|
ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2011.001.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 1 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 54 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
4.1.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 1/1 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1/2011
z dne 3. januarja 2011
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 4. januarja 2011.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 3. januarja 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
AL |
106,0 |
|
MA |
34,9 |
|
|
TR |
103,3 |
|
|
ZZ |
81,4 |
|
|
0707 00 05 |
EG |
155,1 |
|
TR |
93,4 |
|
|
ZZ |
124,3 |
|
|
0709 90 70 |
MA |
63,6 |
|
TR |
100,5 |
|
|
ZZ |
82,1 |
|
|
0805 10 20 |
AR |
43,0 |
|
BR |
41,5 |
|
|
EC |
48,7 |
|
|
IL |
67,1 |
|
|
MA |
55,7 |
|
|
TR |
67,9 |
|
|
UY |
53,0 |
|
|
ZA |
43,9 |
|
|
ZZ |
52,6 |
|
|
0805 20 10 |
MA |
70,7 |
|
TR |
82,1 |
|
|
ZZ |
76,4 |
|
|
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90 |
HR |
55,2 |
|
IL |
71,4 |
|
|
TR |
70,3 |
|
|
ZZ |
65,6 |
|
|
0805 50 10 |
AR |
49,2 |
|
TR |
54,5 |
|
|
UY |
49,2 |
|
|
ZZ |
51,0 |
|
|
0808 10 80 |
AR |
74,9 |
|
CA |
98,2 |
|
|
CL |
83,5 |
|
|
CN |
75,3 |
|
|
MK |
29,3 |
|
|
NZ |
74,9 |
|
|
US |
128,4 |
|
|
ZZ |
80,6 |
|
|
0808 20 50 |
CN |
68,8 |
|
US |
122,0 |
|
|
ZZ |
95,4 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.
|
4.1.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 1/3 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 2/2011
z dne 3. januarja 2011
o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1253/2010 (4). |
|
(2) |
Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (EU) št. 867/2010 za tržno leto 2010/11, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 4. januarja 2011.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 3. januarja 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.
PRILOGA
Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95 , ki se uporabljajo od 4. januarja 2011
|
(EUR) |
||
|
Oznaka KN |
Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
|
1701 11 10 (1) |
61,51 |
0,00 |
|
1701 11 90 (1) |
61,51 |
0,00 |
|
1701 12 10 (1) |
61,51 |
0,00 |
|
1701 12 90 (1) |
61,51 |
0,00 |
|
1701 91 00 (2) |
58,29 |
0,00 |
|
1701 99 10 (2) |
58,29 |
0,00 |
|
1701 99 90 (2) |
58,29 |
0,00 |
|
1702 90 95 (3) |
0,58 |
0,18 |
(1) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(2) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(3) Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.
DIREKTIVE
|
4.1.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 1/5 |
DIREKTIVA KOMISIJE 2011/1/EU
z dne 3. januarja 2011
o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve 6-benziladenina kot aktivne snovi in o spremembi Odločbe 2008/941/ES
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) in zlasti člena 6(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredbi Komisije (ES) št. 1112/2002 (2) in (ES) št. 2229/2004 (3) določata podrobna pravila za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam je vključeval 6-benziladenin. |
|
(2) |
V skladu s členom 24e Uredbe (ES) št. 2229/2004 je prijavitelj umaknil svoj predlog za vključitev aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS v dveh mesecih po prejemu osnutka poročila o presoji. Zato je bila v zvezi z nevključitvijo 6-benziladenina sprejeta Odločba Komisije 2008/941/ES z dne 8. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te snovi (4). |
|
(3) |
Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS predložil nov zahtevek, v katerem zahteva uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (5). |
|
(4) |
Zahtevek je bil predložen Združenemu kraljestvu, ki je bil za državo članico poročevalko imenovan z Uredbo (ES) št. 2229/2004. Časovno obdobje za pospešeni postopek je bilo upoštevano. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2008/941/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in proceduralnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008. |
|
(5) |
Združeno kraljestvo je ocenilo dodatne podatke, ki jih je predložil vložnik, in pripravilo dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 27. novembra 2009 predložilo Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Agencija je dodatno poročilo poslala v presojo drugim državam članicam in vložniku ter Komisiji posredovala prejete pripombe. Agencija je 27. avgusta 2010 v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije Komisiji predstavila svoje sklepe o 6-benziladeninu (6). Osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 23. novembra 2010 v obliki poročila Komisije o pregledu glede 6-benziladenina. |
|
(6) |
Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo 6-benziladenin, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno vključiti 6-benziladenin v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov. |
|
(7) |
Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti primeren rok, v katerem se države članice in zainteresirane strani lahko pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo posledica vključitve. |
|
(8) |
Brez poseganja v obveznosti iz Direktive 91/414/EGS, ki izhajajo iz vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba omogočiti, da v šestih mesecih po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo 6-benziladenin, da zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13, in ustreznih pogojev iz Priloge I. Države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS obstoječe registracije po potrebi spremenijo, nadomestijo ali prekličejo. Z odstopanjem od zgoraj navedenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS. |
|
(9) |
Izkušnje iz prejšnjih vključitev aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (7), so pokazale, da se lahko pojavijo težave pri razlagi dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. V izogib nadaljnjim težavam se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I. |
|
(10) |
Direktivo 91/414/EGS je treba zato ustrezno spremeniti. |
|
(11) |
Odločba 2008/941/ES določa nevključitev 6-benziladenina in preklic registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov, do 31. decembra 2011. V Prilogi k navedeni odločbi je treba črtati vrstico, ki zadeva 6-benziladenin. |
|
(12) |
Odločbo 2008/941/ES je treba zato ustrezno spremeniti. |
|
(13) |
Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloga I k Direktivi 91/414/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.
Člen 2
V Prilogi k Odločbi 2008/941/ES se črta vrstica, ki zadeva 6-benziladenin.
Člen 3
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. novembra 2011. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.
Navedene predpise uporabljajo od 1. decembra 2011.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 4
1. Države članice v skladu z Direktivo 91/414/EGS do 30. novembra 2011 po potrebi spremenijo ali prekličejo obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo 6-benziladenin kot aktivno snov.
Do navedenega datuma zlasti preverijo, ali so pogoji iz Priloge I k navedeni direktivi v zvezi s 6-benziladeninom, z izjemo tistih iz dela B besedila o navedeni aktivni snovi, izpolnjeni in ali ima imetnik registracije dokumentacijo ali dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi v skladu s pogoji iz člena 13 navedene direktive.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice znova ocenijo vsako registrirano fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje 6-benziladenin kot edino aktivno snov ali kot eno od več aktivnih snovi, vključenih v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS najpozneje do 31. maja 2011, v skladu z enotnimi načeli iz Priloge VI k Direktivi 91/414/EGS na podlagi dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge III k navedeni direktivi, in ob upoštevanju dela B besedila o 6-benziladeninu iz Priloge I k navedeni direktivi. Na podlagi navedene ocene države članice presodijo, ali sredstvo izpolnjuje pogoje iz člena 4(1)(b), (c), (d) in (e) Direktive 91/414/EGS.
Države članice nato:
|
(a) |
če sredstvo vsebuje 6-benziladenin kot edino aktivno snov, najpozneje do 31. maja 2015 po potrebi spremenijo ali prekličejo registracijo, ali |
|
(b) |
če sredstvo vsebuje 6-benziladenin kot eno izmed več aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 31. maja 2015 ali do datuma, določenega za takšno spremembo ali preklic v ustreznih direktivah, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, pri čemer se upošteva poznejši datum. |
Člen 5
Ta direktiva začne veljati 1. junija 2011.
Člen 6
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 3. januarja 2011
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.
(2) UL L 168, 27.6.2002, str. 14.
(3) UL L 379, 24.12.2004, str. 13.
(4) UL L 335, 13.12.2008, str. 91.
(5) UL L 15, 18.1.2008, str. 5.
(6) Evropska agencija za varnost hrane; Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo 6-benziladenin. EFSA Journal 2010; 8(10):1716 [49 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1716. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu.
PRILOGA
Na koncu razpredelnice v Prilogi I k Direktivi 91/414/EGS se doda naslednje besedilo:
|
Št. |
Splošno ime, identifikacijske številke |
Ime po IUPAC |
Čistost (1) |
Začetek veljavnosti |
Potek veljavnosti |
Posebne določbe |
|
„322 |
6-benziladenin Št. CAS: 1214-39-7 Št. CIPAC: 829 |
N6-benzyladenine |
≥ 973 g/kg |
1. junija 2011 |
31. maja 2021 |
DEL A Registrira se lahko samo kot regulator rasti. DEL B Za izvajanje enotnih načel iz Priloge VI se upoštevajo sklepi poročila o pregledu za 6-benziladenin ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 23. novembra 2010. V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na zaščito vodnih organizmov. Kadar je primerno, je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varovalni pasovi.“ |
(1) Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o pregledu.
SKLEPI
|
4.1.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 1/9 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 20. julija 2010
o shemi državne pomoči C 38/09 (ex NN 58/09), ki jo Španija namerava izvajati za Corporación de Radio y Televisión Española (RTVE)
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4925)
(Besedilo v španskem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
(2011/1/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,
ob upoštevanju Protokola št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (1),
po pozivu zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenimi določbami (2), in ob upoštevanju njihovih pripomb,
ob upoštevanju naslednjega:
I. POSTOPEK
|
(1) |
Komisija je 22. junija 2009 prejela pritožbo, ki je opozarjala na načrte španske vlade, da spremeni sistem financiranja nacionalne javne radiotelevizije Corporación de Radio y Televisión Española (v nadaljnjem besedilu: RTVE). Komisija je 5. avgusta 2009 od Španije zahtevala informacije o tej spremembi, zlasti v zvezi z razmerjem med novimi dajatvami in financiranjem RTVE. 1. septembra 2009 je začel veljati novi Zakon 8/2009 z dne 28. avgusta 2009 o financiranju Corporación de Radio y Televisión Española (3), ki spreminja Zakon 17/2006 z dne 5. junija 2006 o državni radioteleviziji (4). Španija je Komisiji 21. septembra ter 22. in 26. oktobra 2009 predložila zahtevane informacije o shemi. |
|
(2) |
Z dopisom z dne 2. decembra 2009 je Komisija obvestila Španijo, da bo sprožila postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v zvezi z ukrepom. Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (5). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo pripombe v zvezi z ukrepom pomoči. |
|
(3) |
Španija je na odločitev o sprožitvi postopka odgovorila z dopisom z dne 21. decembra 2009. Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strank. Posredovala jih je Španiji in ji dala možnost odgovora; njene pripombe je Komisija prejela z dopisom z dne 23. marca 2010. |
|
(4) |
Komisija je Španiji zastavila dodatna vprašanja z dopisoma z dne 19. februarja in 19. maja 2010, na katera so španski organi odgovorili z dopisoma z dne 22. marca in 31. maja 2010. |
|
(5) |
18. marca 2010 je Komisija z uradnim obvestilom v skladu s členom 258 PDEU sprožila postopek za ugotavljanje kršitev na podlagi dejstva, da je bil davek na elektronske komunikacije v nasprotju s členom 12 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (6), ki določa natančna pravila v zvezi z upravnimi pristojbinami, ki jih lahko države članice naložijo podjetjem, ki nudijo telekomunikacijske storitve ali omrežja. Preiskava državne pomoči ne posega v postopek za ugotavljanje kršitev. |
II. PODROBEN OPIS UKREPA
Sedanji sistem financiranja javne radiodifuzije v Španiji
|
(6) |
Sedanji sistem financiranja javne radiodifuzije v Španiji s strani RTVE, kakor je vzpostavljen z Zakonom 17/2006, je Komisija odobrila z odločbama leta 2005 in 2007 (7). Zakon 17/2006 pooblašča RTVE za opravljanje poslanstva javne storitve. Razdelek I tega zakona (zlasti člena 2 in 3) opredeljuje poslanstvo javne storitve RTVE in določa, da televizijske storitve nudi RTVE (Radio Televisión Española), radijske storitve pa RNE (Radio Nacional de España). Poglavje IV v razdelku II ureja pogoje finančnega in gospodarskega okvira, pod katerimi RTVE izvaja naloge javne storitve. Zlasti člen 33 določa, da RTVE prejema letna plačila iz proračuna kot nadomestilo za opravljanje nalog javne storitve. To nadomestilo pa ne presega neto stroškov javnih storitev, ki jih zagotavljata RTVE in RNE. Poglavje VI v razdelku II ureja zunanji nadzor, ki ga izvajajo parlament, avdiovizualni svet in Računsko sodišče. |
|
(7) |
Letni proračunski stroški za vodenje RTVE so znašali 1 177 milijonov EUR leta 2007, 1 222 milijonov EUR leta 2008 in 1 146 milijonov EUR leta 2009. V teh zadnjih letih je RTVE prejela nadomestilo za opravljanje javne službe v višini okoli 500 milijonov EUR na leto (2006: 575 milijonov; 2007: 433 milijonov; 2008: 500 milijonov; 2009, z že zmanjšanimi prihodki iz oglaševanja: 726 milijonov EUR). |
Reforma financiranja RTVE
|
(8) |
Zakon 8/2009 spreminja Zakon 17/2006 v zvezi z opredelitvijo poslanstva javne storitve in možnimi komercialnimi dejavnostmi RTVE. Poslanstvu javne storitve dodaja nove elemente, ki jih je Komisija odobrila leta 2005. Zlasti omejuje pridobivanje pravic za televizijsko razširjanje športnih dogodkov, ki so v splošnem interesu ali velikem interesu družbe, razen olimpijskih in paraolimpijskih iger, in sicer na 10 % celotnega letnega proračuna za zunanje dobave, nakupe in storitve (člen 9(1)(i)). Navaja obveznosti v zvezi s programi za otroke (člen 9(1)(d)) in omejuje premierno predvajanje filmov v produkciji glavnih mednarodnih producentov, v času največje gledanosti na 52 filmov na leto (člen 9(1)(m)). |
|
(9) |
Novi zakon zlasti določa, da bodo storitve oglaševanja, televizijske prodaje, sponzorstva in plačila za ogled (pay per view) kot viri prihodka ukinjene do konca leta 2009. Ti komercialni prihodki bodo nadomeščeni s sredstvi iz naslova obstoječih ali novih dajatev za komercialne radiotelevizije in telekomunikacijske operaterje. Španija pričakuje, da bo ukrep zmanjšal pritisk komercialnih operaterjev, zvišal njihove prihodke iz oglaševanja in odstranil potencialni vir izkrivljanja trga. RTVE bo kot vira komercialnih prihodkov obdržala zagotavljanje storitev tretjim strankam in prodajo lastne produkcije (skupaj okoli 25 milijonov EUR). |
|
(10) |
Doslej so letni prihodki iz oglaševanja znašali okoli 600 milijonov EUR (2007: 667 milijonov; 2008: 565 milijonov EUR). Zaradi ukinitve teh komercialnih prihodkov bodo neto stroški za storitve javne radiodifuzije RTVE skoraj enaki letnim proračunskim stroškom vodenja izvajalca storitev javne radiodifuzije. Zato namerava Španija nadomestiti izpad teh prihodkov z zvišanjem lastnega prispevka iz javnih sredstev do višine letnih proračunskih stroškov vodenja RTVE, zmanjšanega le za manjši znesek preostalih komercialnih prihodkov v višini 25 milijonov EUR, naveden v prejšnjem odstavku. |
|
(11) |
Člen 3(2) novega zakona za leti 2010 in 2011 predvideva največ 1 200 milijonov EUR celotnega letnega prihodka RTVE, za leta 2012 do 2014 največje zvišanje tega zneska za 1 % in za naslednja leta zvišanje, ki temelji na letnem indeksu cen življenjskih potrebščin. Pri določitvi teh zneskov je Španija ocenila, v primerjavi z letnimi proračunskimi stroški RTVE v prejšnjih letih, dodatne letne izdatke v višini 104 milijone EUR za zapolnitev programskega časa, ki je bil prej rezerviran za oglaševanje, z drugimi avdiovizualnimi produkcijami. |
Fiskalni ukrepi, povezani z reformo
|
(12) |
V skladu s proračunskim načrtovanjem Španije bo ta celoten znesek letnih prihodkov sestavljen iz dodelitev iz splošnega državnega proračuna v skladu s shemo, predvideno v Zakonu 17/2006, v višini okoli 500 milijonov EUR, kar je skladno z zneskom, prispevanim v prejšnjih letih, in iz novih prihodkov, ustvarjenih iz treh fiskalnih ukrepov, uvedenih ali spremenjenih s členi 4, 5 in 6 novega zakona:
|
|
(13) |
Člena 5 in 6 Zakona 17/2006 izrecno navajata, da se davki od komercialnih TV in telekomunikacijskih operaterjev pobirajo „za namene prispevanja k financiranju RTVE“. Poleg tega je v preambuli izrecno vzpostavljena ta povezava med novimi davki in finančnim nadomestilom za umik RTVE z oglaševalskega trga. |
|
(14) |
Če prihodki iz teh treh davčnih virov ne bi zadostovali za kritje vrzeli v višini 700 milijonov EUR med običajnim nadomestilom za opravljanje javne službe (500 milijonov EUR) in skupnimi stroški vodenja RTVE, ki so bili doslej kriti s komercialnimi prihodki, člen 2(2) Zakona 8/2009 določa, da se manjkajoča sredstva priskrbijo iz splošnega državnega proračuna, v skladu s členom 33 Zakona 17/2006, ki vladi nalaga kritje neto stroškov obveznosti opravljanja javne službe, ki jo ima RTVE. To pomeni, da bo financiranje neto stroškov javnih storitev, ki jih zagotavlja RTVE, v višini do največ 1 200 milijonov EUR, zagotovljeno ne glede na prihodke iz naslova davkov. |
|
(15) |
Španija je potrdila, da ni nujno, da se prispevki iz davkov, naloženih radiotelevizijam in telekomunikacijskim operaterjem, uporabljajo izključno za financiranje RTVE. Španija je določila najvišje zneske, ki se lahko ustvarijo z davki. Vsi presežni prihodki bodo dodeljeni splošnemu državnemu proračunu in jih je zato mogoče uporabiti za kritje drugih izdatkov. Poleg tega se lahko Španija do teh najvišjih zneskov odloči, kolikšen delež davka bo dejansko dodelila RTVE. Na primer, proračunsko načrtovanje za leto 2010 določa, da se RTVE dodeli manj kot polovica najvišjega možnega prispevka. |
Druge nove finančne določbe
|
(16) |
Za preprečitev prekomernega nadomestila člen 8 novega zakona predvideva rezervni sklad, v katerega se steka del prihodkov, dodeljenih s strani vlade, ki presega dejanske neto stroške obveznosti opravljanja javne službe. Ta rezerva je omejena na 10 % letnih proračunskih stroškov javne službe RTVE. Vsi prihodki, ki presegajo teh 10 %, se vrnejo v proračun. Rezervna sredstva se uporabijo za kritje morebitnih izgub iz prejšnjih let. Če se rezervna sredstva ne porabijo v roku štirih let, se povrnejo tako, da se nadomestilo za javne storitve naslednje leto ustrezno zniža. |
|
(17) |
V skladu s členi 37 in 39 do 41 Zakona 17/2006 zunanji nadzor s strani revizorjev, vladnega revizorskega urada, parlamenta, avdiovizualnega sveta in Računskega sodišča zagotavlja, da RTVE ne prejme nadomestila, ki bi presegalo dejanske neto stroške in 10-odstotna rezervna sredstva. Prihodki, ustvarjeni iz preostalih komercialnih dejavnosti, bodo zmanjšali nadomestilo za javne storitve (člen 7(1) Zakona 8/2009). |
Razlogi za sprožitev postopka
|
(18) |
V tem sklepu so analizirani tisti elementi sprememb obstoječega sistema financiranja RTVE, v zvezi s katerimi je Komisija izrazila dvome v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave. |
|
(19) |
Kot je navedla Komisija, je glavna značilnost sprememb financiranja RTVE in skoraj popolnega prenehanja komercialnih dejavnosti RTVE ta, da bo del prihodkov RTVE, ki je bil doslej ustvarjen s temi komercialnimi dejavnostmi, nadomeščen s prihodki, ki izhajajo iz davkov, uvedenih posebej v ta namen oziroma spremenjenih v ta namen. Jasna sklicevanja v Zakonu 8/2009 kažejo, da je bila višina davkov določena z namenom prispevanja določenega pričakovanega deleža financiranju RTVE. Ta povezava med financiranjem in prihodki od novih davkov kaže na to, da so davki zajamčeni za pomoč RTVE, saj so prihodki od teh davkov nujno dodeljeni financiranju pomoči za RTVE in imajo neposreden vpliv na znesek pomoči. |
|
(20) |
Sodišče je že večkrat razsodilo, da mora Komisija tam, kjer je način financiranja sestavni del ukrepa, nujno upoštevati tudi ta način, ko presoja o ukrepu pomoči (8). Če se izkaže, da je dajatev, posebej namenjena financiranju pomoči, v nasprotju z drugimi določbami Pogodbe, Komisija sheme pomoči, katere sestavni del je ta dajatev, ne more razglasiti za združljivo z notranjim trgom. Posledično je lahko zaradi načina financiranja ukrepa pomoči celotna shema pomoči nezdružljiva z notranjim trgom. |
|
(21) |
Zato je Komisija izrazila dvome, da novi davki tvorijo sestavni del ukrepa. Če ga tvorijo, mora Komisija oceniti njihovo združljivost s Pogodbo, imeli pa bi vpliv na splošno zakonitost sheme pomoči. Ta zaskrbljenost se zdi upravičena, zlasti zaradi dejstva, da Komisija dvomi v združljivost novih davkov, naloženih podjetjem, ki zagotavljajo fiksno telefonijo, mobilno telefonijo in storitve dostopa do interneta, z Direktivo 2002/20/ES (9). |
|
(22) |
Drugo vprašanje, v zvezi s katerim je Komisija izrazila dvome, je, ali je Španija po reformi sistema financiranja vzpostavila zadostne zaščitne ukrepe zoper morebitno prekomerno nadomestilo. Odprava oglaševanja lahko vpliva na stroške izdajatelja televizijskega programa, in sicer zato, ker je njegov program manj odvisen od komercialnih zahtev. |
|
(23) |
Poleg tega bi moral sistem financiranja RTVE zagotoviti ustrezen postopek predhodnega ocenjevanja, ali nove storitve javne radiodifuzije RTVE izpolnjujejo bistvene pogoje Protokola Amsterdamske pogodbe (10). Na podlagi informacij, ki jih je predložila Španija, Komisija ni mogla preveriti, ali ima Španija že vzpostavljen tak mehanizem. |
III. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK
|
(24) |
Pripombe je poslalo 15 zainteresiranih strank, in sicer komercialne radiotelevizije (TF1 in ACT – Združenje komercialnih televizij v Evropi), operaterji plačljive televizije (DTS, Canal Satélite), ponudniki telefonskih in internetnih storitev (redtel, ONO, AETIC), operaterji kabelskih omrežij (Cable Europe) in oglaševalci. Nekateri niso želeli biti imenovani. |
|
(25) |
Večina pritožb se je nanašala na nezakonitost novih davkov, ki bodo po njihovem mnenju izkrivljali konkurenco med javnimi in zasebnimi televizijami, neplačljivimi in plačljivimi televizijami oziroma med operaterji, ki ponujajo samo telekomunikacijske storitve, in drugimi operaterji telekomunikacijskih storitev, ki nudijo tudi avdiovizualne storitve. Zainteresirane stranke so izrazile tudi dvome v zvezi z združljivostjo davka na elektronske komunikacije s členom 12 Direktive o odobritvi 2002/20/ES (11). |
|
(26) |
Izdajatelji televizijskega programa in ponudniki internetnih storitev so podvomili tudi v združljivost opredelitve opravljanja javne službe RTVE. Opredelitev naj bi bila premalo natančna in preveč velikodušna, kar se tiče pridobivanja pravic za televizijsko razširjanje posebnih športnih dogodkov ali filmov v produkciji glavnih mednarodnih producentov. Zlasti TF1 je trdil, da ni vzpostavljenega predhodnega preskusa za uvedbo pomembnih novih javnih storitev RTVE. |
|
(27) |
V zvezi z možno zajamčenostjo davka za pomoč so izdajatelji televizijskega programa in ponudniki internetnih storitev trdili, da bi prihodek od novih davkov imel neposreden vpliv na pomoč. Zlasti so izrazili zaskrbljenost, da bi zvišanje davčnih prihodkov lahko vodilo do nadomestila za RTVE, ki bi presegalo neto stroške zagotavljanja javne storitve. |
|
(28) |
V zvezi s sorazmernostjo pomoči so različni televizijski in internetni operaterji videli nevarnost prekomernega nadomestila. Proračunsko načrtovanje za RTVE v višini 1 200 milijonov EUR, kot ga določa Zakon 8/2009, ne bi temeljilo na pravilnem izračunu neto stroškov javne storitve. Sedanji letni proračunski stroški RTVE bi bili samovoljna podlaga. Ne bi razlikovali med komercialnimi dejavnostmi in dejavnostmi javne službe. Zlasti načrtovanje ne bi upoštevalo prihrankov stroškov, ki bi bili doseženi z ukinitvijo oglaševanja, saj za programe ne bi bilo več treba pridobivati velikega števila gledalcev. Zato bi bila produkcija, kot je to pri umetniških programih, cenejša. Drugi pa so izrazili strah, da bi RTVE več denarja porabila za programe visoke vrednosti. |
|
(29) |
Morebitno prekomerno nadomestilo vidijo tudi v dejstvu, da bi izgube RTVE zaradi ukinitve oglaševanja v celoti kril državni proračun. To nadomestilo bi se izračunalo na podlagi prejšnjih let, medtem ko bi bili leta 2010 zaradi gospodarske krize komercialni prihodki nižji, s tem pa tudi celotni prihodki RTVE. Ne bi bilo pravično, če bi RTVE z ukinitvijo dvojnega financiranja pridobila zagotovljen prihodek, neodvisen od različnih komercialnih prihodkov. |
|
(30) |
Izdajatelji televizijskega programa so tudi podvomili v obstoj učinkovitega sistema proračunskega nadzora za zagotovitev, da se z javnimi sredstvi krijejo samo neto stroški zagotavljanja javne službe. |
IV. PRIPOMBE ŠPANIJE
|
(31) |
V uvodu Španija nasprotuje dejstvu, da v tem postopku Komisija ocenjuje vprašanja sorazmernosti in predhodnega preskusa za pomembne nove storitve. Ta vprašanja bi bila del obstoječe sheme financiranja RTVE, kot jo je Komisija odobrila leta 2005 in 2007. Odločitev o sprožitvi v tem postopku pa temelji na opredelitvi reforme sistema financiranja kot nove pomoči v smislu člena 1(c) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (12). Element „nove pomoči“ bi bil omejen na reformo financiranja z uvedbo novih davkov in ne bi spreminjal drugih elementov obstoječe sheme ali na njih vplival. Ti drugi elementi bi torej bili še vedno obstoječa pomoč in jih Komisija v tem postopku ne bi smela oceniti. |
|
(32) |
V zvezi z vprašanjem zajamčenosti davka Španija navaja, da novi davki ne bi tvorili sestavnega dela pomoči in ne bi imeli neposrednega vpliva na znesek pomoči. Španija je poudarila, da so v skladu s členom 2(2) Zakona 8/2009, ki se bere skupaj s členom 33 Zakona 17/2006, edini dejavnik za določanje zneska javnega financiranja RTVE neto stroški javne službe, ne glede na višino prihodkov, ustvarjenih z davki. Načrtovani stroški javne službe ne upoštevajo prihodkov, ustvarjenih z davki, temveč temeljijo na stroških te službe v prejšnjih letih. |
|
(33) |
Španija je potrdila, da prispevek od davkov za radiotelevizije in telekomunikacijske operaterje ni zgolj usmerjen k RTVE. Prihodki od davkov bodo preneseni na splošni državni proračun (državna blagajna), iz katerega bodo izvršena vsa plačila za RTVE. Španija je določila najvišje zneske za prispevek od davkov. Vsi presežni prihodki bodo dodeljeni splošnemu državnemu proračunu in se zato lahko rezervirajo za druge namene. Poleg tega se lahko Španija do teh najvišjih zneskov odloči, kolikšen delež davka bo dejansko dodelila RTVE. Proračunsko načrtovanje za leto 2010 na primer določa, da se RTVE dodeli manj kot polovica najvišjega možnega prispevka. |
|
(34) |
Španija vztraja, da prihodki od novih davkov, ki bi bili višji oziroma nižji od pričakovanih, ne bi vodili do sprememb v načrtovanih zneskih za nadomestilo za javne storitve. Če prihodki iz novih davčnih virov ne bi zadostovali za kritje finančne vrzeli, ki je posledica ukinitve oglaševanja, bi to vrzel krila sredstva iz splošnega državnega proračuna, v skladu s členom 33 Zakona 17/2006. Vsak presežek prihodkov bo dodeljen splošnemu proračunu. Poleg tega bi bil vsak presežek prihodkov nad pragom 1 200 milijonov EUR, določenim s členom 3(2) Zakona 8/2009, prenesen v javno blagajno. Zato načrtovano splošno financiranje poslanstva javne storitve RTVE ne bi bilo odvisno od zneska posebnih davčnih prihodkov, temveč bi bilo v vsakem primeru zagotovljeno s splošnim državnim proračunom. |
|
(35) |
V zvezi s sorazmernostjo pomoči Španija navaja, da bi bilo načelo kritja neto stroškov zagotovljeno. V skladu s členom 33(1) Zakona 17/2006, kakor je bil spremenjen z Zakonom 8/2009, so neto stroški edini parameter za določitev učinkovitega zneska pomoči. V skladu s členoma 2(2) in 8(2) Zakona 8/2009 splošni državni proračun nadomešča morebitne nezadostne davčne prihodke, vsi presežki prihodkov pa se dodelijo državnemu proračunu, razen morebitnega prekomernega nadomestila v višini 10 % letnih proračunskih stroškov, predvidenega v členu 8(1) in (2). |
|
(36) |
V zvezi s primernostjo letnega proračunskega načrtovanja v višini 1 200 milijonov EUR za prihodnja leta Španija meni, da ni delovala samovoljno. Ta znesek temelji na letnih proračunskih stroških RTVE med opravljanjem obveznosti javne službe. Te obveznosti niso bile spremenjene na način, da bi bilo možno pričakovati nižje stroške; nasprotno, pritožniki so prezrli dejstvo, da mora RTVE vložiti 104 milijone EUR v dodatno produkcijo za zapolnitev programskega časa, ki se je sprostil zaradi ukinitve oglaševanja. |
|
(37) |
Ne bi bilo pravilno domnevati, da RTVE zaradi ukinitve oglaševanja ne bi bilo treba privabljati velikega števila gledalcev ter bi zato lahko znižala stroške produkcije in ponudila manj privlačne programe. Za učinkovito izvajanje svojega poslanstva bi bila RTVE v skladu s poslanstvom javne službe dolžna ohranjati prepoznavno in pomembno prisotnost ter doseg gledalcev med televizijskimi kanali. |
|
(38) |
V skladu s členom 37 Zakona 17/2006 bi bil učinkovit naknadni proračunski nadzor zagotovljen z notranjo revizijo, pregledom s strani vladnega revizorskega urada in zunanjo revizijo s strani zasebnega revizorskega podjetja (KPMG). Poleg tega v skladu s členoma 39 in 40 tega zakona parlament in avdiovizualni svet nadzirata izpolnjevanje poslanstva javne službe RTVE in njen letni računovodski izkaz. RTVE je tudi predmet pregleda Računskega sodišča. |
|
(39) |
V zvezi z obstojem predhodnega nadzora za uvedbo pomembnih novih storitev je Španija navedla, da je ta postopek vzpostavljen s členom 41(3) Splošnega zakona 7/2010 z dne 31. marca 2010 o avdiovizualnih komunikacijah (13). Ta predhodni nadzor, ki sestoji iz javnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, objave rezultatov posvetovanja in ocene celotnega vpliva vsake nove storitve na trg, je bil zaupan neodvisnemu španskemu nadzornemu in regulativnemu organu za javno radiotelevizijo, Consejo Estatal de Medios Audiovisuales. Španija je nadalje navedla, da namerava do 1. novembra 2010 z RTVE podpisati programsko pogodbo (contrato-programa), ki bo opredelila, kaj je pomembna nova storitev. V skladu z osnutkom te programske pogodbe pomembna nova storitev pomeni ponudbo nove storitve, ki se jasno razlikuje od že vzpostavljenih storitev in jo je mogoče obravnavati kot referenčni trg proizvodov, z možnostjo vpliva na trg, zlasti v smislu vpliva na povpraševanje. |
V. OCENA UKREPA POMOČI
Prisotnost pomoči v smislu člena 107(1) PDEU
|
(40) |
V skladu s členom 107(1) PDEU je v zvezi s pomočjo, ki jo dodeli država članica, vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. |
|
(41) |
Finančni viri, vključeni v španski sistem financiranja RTVE, se stekajo v splošni državni proračun in se posledično iz njega tudi črpajo. Pomenijo neposredni prenos državnih sredstev na določeno podjetje, ki pa njegovim konkurentom niso na voljo. Zato RTVE uživa selektivno prednost. |
|
(42) |
Kljub temu je Španija v pripombah, predloženih pred sprožitvijo postopka, trdila, da reforma ne prizadene trgovine med državami članicami, saj RTVE ne deluje zunaj Španije. Vendar če državna finančna pomoč okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji v trgovini znotraj Unije, se šteje, da zadevna pomoč vpliva na trgovino, četudi se upravičeno podjetje ne ukvarja z izvozom (14). Podobno, kadar država članica odobri pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s storitvenimi in distribucijskimi dejavnostmi, ni nujno, da upravičenec deluje zunaj svoje države članice, da bi pomoč vplivala na trgovino v Uniji (15). |
|
(43) |
Ob upoštevanju tega načela sporočili Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije iz leta 2001 in 2009 pojasnjujeta, da se „lahko na splošno šteje, da financiranje javne radiotelevizije vpliva na trgovino med državami članicami … To je stališče glede nakupa in prodaje programskih pravic, ki se običajno dogajata na mednarodni ravni … Poleg tega lahko lastniška struktura komercialnih radiotelevizij sega v več kot eno državo članico“ (16). |
|
(44) |
RTVE je dejavna na mednarodnih trgih (prodaja programov in nakup pravic za televizijsko razširjanje). Prek Evropske zveze za radiodifuzijo si izmenjuje televizijske programe in sodeluje v sistemu Evrovizije (17). Poleg tega RTVE pri pridobivanju in prodaji pravic za televizijsko razširjanje neposredno konkurira komercialnim radiotelevizijam, ki so dejavne na nacionalnem in mednarodnem radiodifuzijskem trgu in ki imajo mednarodno lastniško strukturo. Zato konkurenci na španskem trgu, celo brez komercialnih dejavnosti, ki jih je RTVE izvajala do avgusta 2009, grozi izkrivljanje zaradi pomoči, dodeljene RTVE na način, ki bi lahko vplival na trgovino med državami članicami. Komisija je to že navedla v odločbah E 8/2005 in NN 8/07. |
|
(45) |
Komisija je tudi obravnavala možnost, da bi se ukrepi financiranja obravnavali zgolj kot nadomestilo za obveznosti opravljanja javne službe, ki RTVE ne bi zagotavljalo finančne prednosti v smislu odločbe Sodišča v zadevi Altmark (18). RTVE je podjetje, pooblaščeno za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, storitev javne radiodifuzije. Državni ukrepi, ki so nadomestilo za neto dodatne stroške storitev splošnega gospodarskega pomena, niso državna pomoč, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ta sodba. Prvič, upravičeno podjetje mora učinkovito izvajati obveznosti javne službe, te obveznosti pa morajo biti jasno opredeljene; drugič, parametri, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, morajo biti predhodno določeni na nepristranski in pregleden način; tretjič, nadomestilo ne sme presegati zneska, nujno potrebnega za kritje vseh ali le dela stroškov, ki nastanejo pri opravljanju obveznosti javne službe, ob upoštevanju zadevnih prihodkov in razumnega dobička za opravljanje teh obveznosti; četrtič, če podjetje, ki naj bi izvajalo obveznosti javne službe, ni izbrano v postopku javnega naročila, ki omogoča izbiro ponudbe, zmožne zagotavljati zadevne storitve javnosti po najnižjih stroških, je treba višino nadomestila določiti na podlagi analize stroškov, ki bi nastali, če bi te obveznosti izvajalo običajno podjetje, ki je dobro upravljano in ustrezno opremljeno s potrebnimi sredstvi za izpolnjevanje zahtev javne službe. |
|
(46) |
Če javne subvencije, ki so dodeljene podjetjem, katerih izrecna naloga je izvajanje obveznosti javne službe, za nadomestilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh obveznosti, niso skladne z vsemi temi pogoji, takšne subvencije spadajo v področje uporabe člena 107(1) PDEU in jih je treba obravnavati kot državno pomoč v smislu te določbe (19). |
|
(47) |
Oseba javnega prava RTVE je bila pooblaščena za izvajanje storitev javne radiotelevizije, kot je opredeljeno v zakonih 17/2006 in 8/2009. Vendar pa je bila RTVE za javno radiotelevizijo imenovana z zakonom in ne z javnim razpisom. Poleg tega španski organi niso določili višine potrebnega nadomestila na podlagi analize stroškov, ki bi nastali v običajnem podjetju, dobro upravljanem in opremljenem, pri izvajanju teh obveznosti. Višina je določena letno na podlagi tekočih neto stroškov, brez uporabe primerjave z dobro upravljanim podjetjem. Parametri, na podlagi katerih bi se izračunalo nadomestilo, niso bili določeni vnaprej na nepristranski in pregleden način. Zato niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa Sodišče, ukrepi, ki so predmet presoje, pa so državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU (20). |
Ocena obstoječe narave pomoči ukrepov
|
(48) |
Španija novega ukrepa pomoči ni priglasila. Španija trdi, da ukrep ne bi pomenil vsebinske spremembe obstoječe sheme pomoči, kakor je spremenjena v skladu z odločbo Komisije v zadevi E 8/2005 v smislu člena 108(3) PDEU, in zato ne bi pomenil nove pomoči, ki jo je treba priglasiti. |
|
(49) |
V skladu s členom 1(c) Uredbe (ES) št. 659/1999 „nova pomoč“ pomeni vsako pomoč, ki ni obstoječa pomoč, vključno s spremembami obstoječe pomoči. V skladu s členom 4 izvedbene uredbe (ES) št. 794/2004 se niti preoblikovanje obstoječe pomoči povsem formalne ali upravne narave, ki ne more vplivati na ocenjevanje združljivosti ukrepa pomoči z notranjim trgom, niti povečanje začetnega proračuna obstoječe sheme pomoči do 20 % ne šteje za spremembo obstoječe pomoči. |
|
(50) |
Da bi sprememba obstoječe sheme pomenila „novo pomoč“, mora biti sprememba sistema vsebinska, tj. osnovne značilnosti sistema morajo biti spremenjene, kot bi na primer veljalo, če bi se spremenili zastavljeni cilj, osnova za dajatev, osebe ali organi, ki jih shema zadeva, ali na splošno vir financiranja (21). V zadevnem primeru so bili viri financiranja RTVE vsebinsko spremenjeni. Novi viri financiranja tudi pomenijo, da je financiranje, povezano z oglaševanjem (ki ni bilo pomoč), zdaj prevzela država (kar je pomoč). To veliko povečanje zneska pomoči in prehod z dvojnega na enojni sistem financiranja sta jasna znaka, da gre za novo pomoč. |
|
(51) |
Če člen 1(c) postopkovne uredbe navaja, da je treba spremembe obstoječe pomoči obravnavati kot novo pomoč, ta določba pomeni, da „ni spremenjena obstoječa pomoč tista, ki se šteje za novo pomoč, temveč le sprememba kot taka, ki jo je mogoče obravnavati kot novo pomoč“, kot je Sodišče prve stopnje poudarilo v zadevi Gibraltar (22). Določba v nadaljevanju navaja: „Prvotna shema [se] spremeni v novo shemo pomoči samo takrat, ko sprememba vsebinsko vpliva na prvotno shemo. Vsebinske spremembe ni, ko se nova prvina lahko jasno loči od prvotne sheme“ (23). |
|
(52) |
Iz te sodne prakse in zakonodaje sledi, da spremembe, ki ne vplivajo na oceno združljivosti ukrepa pomoči, prav tako ne morejo vplivati na predmet pomoči in zato ne spreminjajo uvrstitve ukrepa med obstoječo pomoč. Po drugi strani pa, če sprememba vpliva na predmet pomoči, vendar ne v obsegu, ki zahteva novo oceno njenih drugih elementov, je to spremembo mogoče oceniti na neodvisni osnovi, brez sklicevanja na druge elemente sheme. V tem primeru je samo sprememba tista, ki je predmet obveznosti priglasitve in pregleda s strani Komisije. |
|
(53) |
Trije fiskalni ukrepi, ki jih uvajajo ali spreminjajo členi 4, 5 in 6 Zakona 8/2009, so ločeni od obstoječe sheme za financiranje RTVE. Čeprav lahko novi viri financiranja vplivajo na zakonitost sheme kot take, pa ne vplivajo na oceno drugih elementov pomoči za RTVE ali na učinek, ki ga lahko ima pomoč na trg. |
|
(54) |
Novi elementi pomoči, torej novi davki, lahko tvorijo novo pomoč zato, ker ne spadajo v nobenega od primerov, ki jih predvideva člen 1(b) Uredbe (ES) št. 659/1999. Dejansko so vzpostavljeni z zakoni, odobrenimi po začetku veljavnosti Pogodbe, niso posamezni ukrep pomoči, dodeljen v okviru odobrene sheme pomoči, niso bili odobreni na podlagi člena 4(6) Uredbe (ES) št. 659/1999, niso bili dodeljeni deset let pred prvim ukrepom Komisije in, nenazadnje, veljajo za sektorje, ki so bili v času začetka veljavnosti ukrepov odprti za konkurenco. Drugič, četudi priznamo kot hipotezo španski argument, da jih je treba obravnavati kot spremembo obstoječe sheme financiranja, se zdi, da način dodatnega financiranja RTVE pomeni vsebinsko spremembo obstoječe sheme financiranja glede vira financiranja. Obstoječa shema ni vsebovala posebnih dajatev, ki naj bi se pobirale v korist RTVE, zakonitost tega pa lahko vpliva na združljivost celotne pomoči. |
|
(55) |
Kot je bilo navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, so spremembe v financiranju RTVE Komisiji vzbudile dvome v zvezi z njihovim vplivom na celotno združljivost financiranja RTVE s Pogodbo in terjale dodatno oceno s strani Komisije. Zato bi bilo treba te spremembe uradno priglasiti Komisiji. Kot je navedeno zgoraj, razvrstitev nove pomoči velja samo za spremembo kot tako. Zato je Komisija sprožila postopek samo zato, da bi ocenila kakovost teh sprememb in njihov vpliv na združljivost pomoči. |
Združljivost pomoči
Opredelitev opravljanja javne službe RTVE in pooblastitev
|
(56) |
Komisija ocenjuje pomoč za javne radiotelevizije v obliki nadomestila za izpolnjevanje pooblastila za izvajanje javne službe v skladu s členom 106(2) PDEU na podlagi meril, določenih v Sporočilu Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije iz leta 2001 (Sporočilo o radiodifuziji iz leta 2001) (24). V skladu s Sporočilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za ovrednotenje nezakonite državne pomoči, in odstavkom 100 Sporočila o radiodifuziji iz leta 2009 to velja samo v primeru nepriglašene nove pomoči, če je bila nova pomoč dodeljena po objavi Sporočila 27. oktobra 2009. V zadevnem primeru pa je bil sistem nove pomoči uveden z začetkom veljavnosti zakona 1. septembra 2009. Zato bo nova shema financiranja ocenjena na podlagi Sporočila iz leta 2001 in na podlagi kasnejše prakse odločanja Komisije (25). |
|
(57) |
Da se za ukrep lahko uporabi odstopanje iz člena 106(2), morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
|
(58) |
V posebnem primeru javne radiotelevizije je treba zgoraj navedeni pristop prilagoditi ob upoštevanju obrazložitvenih določb Protokola Amsterdamske pogodbe, ki se nanaša na „poslanstvo javne storitve, ki jo podeli, opredeli in organizira vsaka država članica“ (opredelitev in pooblastitev), in določa odstopanje od pravil Pogodbe v primeru financiranja storitev javne radiotelevizije „kadar je tako financiranje dodeljeno zavodom za radiodifuzijo za izpolnjevanje poslanstva javne storitve … in … ne vpliva na pogoje trgovanja in konkurence v Skupnosti v tolikšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pri čemer se upošteva poslanstvo javne storitve“ (sorazmernost) (27). |
|
(59) |
Komisija je v svoji odločbi o financiranju RTVE v zadevah E 8/2005 in NN 8/07 opredelitev opravljanja javne službe v Zakonu 17/2006 označila kot združljivo s členom 106(2) PDEU. Člen 9 Zakona 8/2009 vpliva na to opredelitev, saj dodaja dodatne obveznosti in omejitve glede vsebine radiodifuzije RTVE. Merilo ustrezne opredelitve pooblastila za izvajanje javne službe je zato še vedno izpolnjeno. Poleg tega lahko umik RTVE s trga televizijskega oglaševanja prispeva h krepitvi poslanstva javne službe, saj bodo programi manj odvisni od komercialnih zahtev in nihanja komercialnih prihodkov. |
|
(60) |
Iz tega razloga Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka ni izrazila dvomov v zvezi s temi vidiki financiranja RTVE. |
Izbira financiranja RTVE
|
(61) |
Osrednja značilnost sprememb v financiranju RTVE je skoraj popolno prenehanje komercialnih dejavnosti, prehod s sistema „dvojnega financiranja“, ki je združeval javna sredstva in prihodke iz komercialnih dejavnosti, na sistem „enojnega financiranja“, kjer se radiodifuzija financira izključno oziroma skoraj izključno z javnimi sredstvi, v skladu z razlikovanjem iz odstavka 45 Sporočila o radiodifuziji iz leta 2001. Države članice lahko same izberejo, ali in kako bodo združevale različne vire financiranja. Vendar pa del prihodkov RTVE, ki je doslej izviral iz komercialnih dejavnosti, ne bo preprosto nadomeščen s financiranjem iz španskega splošnega državnega proračuna v skladu s členom 33 Zakona 17/2006. To nadomestitev bo spremljala uvedba ali sprememba nekaterih davkov, katerih namen je ustvariti potrebne prihodke. |
|
(62) |
Povezava, vzpostavljena med financiranjem in prihodki iz novih davkov, nakazuje, da se zdi, da so prihodki iz davkov dodeljeni za financiranje pomoči za RTVE in da imajo neposreden vpliv na znesek pomoči. Če se izkaže, da je dajatev, posebej namenjena financiranju pomoči, v nasprotju z drugimi določbami Pogodbe, Komisija sheme pomoči, katere sestavni del je ta dajatev, ne more razglasiti za združljivo z notranjim trgom. Posledično je lahko zaradi načina financiranja ukrepa pomoči celotna shema pomoči nezdružljiva z notranjim trgom. Zato je, kot je določeno v uvodnih izjavah 21, 22 in 23 zgoraj, treba oceniti, ali novi sistem financiranja dejansko jamči davke za pomoč in ali mora zato Komisija učinke novih davkov vključiti v analizo državne pomoči. |
|
(63) |
Vendar pa mora biti davek, da se lahko šteje za sestavni del ukrepa pomoči, zajamčen za financiranje pomoči v smislu, da se prihodki od davka nujno dodelijo za financiranje pomoči in imajo neposreden vpliv na znesek pomoči (28). |
|
(64) |
Ti pogoji v zadevnem primeru niso izpolnjeni. Kot je potrdila Španija, je višina pomoči za RTVE določena samo na podlagi potreb RTVE po financiranju in ocenjenih neto stroškov zagotavljanja storitve javne radiodifuzije. Finančna sredstva, ki jih prejme RTVE, so dejansko in zakonsko neodvisna od prihodkov iz davkov, saj je takšno financiranje odvisno samo od neto stroškov obveznosti javne službe. Na eni strani prihodki, ustvarjeni z davki in namenjeni financiranju RTVE, ne morejo presegati neto stroškov obveznosti javne službe (vsi zneski, ki presegajo neto stroške javne službe, se vrnejo v splošni državni proračun). Na drugi strani pa se bo, ko bodo neto stroški obveznosti javne službe presegali prihodke, ustvarjene z davki, vrzel zapolnila s prispevki iz splošnega državnega proračuna. Prihodki iz novih davkov, višji ali nižji od pričakovanih, ne bodo povzročili sprememb predvidenih zneskov. Če prihodki iz novih davčnih virov ne bi zadostovali za kritje finančne vrzeli, ki je posledica ukinitve oglaševanja, bi to vrzel krila sredstva iz splošnega državnega proračuna v skladu s členom 33 Zakona 17/2006. Vsak presežek prihodkov bo dodeljen splošnemu proračunu. Zato načrtovano splošno financiranje poslanstva javne storitve RTVE ne bo odvisno od zneska posebnih davčnih prihodkov, temveč bo v vsakem primeru zagotovljeno s splošnim državnim proračunom. |
|
(65) |
Dejstvo, da je povezava med davki in namenom, za katerega so bili uvedeni, navedena v obrazložitvenem memorandumu in tudi v samem zakonu, te ugotovitve ne spreminja. Besedilo v zakonu („za namene prispevanja k financiranju RTVE“) ne opredeljuje kakovosti povezave med davki in pomočjo. |
|
(66) |
V skladu s tem Komisija zaključuje, da trije davčni ukrepi, opisani v uvodni izjavi 14, niso sestavni del pomoči. Njihova zakonitost ne vpliva na združljivost pomoči za RTVE. Prav tako za oceno državne pomoči niso pomembne pripombe zainteresiranih strank v zvezi z njihovo zakonitostjo. Zato postopek za ugotavljanje kršitev, ki poteka v zvezi z davkom na elektronske komunikacije zaradi domnevne kršitve člena 12 Direktive o odobritvi 2002/20/ES, ne vpliva na ta sklep. |
Sorazmernost ukrepa
|
(67) |
V zvezi s sorazmernostjo nadomestila, tako da to krije samo neto stroške izvajanja obveznosti javne službe RTVE, novi zakon predvideva, da se vsi prihodki RTVE, ki presegajo neto stroške javne službe in dodatnih 10 % rezervnih sredstev, stekajo nazaj v splošni državni proračun. 10-odstotni presežek se lahko hrani v rezervnem skladu za kritje morebitnega prenizkega nadomestila v prejšnjih letih ali izrednih stroškov, vse do obdobja štirih let. Ta mehanizem za preprečevanje neupravičenega prekomernega nadomestila je v skladu s prakso Komisije (29). |
|
(68) |
Da bi zagotovile sorazmernost pomoči, morajo države članice vzpostaviti tudi ustrezen mehanizem za reden in učinkovit nadzor uporabe javnih sredstev za opravljanje javne službe (30) in jamstvo, da je letno javno financiranje omejeno na neto stroške obveznosti izvajanja javne službe (31). Španija ohranja svoj sistem zunanjega nadzora, uveden z Zakonom 17/2006, kot je opisano zgoraj in odobreno s strani Komisije v Odločbi E 8/2005, kar omogoča določitev neto stroškov storitev javne radiotelevizije. |
|
(69) |
Ker lahko ukinitev oglaševanja vpliva na stroške radiotelevizije, saj je njen program manj odvisen od komercialnih zahtev, je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka pozvala Španijo in druge zainteresirane stranke, naj predložijo pripombe o mehanizmu financiranja, da bi lahko ovrgla možnost prekomernega nadomestila. |
|
(70) |
Zainteresirane stranke so izrazile zaskrbljenost v zvezi z verjetnostjo prekomernega nadomestila za RTVE. Proračunsko načrtovanje za RTVE v višini 1 200 milijonov EUR ne bi temeljilo na pravilnem izračunu neto stroškov javne storitve. Ne bi razlikovalo med komercialnimi dejavnostmi in dejavnostmi javne službe in ne bi upoštevalo prihrankov zaradi ukinitve oglaševanja, saj cilj programov ni več privabljanje velikega števila gledalcev in njihova produkcija je zato lahko cenejša. Poleg tega bi se celotno nadomestilo za izgubo oglaševalskih prihodkov izračunalo na podlagi prejšnjih let, medtem ko bi bili leta 2010 zaradi gospodarske krize komercialni prihodki nižji, s tem pa tudi celotni prihodki RTVE. Ne bi bilo pravično, če bi RTVE z ukinitvijo dvojnega financiranja pridobila zagotovljen prihodek, neodvisen od različnega komercialnega prihodka. Zainteresirane stranke so izrazile tudi zaskrbljenost glede proračunskega nadzora. |
|
(71) |
Vendar pa je Španija dokazala, da je proračunsko načrtovanje v skladu z letnimi proračunskimi stroški RTVE v prejšnjih letih in da ni razloga za domnevanje, da bi zdaj ali v bližnji prihodnosti zgolj zaradi ukinitve oglaševanja nastali večji prihranki. RTVE bo še naprej morala privabljati veliko število gledalcev, ukinitev oglaševanja pa bo ustvarila potrebo po dodatnih produkcijah, ki jih bo treba financirati. V primerjavi z zneski iz prejšnjih let (1 177 milijonov EUR leta 2007, 1 222 milijonov EUR leta 2008 in 1 146 milijonov EUR leta 2009) in ob upoštevanju dodatnih stroškov produkcij (104 milijone EUR), potrebnih za zapolnitev programskega časa zaradi ukinitve oglaševanja, in preostalih komercialnih prihodkov (ocenjenih na zgolj 25 milijonov EUR), se zdi največ 1 200 milijonov EUR za proračunsko načrtovanje stroškov utemeljen in razumen znesek za letne proračunske stroške nadomestila za javne storitve. Poleg tega načelo nadomestila za dejanske neto stroške javne radiotelevizije nujno vključuje zaščito pred spremembami v prihodkih na oglaševalskem trgu. |
|
(72) |
V zvezi s proračunskim nadzorom je Španija izpostavila obstoječe mehanizme kontrol, že vzpostavljene z Zakonom 17/2006, kot je opisano v uvodni izjavi 38 zgoraj. Za zagotovitev, da državna pomoč ne presega neto stroškov poslanstva javne storitve, je v skladu s členom 37 Zakona 17/2006 zagotovljen učinkovit naknadni proračunski nadzor, in sicer z notranjo revizijo, javnim pregledom s strani vladnega revizorskega urada in zunanjo revizijo s strani zasebnega revizorskega podjetja. Poleg tega v skladu s členoma 39 in 40 tega zakona parlament in avdiovizualni svet nadzirata izpolnjevanje poslanstva javne službe RTVE in njen letni računovodski izkaz. RTVE je tudi predmet pregleda Računskega sodišča. Pripombe zainteresiranih strank ne dajejo nobenega razloga za domnevo, da se ta sistem ne uporablja pravilno. |
|
(73) |
Komisija meni, da ni nobenih znakov, da bo predvideno letno nadomestilo za obveznost javne službe RTVE preseglo znesek, ki ga je mogoče razumno oceniti kot strošek te storitve, oziroma da bo nadomestilo sčasoma preseglo neto stroške javne službe. |
Diverzifikacija avdiovizualnih storitev
|
(74) |
Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka Španijo vprašala, ali ima ustrezen postopkovni okvir za predhodno oceno, ali so nove avdiovizualne storitve javne radiotelevizije RTVE v skladu z bistvenimi pogoji Protokola Amsterdamske pogodbe (tako imenovan predhodni nadzor) (32). Informacije, ki jih je doslej predložila Španija, Komisiji niso omogočile preverjanja, ali Španija že ima takšen mehanizem. Komisija se strinja s trditvijo Španije, da je bil načeloma ta element financiranja RTVE predmet odločb iz leta 2005 in 2007, ki sta se nanašali na celoten sistem financiranja RTVE. Komisija se nadalje strinja, da na sistem ni vplivala uvedba novih dajatev, ki so podlaga za ta postopek. |
|
(75) |
Vendar pa je po informacijah, ki jih je predložila Španija, člen 41(3) Zakona 7/2010 (33) vzpostavil takšen postopek ter neodvisni španski nadzorni in regulativni organ za javno radiotelevizijo Consejo Estatal de Medios Audiovisuales pooblastil za izvajanje tega nadzora, ki sestoji iz javnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, objave rezultatov posvetovanja in ocene celotnega vpliva vsake nove storitve na trg. Vendar ta zakon ne vsebuje opredelitve, kaj je pomembna nova storitev. Države članice morajo vzpostaviti zadevna merila (34). Španija je navedla, da namerava najpozneje do 1. novembra 2010 z RTVE podpisati programsko pogodbo (contrato-programa), ki bo vsebovala takšno opredelitev. V skladu z osnutkom te programske pogodbe pomembna nova storitev pomeni ponudbo nove storitve, ki se jasno razlikuje od že vzpostavljenih storitev, ki jih je mogoče obravnavati kot upoštevani trg proizvodov, z možnostjo vpliva na trg, zlasti v smislu vpliva na povpraševanje. |
|
(76) |
Španija je tako izpolnila obveznost uvedbe predhodnega nadzora in Komisija upošteva, da namerava Španija do novembra 2010 uvesti zavezujočo opredelitev pomembne nove storitve. Komisija tudi upošteva, da ta mehanizem pred letom 2010 ni bil vzpostavljen. |
VI. SKLEPNA UGOTOVITEV
|
(77) |
Komisija ugotavlja, da je Španija nezakonito izvedla reformo financiranja javne radiotelevizije RTVE s kršitvijo člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Vendar pa Komisija zaključuje, da pobrani davki niso zajamčeni za financiranje pomoči za RTVE in da ne vplivajo na združljivost pomoči s Pogodbo. Poleg tega ima Španija vzpostavljene zaščitne ukrepe za preprečevanje prekomernega nadomestila za RTVE. In nenazadnje, Komisija upošteva, da je Španija uvedla postopek za predhodni nadzor za uvedbo pomembnih novih storitev v okviru opravljanja javne službe. Zato je pomoč za javno radiotelevizijo RTVE združljiva s Pogodbo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Financiranje javne radiotelevizije Corporación de Radio y Televisión Española (RVTE), ki ga je Španija spremenila z Zakonom 8/2009 o financiranju RTVE, je združljivo z notranjim trgom v smislu člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.
V Bruslju, 20. julija 2010
Za Komisijo
Joaquín ALMUNIA
Podpredsednik
(1) UL C 115, 9.5.2008, str. 312.
(2) UL C 8, 14.1.2010, str. 31.
(3) Uradni list Španije (Boletín Oficial del Estado – BOE) 210, 31.8.2009, str. 74003.
(4) Uradni list Španije 134, 6.6.2006, str. 21207.
(5) Glej opombo 2.
(6) UL L 108, 24.4.2002, str. 21; glede postopka za ugotavljanje kršitev glej sporočilo Komisije za medije IP/10/322.
(7) Zadevi E 8/2005, Državna pomoč za španskega izvajalca storitev javne radiodifuzije RTVE, in NN 8/07, Financiranje ukrepov zmanjšanja delovne sile RTVE.
(8) Združeni zadevi C-261/01 in C-262/01, Belgische Staat proti Eugène van Calster, Felix Cleeren in Openbaar Slachthuis, točki 48 in 49; zadeva C-174/02, Streekgewest Westelijk Noord-Brabant, točka 26; zadeva C-333/07, Régie Networks, točke 93 do 112.
(9) Glej uvodno izjavo 5 zgoraj.
(10) Glej odločbe Komisije E 3/2005 z dne 24. aprila 2007, odstavka 370 in 372; E 8/2006 z dne 27. februarja 2008, odstavek 230, in E 4/2005 z dne 27. februarja 2008, odstavek 121. Ta praksa je bila sprejeta na podlagi Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije (UL C 320, 15.11.2001) (Sporočilo o radiodifuziji iz leta 2001) ter nadalje pojasnjena in konsolidirana v odstavku 88 Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije (UL C 257, 27.10.2009, str. 1).
(11) Glej uvodno izjavo 6 zgoraj.
(12) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.
(13) Uradni list Španije 79, 1.4.2010, str. 30157.
(14) Sodišče Evropske unije, sodba z dne 17. junija 1999, zadeva C-75/97, Maribel bis/ter, Recueil, str. I- 3671, točka 47.
(15) Sodišče Evropske unije, sodba z dne 7. marca 2002, zadeva C-310/99, Italija proti Komisiji, Recueil, str. I- 2289.
(16) UL C 320, 15.11.2001, str. 5, odstavek 18; UL C 257, 27.10.2009, str. 1, odstavek 22.
(17) Sodišče Evropske unije, sodba z dne 8. oktobra 2002 v združenih zadevah T-185/00, T-216/00, T-299/00 in T-300/00, M6 in drugi proti Komisiji, Recueil, str. II- 3805.
(18) Sodba z dne 24. julija 2003, zadeva C-280/00, Altmark Trans, Recueil, str. I- 7747.
(19) Glej opombo 18, odstavek 94.
(20) Glej enak zaključek v zadevi E 8/2005, opomba 7, odstavek 46.
(21) Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Trabucchija z dne 23. januarja 1975, v zadevi C51/74, HULST, Recueil, str. 79. Posebna španska izdaja, str. 27.
(22) Sodba z dne 30. aprila 2002 v združenih zadevah T-195/01 in T-207/01, Vlada Gibraltarja proti Komisiji, Recueil, str. II- 2309, točka 109.
(23) Glej opombo 22, odstavek 111.
(24) UL C 320, 15.11.2001, str. 5.
(25) Ta praksa je bila konsolidirana v Sporočilu o radiodifuziji iz leta 2009. V praksi bo Španija hkrati z upoštevanjem Sporočila o radiodifuziji iz leta 2009 upoštevala tudi Sporočilo o radiodifuziji iz leta 2001 in prakso, razvito na podlagi tega sporočila.
(26) Glej odstavek 29 Sporočila o radiodifuziji iz leta 2001.
(27) Glej odstavek 31 Sporočila o radiodifuziji iz leta 2001.
(28) Sodba z dne 22. decembra 2008 v zadevi C-333/07, Regie Networks, točka 99.
(29) Glej na primer odstavek 281 Odločbe E 3/2005 („10-odstotna stopnja“) in odstavek 147 Odločbe Komisije C 2/04 z dne 22. junija 2006 („10 % celotnega proračuna“). Ta praksa je bila konsolidirana in pojasnjena v odstavkih 73 in 74 Sporočila o radiodifuziji iz leta 2009.
(30) Sporočilo o radiodifuziji iz leta 2001, odstavek 41.
(31) Glej odločbi E 3/2005, odstavek 282, in E 4/2005, odstavek 112.
(32) Glej odločbe E 3/2005, odstavka 370 in 372; E 8/2006, odstavek 230, ter E 4/2005, odstavek 121. Ta praksa je bila sprejeta na podlagi Sporočila o radiodifuziji iz leta 2001 ter nadalje pojasnjena in konsolidirana v odstavkih 84 do 89 Sporočila o radiodifuziji iz leta 2009.
(33) Glej opombo 13 zgoraj.
(34) Predpisano v odstavku 85 Sporočila o radiodifuziji iz leta 2009.