporabljajo pravo Skupnosti. (111) Velja tudi obratno, od nacionalnih sodišč se lahko zahteva, da morajo pomagati Evropski komisiji pri izvajanju njenih nalog. (112) Nadzorni organ meni, da ima v skladu z ustreznim členom 3 Sporazuma EGP in členom 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču podobne obveznosti pristnega sodelovanja z nacionalnimi sodišči držav Efte.

75.

Glede na ključno vlogo, ki jo imajo nacionalna sodišča pri izvrševanju pravil o državni pomoči, je Nadzorni organ zavezan, da nacionalnim sodiščem pomaga, kadar ta ugotovijo, da tako pomoč potrebujejo pri sprejetju odločitve o zadevi v postopku. Medtem ko je prejšnje poglavje Smernic Nadzornega organa Efte o državni pomoči o sodelovanju med nacionalnimi sodišči in Nadzornim organom na področju državnih pomoči (113) nacionalnim sodiščem že ponudilo možnost, da Nadzorni organ prosijo za pomoč, te možnosti nacionalna sodišča ne uporabljajo redno. Zato želi Nadzorni organ znova poskusiti vzpostaviti tesnejše sodelovanje z nacionalnimi sodišči z zagotovitvijo uporabnejših in do uporabnika prijaznih podpornih mehanizmov. Pri tem črpa navdih iz Obvestila Nadzornega organa Efte o sodelovanju med Nadzornim organom Efte in sodišči držav Efte pri uporabi členov 53 in 54 Sporazuma EGP. (114)

76.

Podpora Nadzornega organa nacionalnim sodiščem je lahko dveh oblik:

77.

Kadar Nadzorni organ pomaga nacionalnim sodiščem, mora upoštevati svojo dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti ter varovati svoje delovanje in neodvisnost. (115) Pri izpolnjevanju svoje dolžnosti iz člena 3 Sporazuma EGP, ki jo ima do nacionalnih sodišč, je tako Nadzorni organ zavezan, da ostane nevtralen in nepristranski. Ker je pomoč Nadzornega organa nacionalnim sodiščem sestavni del njegove dolžnosti, da varuje javni interes, Nadzorni organ ne namerava služiti zasebnim interesom strank, udeleženih v postopku pred nacionalnim sodiščem. Nadzorni organ zato v zvezi s pomočjo, ki jo zagotavlja nacionalnemu sodišču, ne bo zaslišal nobene stranke, udeležene v nacionalnem postopku.

78.

Pomoč, ponujena nacionalnim sodiščem v okviru tega poglavja, je prostovoljna in ne posega v možnost nacionalnega sodišča, da Sodišče Efte zaprosi za svetovalno mnenje glede razlage ali veljavnosti prava EGP v skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču.

79.

Dolžnost Nadzornega organa, da pomaga nacionalnim sodiščem pri uporabi pravil o državni pomoči, vključuje obveznost, da posreduje ustrezne informacije, ki jih ima, nacionalnim sodiščem. (116)

80.

Nacionalno sodišče lahko Nadzorni organ med drugim zaprosi za naslednje vrste informacij:

81.

Za zagotovitev učinkovitega sodelovanja z nacionalnimi sodišči se bodo zahteve za informacije obravnavale v čim krajšem možnem času. Nadzorni organ si bo prizadeval, da bo nacionalnim sodiščem zagotovil zahtevane informacije v enem mesecu od datuma prošnje. Če mora Nadzorni organ nacionalno sodišče zaprositi za dodatna pojasnila, začne ta enomesečni rok teči, ko Nadzorni organ prejme tako pojasnilo. Če se mora Nadzorni organ posvetovati s tretjimi osebami, ki jih posredovanje informacij neposredno prizadene, začne enomesečni rok teči po končanem posvetovanju. To lahko, na primer, velja za nekatere vrste informacij, ki jih predložijo fizične osebe (118), ali če za informacije, ki jih predloži ena država Efte, zaprosi sodišče iz druge države Efte.

82.

Pri pošiljanju informacij nacionalnim sodiščem mora Nadzorni organ spoštovati jamstva, podeljena fizičnim in pravnim osebam na podlagi člena 122 Sporazuma EGP in člena 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču. (119) V skladu s členom 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču člani, uradniki in drugi uslužbenci Nadzornega organa ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Člen 122 Sporazuma EGP zahteva, da predstavniki, poslanci in strokovnjaki pogodbenic ter uradniki in drugi uslužbenci celo po prenehanju svojih obveznosti ne razkrijejo nobenih informacij, ki jih zajema obveznost varovanja poslovne skrivnosti. To lahko vključuje zaupne informacije in poslovne skrivnosti.

83.

Istočasna obravnava členov 3 in 122 Sporazuma EGP ter člena 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču ne privede do tega, da se Nadzornemu organu Efte popolnoma prepove nacionalnim sodiščem pošiljati informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Sodišči Evropskih skupnosti sta potrdili, da dolžnost lojalnega sodelovanja od Evropske komisije zahteva, da nacionalnemu sodišču zagotovi kakršne koli informacije, ki bi jih to lahko potrebovalo. (120) Nadzorni organ ob uporabi istega pristopa verjame, da to vključuje tudi informacije, ki jih zajema obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

84.

Kadar namerava Nadzorni organ nacionalnemu sodišču posredovati informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, opozori sodišče na njegove obveznosti v skladu s členom 122 Sporazuma EGP in členom 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču. Nacionalno sodišče vpraša, ali lahko in ali bo zagotovilo varstvo takih zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti. Kadar nacionalno sodišče takega jamstva ne more zagotoviti, Nadzorni organ zadevnih informacij ne posreduje. (121) Kadar nacionalno sodišče zagotovi tako jamstvo, Nadzorni organ posreduje zahtevane informacije.

85.

Obstajajo pa še druge okoliščine, v katerih Nadzorni organ ne sme razkriti informacij nacionalnemu sodišču. Zlasti lahko Nadzorni organ zavrne posredovanje informacij nacionalnemu sodišču, kadar bi tako posredovanje oviralo izvajanje Sporazuma EGP. To bi veljalo v primeru, kadar bi razkritje ogrozilo izpolnjevanje nalog, zaupanih Nadzornemu organu (122) (npr. informacije o postopku notranjega odločanja v Nadzornem organu).

86.

Ko se od nacionalnega sodišča zahteva, naj v postopku pred njim uporabi pravila o državni pomoči, mora to sodišče upoštevati vsa ustrezna pravila EGP s področja državnih pomoči ter veljavno sodno prakso sodišča Efte in sodišč Evropskih skupnosti. Poleg tega lahko nacionalno sodišče išče usmeritve v praksi Nadzornega organa pri sprejemanju odločitev ter v smernicah za uporabo pravil o državni pomoči, ki jih je izdal Nadzorni organ. Pojavijo pa se lahko tudi okoliščine, v katerih zgoraj navedena orodja nacionalnemu sodišču ne zagotavljajo ustreznih smernic o zadevnih vprašanjih. Zato Nadzorni organ ob upoštevanju svojih obveznosti iz člena 3 Sporazuma EGP ter pomembne in zahtevne vloge nacionalnih sodišč pri izvrševanju pravil o državni pomoči nacionalnim sodiščem daje možnost, da ga zaprosijo za mnenje o pomembnih vprašanjih v zvezi z uporabo pravil o državni pomoči. (123)

87.

Taka mnenja Nadzornega organa lahko načeloma zajemajo vsa gospodarska, dejanska ali pravna vprašanja, ki se pojavijo v nacionalnih postopkih. (124) Nacionalna sodišča se lahko v zadevah v zvezi z razlago prava EGP prav tako odločijo, da Sodišče Efte v skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču zaprosijo za svetovalno mnenje.

88.

Mnenja Nadzornega organa lahko med drugim zajemajo naslednja vprašanja:

89.

Kot je navedeno v odstavku 17 zgoraj, je presoja združljivosti ukrepa pomoči z izvajanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 61(2) in (3) Sporazuma EGP v izključni pristojnosti Nadzornega organa. Nacionalna sodišča niso pristojna za presojo združljivosti ukrepa pomoči. Čeprav Nadzorni organ zato ne more izdati mnenja o združljivosti, to ne preprečuje nacionalnemu sodišču, da ne bi zaprosilo za informacije v zvezi s postopkom, ali Nadzorni organ že presoja združljivost nekega ukrepa pomoči (ali to namerava), in če jo, kdaj bo njegova odločitev predvidoma sprejeta. (126)

90.

Nadzorni organ se v svojem mnenju omeji na to, da nacionalnemu sodišču zagotovi dejanske informacije ali zahtevana ekonomska ali pravna pojasnila, ne da bi proučil vsebino postopka pred nacionalnim sodiščem. Poleg tega mnenje Nadzornega organa za nacionalno sodišče ni pravno zavezujoče.

91.

Zaradi čim bolj učinkovitega sodelovanja z nacionalnimi sodišči bodo prošnje za mnenje Nadzornega organa obravnavane v čim krajšem možnem času. Nadzorni organ si bo prizadeval, da bo nacionalnim sodiščem zagotovil mnenje v štirih mesecih od prošnje. Kadar mora Nadzorni organ nacionalno sodišče zaprositi za dodatna pojasnila v zvezi z njegovo prošnjo, začne ta štirimesečni rok teči, ko prejme pojasnilo.

92.

V zvezi s tem pa je treba poudariti, da se splošna obveznost nacionalnih sodišč, da varujejo pravice posameznikov v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, uporablja tudi med tem, ko Nadzorni organ pripravlja zaprošeno mnenje. To pa zato, ker v skladu z odstavkom 59 zgoraj obveznost nacionalnega sodišča, da varuje pravice posameznikov v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, velja ne glede na to, ali se na mnenje Nadzornega organa še čaka ali ne. (127)

93.

Kot je bilo že navedeno v odstavku 77 tega poglavja, Nadzorni organ pred izdajo mnenja nacionalnemu sodišču ne bo zaslišal strank. Za upoštevanje mnenja Nadzornega organa v nacionalni postopek veljajo ustrezna nacionalna procesna pravila, ki morajo upoštevati splošna načela prava EGP.

94.

Nacionalna sodišča lahko vse prošnje za pomoč na podlagi oddelkov 2.1 in 2.2 tega poglavja ter katero koli drugo pisno ali ustno vprašanje o politiki državne pomoči, ki se pojavi pri opravljanju tekočega dela, naslovijo na

95.

Nadzorni organ bo povzetek svojega sodelovanja z nacionalnimi sodišči v skladu s tem poglavjem objavil v svojem letnem poročilu. Svoja mnenja in ugotovitve lahko da na voljo tudi na svoji spletni strani.

96.

To poglavje se izda za pomoč nacionalnim sodiščem pri uporabi pravil o državni pomoči. Nacionalnih sodišč ne zavezuje in ne vpliva na njihovo neodvisnost. Poglavje prav tako ne vpliva na pravice in obveznosti držav Efte ter pravnih in fizičnih oseb iz prava EGP.

97.

To poglavje nadomešča veljavno poglavje Smernic Nadzornega organa o državni pomoči o sodelovanju med nacionalnimi sodišči in Nadzornim organom Efte na področju državnih pomoči.

98.

Nadzorni organ namerava pregled tega poglavja opraviti pet let po njegovem sprejetju.