ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2011.094.slv

Uradni list

Evropske unije

L 94
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 54
8. april 2011

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2011/223/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 31. marca 2011 o stališču, ki ga zavzame Evropska unija v Mednarodnem svetu za sladkor v zvezi s podaljšanjem Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992

1

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 333/2011 z dne 31. marca 2011 o merilih za določitev, kdaj določene vrste odpadnih kovin prenehajo biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

2

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 334/2011 z dne 7. aprila 2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva ( 1 )

12

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 335/2011 z dne 7. aprila 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1091/2009 v zvezi z najnižjo vsebnostjo encimskega pripravka iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49755), in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49754), kot krmnega dodatka za piščance za pitanje ( 1 )

14

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 336/2011 z dne 7. aprila 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1292/2008 glede uporabe krmnega dodatka Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 v krmi, ki vsebuje diklazuril, natrijev monenzin in nikarbazin ( 1 )

17

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 337/2011 z dne 7. aprila 2011 o dovoljenju za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze in endo-1,3(4)-beta-glukanaze kot krmnega dodatka za perutnino, odstavljene pujske in prašiče za pitanje (imetnik dovoljenja Danisco Animal Nutrition) ( 1 )

19

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 338/2011 z dne 7. aprila 2011 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Magiun de prune Topoloveni (ZGO))

21

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 339/2011 z dne 7. aprila 2011 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

23

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 340/2011 z dne 7. aprila 2011 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11

25

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 341/2011 z dne 7. aprila 2011 o nedoločitvi najnižje prodajne cene za devetnajsti posamični razpis za prodajo posnetega mleka v prahu v okviru razpisnega postopka na podlagi Uredbe (EU) št. 447/2010

27

 

 

SKLEPI

 

 

2011/224/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 31. marca 2011 o stališču, ki ga zavzame Evropska unija v Mednarodnem svetu za žita v zvezi s podaljšanjem Konvencije o trgovanju z žiti iz leta 1995

28

 

 

2011/225/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 6. aprila 2011 o začasni prepovedi dajanja v promet detergenta POR-ÇÖZ v Nemčiji (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2290)

29

 

 

2011/226/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 7. aprila 2011 o podaljšanju prehodnega obdobja v zvezi s pridobitvijo kmetijskih zemljišč v Latviji ( 1 )

31

 

 

2011/227/EU

 

*

Sklep Evropske centralne banke z dne 31. marca 2011 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči irska država (ECB/2011/4)

33

 

 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/1

SKLEP SVETA

z dne 31. marca 2011

o stališču, ki ga zavzame Evropska unija v Mednarodnem svetu za sladkor v zvezi s podaljšanjem Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992

(2011/223/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju da je mednarodni sporazum o sladkorju iz leta 1992, ki ga je v imenu Skupnosti sklenil Svet s Sklepom 92/580/EGS (1), prvotno ostal v veljavi do 31. decembra 1995. Od takrat je bil redno podaljševan za zaporedna obdobja dveh let. Nazadnje je bil podaljšan s sklepom Mednarodnega sveta za sladkor z dne 28. maja 2009 in ostaja v veljavi do 31. decembra 2011. V interesu Unije je, da se Sporazum nadalje podaljša. Komisijo, ki v Mednarodnem svetu za sladkor zastopa Unijo, bi bilo zato treba pooblastiti, da glasuje za takšno podaljšanje –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki ga zavzame Unija v Mednarodnem svetu za sladkor, je glasovati za podaljšanje Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992 za nadaljnje obdobje do dveh let.

Komisija se pooblasti, da to stališče izrazi v Mednarodnem svetu za sladkor.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 31. marca 2011

Za Svet

Predsednik

VÖLNER P.

(1)  UL L 379, 23.12.1992, str. 15.

UREDBE

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/2

UREDBA SVETA (EU) št. 333/2011

z dne 31. marca 2011

o merilih za določitev, kdaj določene vrste odpadnih kovin prenehajo biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (1) ter zlasti člena 6(2) Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi predloga ukrepov Evropskemu parlamentu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ocena več tokov odpadkov je pokazala, da bi bilo za trge za recikliranje odpadnih kovin koristno, če bi se izdelala posebna merila, na podlagi katerih bi se lahko določalo, kdaj odpadne kovine, pridobljene iz odpadkov, prenehajo biti odpadek. Ta merila bi morala zagotavljati visoko raven varstva okolja. Ne bi smela vplivati na razvrščanje odpadnih kovin kot odpadkov s strani tretjih držav.

(2)

Glede na poročila Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije obstajata trg in povpraševanje po odpadnem železu, jeklu in aluminiju, ki se uporabljajo kot surovina v proizvodnji kovin v jeklarnah, livarnah, rafinerijah aluminija in obratih za sekundarno taljenje. Odpadno železo, jeklo in aluminij bi torej morali biti dovolj čisti in izpolnjevati zadevne standardne ali specifikacije za odpadne kovine, ki jih zahteva industrija za proizvodnjo kovin.

(3)

Merila za določitev, kdaj odpadno železo, jeklo in aluminij prenehajo biti odpadek, bi morala zagotavljati, da odpadno železo, jeklo in aluminij iz postopkov predelave izpolnjujejo tehnične standardne industrije za proizvodnjo kovin, so v skladu z veljavno zakonodajo in standardi, ki veljajo za izdelke, in na splošno nimajo škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi. Poročila Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije so pokazala, da predlagana merila za odpadke, ki se uporabljajo kot vhodni material v postopkih predelave, za postopke in tehnike obdelave ter odpadno kovino iz postopkov predelave izpolnjujejo te cilje, saj bi se v skladu z njimi morali proizvesti odpadno železo, jeklo in aluminij, ki so brez nevarnih lastnosti in v zadostni meri prosti nekovinskih spojin.

(4)

Za zagotovitev skladnosti z merili je primerno, da se objavijo informacije o odpadnih kovinah, ki niso več odpadek, in da se izvaja sistem zagotavljanja kakovosti.

(5)

Merila se lahko po potrebi pregledajo, če se pri spremljanju razvoja pogojev na trgu za odpadno železo, jeklo in aluminij ugotovijo negativni vplivi na trge za recikliranje odpadnega železa, jekla in aluminija, zlasti v zvezi z razpoložljivostjo takšnih odpadnih kovin in dostopom do njih.

(6)

Da se bodo lahko izvajalci dejavnosti prilagodili merilom za določitev, kdaj odpadne kovine prenehajo biti odpadek, je primerno, da se zagotovi, da preteče ustrezno obdobje, preden ta uredba začne veljati.

(7)

Odbor, ustanovljen s členom 39(1) Direktive 2008/98/ES ni izdal mnenja o ukrepih, določenih v tej uredbi, zato je Komisija Svetu predložila predlog v zvezi z ukrepi in ga posredovala Evropskemu parlamentu.

(8)

Evropski parlament ni nasprotoval predlaganim ukrepom –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa merila za določitev, kdaj odpadno železo, jeklo in aluminij, vključno z odpadno aluminijevo zlitino, prenehajo biti odpadek.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 2008/98/ES.

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„odpadno železo in jeklo“ pomeni odpadno kovino, sestavljeno predvsem iz železa in jekla;

(b)

„odpadni aluminij“ pomeni odpadno kovino, sestavljeno predvsem iz aluminija in aluminijeve zlitine;

(c)

„imetnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v posesti odpadno kovino;

(d)

„proizvajalec“ pomeni imetnika, ki odpadno kovino prvič prenese na drugega imetnika kot odpadno kovino, ki ni več odpadek;

(e)

„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s stalnim prebivališčem ali sedežem v Uniji, ki pripelje odpadno kovino, ki ni več odpadek, na carinsko območje Unije;

(f)

„usposobljeno osebje“ pomeni osebje, ki je zaradi izkušenj ali usposabljanja usposobljeno za spremljanje in ocenjevanje lastnosti odpadne kovine;

(g)

„vizualni pregled“ pomeni pregled odpadne kovine, pri katerem se vsi deli pošiljke pregledajo s človekovimi čutili ali kakršno koli nespecializirano opremo;

(h)

„pošiljka“ pomeni serijo odpadne kovine, ki naj bi jo proizvajalec dobavil drugemu imetniku in je lahko v eni ali več enotah za prevoz, na primer v zabojniku.

Člen 3

Merila za odpadno železo in jeklo

Odpadno železo in jeklo nista več odpadek, kadar so ob prenosu od proizvajalca do drugega imetnika izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

odpadek, ki se uporabi kot vhodni material v postopku predelave, izpolnjuje merila iz oddelka 2 Priloge I;

(b)

odpadek, ki se uporabi kot vhodni material v postopku predelave, je bil obdelan v skladu z merili iz oddelka 3 Priloge I;

(c)

odpadno železo in jeklo, ki nastaneta v postopku predelave, izpolnjujeta merila iz oddelka 1 Priloge I;

(d)

proizvajalec izpolnjuje zahteve iz členov 5 in 6.

Člen 4

Merila za odpadni aluminij

Odpadni aluminij, vključno z odpadnimi aluminijevimi zlitinami, ni več odpadek, kadar so ob prenosu od proizvajalca do drugega imetnika izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

odpadek, ki se uporabi kot vhodni material v postopku predelave, izpolnjuje merila iz oddelka 2 Priloge II;

(b)

odpadek, ki se uporabi kot vhodni material v postopku predelave, je bil obdelan v skladu z merili iz oddelka 3 Priloge II;

(c)

odpadni aluminij, ki nastane v postopku predelave, izpolnjuje merila iz oddelka 1 Priloge II;

(d)

proizvajalec izpolnjuje zahteve iz členov 5 in 6.

Člen 5

Izjava o skladnosti

1.   Proizvajalec ali uvoznik za vsako pošiljko odpadnih kovin izda izjavo o skladnosti po vzorcu iz Priloge III.

2.   Proizvajalec ali uvoznik posreduje izjavo o skladnosti naslednjemu imetniku pošiljke odpadnih kovin. Proizvajalec ali uvoznik izvod izjave o skladnosti hrani vsaj eno leto po datumu izdaje in ga na zahtevo da na voljo pristojnim organom.

3.   Izjava o skladnosti je lahko v elektronski obliki.

Člen 6

Zagotavljanje kakovosti

1.   Proizvajalec uporablja sistem zagotavljanja kakovosti, s katerim se lahko dokaže izpolnjevanje meril iz členov 3 oziroma 4.

2.   Sistem zagotavljanja kakovosti vključuje sklop dokumentiranih postopkov za vsakega od naslednjih vidikov:

(a)

nadzor sprejemljivosti odpadkov, uporabljanih kot vhodni material v postopku predelave v skladu z oddelkom 2 prilog I in II;

(b)

spremljanje postopkov in tehnik obdelave iz oddelka 3.3 prilog I in II;

(c)

spremljanje kakovosti odpadne kovine, ki nastane pri postopku predelave iz oddelka 1 prilog I in II (vključno z vzorčenjem in analizo);

(d)

učinkovitost spremljanja sevanja v skladu z oddelkom 1.5 prilog I oziroma II;

(e)

povratne informacije strank o izpolnjevanju zahtev glede kakovosti odpadne kovine;

(f)

vodenje evidence rezultatov spremljanja iz točk (a) do (d);

(g)

pregled in izboljšanje sistema zagotavljanja kakovosti;

(h)

usposabljanje uslužbencev.

3.   Sistem zagotavljanja kakovosti določa tudi posebne zahteve za spremljanje, ki so za vsako merilo določene v prilogah I in II.

4.   Kadar predhodni imetnik izvede katero od obdelav iz oddelka 3.3 Priloge I ali oddelka 3.3 Priloge II, proizvajalec zagotovi, da dobavitelj uporablja sistem zagotavljanja kakovosti, ki izpolnjuje zahteve iz tega člena.

5.   Organ za ugotavljanje skladnosti iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (2), ki je pridobil akreditacijo v skladu z navedeno uredbo, ali kateri koli drugi okoljski preveritelj iz člena 2(20)(b) Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (3) preveri, ali sistem zagotavljanja kakovosti izpolnjuje zahteve iz tega člena. Preverjanje je treba opraviti vsake tri leta.

6.   Uvoznik od svojega dobavitelja zahteva, da uporablja sistem zagotavljanja kakovosti, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ter ga je preveril neodvisni zunanji preveritelj.

7.   Proizvajalec na zahtevo omogoči pristojnim organom dostop do sistema zagotavljanja kakovosti.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 9. oktobra 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. marca 2011

Za Svet

Predsednik

VÖLNER P.

(1)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(2)  UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(3)  UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

PRILOGA I

Merila za odpadno železo in jeklo

Merila

Zahteve za lastno spremljanje

1.   Kakovost odpadne kovine, ki nastane pri postopku predelave

1.1

Odpadna kovina se razvrsti glede na specifikacije strank, specifikacije industrije ali standard za neposredno uporabo v proizvodnji kovin ali kovinskih predmetov v jeklarnah ali livarnah.

Usposobljeno osebje razvrsti vsako pošiljko.

1.2

Skupna količina tujih snovi (nečistoč) znaša ≤ 2 mas. %.

Tuje snovi so:

1.

neželezne kovine (razen zlitinskih elementov v železovi podlagi) in nekovinski materiali, kot so zemlja, prah, izolacijski material in steklo;

2.

gorljivi nekovinski materiali, kot so guma, plastika, blago, les in druge kemične ali organske snovi;

3.

večji kosi (velikost opeke), ki ne prevajajo elektrike, kot so gume, cevi, napolnjene s cementom, les ali beton;

4.

ostanki taljenja jekla, segrevanja, površinske obdelave (vključno s plamenskim čiščenjem), brušenja, žaganja, varjenja in plamenskega rezanja, kot so žlindra, valjarniška škaja, prah vrečastih filtrov, prah od brušenja, mulj.

Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke.

Reprezentativni vzorci tujih materialov se v ustreznih časovnih razmikih (vsaj vsakih šest mesecev) analizirajo s tehtanjem, potem ko so bili ob natančnem vizualnem pregledu z magnetom ali ročno (kot je ustrezno) ločeni od železnih in jeklenih delcev in predmetov.

Ustrezna pogostost spremljanja z vzorčenjem se določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

1.

pričakovani vzorec spremenljivosti (na primer na podlagi preteklih rezultatov);

2.

inherentno tveganje spremenljivosti kakovosti odpadka, ki se uporablja kot vhodni material v postopku predelave in morebitnih sledečih obdelavah;

3.

inherentna natančnost metode spremljanja ter

4.

koliko so rezultati blizu zgornji meji vsebnosti tujih materialov v višini največ 2 % masnega deleža.

Postopek določanja pogostosti spremljanja bi bilo treba dokumentirati kot del sistema zagotavljanja kakovosti in bi moral biti biti na voljo za presojo.

1.3

Odpadna kovina ne vsebuje prekomernih količin železovega oksida v kateri koli obliki; izjema so značilne količine, ki nastanejo pri zunanjem skladiščenju pripravljene odpadne kovine pod normalnimi atmosferskimi pogoji.

Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled za ugotavljanje prisotnosti oksidov.

1.4

Na odpadni kovini niso vidni olje, oljne emulzije, maziva ali mast, razen v zanemarljivih količinah, pri katerih ne bo prišlo do kapljanja.

Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke, pri čemer posebno pozornost nameni tistim delom, pri katerih je največja verjetnost kapljanja olja.

1.5

Radioaktivnost: v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi predpisi o postopkih spremljanja in odzivanja za radioaktivno odpadno kovino ukrepi za odzivanje niso potrebni.

Ta zahteva ne posega v osnovne standarde o varovanju zdravja delavcev in prebivalstva, sprejetih v aktih, ki sodijo v poglavje III Pogodbe Euratom, zlasti Direktivo 96/29/Euratom (1).

Usposobljeno osebje spremlja radioaktivnost vsake pošiljke.

Vsaki pošiljki odpadne kovine je priložen certifikat v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi predpisi o postopkih spremljanja in odzivanja za radioaktivno odpadno kovino. Certifikat se lahko priloži drugi dokumentaciji, ki spremlja pošiljko.

1.6

Odpadna kovina nima nobenih nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES. Pri odpadni kovini so izpolnjene mejne koncentracije iz Odločbe 2000/532/ES (2), mejne koncentracije iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 850/2004 (3) pa niso presežene.

Lastnosti posameznih elementov v železovih in jeklenih zlitinah pri tej zahtevi niso pomembne.

Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke. Kadar se pri vizualnem pregledu pojavi sum možnih nevarnih lastnosti, se po potrebi sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi spremljanja, kot sta vzorčenje in testiranje.

Osebje je usposobljeno na področju možnih nevarnih lastnosti odpadnega železa in jekla ter sestavin ali značilnosti, na podlagi katerih se lahko prepoznajo nevarne lastnosti.

Postopek prepoznavanja nevarnih snovi se dokumentira v okviru sistema zagotavljanja kakovosti.

1.7

Odpadna kovina ne vsebuje posod pod pritiskom, zaprtih ali nezadostno odprtih posod, ki lahko povzročijo eksplozije v peči za pridobivanje kovin.

Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke.

2.   Odpadki, uporabljeni kot vhodni material v postopku predelave

2.1

Samo odpadki, ki vsebujejo železo ali jeklo, ki ga je mogoče predelati, se lahko uporabijo kot vhodni material.

2.2

Nevarni odpadki se ne uporabijo kot vhodni material, razen če je dokazano, da so bili uporabljeni postopki in tehnike za odstranitev vseh nevarnih lastnosti iz oddelka 3 te priloge.

2.3

Naslednji odpadki se ne uporabijo kot vhodni material:

(a)

opilki in ostružki, ki vsebujejo tekočine, kot je olje ali oljne emulzije, in

(b)

sodi in posode, razen opreme iz izrabljenih vozil, ki vsebujejo ali so vsebovali olje ali barvo.

Osebje, usposobljeno na področju prepoznavanja odpadkov, ki ne izpolnjujejo meril iz tega oddelka, preveri sprejemljivost vseh prejetih odpadkov (z vizualnim pregledom) in priložene dokumentacije.

3.   Postopki in tehnike obdelave

3.1

Odpadno železo ali jeklo je bilo ločeno pri viru ali med zbiranjem in se je ločeno hranilo, ali pa je bil odpadek, uporabljen kot vhodni material, obdelan, da se je odpadno železo in jeklo ločilo od nekovinskih in neželezovih sestavin.

3.2

Vsi postopki mehanske obdelave (kot je rezanje, striženje, drobljenje ali granuliranje; razvrščanje, ločevanje, čiščenje, odstranjevanje škodljivih snovi, praznjenje), ki so potrebni za pripravo odpadne kovine za neposreden vložek v končno uporabo v jeklarnah ali livarnah, so končani.

3.3

Za odpadke, ki vsebujejo nevarne sestavine, veljajo naslednje posebne zahteve:

(a)

vhodni materiali, ki izvirajo iz odpadne električne ali elektronske opreme ali izrabljenih vozil, so obdelani v skladu z vsemi postopki, zahtevanimi v členu 6 Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter členu 6 Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(b)

klorofluoroogljikovodiki v zavrženi opremi so bili zajeti s postopkom, ki so ga odobrili pristojni organi;

(c)

kabli so odstranjeni ali odrezani. Pri kablih z organsko (plastično) prevleko je bila ta odstranjena v skladu najboljšimi razpoložljivimi tehnikami;

(d)

sodi in posode so spraznjeni in očiščeni; in

(e)

nevarne snovi v odpadkih, ki niso navedeni pod točko (a), so bile učinkovito odstranjene v postopku, ki ga je odobril pristojni organ.

 

(1)  Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).

(2)  Odločba Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).

(3)  Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).

(4)  UL L 37, 13.2.2003, str. 24.

(5)  UL L 269, 21.10.2000, str. 34.

PRILOGA II

Merila za odpadni aluminij

Merila

Zahteve za lastno spremljanje

1.   Kakovost odpadne kovine

1.1

Odpadna kovina se razvrsti glede na specifikacije strank, specifikacije industrije ali standard za neposredno uporabo v proizvodnji kovin ali kovinskih predmetov z rafiniranjem ali pretaljevanjem.

Usposobljeno osebje razvrsti vsako pošiljko.

1.2

Skupna količina tujih snovi znaša ≤ 5 % masnega deleža oziroma kovinski izkoristek znaša ≥ 90 %.

Tuje snovi so:

1.

kovine, razen aluminija in aluminijevih zlitin;

2.

nekovinski materiali, kot so zemlja, prah, izolacijski material in steklo;

3.

gorljivi nekovinski materiali, kot so guma, plastika, blago, les in druge kemične ali organske snovi;

4.

večji kosi (velikost opeke), ki ne prevajajo elektrike, kot so gume, cevi, napolnjene s cementom, les ali beton; ali

5.

ostanki taljenja aluminija in aluminijevih zlitin, segrevanja, površinske obdelave (vključno s plamenskim čiščenjem), brušenja, žaganja, varjenja in plamenskega rezanja, kot so žlindra, posnemki, prah vrečastih filtrov, prah od brušenja, mulj.

Proizvajalec odpadnega aluminija preveri skladnost s predpisi tako, da spremlja količino tujih materialov ali določi kovinski izkoristek.

Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke.

Reprezentativni vzorci vseh vrst odpadnega aluminija se v ustreznih časovnih razmikih (vsaj vsakih šest mesecev) analizirajo, da se izmeri skupna količina tujih materialov ali kovinski izkoristek.

Reprezentativni vzorci se vzamejo v skladu s postopkom vzorčenja, opisanim v standardu EN 13920 (1).

Skupna količina tujih materialov se izmeri z maso, potem ko so bili aluminijevi kovinski delci in predmeti ročno ali z drugim načinom ločevanja (na primer z magnetom ali uporabo gostote kot podlage) ločeni od delcev in predmetov iz tujih materialov.

Kovinski izkoristek se izmeri v skladu z naslednjim postopkom:

1.

Določitev mase (m1) po odstranitvi in določitvi vlage (v skladu s točko 7.1. standarda EN 13920-1:2002);

2.

Odstranitev in določitev prostega železa (v skladu s točko 7.2. standarda EN 13920-1:2002);

3.

Določitev mase kovine po taljenju in strjevanju (m2) v skladu s postopkom za določitev kovinskega izkoristka v skladu s točko 7.3. standarda EN 13920-1:2002;

4.

Izračun kovinskega izkoristka m [%] = (m2/m1) × 100.

Ustrezna pogostost analiziranja reprezentativnih vzorcev se določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

1.

pričakovani vzorec spremenljivosti (na primer na podlagi preteklih rezultatov);

2.

inherentno tveganje spremenljivosti kakovosti odpadka, ki se uporablja kot vhodni material v postopku predelave, in učinkovitosti obdelave;

3.

inherentna natančnost metode spremljanja, ter

4.

koliko so rezultati blizu zgornji meji skupne količine tujih materialov ali kovinskega izkoristka.

1.3

Odpadna kovina ne vsebuje PVC v obliki obloge, barve, plastike.

Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke.

1.4

Na odpadni kovini niso vidni olje, oljne emulzije, maziva ali mast, razen v zanemarljivih količinah, pri katerih ne bo prišlo do kapljanja.

Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke, pri čemer posebno pozornost nameni tistim delom, pri katerih je največja verjetnost kapljanja olja.

1.5

Radioaktivnost: v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi predpisi o postopkih spremljanja in odzivanja za radioaktivno odpadno kovino ukrepi za odzivanje niso potrebni.

Ta zahteva ne posega v osnovne standarde o varovanju zdravja delavcev in prebivalstva, sprejete v aktih, ki sodijo v poglavje III Pogodbe Euratom, zlasti Direktivo Sveta 96/29/Euratom (2).

Usposobljeno osebje spremlja radioaktivnost vsake pošiljke. Vsaki pošiljki odpadne kovine je priložen certifikat v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi predpisi o postopkih spremljanja in odzivanja za radioaktivno odpadno kovino. Certifikat se lahko priloži drugi dokumentaciji, ki spremlja pošiljko.

1.6

Odpadna kovina nima nobenih nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES. Pri odpadni kovini so izpolnjene mejne koncentracije iz Odločbe Komisije 2000/532/EC (3), mejne koncentracije iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 850/2004 (4) pa niso presežene.

Lastnosti posameznih elementov v aluminijevih zlitinah pri tej zahtevi niso pomembne.

Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke. Kadar se pri vizualnem pregledu pojavi sum možnih nevarnih lastnosti, se po potrebi sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi spremljanja, kot sta vzorčenje in testiranje.

Osebje je usposobljeno na področju možnih nevarnih lastnosti odpadnega aluminija ter sestavin ali značilnosti, na podlagi katerih lahko prepoznajo nevarne lastnosti.

Postopek prepoznavanja nevarnih snovi se dokumentira v okviru sistema zagotavljanja kakovosti.

1.7

Odpadna kovina ne vsebuje posod pod pritiskom, zaprtih ali nezadostno odprtih posod, ki lahko povzročijo eksplozije v peči za pridobivanje kovin.

Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke.

2.   Odpadki, uporabljeni kot vhodni material v postopku predelave

2.1

Samo odpadki, ki vsebujejo aluminij ali aluminijeve zlitine, ki jih je mogoče predelati, se lahko uporabijo kot vhodni material.

2.2

Nevarni odpadki se ne uporabijo kot vhodni material, razen če je dokazano, da so bili uporabljeni postopki in tehnike za odstranitev vseh nevarnih lastnosti iz oddelka 3 te priloge.

2.3

Naslednji odpadki se ne uporabijo kot vhodni material:

(a)

opilki in ostružki, ki vsebujejo tekočine, kot je olje ali oljne emulzije, in

(b)

sodi in posode, razen opreme iz izrabljenih vozil, ki vsebujejo ali so vsebovali olje ali barvo.

Osebje, usposobljeno na področju prepoznavanja odpadkov, ki ne izpolnjujejo meril iz tega oddelka, preveri sprejemljivost vseh prejetih odpadkov (z vizualnim pregledom) in priložene dokumentacije.

3.   Postopki in tehnike obdelave

3.1

Odpadni aluminij je bil ločen pri viru ali med zbiranjem in se je ločeno hranil, ali pa je bil odpadek, uporabljen kot vhodni material, obdelan, da se je odpadni aluminij ločil od nekovinskih in neželeznih sestavin.

3.2

Vsi postopki mehanske obdelave (kot je rezanje, striženje, drobljenje ali granuliranje; razvrščanje, ločevanje, čiščenje, odstranjevanje škodljivih snovi, praznjenje), ki so potrebni za pripravo odpadne kovine za neposredni vnos v končno uporabo, so končani.

3.3

Za odpadke, ki vsebujejo nevarne sestavine, veljajo naslednje posebne zahteve:

(a)

vhodni material, ki izvira iz odpadne električne ali elektronske opreme in izrabljenih vozil, je obdelan v skladu z vsemi postopki, zahtevanimi v členu 6 Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter členu 6 Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(b)

klorofluoroogljikovodiki v zavrženi opremi so bili zajeti s postopkom, ki ga odobrijo pristojni organi;

(c)

kabli so odstranjeni ali odrezani. Pri kablih z organsko (plastično) prevleko je bila ta odstranjena v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami;

(d)

sodi in posode so spraznjeni in očiščeni;

(e)

nevarne snovi v odpadkih, ki niso navedeni pod točko (a), so bile učinkovito odstranjene v postopku, ki ga je odobril pristojni organ.

 

(1)  EN 13920-1:2002; Aluminij in aluminijeve zlitine – odpadki – del 1: Splošne zahteve, vzorčenje in testi; CEN 2002.

(2)  UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

(3)  UL L 226, 6.9.2000, str. 3.

(4)  UL L 229, 30.4.2004, str. 1.

(5)  UL L 37, 13.2.2003, str. 24.

(6)  UL L 269, 21.10.2000, str. 34.

PRILOGA III

Izjava o skladnosti z merili, da odpadek ni več odpadek, iz člena 5(1)

1.

Proizvajalec/uvoznik odpadnih kovin:

Ime:

Naslov:

Kontaktna oseba:

Telefon:

Telefaks:

E-naslov:

2.

(a)

Ime ali oznaka kategorije odpadne kovine v skladu s specifikacijo industrije ali standardom:

(b)

Po potrebi glavne tehnične določbe specifikacij stranke, kot so sestava, velikost, vrsta in lastnosti:

3.

Pošiljka odpadnih kovin je v skladu s specifikacijo ali standardom iz točke 2:

4.

Količina pošiljke v tonah:

5.

Certifikat o opravljenem testu radioaktivnosti je bil izdan v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi predpisi o postopkih spremljanja in odzivanja za radioaktivno odpadno kovino:

6.

Proizvajalec odpadne kovine uporablja sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 333/2011 (1), ki ga je potrdil akreditirani preveritelj ali – v primeru uvoza odpadne kovine, ki ni več odpadek, na carinsko območje Unije – neodvisni preveritelj:

7.

Pošiljka odpadne kovine izpolnjuje merila iz točk (a) do (c) členov 3 in 4 Uredbe (EU) št. 333/2011 (1):

8.

Izjava proizvajalca/uvoznika odpadne kovine: Potrjujem, da so zgornje informacije po moji najboljši vednosti popolne in točne:

Ime:

Datum:

Podpis:

(1)  Uredba Sveta (EU) št. 333/2011 z dne 31. marca 2011 o merilih za določitev, kdaj določene vrste odpadnih kovin prenehajo biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 94, 8.4.2011, str. 2)

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/12

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 334/2011

z dne 7. aprila 2011

o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Omejitve glede tekočin, razpršil in gelov, ki jih imajo s seboj potniki, ki iz tretjih držav priletijo na letališča Unije in na njih prestopajo, na teh letališčih povzročajo nekatere operativne težave, zadevnim potnikom pa neprijetnosti.

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 358/2010 z dne 23. aprila 2010 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 z dne 4. marca 2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva (2) določa izjeme, v katerih se potnikom dovoli prenašanje tekočin, razpršil in gelov, ki jih kupijo na nekaterih letališčih v tretjih državah. Te izjeme prenehajo veljati 29. aprila 2011.

(3)

Te izjeme so olajšale delovanje in pripravnost za potnike v tranzitu, ki prenašajo tekočine, razpršila in gele in priletijo iz tretjih držav ter prestopajo na letališčih Unije, ter so hkrati ohranile visoko raven varnosti v letalskem prometu. Če so pogoji, pod katerimi so bile te izjeme odobrene, še naprej izpolnjeni na zadevnih letališčih v tretjih državah, je ugodnosti treba ohraniti.

(4)

Uredbo Komisije (EU) št. 185/2010 z dne 4. marca 2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva (3) je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Uredbe (ES) št. 300/2008 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 185/2010 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

(2)  UL L 105, 27.4.2010, str. 12.

(3)  UL L 55, 5.3.2010, str. 1.

PRILOGA

Točka 4.1.3.4(g) v poglavju 4 Priloge k Uredbi (EU) št. 185/2010 se nadomesti z naslednjim:

„(g)

je potnik tekočine, razpršila in gele dobil na letališču v tretji državi, ki je na seznamu iz Dodatka 4-D, pod pogojem da so tekočine, razpršila in geli zapakirani v varnostni vrečki, ki je ni možno odpreti brez vidnih poškodb, in da je iz nje jasno razvidno, da so bili kupljeni v predhodnih 36 urah na nadzorovanem delu zadevnega letališča. Izjeme iz te točke prenehajo veljati 29. aprila 2013.“

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/14

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 335/2011

z dne 7. aprila 2011

o spremembi Uredbe (ES) št. 1091/2009 v zvezi z najnižjo vsebnostjo encimskega pripravka iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49755), in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49754), kot krmnega dodatka za piščance za pitanje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uporaba endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49755), in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49754), za piščance za pitanje je bila odobrena za deset let z Uredbo Komisije (ES) št. 1091/2009 z dne 13. novembra 2009 o dovoljenju za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49755), in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49754), kot krmnega dodatka za piščance za pitanje (imetnik dovoljenja je Aveve NV) (2).

(2)

Imetnik dovoljenja je predložil zahtevek za spremembo pogojev dovoljenja za ta krmni dodatek za uporabo pri piščancih za pitanje, in sicer naj se najnižji priporočeni odmerek endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49755), in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49754), zmanjša s 4 000 XU (3)/kg in 900 BGU (4)/kg na 2 000 XU/kg in 450 BGU/kg. Navedenemu zahtevku so bili priloženi ustrezni podatki, ki podpirajo zahtevo po spremembi.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 10. novembra 2010 navedla, da podatki iz treh preizkusov na piščancih za pitanje ne podpirajo zmanjšanja najnižjega priporočenega odmerka s 4 000 XU in 900 BGU/kg krme na 2 000 XU in 450 BGU/kg krme, ker so analize krme pokazale, da so bili načrtovani odmerki znatno prekoračeni. Vendar so podatki pokazali, da je proizvod učinkovit pri odmerku, ki je nižji od trenutno dovoljenega. Po mnenju Agencije podatki kot približek kažejo, da ima 3 000 XU in 600 BGU/kg krme možnost za izboljšanje stopnje rasti in krme, s čimer bi se povečalo razmerje pri piščancih za pitanje (5).

(4)

Pogoji iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 so izpolnjeni.

(5)

Uredbo (ES) št. 1091/2009 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideno s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1091/2009 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  UL L 299, 14.11.2009, str. 6.

(3)  1 XU je količina encima, ki sprosti 1 mikromol reduktivnih sladkorjev (ekvivalenti ksiloze) iz ksilana ovsenih plev na minuto pri pH 5,0 in 50 °C.

(4)  1 BGU je količina encima, ki sprosti 1 mikromol reduktivnih sladkorjev (ekvivalenti celobioze) iz beta-glukana ječmena na minuto pri pH 4,8 in 50 °C.

(5)  EFSA Journal 2010; 8(12):1919.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti.

4a9

Aveve NV

 

endo-1,4-beta-ksilanaza

EC 3.2.1.8

 

endo-1,3(4)-beta-glukanaza

EC 3.2.1.6

 

Sestava dodatka

Pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49755), in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49754),

z najmanjšima aktivnostma 40 000 XU/g in 9 000 BGU/g.

 

Lastnosti aktivne snovi

Endo-1,4-beta-ksilanaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49755), in endo-1,3(4)-beta-glukanaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MUCL 49754).

 

Analitska metoda  (1)

 

Lastnosti aktivne snovi v dodatku:

—

kolorimetrična metoda, ki temelji na reakciji dinitrosalicilne kisline na reducirajoči sladkor, ki nastane z delovanjem endo-1,4-beta-ksilanaze na substrat, ki vsebuje ksilan,

—

kolorimetrična metoda, ki temelji na reakciji dinitrosalicilne kisline na reducirajoči sladkor, ki nastane z delovanjem endo-1,3(4)-beta-glukanaze na substrat, ki vsebuje beta-glukan.

 

Lastnosti aktivnih snovi v krmni mešanici:

—

kolorimetrična metoda merjenja vodotopnega barvila, ki se med delovanjem endo-1,4-beta-ksilanaze sprosti iz navzkrižno vezanega substrata pšenice in arabinoksilana,

—

kolorimetrična metoda merjenja vodotopnega barvila, ki se med delovanjem endo-1,3(4)-beta-glukanaze sprosti iz navzkrižno vezanega substrata ječmenovega betaglukana.

Piščanci za pitanje

—

3 000 XU

675 BGU

 

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Za uporabo v krmi, bogati z neškrobnimi polisaharidi (večinoma beta-glukani in arabinoksilani), npr. z vsebnostjo več kot 30 % pšenice, ječmena, rži in/ali tritikale.

3.

Zaradi varnosti je treba med ravnanjem uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

4. december 2019

(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives.

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/17

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 336/2011

z dne 7. aprila 2011

o spremembi Uredbe (ES) št. 1292/2008 glede uporabe krmnega dodatka Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 v krmi, ki vsebuje diklazuril, natrijev monenzin in nikarbazin

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa možnost spremembe dovoljenja za krmni dodatek na zahtevo imetnika dovoljenja in na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1292/2008 z dne 18. decembra 2008 o izdaji dovoljenja za pripravek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 (Ecobiol in Ecobiol Plus) kot krmni dodatek je bila za deset let odobrena uporaba pripravka iz mikroorganizmov Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 za piščance za pitanje (2).

(4)

Imetnik dovoljenja je predložil zahtevek za spremembo dovoljenja za uporabo tega dodatka v krmi, ki vsebuje kokcidiostatike natrijev monenzin, diklazuril, nikarbazin, robenidin hidroklorid, natrijev salinomicin, natrijev lasalocid, narazin/nikarbazin, amonijev maduramicin, dekokvinat ali natrijev semduramicin za piščance za pitanje. Imetnik dovoljenja je v podporo zahtevku predložil ustrezne podatke.

(5)

Agencija je v mnenju z dne 9. novembra 2010 sklenila, da je dodatek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 združljiv z diklazurilom, natrijevim monenzinom in nikarbazinom (3).

(6)

Pogoji iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 so izpolnjeni.

(7)

Uredbo (ES) št. 1292/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1292/2008 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  UL L 340, 19.12.2008, str. 36.

(3)  EFSA Journal 2010; 8(12):1918.

PRILOGA

Priloga k Uredbi (ES) št. 1292/2008 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z 12 % vsebnostjo vlage

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore

4b1822

NOREL S.A.

Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940

 

Sestava dodatka

Pripravek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 z najnižjo vsebnostjo 1 × 109 CFU/g dodatka.

 

Lastnosti aktivne snovi

Trosi Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940.

 

Analitske metode  (1)

Metoda štetja: metoda štetja na politi plošči z uporabo triptičnega sojinega agarja po toplotni obdelavi.

Identifikacija: metoda gelske elektroforeze v utripajočem polju (PFGE).

Piščanci za pitanje

—

1 × 109

—

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa se navedejo temperatura skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Uporablja se lahko v krmi, ki vsebuje dovoljene kokcidiostatike: diklazuril, natrijev monenzin ali nikarbazin.

3.

Varnostni ukrepi: pri ravnanju je treba uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

8. januar 2019

(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives.“

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/19

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 337/2011

z dne 7. aprila 2011

o dovoljenju za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze in endo-1,3(4)-beta-glukanaze kot krmnega dodatka za perutnino, odstavljene pujske in prašiče za pitanje (imetnik dovoljenja Danisco Animal Nutrition)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge k tej uredbi. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili zahtevku priloženi podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za uvrstitev pripravka iz Priloge kot krmnega dodatka za perutnino, odstavljene pujske in prašiče za pitanje v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 10. novembra 2010 (2) sklenila, da pripravek iz Priloge v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje ter da ta dodatek lahko izboljša zootehnične parametre ciljne vrste. Agencija meni, da posebne zahteve v zvezi s poprodajnim nadzorom niso potrebne. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Evropske unije za krmne dodatke, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Priloge je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal (2010); 8(12):1916.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a15

Danisco Animal Nutrition

 

Endo-1,4-beta-ksilanaza

EC 3.2.1.8

 

Endo-1,3(4)-beta-glukanaza

EC 3.2.1.6

 

Sestava dodatka

Pripravek (v trdni in tekoči obliki) iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC PTA 5588), in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC SD 2106), z najmanjšo aktivnostjo 12 200 U (1)/g oz. 1 520 U (2)/g.

 

Lastnosti aktivne snovi

Endo-1,4-beta-ksilanaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC PTA 5588), in endo-1,3(4)-beta-glukanaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC SD 2106).

 

Analitske metode  (3)

Lastnosti aktivne snovi v dodatku, premiksih in krmnih mešanicah:

—

kolorimetrična metoda merjenja vodotopnega barvila, ki se med delovanjem endo-1,4-ß-ksilanaze sprosti iz substratov arabinoksilana iz pšenice, navzkrižno vezanih z azurinom,

—

kolorimetrična metoda merjenja vodotopnega barvila, ki se med delovanjem endo-1,3(4)-ß-glukanaze sprosti iz substratov ječmenovega ß-glukana, navzkrižno vezanega z azurinom.

Purani za pitanje, rejeni za razplod

Kokoši nesnice

—

 

Endo-1,4-beta-ksilanaza

1 220 U

 

Endo-1,3(4)-beta-glukanaza

152 U

—

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Za uporabo v krmi, bogati z neškrobnimi polisaharidi (večinoma beta-glukani in arabinoksilani), npr. z vsebnostjo več kot 30 % pšenice, ječmena, rži in/ali tritikale.

3.

Varnostni ukrepi: med ravnanjem je treba uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

4.

Za (odstavljene) pujske do 35 kg.

28. april 2021

Druga perutnina

(Odstavljeni) pujski

Prašiči za pitanje

Endo-1,4-beta-ksilanaza

610 U

Endo-1,3(4)-beta-glukanaza

76 U

(1)  1 U je količina encima, ki sprosti 0,48 mikromola reducirajočih sladkorjev (ekvivalenti ksiloze) iz arabinoksilana iz pšenice na minuto pri pH 4,2 in 50 °C.

(2)  1 U je količina encima, ki sprosti 2,4 mikromola reducirajočih sladkorjev (ekvivalenti glukoze) iz glukana ječmena na minuto pri pH 5,0 in 50 °C.

(3)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije za krmne dodatke: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives.

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/21

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 338/2011

z dne 7. aprila 2011

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Magiun de prune Topoloveni (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Romunije za registracijo imena „Magiun de prune Topoloveni“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Dacian CIOLOŞ

Član Komisije

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 241, 8.9.2010, str. 3.

PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, navedeni v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6   Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ROMUNIJA

Magiun de prune Topoloveni (ZGO)

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 339/2011

z dne 7. aprila 2011

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 8. aprila 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

JO

68,6

MA

45,5

TN

104,8

TR

79,5

ZZ

74,6

0707 00 05

EG

152,2

TR

144,9

ZZ

148,6

0709 90 70

MA

82,8

TR

117,4

ZA

15,5

ZZ

71,9

0805 10 20

EG

52,9

IL

71,2

MA

51,4

TN

47,3

TR

73,5

US

49,1

ZZ

57,6

0805 50 10

TR

62,0

ZZ

62,0

0808 10 80

AR

107,5

BR

79,2

CA

107,4

CL

92,8

CN

93,2

MK

50,2

NZ

121,3

US

145,1

UY

74,1

ZA

80,7

ZZ

95,2

0808 20 50

AR

99,9

CL

112,0

CN

72,6

US

72,1

ZA

98,5

ZZ

91,0

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/25

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 340/2011

z dne 7. aprila 2011

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 326/2011 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (EU) št. 867/2010 za tržno leto 2010/11, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 8. aprila 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 259, 1.10.2010, str. 3.

(4)  UL L 89, 5.4.2011, str. 15.

PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 8. aprila 2011

(EUR)

Oznaka KN

Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda

Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda

1701 11 10 (1)

47,82

0,00

1701 11 90 (1)

47,82

0,56

1701 12 10 (1)

47,82

0,00

1701 12 90 (1)

47,82

0,26

1701 91 00 (2)

49,96

2,48

1701 99 10 (2)

49,96

0,00

1701 99 90 (2)

49,96

0,00

1702 90 95 (3)

0,50

0,22

(1)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/27

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 341/2011

z dne 7. aprila 2011

o nedoločitvi najnižje prodajne cene za devetnajsti posamični razpis za prodajo posnetega mleka v prahu v okviru razpisnega postopka na podlagi Uredbe (EU) št. 447/2010

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43(j) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 447/2010 (2) se začenja postopek javnega razpisa za prodajo posnetega mleka v prahu v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (3).

(2)

Glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, mora Komisija določiti najnižjo odkupno ceno ali sprejeti odločitev, da se v skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 1272/2009 najnižja odkupna cena ne določi.

(3)

Glede na ponudbe, prejete na devetnajstem posamičnem razpisu, najnižje prodajne cene ni treba določiti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na devetnajstem posamičnem razpisu za prodajo posnetega mleka v prahu v okviru razpisnega postopka na podlagi Uredbe (EU) št. 447/2010, katerega rok za vložitev ponudb je pretekel dne 5. aprila 2011, se najnižja prodajna cena za posneto mleko v prahu ne določi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 8. aprila 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2011

Za Komisijo, V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 126, 22.5.2010, str. 19.

(3)  UL L 349, 29.12.2009, str. 1.

SKLEPI

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/28

SKLEP SVETA

z dne 31. marca 2011

o stališču, ki ga zavzame Evropska unija v Mednarodnem svetu za žita v zvezi s podaljšanjem Konvencije o trgovanju z žiti iz leta 1995

(2011/224/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju, da je konvencija o trgovanju z žiti iz leta 1995, ki jo je v imenu Skupnosti sklenil Svet s Sklepom 96/88/ES (1), bila redno podaljševana za zaporedna obdobja dveh let. Ta konvencija je bila nazadnje podaljšana s sklepom Mednarodnega sveta za žita z dne 8. junija 2009 in ostaja v veljavi do 30. junija 2011. V interesu Unije je, da se konvencija nadalje podaljša. Komisijo, ki v Mednarodnem svetu za žita zastopa Unijo, bi bilo zato treba pooblastiti, da glasuje za takšno podaljšanje –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki ga zavzame Unija v Mednarodnem svetu za žita, je glasovati za podaljšanje Konvencije o trgovanju z žiti iz leta 1995 za nadaljnje obdobje do dveh let.

Komisija se pooblasti, da to stališče izrazi v Mednarodnem svetu za žita.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 31. marca 2011

Za Svet

Predsednik

VÖLNER P.

(1)  UL L 21, 27.1.1996, str. 47.

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/29

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 6. aprila 2011

o začasni prepovedi dajanja v promet detergenta POR-ÇÖZ v Nemčiji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2290)

(2011/225/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o detergentih (1) ter zlasti člena 15 in člena 12(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2), in zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nemška zvezna agencija za okolje je 29. oktobra 2010 obvestila Komisijo in druge države članice o začasni prepovedi dajanja v promet čistilnega sredstva POR-ÇÖZ z vsaj 20-odstotno vsebnostjo dušikove kisline v Nemčiji zaradi tveganja korozije in nevarnih hlapov, ki izhajajo iz vsebovane dušikove kisline (3).

(2)

Nemški organi so Komisijo prek sistema RAPEX (4) dodatno obvestili o začasni prepovedi detergenta POR-ÇÖZ v skladu s členom 12 Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (5). Kot dodatno tveganje je bilo omenjeno, da embalaža detergenta POR-ÇÖZ nima pokrovčka, dovolj varnega za otroke.

(3)

Detergent POR-ÇÖZ izdeluje v Turčiji registrirana družba Levent Kimya, v Nemčijo pa ga uvaža družba Karakus Handels GmbH s sedežem v D-58638 Iserlohnu.

(4)

Detergent POR-ÇÖZ vsebuje 20–30-odstotno dušikovo kislino v vodni raztopini. Dušikova kislina je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi razvrščena kot jedka za kožo iz kategorije 1.

(5)

Detergent POR-ÇÖZ se za splošno uporabo trži kot odstranjevalec vodnega kamna in rje. Ker gre za mešanico, namenjeno čiščenju, se v skladu s členom 2 Uredbe imenuje detergent.

(6)

Glede na predstavitev dejstev v nemškem obvestilu RAPEX izdelek POR-ÇÖZ ni opremljen z ustreznimi zapirali, varnimi za otroke. Posledično ni v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 648/2004 v povezavi z odstavkom 1.3 člena 9 in delom A Priloge IV k Direktivi 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov ter ne spada v okvir člena 15(1) Uredbe (ES) št. 648/2004, ki se uporablja samo za izdelke, ki „izpolnjujejo zahteve te uredbe“.

(7)

Nemčija je dejstva ustno pojasnila na sestanku delovne skupine za detergente 14. decembra 2010. Nemčija je pojasnila, da sta bila v Nemčiji v prometu dva izdelka pod blagovno znamko POR-ÇÖZ. Izdelek iz obvestila Komisiji z dne 29. oktobra 2010, ki ga je uvozila družba Karakus Handels GmbH, je bil pravilno označen in opremljen z ustreznim zapiralom, varnim za otroke. Drugi izdelek POR-ÇÖZ istega proizvajalca je bil uvožen nezakonito po neznanih poteh. Označen je bil v turškem jeziku in ni bil opremljen z zapirali, dovolj varnimi za otroke.

(8)

Z dopisom z dne 22. decembra 2010 je Nemčija potrdila, da je bil izdelek, ki ga je navedla v obvestilu z dne 29. oktobra 2010 in ki ga je proizvedla družba Levent Kimya in uvozila v Nemčijo družba Karakus Handels GmbH, v skladu z Uredbo o detergentih, zlasti z njenimi zahtevami o označevanju in pakiranju, po katerih mora biti izdelek označen v nemškem jeziku in opremljen z zapiralom, varnim za otroke. Obvestilo RAPEX št. 1760/10 je bilo spremenjeno s popravljenim obvestilom, ki je bilo Komisiji predloženo 16. decembra 2010 in je navajalo, da razlog za prepoved ni bila neskladnost s pravnimi zahtevami, ampak visoko tveganje za zdravje ljudi, ki ga predstavlja izdelek.

(9)

Na podlagi teh dejstev se uporablja člen 15 Uredbe (ES) št. 648/2004, ker je izdelek POR-ÇÖZ iz obvestila Nemčije detergent, ki je v skladu z zahtevami navedene uredbe.

(10)

Nemčija je zagotovila utemeljene razloge, zakaj izdelek POR-ÇÖZ pomeni tveganje za varnost in zdravje ljudi. Nemčija je poročala o enem primeru poškodbe otroka zaradi uporabe izdelka POR-ÇÖZ v Nemčiji. Med letoma 1999 in 2010 so nemški centri za zastrupitve zabeležili 134 primerov resnih poškodb, povezanih z uporabo odstranjevalcev vodnega kamna in rje, ki vsebujejo dušikovo kislino. V Belgiji (edini drugi državi članici, v kateri je bila najdena v prometu v turškem jeziku označena različica detergenta POR-ÇÖZ) so centri za zastrupitve zabeležili tri primere resnih težav z dihanjem, povezanih s poklicno rabo odstranjevalcev vodnega kamna s 30-odstotno vsebnostjo dušikove kisline. Glede na oceno tveganj za zdravje zaradi uporabe sredstev za čiščenje z 20–30-odstotno vsebnostjo dušikove kisline je Nemški zvezni inštitut za oceno tveganja 28. septembra 2010 priporočil, da se čistilna sredstva z več kot 20-odstotno vsebnostjo dušikove kisline ne dajejo v promet za splošno uporabo javnosti (8).

(11)

Komisija se je posvetovala z državami članicami v obliki vprašalnikov, ki so bili razposlani 15. novembra 2010, in na sestanku delovne skupine za detergente 14. decembra 2010. Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z njihovim mnenjem, kot je izraženo v mnenju Odbora z dne 14. marca 2011 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zvezna republika Nemčija lahko ohrani svojo začasno prepoved dajanja v promet čistilnega sredstva POR-ÇÖZ z vsaj 20-odstotno vsebnostjo dušikove kisline eno leto od datuma sprejetja tega sklepa.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 6. aprila 2011

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik

(1)  UL L 104, 8.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(3)  Sklep nemške Zvezne agencije za okolje (Umweltbundesamt) z dne 25. oktobra 2010 (Allgemeinverfügung zum vorläufigen Verbot des Inverkehrbringens des Reinigungsmittels Por Cöz nach § 14(2) des Wasch- und Reinigungsmittelgesetztes und § 8(4) des Geräte- und Produktsicherheitsgesetztes, Bundesanzeiger Ausgabe Nr. 164 vom 28. Oktober 2010).

(4)  Obvestilo RAPEX št. 1760/10.

(5)  UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(6)  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(7)  UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(8)  Mnenje BfR (Bundesinstitut für Risikobewertung) št. 041/2010, 6.9.2010.

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/31

SKLEP KOMISIJE

z dne 7. aprila 2011

o podaljšanju prehodnega obdobja v zvezi s pridobitvijo kmetijskih zemljišč v Latviji

(Besedilo velja za EGP)

(2011/226/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške,

ob upoštevanju Akta o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in zlasti poglavja 3 Priloge VIII k Aktu,

ob upoštevanju prošnje Latvije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Aktom o pristopu iz leta 2003 lahko Latvija pod pogoji, določenimi v Aktu, še sedem let po pristopu, tj. do 30. aprila 2011, ohrani v veljavi prepovedi, na podlagi katerih fizične in pravne osebe iz drugih držav članic EU, ki nimajo sedeža ali niso registrirane ali nimajo poslovalnice ali agencije v Latviji, ne smejo pridobiti kmetijskih zemljišč. Gre za začasno izjemo od prostega pretoka kapitala, ki je zagotovljen s členi 63 do 66 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Prehodno obdobje se sme podaljšati samo enkrat, in sicer za obdobje do treh let.

(2)

Latvija je 6. decembra 2010 zaprosila za podaljšanje prehodnega obdobja v zvezi s pridobitvijo kmetijskih zemljišč za tri leta.

(3)

Glavni razlog za prehodno obdobje je bila potreba po zaščiti družbenoekonomskih razmer za kmetijske dejavnosti po uvedbi enotnega trga in prehodu na skupno kmetijsko politiko v Latviji. Namen prehodnega obdobja je bil zlasti odpraviti pomisleke glede možnega vpliva na kmetijski sektor, ki bi ga lahko imela liberalizacija pridobitve kmetijskih zemljišč zaradi začetnih znatnih razlik med cenami zemljišč in prihodki v primerjavi z Belgijo, Dansko, Nemčijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom (v nadaljnjem besedilu: EU-15). Poleg tega je bilo prehodno obdobje zasnovano, da bi olajšalo postopek vračanja in privatizacije kmetijskih zemljišč kmetom. Komisija je že v poročilu z dne 16. julija 2008 o Pregledu prehodnih ukrepov za pridobitev kmetijskih nepremičnin, določenih v Pristopni pogodbi iz leta 2003 (v nadaljnjem besedilu: vmesni pregled iz leta 2008), poudarila, kako pomembno je, da se navedena reforma kmetijstva zaključi do konca predvidenega prehodnega obdobja (1).

(4)

Po podatkih Eurostata so cene kmetijskih zemljišč v Latviji nižje od cen kmetijskih zemljišč v EU. Popolno zbližanje prodajnih cen kmetijskih zemljišč ni bilo niti pričakovano niti ni veljalo za potreben predpogoj za končanje prehodnega obdobja. Kljub temu so občutne razlike v cenah kmetijskih zemljišč med Latvijo in EU-15 take, da lahko otežijo nemoten napredek pri zbliževanju cen.

(5)

Podobno kot v primeru ravni cen kmetijskih zemljišč podatki Eurostata kažejo tudi, da še obstaja razkorak glede BDP na prebivalca pri standardu kupne moči med Latvijo in EU-15. Torej so obstoječe cene kmetijskih zemljišč v Latviji za prebivalce Latvije glede na njihovo kupno moč visoke.

(6)

Prav tako je problem tudi obstoječa nižja konkurenčnost latvijskega kmetijskega sektorja v primerjavi s kmetijskim sektorjem v EU-15, ki ga še stopnjujejo težave pri dostopu do finančnih virov in visoke obrestne mere za komercialne kreditne linije za pridobitev kmetijskih zemljišč (po podatkih latvijskih organov oblasti je bila leta 2009 njihova letna raven 15 %).

(7)

Poleg tega po podatkih, ki so jih predložili latvijski organi oblasti in temeljijo na latvijski državni geodetski službi, od 1. januarja 2010 kmetijska zemljišča predstavljajo 37,7 % celotnega ozemlja države, gozdovi pa pokrivajo 45,8 % njenega ozemlja. Leta 2007 so kmetje imeli v lasti 62 % kmetijskih zemljišč, 26,6 % pa jih je bilo v najemu. Medtem ko so kmetijska zemljišča v Latviji že večinoma v zasebnih rokah, pa postopek vračanja lastninskih pravic in zemljiška reforma na podeželskih območjih še nista zaključena.

(8)

Pomanjkanje jasnosti glede lastninskih pravic neizogibno otežuje zemljiške posle in konsolidacijo kmetijskih posesti. Drobljenje zemljišč pa posledično še prispeva k slabši konkurenčnosti in vodi k manj tržno usmerjenim kmetijam. V tem kontekstu podatki Eurostata kažejo, da je v Latviji povprečna površina izkoriščanega kmetijskega zemljišča na kmetijo, kljub potekajoči postopni konsolidaciji zemljišč in povečanju od 10 ha na 16 ha na kmetijo med letoma 2001 in 2007, še vedno manjša kot v drugih državah članicah EU, kjer je povprečje leta 2007 znašalo do, na primer, 60 ha na Danskem, 46 ha v Nemčiji in 43 ha na Švedskem.

(9)

Nedavna svetovna finančna in gospodarska kriza je prav tako negativno vplivala na gospodarstvo Latvije. Pomanjkanje povpraševanja, ki mu je sledil močan padec prodajnih cen kmetijskih proizvodov v času, ko so cene surovin ostale na enako visoki ravni, kot so bile leta 2008, je še dodatno poslabšalo že tako slabši položaj latvijskih kmetov v primerjavi s kmeti iz EU-15.

(10)

Glede na navedeno se lahko pričakuje, kar predvidevajo tudi latvijski organi oblasti, da bo odprava omejitev s 1. majem 2011 pomenila pritisk na cene zemljišč v Latviji. Obstaja torej nevarnost resnih motenj na latvijskem trgu kmetijskih zemljišč ob koncu prehodnega obdobja.

(11)

Podaljšanje prehodnega obdobja iz poglavja 3 Priloge VIII k Aktu o pristopu iz leta 2003 za tri leta bi bilo zato treba odobriti.

(12)

Da bi trg v celoti pripravili na liberalizacijo, je tudi v neugodnih gospodarskih razmerah še vedno izjemnega pomena spodbujanje izboljšanja dejavnikov, kot so kreditne in zavarovalniške storitve za kmete, ter dokončanje strukturne reforme kmetijstva v prehodnem obdobju, kot je bilo poudarjeno že v vmesnem pregledu iz leta 2008.

(13)

Povečan dotok tujega kapitala bi s sabo prinesel potencialne koristi tudi za kmetijski trg v Latviji, saj je bil odprt enotni trg vedno v središču evropske blaginje. Kot je poudarjeno v vmesnem pregledu iz leta 2008, bi imele tuje naložbe v kmetijski sektor tudi pomembne dolgoročne učinke na zagotavljanje kapitala in znanja ter izkušenj, delovanje zemljiških trgov in kmetijsko produktivnost. Postopno rahljanje omejitev glede tujega lastništva v prehodnem obdobju bi prav tako prispevalo k pripravi trga na popolno liberalizacijo.

(14)

Zaradi pravne varnosti in da bi se izognili pravni praznini v nacionalnem pravnem sistemu Latvije po koncu sedanjega prehodnega obdobja, bi ta sklep moral začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Prehodno obdobje v zvezi s pridobitvijo kmetijskih zemljišč v Latviji iz poglavja 3 Priloge VIII k Aktu o pristopu iz leta 2003 se podaljša do 30. aprila 2014.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 7. aprila 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  COM(2008) 461 konč., 16. julij 2008.

8.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/33

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 31. marca 2011

o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči irska država

(ECB/2011/4)

(2011/227/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) ter zlasti člena 12.1 in druge alinee člena 34.1 v povezavi s prvo alineo člena 3.1 in členom 18.2 Statuta ESCB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta ESCB lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Merila za ugotavljanje primernosti zavarovanja za potrebe operacij denarne politike Eurosistema so določena v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (1) (v nadaljnjem besedilu: Splošna dokumentacija).

(2)

V skladu z oddelkom 1.6 Splošne dokumentacije lahko Svet ECB kadar koli spremeni instrumente, pogoje, merila in postopke za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema. V skladu z oddelkom 6.3.1 Splošne dokumentacije si Eurosistem pridržuje pravico, da na podlagi informacij, ki so zanj relevantne, ugotovi, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjuje njegove zahteve glede visokih bonitetnih standardov.

(3)

Na finančnem trgu vladajo izjemne okoliščine, ki izvirajo iz fiskalnega položaja irske države v kontekstu načrta ureditve ob podpori držav članic euroobmočja in Mednarodnega denarnega sklada, normalna tržna ocena vrednostnih papirjev, ki jih izdaja irska država, pa je motena, kar negativno vpliva na stabilnost finančnega sistema. V tem izjemnem položaju je treba hitro in začasno prilagoditi okvir denarne politike Eurosistema.

(4)

Svet ECB je ocenil dejstvo, da je irska vlada sprejela program gospodarske in finančne ureditve, o katerem se je dogovorila z Evropsko komisijo, ECB in Mednarodnim denarnim skladom, ter trdno zavezo irske vlade, da bo ta program v celoti izvedla. Svet ECB je tudi ocenil in potrdil izvajanje programa s strani irske vlade do sedaj. Svet ECB je z vidika upravljanja s kreditnim tveganjem v Eurosistemu ocenil tudi učinke tega programa na vrednostne papirje, ki jih izdaja irska država. Svet ECB meni, da je program ustrezen, tako da bodo z vidika upravljanja s kreditnim tveganjem tržni dožniški instrumenti, ki jih izdaja ali zanje jamči irska država, ohranili standard kakovosti, ki zadostuje za ohranitev njihove primernosti za zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema, ne glede na katero koli zunanjo bonitetno oceno. Navedene pozitivne ocene so podlaga za to izjemno in začasno prenehanje uporabe, ki se vzpostavlja, da bi prispevalo k trdnosti finančnih institucij ter posledično krepilo stabilnost celotnega finančnega sistema in varovalo stranke teh institucij. Vendar pa bi morala ECB pozorno spremljati ohranjanje trdne zaveze irske vlade, da bo v celoti izvedla program gospodarske in finančne ureditve, na čemer temeljijo ti ukrepi.

(5)

Ta sklep se bo uporabljal začasno, dokler ne bo Svet ECB presodil, da stabilnost finančnega sistema omogoča normalno uporabo okvira Eurosistema za operacije denarne politike –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Neuporaba nekaterih določb Splošne dokumentacije

1.   Minimalne zahteve Eurosistema glede bonitetnih pragov, določene v pravilih bonitetnega okvira Eurosistema za tržno finančno premoženje v oddelku 6.3.2 Splošne dokumentacije, se ne uporabljajo, v skladu s členoma 2 in 3.

2.   V primeru razhajanj med tem sklepom in Splošno dokumentacijo prevlada prvi.

Člen 2

Ohranitev primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja irska država, za zavarovanje

Bonitetni prag Eurosistema se ne uporablja za tržne dolžniške instrumente, ki jih izdaja irska država. To premoženje predstavlja primerno zavarovanje za potrebe operacij denarne politike Eurosistema, ne glede na njegove zunanje bonitetne ocene.

Člen 3

Ohranitev primernosti tržnih dolžniških instrumentov, za katere jamči irska država, za zavarovanje

Bonitetni prag Eurosistema se ne uporablja za tržne dolžniške instrumente, ki jih izdajajo subjekti, ustanovljeni na Irskem, in za katere v celoti jamči irska država. Za jamstvo, ki ga daje grška država, še naprej veljajo zahteve iz oddelka 6.3.2 Splošne dokumentacije. To premoženje predstavlja primerno zavarovanje za potrebe operacij denarne politike Eurosistema, ne glede na njegove zunanje bonitetne ocene.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 1. aprila 2011.

V Frankfurtu na Majni, 31. marca 2011

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1)  UL L 310, 11.12.2000, str. 1.