21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/1

(1)

V skladu s členom 43(3) Pogodbe bi moral Svet na predlog Komisije sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) se zahteva, da se sprejmejo ukrepi za urejanje dostopa do voda in virov ter trajnostno zasledovanje ribolovnih dejavnosti ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj ter zlasti poročil, ki jih sestavi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

(3)

Svet bi naj sprejel ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti glede na ribolovna območja ali skupine ribolovnih območij, po potrebi tudi z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno s tem povezani. Ribolovne možnosti je treba med države članice razdeliti tako, da se vsaki državi članici zagotovi sorazmerna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsak stalež ali ribolovno območje, in ob upoštevanju ciljev skupne ribiške politike iz Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(4)

Celoten dovoljeni ulov (TAC) bi moral biti določen na podlagi razpoložljivih znanstvenih mnenj ter ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov in ob zagotavljanju pravične obravnave ribiških sektorjev, ter glede na mnenja, izražena na posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, zlasti mnenja Svetovalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo ter mnenja zadevnih regionalnih svetovalnih svetov.

(5)

Ribolovne možnosti bi morale biti v skladu z mednarodnimi sporazumi in načeli, kot je sporazum Združenih narodov iz leta 1995 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (2), ter v skladu s podrobnimi načeli upravljanja iz mednarodnih smernic Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih iz leta 2008, v skladu s katerimi bi moral biti upravni organ previdnejši, če so podatki negotovi, nezanesljivi ali nepopolni. Pomanjkanje ustreznih znanstvenih podatkov ne bi smel biti razlog za odlaganje sprejetja ukrepov ohranjanja in upravljanja ali da se jih ne sprejme.

(6)

V najnovejšem znanstvenem mnenju Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) (3) in odbora STECF (4) je navedeno, da se večina globokomorskih staležev ne lovi trajnostno, pri čemer bi bilo treba ribolovne možnosti za te staleže zaradi zagotovitve njihove trajnosti zmanjšati, dokler se staleži ne bi spet začeli povečevati. Poleg tega ICES opozarja, da usmerjeni ribolov oranžne sluzoglavke ne bi smel biti dovoljen.

(7)

V zvezi z globokomorskimi morskimi psi velja, da so glavne komercialne vrste izčrpane, zato ne bi smel potekati usmerjeni ribolov. Dokler s selektivnimi projekti in drugimi tehničnimi ukrepi ne bo določena količina neizogibnega prilova, ne bi smelo biti dovoljeno iztovarjanje prilova.

(8)

Ribolovne možnosti za globokomorske vrste iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev (5) se določijo vsaki dve leti. Vendar za stalež velike srebrenke in glavne vrste ribolova modrega lenga velja izjema, saj so njune ribolovne možnosti odvisne od izida letnih pogajanj z Norveško. Ribolovne možnosti za navedena staleža bi se morala zato določiti v kateri drugi zadevni letni uredbi o določanju ribolovnih možnosti.

(9)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot (6) je treba iz leta v leto navesti staleže, za katere veljajo posamezni ukrepi, določeni v Uredbi.

(10)

Da bi zagotovili preživljanje ribičev v Uniji, je pomembno, da se ribolov začne s 1. januarjem 2011 –

(a)

„plovilo EU“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(b)

„vode EU“ pomeni vode pod suverenostjo ali sodno pristojnostjo držav članic, razen voda, ki so sosedne ozemljem iz Priloge II k Pogodbi;

(c)

„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino, ki se lahko iz posameznega staleža ulovi in iztovori vsako leto;

(d)

„kvota“ pomeni delež TAC, dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(e)

„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali sodne pristojnosti katere koli države.

(a)

ICES so cone, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (prenovitev) (7);

(b)

CECAF so cone iz Uredbe (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (prenovitev) (8).

(a)

izmenjave v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b)

odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (9) ali členom 10(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (10);

(c)

dodatno iztovarjanje, dovoljeno v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d)

zadržane količine v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e)

odbitke v skladu s členoma 105 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/13

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1236/2005 navaja pristojne organe, katerim so dodeljene določene naloge v zvezi z izvajanjem navedene uredbe.

(2)

Na zahtevo Estonije je treba podatke o pristojnem estonskem organu spremeniti –

21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/15

(1)

Z Uredbo (ES) št. 184/2005 je bil vzpostavljen skupni okvir za sistematično izdelavo statistike Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1055/2008 (2) določa skupna merila kakovosti in pogostost poročil o kakovosti za statistiko plačilne bilance.

(3)

Skupna merila kakovosti in pogostost poročil o kakovosti za statistiko plačilne bilance je treba prilagoditi v skladu z merili kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o evropski statistiki.

(4)

Uredbo (ES) št. 1055/2008 je treba zato ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za plačilno bilanco –

1.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Države članice predložijo poročilo o kakovosti vsako leto najpozneje do 31. maja.“

2.

Priloga se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/17

(1)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je za izpolnjevanje zahtev glede skupne carinske tarife, statistike o zunanji trgovini Unije in drugih politik Unije v zvezi z uvozom in izvozom blaga uvedla kombinirano nomenklaturo (KN).

(2)

Za primere, v katerih obdavčenje ni upravičeno, velja Uredba Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (2).

(3)

Ob upoštevanju posebnosti nekaterih gibanj blaga iz Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 bi bilo v določenih okoliščinah primerno zmanjšati upravno breme pri prijavljanju takih gibanj, in sicer tako, da se jim dodeli posebna oznaka KN. Zlasti to velja za primere, ko bi razvrščanje vsake vrste blaga v gibanju za namene priprave carinske deklaracije povzročilo zadevnim interesom nesorazmerne količine dela in stroške.

(4)

Uredba Komisije (EU) št. 113/2010 z dne 9. februarja 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi z zajetjem trgovanja, opredelitvijo podatkov, pripravo statistike blagovne menjave glede na značilnosti podjetij in glede na valuto računa ter posebnim blagom ali gibanji (3) ter Uredba Komisije (ES) št. 1982/2004 z dne 18. novembra 2004 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami in o razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 1901/2000 in (EGS) št. 3590/92 (4) državam članicam dovoljujeta, da pri pripravi statistik o trgovini zunaj in znotraj EU za določeno blago uporabljajo poenostavljene šifrske oznake.

(5)

Ti uredbi določata posebne oznake blaga, ki se uporabljajo pod posebnimi pogoji. Zaradi preglednosti in obveščenosti bi bilo treba te oznake navesti v KN.

(6)

Iz teh razlogov je v KN primerno vstaviti poglavje 99.

(7)

Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/20

21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/22

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1184/2010 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/24

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (2) preneha veljati 31. decembra 2010.

(2)

Majhen prispevek subvencioniranega premoga k mešanici energetskih virov ne upravičuje več ohranjanja takih subvencij za zagotavljanje oskrbe z energijo v Uniji.

(3)

Politika Unije za spodbujanje obnovljivih virov energije ter trajnostnega in varnega nizkoogljičnega gospodarstva ne upravičuje neomejene podpore nekonkurenčnim premogovnikom. Uporaba kategorij pomoči, ki so dovoljene z Uredbo (ES) št. 1407/2002, zato ne bi smela biti časovno neomejena.

(4)

Vendar se brez veljavnih sektorskih pravil o državni pomoči za premog uporabljajo samo splošna pravila o državni pomoči. Zato nekonkurenčni premogovniki, ki prejemajo pomoč na podlagi Uredbe (ES) št. 1407/2002, morda ne bodo več upravičeni do pomoči in jih bo morda treba zapreti.

(5)

Brez poseganja v splošna pravila o državni pomoči bi morale imeti države članice možnost sprejemati ukrepe za blaženje socialnih in regionalnih posledic zaprtja teh rudnikov, torej za urejeno prenehanje dejavnosti v okviru nepreklicnega načrta za zaprtje in/ali financiranje izrednih stroškov, zlasti preteklih obveznosti.

(6)

Ta sklep označuje prehod sektorja premogovništva od uporabe sektorskih pravil k uporabi splošnih pravil o državni pomoči, ki veljajo za vse sektorje.

(7)

Da se čim bolj zmanjša izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, ki nastane zaradi državne pomoči za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, bi se morala taka pomoč zmanjševati in strogo omejiti na enote za proizvodnjo premoga, ki se nepreklicno zapirajo.

(8)

Za ublažitev vpliva proizvodnje premoga na okolje s strani enot za proizvodnjo premoga, ki ji je bila pomoč za zaprtje odobrena, bi morale države članice pripraviti načrt ustreznih ukrepov, na primer na področju energetske učinkovitosti, obnovljive energije ali zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.

(9)

Podjetja bi morala biti prav tako upravičena do pomoči za kritje stroškov, ki v skladu z ustaljeno knjigovodsko prakso ne vplivajo neposredno na stroške proizvodnje. Takšna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi zaprtja njihovih enote za proizvodnjo premoga. Da takšna pomoč ne bi neupravičeno koristila podjetjem, ki zapirajo samo nekatere proizvodne obrate, bi morala zadevna podjetja voditi ločene računovodske izkaze za vsako od svojih enot za proizvodnjo premoga.

(10)

Pri uresničevanju svoje naloge iz tega sklepa bi morala Komisija zagotoviti, da se vzpostavijo, vzdržujejo in spoštujejo normalni pogoji konkurence. Pomoč premogovništvu posebej v zvezi s trgom električne energije ne bi smela biti taka, da bi vplivala na proizvajalce elektrike pri izbiri virov za oskrbovanje s primarno energijo. Zato bi se morale o cenah in količinah premoga pogodbene stranke prosto dogovoriti ob upoštevanju prevladujočih pogojev na svetovnem trgu.

(11)

Uporaba tega sklepa ne bi smela izključevati možnosti, da se pomoč premogovništvu razglasi za združljivo z notranjim trgom iz drugih razlogov. Pri tem se v mejah največje intenzivnosti pomoči še naprej uporabljajo druga specifična pravila, zlasti tista, ki zadevajo pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, pomoč za varstvo okolja ter pomoč za usposabljanje, razen če navedena pravila ne določajo drugače.

(12)

Komisija bi morala priglašene ukrepe oceniti na podlagi tega sklepa in sprejeti sklepe v skladu z Uredbo Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (3).

(13)

Da se prepreči kakršno koli neskladje med ukrepi, predvidenimi v Uredbi (ES) št. 1407/2002, in ukrepi iz tega sklepa, bi se moral ta sklep uporabljati od 1. januarja 2011 –

(a)

„premog“ pomeni premog visoke, srednje in nizke kakovosti kategorije A in B v smislu sistema mednarodne kodifikacije za premog, ki jo je določila Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (4);

(b)

„zaprtje“ pomeni trajno prenehanje proizvodnje in prodaje premoga;

(c)

„načrt za zaprtje“ pomeni načrt, ki ga pripravi država članica, v katerem so ukrepi, ki so namenjeni dokončnemu zaprtju enot za proizvodnjo premoga;

(d)

„enota za proizvodnjo premoga“ pomeni podzemni ali dnevni kop in pripadajočo infrastrukturo, s katero se lahko pridobiva surovi premog neodvisno od drugih delov podjetja;

(e)

„premogovno leto“ pomeni koledarsko leto ali drugo 12-mesečno obdobje, ki se v premogovništvu uporablja kot referenca za pogodbe;

(f)

„stroški proizvodnje“ pomenijo skupne stroške, povezane s sedanjo proizvodnjo, vključno z rudarjenjem, deli za pripravo premoga, zlasti pranjem, razvrščanjem po velikosti in sortiranjem, ter prevozom do mesta uporabe, ter stroške tržnih obresti na izposojeni kapital;

(g)

„tekoče proizvodne izgube“ pomenijo pozitivno razliko med stroški proizvodnje premoga in prodajno ceno na mestu uporabe, o kateri se pogodbene stranke prosto dogovarjajo ob upoštevanju prevladujočih pogojev na svetovnem trgu.

(a)

obratovanje zadevnih enot za proizvodnjo premoga je sestavni del načrta za zaprtje, katerega skrajni rok je najpozneje 31. december 2018;

(b)

zadevne enote za proizvodnjo premoga se dokončno zaprejo v skladu z načrtom za zaprtje;

(c)

priglašena pomoč ne sme presegati razlike med predvidljivimi stroški proizvodnje in predvidljivimi prihodki v premogovnem letu. Dejansko izplačana pomoč se uskladi z letnim popravkom na podlagi dejanskih stroškov in prihodkov najpozneje do konca premogovnega proizvodnega leta po letu, za katero je bila pomoč odobrena;

(d)

znesek pomoči na enoto tone premoga ne sme povzročiti, da bi bile cene za premog iz Unije na mestu uporabe nižje od tistih za premog podobne kakovosti iz tretjih držav;

(e)

zadevne enote za proizvodnjo premoga so morale obratovati na dan 31. decembra 2009;

(f)

celotni znesek pomoči za zaprtje, ki ga odobri država članica, mora upadati: do konca leta 2013 mora zmanjšanje obsegati najmanj 20 %, do konca leta 2015 najmanj 40 %, do konca leta 2016 najmanj 60 % in do konca leta 2017 najmanj 75 % pomoči, ki je bila dodeljena leta 2011;

(g)

skupni znesek pomoči za zaprtje za premogovništvo v državi članici za katero koli leto po letu 2010 ne sme presegati zneska pomoči, ki ga za leto 2010 zadevna država članica dodeli in Komisija odobri v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1407/2002;

(h)

države članice morajo pripraviti načrt ukrepov za ublažitev vpliva na okolje zaradi proizvodnje premoga s strani proizvodnih enot, ki jim je bila dodeljena pomoč na podlagi tega člena, na primer na področju energetske učinkovitosti, obnovljive energije ali zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.

(a)

nastalih stroškov in vnaprej vračunanih stroškov le v podjetjih, ki zapirajo ali so zaprla enote za proizvodnjo premoga, vključno s podjetji, ki prejemajo pomoč za zaprtje;

(b)

stroškov, nastalih v več podjetjih.

(a)

identifikacijo enot za proizvodnjo premoga;

(b)

dejanske ali ocenjene stroške proizvodnje v posamezni enoti za proizvodnjo premoga na premogovno leto;

(c)

ocenjeno proizvodnjo premoga na premogovno leto v enotah za proizvodnjo premoga, ki so predmet načrta za zaprtje;

(d)

ocenjeno višino pomoči za zaprtje na premogovno leto.

21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/30

(1)

Potem ko je Varnostni svet Združenih narodov 31. marca 2008 sprejel Resolucijo 1807 (2008) (v nadaljnjem besedilu: „RVSZN 1807 (2008)“), je Svet 14. maja 2008 sprejel Skupno stališče Sveta 2008/369/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Demokratični republiki Kongo (1).

(2)

Odbor za sankcije, ustanovljen z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1533 (2004) (v nadaljnjem besedilu: „RVSZN 1533 (2004)“), je 1. decembra 2010 spremenil seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejitveni ukrepi.

(3)

Postopek za spremembo Priloge k temu sklepu bi moral med drugim določati, da je treba osebe in subjekte, ki so uvrščeni na seznam, obvestiti o razlogih za uvrstitev na seznam in jim tako omogočiti, da predložijo pripombe. V primeru predložitve pripomb ali novih tehtnih dokazov bi moral Svet na podlagi teh pripomb preučiti svojo odločitev in o tem ustrezno obvestiti zadevno osebo ali subjekt.

(4)

Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah ter predvsem pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja, lastninsko pravico in pravico do varstva osebnih podatkov. Ta sklep bi bilo treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(5)

Ta sklep v celoti upošteva tudi obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Ustanovne listine Združenih narodov ter pravno zavezujočih resolucij Varnostnega sveta.

(6)

Zato bi se s tem sklepom moralo razveljaviti in nadomestiti Skupno stališče 2008/369/SZVP.

(7)

Izvedbeni ukrepi Unije so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 889/2005 z dne 13. junija 2005 o uvedbi določenih omejitvenih ukrepov glede Demokratične republike Kongo (2) in v Uredbi Sveta (ES) št. 1183/2005 z dne 18. julija 2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov za osebe, ki kršijo embargo na orožje glede Demokratične republike Kongo (3) –

(a)

zagotavljati, prodajati, dobavljati ali prenašati tehnično pomoč, posredniške storitve in druge storitve, povezane z vojaškimi aktivnostmi in pošiljanjem, izdelavo, vzdrževanjem in uporabo orožja in sorodnega materiala vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo in rezervnimi deli za prej našteto, neposredno ali posredno vsem nevladnim subjektom in posameznikom, ki delujejo na ozemlju DR Kongo;

(b)

zagotavljati financiranje ali finančno podporo v zvezi z vojaškimi aktivnostmi, vključno s subvencijami, posojili in izvozno kreditnimi zavarovanji, za kakršno koli prodajo, dobavo, prenos ali izvoz orožja in sorodnega materiala ali za kakršno koli subvencijo, prodajo, dobavo ali prenos povezane tehnične pomoči, posredniške storitve in druge storitve, neposredno ali posredno vsem nevladnim subjektom in posameznikom, ki delujejo na ozemlju DR Kongo.

(a)

dobavo, prodajo ali prenos orožja in vseh sorodnih materialov ali za zagotavljanje tehnične pomoči, finančiranja, posredniških storitev in drugih storitev, povezanih z orožjem in sorodnim materialom, namenjenih izključno za podporo Misiji Organizacije Združenih narodov v DR Kongo (MONUC) ali uporabo v njej;

(b)

dobavo, prodajo ali prenos zaščitnih oblačil, vključno z neprebojnimi jopiči in vojaškimi čeladami, ki so jih v DR Kongo za lastno uporabo začasno uvozili uslužbenci Združenih narodov, predstavniki medijev ter delavci na področju človekoljubne in razvojne pomoči in njihovo spremno osebje;

(c)

dobavo, prodajo ali prenos nesmrtonosne vojaške opreme, namenjene izključno za človekoljubne ali zaščitne namene, ali za zagotavljanje tehnične pomoči in usposabljanja, povezanega s takšno nesmrtonosno opremo.

—

osebe ali subjekti, ki kršijo embargo na orožje in s tem povezane ukrepe, navedene v členu 1,

—

politični in vojaški voditelji tujih oboroženih skupin, ki delujejo v DR Kongo ter ovirajo razorožitev in prostovoljno vračanje ali ponovno naselitev borcev, ki tem skupinam pripadajo,

—

politični in vojaški voditelji kongovskih milic, ki dobivajo podporo izven DR Kongo ter ovirajo sodelovanje svojih borcev pri procesu razoroževanja, demobilizacije in reintegracije,

—

politični in vojaški voditelji, ki delujejo v DR Kongo ter novačijo ali uporabljajo otroke v oboroženih spopadih in s tem kršijo veljavno mednarodno pravo,

—

posamezniki, ki delujejo v DR Kongo ter huje kršijo mednarodno pravo z dejanji, katerih tarča so otroci ali ženske v oboroženih spopadih, vključno z ubijanjem in pohabljanjem, spolnim nasiljem, ugrabitvami ter prisilnim izseljevanjem,

—

posamezniki, ki ovirajo dostop do humanitarne pomoči ali njeno razdeljevanje v vzhodnem delu DR Kongo,

—

posamezniki ali subjekti, ki z nedovoljenim trgovanjem z naravnimi viri podpirajo nezakonite oborožene skupine v vzhodnem delu DR Kongo.

(a)

vnaprej in za vsak primer posebej ugotovi, da je takšen vstop ali tranzit utemeljen iz človekoljubnih razlogov, vključno z verskimi dolžnostmi;

(b)

ugotovi, da bi takšna izjema pospešila uresničevanje ciljev iz ustreznih resolucij Varnostnega sveta, torej vzpostavitev miru in nacionalne sprave v DR Kongo ter stabilnost na tem območju;

(c)

vnaprej in za vsak primer posebej odobri tranzit posameznikov, ki se vračajo na ozemlje države, katere državljani so, ali ki sodelujejo pri prizadevanjih za zagotovitev sojenja storilcem hudih kršitev človekovih pravic ali kršiteljem mednarodnega humanitarnega prava.

(a)

potrebni za osnovne izdatke, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravstveno oskrbo, davke, zavarovalne premije in komunalne prispevke;

(b)

namenjeni izključno za plačilo zmernih honorarjev in nadomestil za stroške zagotavljanja pravnih storitev;

(c)

namenjeni izključno za plačilo pristojbin ali stroškov storitev v skladu z nacionalno zakonodajo, stroškov hranjenja ali vzdrževanja zamrznjenih sredstev ali drugega finančnega premoženja in gospodarskih virov;

(d)

potrebni za izredne stroške, potem ko zadevna država članica o njih uradno obvesti Odbor za sankcije in jih ta odobri;

(e)

predmet pravice do zaplembe ali odločbe sodišča, upravne enote ali razsodišča; v tem primeru se lahko sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri uporabijo za izvršitev te pravice do zaplembe ali odločbe pod pogojem, da je pravica do zaplembe ali odločba nastala, preden je Odbor za sankcije uvrstil zadevno osebo ali subjekt na seznam, in ni v korist osebe ali subjekta iz člena 3 ter da je zadevna država članica o tem uradno obvestila Odbor za sankcije.

(a)

obresti ali drugih donosov na teh računih; ali

(b)

zapadlih plačil po pogodbah, sporazumih ali obveznostih, ki so bile sklenjene ali so nastale pred datumom, ko so za te račune začeli veljati omejitveni ukrepi,

21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/43

(1)

Komisija je na podlagi pritožbe, vložene 23. aprila 2007, sklenila uvesti preiskavo o domnevni državni pomoči za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali, najdenih v kmetijskih gospodarstvih v regiji Valoniji.

(2)

Komisija je 2. julija 2007 belgijskim organom poslala dopis, v katerem je od njih zahtevala informacije o zadevnem ukrepu. Belgijski organi so informacije predložili z dopisom z dne 27. julija 2007, evidentiranim 3. avgusta 2007. Na zahtevo pristojnih belgijskih organov je 21. avgusta 2007 potekal tehnični sestanek. Po tem sestanku so navedeni organi 4. oktobra 2007 predložili dodatne informacije o zadevnem primeru.

(3)

Službe Komisije so Belgijo z dopisom z dne 10. septembra 2007 obvestile, da je bila shema pomoči vpisana v register nepriglašenih pomoči pod številko NN 56/07, ker je bil del sredstev očitno že izplačan.

(4)

Na zahtevo pristojnih belgijskih organov je 12. oktobra 2007 potekal drugi tehnični sestanek.

(5)

Službe Komisije so z dopisom z dne 25. oktobra 2007 belgijske organe pozvale k predložitvi dodatnih informacij. Ker v predpisanem roku odgovora niso prejele, so belgijskim organom 21. decembra 2007 poslale opomin, v katerem so določile nov rok za odgovor.

(6)

Ker službe Komisije odgovora na prvi opomin niso prejele v predpisanem roku, so 4. junija 2008 poslale nov opomin, v katerem so belgijske organe opozorile, da lahko v primeru neupoštevanja novega štiritedenskega roka za odgovor Komisija pošlje odredbo o predložitvi podatkov na podlagi člena 10(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (4). To obdobje se je izteklo 4. julija 2008. Komisija je zato 1. oktobra 2008 sprejela odločbo, s katero je od belgijskih organov zahtevala predložitev zadevnih informacij. V tej odločbi je od belgijskih organov zahtevala, naj ji med drugim pošljejo ustrezne informativne liste, določene z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (5), da bi tako ocenila pomoči, dodeljene po 31. januarju 2007.

(7)

Belgijski organi so nazadnje odgovorili z dopisom z dne 27. novembra 2008, dodatne informacije pa so poslali 5. decembra 2008. Vendar niso predložili informativnih listov v skladu z odločbo Komisije z dne 1. oktobra 2008.

(8)

Komisija je 27. januarja 2009 belgijskim organom poslala zahtevo za dodatne informacije. Ti so na zahtevo odgovorili z dopisom z dne 16. marca 2009, evidentiranim 19. marca 2009.

(9)

Komisija je Belgijo z dopisom z dne 14. januarja 2010 obvestila, da bo v zvezi s priglašeno pomočjo sprožila postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena 15. julija 2010. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih. Pripomb ni predložila nobena zainteresirana tretja oseba.

(10)

Belgijski organi so z dopisom z dne 19. februarja 2010 zaprosili za enomesečno podaljšanje roka za odgovor, ki ga je Komisija določila v dopisu z dne 14. januarja 2010. Komisija je z dopisom z dne 5. marca 2010 odobrila enomesečno podaljšanje roka za odgovor. Belgijski organi so se v dopisu z dne 12. marca 2010 končno odzvali na odločitev o sprožitvi postopka.

(11)

Med preiskavo Komisije se je jasno pokazalo, da se pritožba nanaša na izvajanje sheme pomoči, ki jo je Komisija 26. novembra 2003 odobrila v okviru državne pomoči NN 48/03 (ex N 157/03) z naslovom „Vodenje odstranitve in uničenja živalskih trupel s kmetijskih gospodarstev v regiji Valoniji“. Predmet zadeve je bila shema, ki so jo priglasili belgijski organi in v okviru katere je Belgija dodelila pomoč v obliki subvencioniranih storitev kmetijskim gospodarstvom za kritje vseh stroškov, povezanih z odstranitvijo, skladiščenjem, predelavo in uničenjem poginulih živali.

(12)

Za sprejetje odločbe o potrditvi obračuna in takojšnji začetek uporabe Smernic Skupnosti za državno pomoč za teste na TSE, poginule živali in klavnične odpadke (v nadaljnjem besedilu: Smernice TSE) (6)1. januarja 2004 so se belgijski organi zavezali spremeniti zadevno shemo. Spremembe so bile potrebne zaradi upoštevanja pogojev iz Smernic TSE, natančneje točke 29 Smernic. Ta točka določa, da lahko države članice dodelijo državno pomoč v višini do 100 % stroškov odstranitve poginulih živali in do 75 % stroškov uničenja trupov. Belgijska shema, kakor je bila priglašena, ni bila v skladu z navedeno določbo, saj je omogočala, da pomoč krije tudi 100 % stroškov uničenja trupov.

(13)

Zaradi preudarkov iz uvodnih izjav 11 in 12 so se belgijski organi zavezali (uvodni izjavi 33 in 34 odločbe Komisije v zadevi NN 48/03), da bodo shemo pomoči spremenili tako, da od 1. januarja 2004 pomoč, predvidena za kritje stroškov uničenja trupov, namesto 100 % krije največ 75 % upravičenih stroškov. Belgijski organi so se tudi zavezali, da bodo najpozneje do sredine decembra 2003 Komisiji poslali dokaze o sprejetih potrebnih spremembah sheme pomoči.

(14)

Komisija je na podlagi teh zavez shemo odobrila za pet let od 31. januarja 2002. To obdobje se je torej izteklo 31. januarja 2007.

(15)

Komisija je 23. aprila 2007 prejela pritožbo, v kateri je bila izražena domneva, da belgijski organi kršijo Smernice TSE, ker za odstranitev poginulih živali in uničenje trupov še naprej dodeljujejo pomoč, ki lahko znaša tudi 100 %.

(16)

Zadevna shema pomoči se nanaša na regionalni ukrep za kritje vseh stroškov izvajanja storitev v zvezi z odstranitvijo, prevozom, skladiščenjem, predelavo in uničenjem poginulih živali s kmetijskih gospodarstev v regiji Valoniji.

(17)

Organizacijo in vodenje odstranjevanja trupov z navedenih gospodarstev so regionalni organi izvedli z oddajo javnega naročila storitev. Na podlagi splošnega razpisa za zbiranje ponudb, ki je bil na ravni Evropske unije objavljen z obvestilom o javnem naročilu storitev (7), je bilo to naročilo 31. januarja 2002 dodeljeno družbi S.A. RENDAC-UDES. Zadevno naročilo je bilo razdeljeno na tri ločene sklope za različne storitve, ki jih je bilo treba zagotoviti:

(18)

Družba S.A. RENDAC-UDES je edina oddala ponudbo na ta javni razpis, in to za vse tri sklope. Naročilo je bilo tej družbi 31. januarja 2002 torej dodeljeno za obdobje petih let. Glede na podatke, ki so jih poslali belgijski organi, je bilo obdobje veljavnosti pogodbe podaljšano vsaj štirikrat: do 31. decembra 2007, do 31. decembra 2008, do 30. junija 2009 in nazadnje do prihodnje oddaje novega javnega naročila, ki naj bi po navedbah belgijskih organov veljalo za tretje četrtletje leta 2010.

(19)

Ta shema pomoči predvideva dodelitev pomoči kmetom. Belgijski organi so potrdili, da čeprav je pomoč dodeljena neposredno družbi S.A. RENDAC-UDEC kot izvajalcu storitev za stroške opravljenih storitev kmetom, se je v celoti prenesla na kmetovalce za poplačilo vseh stroškov, povezanih z različnimi postopki zbiranja, prevoza, skladiščenja, predelave in uničenja, ki bi jih morali brez sheme pomoči poravnati sami. Belgijski organi so še zatrdili, da so zneski, ki bili družbi S.A. RENDAC-UDES neposredno izplačani kot plačilo za opravljene storitve kmetom, v celoti in izključno ustrezali tržnim cenam opravljenih storitev.

(20)

Valonski urad za odpadke, ki deluje v okviru regionalnega ministrstva za okolje, je račune, ki jih je izstavila družba S.A. RENDAC-UDES, deloma plačal na pavšalni osnovi in deloma na podlagi specifikacij cen.

(21)

Belgijski organi so v okviru preučitve zadeve NN 48/03 potrdili, da se shema uporablja samo za poginule živali s kmetijskih gospodarstev v regiji Valoniji. Ne nanaša se na živalske trupe z živinskih sejmov ali klavnic.

(22)

Komisija je v odločitvi z dne 13. januarja 2010 o sprožitvi postopka preiskave izrazila dvome o združljivosti sheme pomoči s pravili Evropske unije o državni pomoči. Natančneje, ugotovila je, da se lahko ukrepi v okviru zadevne sheme pomoči za kritje več kot 75 % stroškov uničenja trupov štejejo za nezdružljive s skupnim trgom na podlagi Smernic TSE in Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: Smernice 2007–2013) (8).

(23)

Poleg tega je Komisija, glede na to, da je shemo pomoči odobrila do 31. januarja 2007 na podlagi zavez belgijskih organov, ki bi morali shemo spremeniti tako, da bi se od 1. januarja 2004 upoštevali pogoji iz Smernic TSE, in da zadevni organi teh zavez niso izpolnili, ugotovila, da je bila pomoč, s katero naj bi se pokrilo več kot 75 % stroškov uničenja trupov, dodeljena nezakonito.

(24)

Komisija je zato na podlagi člena 4(4) Uredbe (ES) št. 659/1999 v povezavi s členom 16 te uredbe, ki se nanaša na zlorabo pomoči, sprožila formalni postopek preiskave in Belgijo pozvala k predložitvi pripomb.

(25)

Belgija je v odgovoru z dne 12. marca 2010 Komisijo obvestila, da bo poskrbela za izvedbo novega javnega naročila storitev. Po navedbah belgijskih organov bi morala biti posebna razpisna dokumentacija, ki naj bi urejala prihodnje javno naročilo storitev, dokončno pripravljena najpozneje 15. aprila 2010, veljala pa naj bi za tretje četrtletje leta 2010. Belgijski organi so medtem navedli, da je bilo javno naročilo storitev, oddano 31. januarja 2002, z aneksom podaljšano pod enakimi pogoji, kot so veljali ob njegovi dodelitvi 31. januarja 2002.

(26)

Belgijski organi so še navedli, (i) da bo regija Valonija zahtevala uporabo načela de minimis za ureditev položaja kmetov v obdobju od 1. januarja 2004 do 30. junija 2008 in (ii) da bo najpozneje v treh mesecih od vsakega kmeta izterjala znesek v višini 25 % stroškov predelave in uničenja poginulih živali, izračunan za obdobje od 1. julija 2008 do datuma začetka veljavnosti prihodnjega javnega naročila.

(27)

Nazadnje so belgijski organi Komisijo obvestili, da bodo na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (9) zahtevali vračilo zneskov pomoči de minimis, ki so v triletnem obdobju presegli 3 000 EUR. Belgijski organi so še navedli, da naj bi bil najvišji dovoljeni znesek 3 000 EUR presežen pri 58 kmetijskih gospodarstvih.

(28)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(29)

Kar zadeva pomoč za kmete, so ti pogoji v obravnavanem primeru izpolnjeni. Zadevno pomoč dodeljujejo javni organi regije Valonije, pomeni pa prednost za kmete iz regije Valonije, ker odpravlja stroške odstranitve in uničenja trupov, ki bi jih morali nositi v običajnih okoliščinah.

(30)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije je iz preprostega dejstva, da se z gospodarsko prednostjo, ki je podjetje drugače ne bi prejelo za običajno opravljanje svoje dejavnosti, mogoče sklepati, da obstaja tveganje izkrivljanja konkurence (10).

(31)

Šteje se, da pomoč, ki se dodeli podjetju, prizadene trgovino med državami članicami in izkrivlja konkurenco, če podjetje posluje na trgu, odprtem za trgovanje v Evropski uniji (11). V zadevnem sektorju obstaja obsežna trgovina znotraj Skupnosti. Ukrep bi lahko torej prizadel trgovino med državami članicami.

(32)

Glede na zgoraj navedeno je jasno, da so izpolnjeni pogoji iz člena 107(1) PDEU, razen pri pomočeh, za katere se uporablja zakonodaja de minimis.

(33)

Belgijski organi so večkrat navedli, da so uporabili pravila de minimis, ki se uporabljajo v kmetijskem sektorju. Upoštevni uredbi, ki sta se uporabljali ob dodelitvi pomoči, sta Uredba (ES) št. 1860/2004 in Uredba Komisije (ES) št. 1535/2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (12), s katero je bila razveljavljena Uredba (ES) št. 1860/2004.

(34)

Za pomoči, ki bi izpolnjevale pogoje za uporabo Uredbe (ES) št. 1860/2004 ali Uredbe (ES) št. 1535/2007, se bo štelo, da ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU.

(35)

Kljub temu je treba pojasniti, da se v skladu s členom 3(7) Uredbe (ES) št. 1535/2007 poleg pomoči de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšno seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegla intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije. Ta določba se uporablja v tem primeru: pomoč de minimis (znašala naj bi 25 % stroškov uničenja trupov, ki bi jih morali kriti kmetje) se ne sme kumulirati s preostalimi 75 %, ki se v skladu z ureditvijo Evropske unije (točka 133 Smernic 2007–2013 v povezavi s členom 16(1)(d) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (13)) lahko štejejo za združljive s členom 107(3)(c) PDEU

(36)

Po drugi strani se glede na ureditev v Uredbi (ES) št. 1860/2004 zdi, da tako kumuliranje pomoči de minimis z zneski, ki znašajo 75 % stroškov uničenja trupov, ni bilo izključeno. To je mogoče sklepati na podlagi uvodne izjave 7 v Uredbi (ES) št. 1860/2004, v skladu s katero „pravilo de minimis ne posega v možnost podjetij, da lahko za isti projekt prejmejo državno pomoč, ki jo odobri Komisija ali ki je zajeta z uredbo o skupinski izjemi“. Pri tem je treba spoštovati pogoje za uporabo Uredbe, zlasti najvišji dovoljeni znesek pomoči 3 000 EUR, tako da vsaka pomoč, ki preseže prag 3 000 EUR, ne more biti deležna ugodnosti iz Uredbe (ES) št. 1860/2004, in to za celotni znesek pomoči. V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1535/2007 naj bi bila taka kumulacija mogoča še največ šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe, to je do 30. junija 2008. Po tem datumu se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1535/2007.

(37)

Shema pomoči, ki jo je Komisija odobrila pod številko zadeve NN 48/03, je bila priglašena in odobrena za obdobje od 31. januarja 2003 do 31. januarja 2007. Vendar Komisija ugotavlja, da je Belgija shemo pomoči uporabljala tudi po 1. februarju 2007, ne da bi jo v skladu s členom 108(3) PDEU priglasila Komisiji. Shema pomoči je torej po 1. februarju 2007 postala nezakonita državna pomoč.

(38)

V skladu s členom 107(3)(c) PDEU se lahko za združljivo z notranjim trgom šteje pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(39)

Zadevna shema se uporablja za dodelitev pomoči v obliki subvencioniranih storitev, in sicer za kritje vseh stroškov, povezanih z odstranitvijo, skladiščenjem, predelavo in uničenjem poginulih živali s kmetijskih gospodarstev v regiji Valoniji.

(40)

Kar zadeva obdobje od 31. januarja 2002 do 31. decembra 2003, je bilo v odločbi Komisije v zadevi NN 48/03 ugotovljeno, da bi se lahko za shemo uporabilo odstopanje iz člena 107(3)(c) PDEU. Vendar so se belgijski organi za obdobje po 1. januarju 2004, kot je bilo že pojasnjeno, zavezali, da bodo priglašeno shemo pomoči spremenili, da bi jo uskladili s Smernicami TSE, kot so se uporabljale od 1. januarja 2004. Med drugim so belgijski organi morali zagotoviti, da bo pomoč krila največ 75 % stroškov uničenja trupov (preostale stroške bo moral kriti kmet sam), in Komisiji najpozneje do sredine decembra 2003 poslati dokaze o sprejetih potrebnih spremembah sheme pomoči.

(41)

Ta zahteva je bila naložena v Smernicah TSE, ki so bile takrat veljavna zakonodaja. Točka 29 Smernic TSE je določala:

(42)

V točkah 30 in 31 Smernic TSE je bila določena izjema od pravila, v skladu s katero lahko pomoč krije največ 75 % stroškov uničenja poginulih živali:

(43)

Treba je navesti, da belgijski organi v okviru preučitve zadeve NN 48/03 niso nikoli trdili, da se lahko uporabi ena od teh izjem.

(44)

Smernice TSE so bile razveljavljene 1. januarja 2007, kot je določala točka 194(c) Smernic 2007–2013. V skladu s točko 134 Smernic 2007–2013 Komisija razglasi državno pomoč v zvezi s testiranjem TSE in poginulimi živalmi za združljivo s členom 108(3)(c) PDEU, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 16 Uredbe (ES) št. 1857/2006.

(45)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1857/2006 ne vpliva na vsebino ocene pomoči, dodeljene za odstranitev in uničenje poginulih živali. Enako kot v Smernicah TSE je v členu 16(1)(d) Uredbe določeno, da se za združljivo z notranjim trgom šteje pomoč v višini do 100 % stroškov odstranitve poginulih živali in do 75 % stroškov uničenja trupov. V členu 16(1)(e) in (f) je povzeta možnost odstopanja od zgornje meje 75 %, tako da lahko pomoč znaša 100 %, v naslednjih primerih: (i) če je pomoč financirana s pristojbinami ali obveznimi prispevki, namenjenimi financiranju uničenja takih trupov, pod pogojem, da so take pristojbine ali prispevki omejeni in neposredno naloženi v sektorju mesa; ali (ii) če za poginule živali velja obveznost testiranja na TSE.

(46)

Ker nova ureditev (Smernice 2007–2013 in Uredba (ES) št. 1857/2006) ni prinesla vsebinskih sprememb v primerjavi s prejšnjo (Smernice TSE), bi morala biti ocena zadeve z vidika zadevnih pravil Evropske unije enaka za celotno zadevno obdobje (to je od 1. januarja 2004 do danes).

(47)

Kot je že bilo poudarjeno, so se belgijski organi v okviru preučitve zadeve NN 48/03 zavezali, da bodo shemo pomoči spremenili tako, da od 1. januarja 2004 pomoč, predvidena za kritje stroškov uničenja trupov, ne bo presegla 75 % teh stroškov. Vendar belgijski organi med preučitvijo tega primera niso zanikali, da shema pomoči ni bila spremenjena tako, kot so se zavezali.

(48)

Poleg tega so belgijski organi v okviru te zadeve večkrat navedli (na primer v dopisu z dne 27. novembra 2008), da se lahko druga od izjem, navedenih v uvodni izjavi 42, dejansko uporabi in da lahko pomoč krije do 100 % stroškov uničenja trupov. Po navedbah teh organov je izjema upravičena, ker je bilo treba teste na TSE obvezno izvesti za vse poginule živali (točka 31 Smernic TSE in člen 16(1)(f) Uredbe (ES) št. 1857/2006). Vendar dokazi v podporo tej trditvi niso bili predloženi.

(49)

Belgija je svojo trditev v glavnem utemeljila z navedbo, da mora te teste obvezno izvesti v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (14). Vendar se s to utemeljitvijo ni mogoče strinjati. Na podlagi navedene uredbe morajo namreč valonski organi poginule živali testirati na TSE ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(50)

Zato je testiranje obvezno samo za živali, ki dosežejo določeno starost (24 mesecev za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2008 in 48 mesecev po tem datumu). Kar je še pomembneje, ta obveznost velja samo za govedo. Za druge živalske vrste, ki poginejo na kmetijskem gospodarstvu (prašiči, konji, perutnina itd.), testiranje na TSE ni obvezno. Iz podatkov, ki so jih predložili belgijski organi (dopis z dne 27. novembra 2008), je razvidno, da število trupov, za katere bi se morda lahko uporabila ta izjema v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena, pomeni manj kot 20–25 % vseh stroškov, nastalih pri obravnavi poginulih živali v okviru naročila storitev. Zato je mogoče za združljive razglasiti samo stroške, ki so strogo povezani z obveznostjo testiranja na TSE, kot je določena z Uredbo (ES) št. 999/2001, če je mogoče te stroške natančno količinsko opredeliti.

(51)

Komisija še ugotavlja, da se prva izjema, na podlagi katere se lahko do 100 % stroškov odstranitve in uničenja trupov krije s prelevmani in obveznimi prispevki v sektorju mesa, v obravnavanem primeru ne uporablja. Belgijski organi se niso nikoli sklicevali na uporabo te izjeme, niti niso dokazali kakega elementa v zvezi s tem.

(52)

Komisija na podlagi navedenega sklepa zaključuje, da ukrepi iz zadevne sheme pomoči za kritje več kot 75 % stroškov uničenja trupov niso združljivi z notranjim trgom na podlagi Smernic TSE ali Smernic 2007–2013, razen pri stroških, ki so neposredno povezani z odstranjevanjem trupov živali, za katere velja obvezno testiranje na TSE.

(53)

Glede na to, da je Komisija shemo pomoči do 31. januarja 2007 odobrila na podlagi zavez belgijskih organov, ki bi morali shemo spremeniti tako, da bi se od 1. januarja 2004 upoštevali pogoji iz Smernic TSE, in da teh zavez navedeni organi niso izpolnili, Komisija še ugotavlja, da je bila pomoč, dodeljena za kritje več kot 75 % stroškov uničenja trupov, dodeljena nezakonito, vsaj kar zadeva pomoči, ki ne pomenijo nadomestila za obveznost testiranja na TSE.

(54)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 je treba od upravičencev izterjati nezakonito dodeljeno državno pomoč, ki je nezdružljiva z notranjim trgom. Cilj je dosežen, ko upravičenci oziroma podjetja, ki so dejansko prejela zadevno pomoč, to pomoč povrnejo, po potrebi skupaj z zamudnimi obrestmi.

(55)

Ta sklep je treba izvajati takoj, zlasti kar zadeva izterjavo vseh posamičnih pomoči, dodeljenih v okviru sheme pomoči, razen pomoči za posebne projekte, ki so ob dodelitvi pomoči izpolnjevali vse pogoje iz uredbe de minimis ali uredbe o skupinskih izjemah na podlagi členov 1 in 2 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (15), ali pogoje iz sheme pomoči, ki jo je odobrila Komisija

(56)

Komisija ugotavlja, da je Belgija nezakonito izvajala zadevno pomoč in s tem kršila člen 108(3) PDEU. Ker je pomoč delno nezdružljiva s notranjim trgom, jo mora Belgija prenehati izvajati in od upravičencev izterjati že nezakonito dodeljene zneske –

21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/50

(1)

Z Uredbo Sveta (EU) št. 768/2010 (2) so bili na podlagi prvega odstavka člena 13 Priloge X h kadrovskim predpisom določeni korekcijski koeficienti, ki se od 1. julija 2009 uporabljajo za osebne prejemke, ki se v valuti države napotitve izplačajo uradnikom, začasnim uslužbencem in pogodbenim uslužbencem Evropske unije, ki delajo v tretji državi.

(2)

V skladu z drugim odstavkom člena 13 Priloge X h kadrovskim spremembam je treba od 1. avgusta 2009, 1. septembra 2009, 1. oktobra 2009, 1. novembra 2009, 1. decembra 2009 in 1. januarja 2010 prilagoditi nekatere od teh korekcijskih koeficientov, potem ko se je v nekaterih tretjih državah, ob upoštevanju statističnih podatkov, ki so na voljo Komisiji, razlika med življenjskimi stroški, izmerjena na podlagi korekcijskega koeficienta in ustreznega menjalnega tečaja, povečala za več kot 5 % od zadnje določitve ali prilagoditve korekcijskih koeficientov –