18.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 335/1

SKLEP SVETA

z dne 29. novembra 2010

o podpisu Protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju, in o njegovi začasni uporabi

(2010/783/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43 v povezavi z odstavkom 5 člena 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 5. oktobra 2006 sprejel Uredbo (ES) št. 1563/2006 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju (1).

(2)	Protokol, ki je priložen k navedenemu sporazumu, preneha veljati 31. decembra 2010.

(3)

Evropska unija se je z Zvezo Komori (v nadaljnjem besedilu: Komori) pogajala o novem protokolu, ki plovilom EU omogoča ribolov v vodah, nad katerimi imajo suverenost Komori, ali ki spadajo pod jurisdikcijo Komorov glede ribolova. Za zagotovitev nadaljnjih ribolovnih dejavnosti plovil EU, člen 13 novega protokola predvideva njegovo začasno uporabo.

(4)	Po zaključku pogajanj je bil 21. maja 2010 parafiran nov protokol in spremenjen z izmenjavo pisem 16. septembra 2010.

(5)	Novi protokol je treba podpisati in ga začasno uporabljati do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko unijo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju, se odobri v imenu Evropske unije s pridržkom sklenitve navedenega protokola.

Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Protokola v imenu Evropske unije s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Protokol se v skladu z njegovim členom 13 začasno uporablja do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 29. novembra 2010

Za Svet

Predsednik

K. PEETERS

(1) UL L 290, 20.10.2006, str. 6.

PROTOKOL

o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju

Člen 1

Obdobje uporabe in možnosti ribolova

1. V skladu s členom 5 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju se plovilom Evropske unije dodelijo naslednje možnosti ribolova za obdobje 3 let:

—	plovila za ribolov tuna s potegalko: 45 plovil,

—	plovila s površinskimi parangali: 25 plovil.

2. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 5, 6, 8 in 9 tega protokola.

Člen 2

Finančni prispevek – načini plačevanja

1. Finančni prispevek iz člena 7 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju znaša 1 845 750 EUR za obdobje iz člena 1.

2. Finančni prispevek zajema:

(a)	znesek za dostop do IEC Komorov v višini 315 250 EUR letno, kar ustreza letni referenčni tonaži 4 850, in

(b)	posebni znesek v višini 300 000 EUR letno za podporo izvajanju sektorske ribiške politike Komorov.

3. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 3, 4, 5 in 6 tega protokola ter členov 12 in 13 Sporazuma.

4. Med obdobjem uporabe tega protokola Evropska unija plačuje finančni prispevek iz odstavka 1 v višini 615 250 EUR letno, kar ustreza vsoti letnih zneskov iz odstavka 2(a) in (b).

5. Če skupni ulov plovil Evropske unije v komorskih vodah presega 4 850 ton letno, se skupni znesek letnega finančnega prispevka poveča za 65 EUR za vsako dodatno tono ulova. Vendar skupni letni znesek, ki ga plača Evropska unija, ne sme presegati dvakratnega zneska iz odstavka 2(a) (630 500 EUR). Če količine ulova plovil Evropske unije presegajo količine, enakovredne dvakratnemu skupnemu letnemu znesku, se znesek za presežek plača naslednje leto.

6. Plačilo se izvede najkasneje 30 dni po začetku veljavnosti Protokola za prvo leto in najkasneje na dan obletnice začetka veljavnosti Protokola za vsako naslednje leto.

7. Uporaba finančnega prispevka iz odstavka 2(a) je v izključni pristojnosti komorskih organov.

8. Celotni znesek finančnega prispevka iz odstavka 2 člena 2 tega protokola se plača na enotni račun državne zakladnice, odprt pri centralni banki Komorov.

9. S tega enotnega računa se znesek, ki ustreza finančnemu prispevku iz člena 2(b) nakaže na račun TR 5006, ki ga pri centralni banki odpre ministrstvo, pristojno za ribištvo.

Člen 3

Spodbujanje trajnostnega in odgovornega ribolova v komorskih vodah

1. Pogodbenici se najkasneje tri mesece po začetku veljavnosti tega protokola v okviru Skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju dogovorita o večletnem sektorskem programu in načinih njegovega izvajanja, zlasti glede naslednjega:

—	letnih in večletnih smernicah za uporabo finančnega prispevka iz člena 2(2)(b),

—	o doseganju letnih in večletnih ciljev, ki naj bi omogočili razvoj odgovornega in trajnostnega ribolova ob upoštevanju prednostnih ciljev, ki jih Komori določijo za nacionalno ribiško politiko in druge politike, ki so povezane z razvojem odgovornega in trajnostnega ribolova ali nanj vplivajo,

—	merilih in postopkih za vsakoletno oceno rezultatov.

2. Vse predlagane spremembe večletnega sektorskega programa morata odobriti obe pogodbenici v okviru Skupnega odbora.

3. Komori vsako leto po potrebi odločijo o dodatnih sredstvih poleg dela finančnega prispevka iz odstavka 2(b) člena 2 za izvajanje večletnega programa. O dodatni dodelitvi sredstev obvestijo Evropsko unijo.

4. Če letna ocena rezultatov izvajanja večletnega sektorskega programa to upravičuje, lahko Evropska komisija po posvetovanju z obema pogodbenicama v okviru Skupnega odbora zmanjša delež finančnega prispevka iz odstavka 2(b) člena 2 Protokola, da se znesek, namenjen izvajanju Programa, prilagodi rezultatom izvajanja.

Člen 4

Znanstveno sodelovanje na področju odgovornega ribolova

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta v komorskih vodah spodbujali odgovoren ribolov po načelu nediskriminacije med različnim ribiškim ladjevjem v teh vodah.

2. V obdobju, ki ga zajema ta protokol, si Evropska unija in Zveza Komori prizadevata za spremljanje stanja ribolovnih virov v komorski ribolovni coni.

3. Pogodbenici upoštevata priporočila in resolucije Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC) in se zavezujeta, da bosta spodbujali sodelovanje pri odgovornem upravljanju ribolova na ravni podregije.

4. V skladu s členom 4 Sporazuma se pogodbenici na podlagi priporočil in resolucij, ki jih sprejme IOTC, in najboljših razpoložljivih strokovnih nasvetov posvetujeta v okviru Skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma, da bi sporazumno in na podlagi znanstvene razprave po potrebi uvedli ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov v zvezi z dejavnostmi plovil Evropske unije.

Člen 5

Sporazumna prilagoditev možnosti ribolova

Možnosti ribolova iz člena 1 se lahko sporazumno prilagodijo, če priporočila in resolucije, ki jih je sprejela IOTC potrjujejo, da takšna prilagoditev zagotavlja trajnostno upravljanje ribolovnih virov Komorov. V tem primeru se finančni prispevek iz odstavka 2(a) člena 2 sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve prilagodi. Vendar pa skupni letni znesek finančnega prispevka Evropske unije ne sme presegati dvakratnega zneska iz odstavka 2(a) člena 2.

Člen 6

Nove možnosti ribolova

1. Če bi plovila Evropske unije izrazile zanimanje za ribolovne dejavnosti, ki jih člen 1 ne zajema, se pogodbenici posvetujeta, preden komorski organi izdajo kakršno koli dovoljenje. Če je primerno, se pogodbenici sporazumeta o pogojih za nove možnosti ribolova in po potrebi spremenita ta protokol in njegovo prilogo.

2. Pogodbenici spodbujata poskusni ribolov. V ta namen in na zahtevo ene od njiju se posvetujeta in za vsak primer posebej določita vrste rib za poskusni ribolov, pogoje takega ribolova in druge ustrezne parametre.

3. Pogodbenici poskusni ribolov izvajata v skladu z veljavno komorsko zakonodajo in po potrebi v skladu z dogovorjenimi upravnimi in znanstvenimi določbami. Dovoljenja za poskusni ribolov se dodelijo za obdobja največ šest mesecev.

4. Kadar pogodbenici ugotovita, da so rezultati poskusnega ribolova pozitivni, lahko komorski organi ladjevju Evropske unije v okviru seje Skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma do izteka tega protokola dodelijo možnosti ribolova za nove vrste. Finančni prispevek iz odstavka 2(a) člena 2 tega protokola se ustrezno poveča.

Člen 7

Pogoji za izvajanje ribolova – klavzula o ekskluzivnosti

1. Ne glede na člen 6 sporazuma lahko ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice Evropske unije, izvajajo ribolov v komorskih vodah le, če imajo dovoljenje za ribolov, izdano na podlagi tega protokola in pod pogoji iz Priloge k temu protokolu.

2. Za kategorije ribolova, ki jih ta protokol ne zajema, in za poskusni ribolov lahko komorski organi plovilom Evropske unije izdajo dovoljenja za ribolov. Takšna dovoljenja se izdajo v skladu z zakoni in predpisi Zveze Komori in ob soglasju obeh pogodbenic.

Člen 8

Začasna prekinitev in prilagoditev plačevanja finančnega prispevka

1. Finančni prispevek iz odstavka 2(a) in (b) člena 2 se lahko spremeni ali začasno prekine po posvetu Skupnega odbora, če:

(a)	nastanejo neobičajne razmere z izjemo naravnih pojavov, ki ovirajo izvajanje ribolova v IEC Komorov;

(b)	se bistveno spremenijo politične usmeritve, na podlagi katerih je bil sklenjen ta protokol, in katera koli od pogodbenic zahteva pregled njegovih določb, da bi se te po potrebi spremenile;

(c)	Evropska unija na Komorih ugotovi kršitev bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic, kakor so določene v členu 9 Sporazuma iz Cotonouja.

2. Evropska unija si pridržuje pravico do delne ali popolne prekinitve plačevanja posebnega finančnega prispevka iz odstavka 2(b) člena 2 tega protokola:

(a)	če Skupni odbor pri oceni rezultatov ugotovi, da ti niso v skladu z načrtom;

(b)	če se plačilo finančnega prispevka ne izvaja.

3. Plačevanje finančnega prispevka se začne ponovno izvajati po posvetu in ob soglasju pogodbenic, takoj ko se vzpostavi stanje izpred dogodkov iz odstavka 1, in/ali če to upravičujejo rezultati finančnega izvajanja iz odstavka 2.

Člen 9

Začasna prekinitev izvajanja Protokola

1. Izvajanje tega protokola se lahko začasno prekine na pobudo ene od pogodbenic po posvetu v Skupnem odboru, če:

(a)	nastanejo neobičajne razmere z izjemo naravnih pojavov, ki ovirajo izvajanje ribolova v IEC Komorov;

(b)	se bistveno spremenijo politične usmeritve, na podlagi katerih je bil sklenjen ta protokol, in katera koli od pogodbenic zahteva pregled njegovih določb, da bi se te po potrebi spremenile;

(c)	Evropska unija ugotovi kršitev bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic, kakor so določene v členu 9 Sporazuma iz Cotonouja.

(d)	Evropska unija ne plačuje finančnega prispevka iz odstavka 2(a) člena 2 iz razlogov, ki niso navedeni v členu 8 tega protokola;

(e)	se med pogodbenicama pojavi spor glede razlage tega protokola;

(f)	katera od pogodbenic ne spoštuje določb tega protokola.

2. Izvajanje Protokola se lahko začasno prekine na pobudo ene od pogodbenic, če je spor med pogodbenicama resen in če posvet v okviru Skupnega odbora ni omogočil sporazumne rešitve.

3. Zainteresirana pogodbenica mora v primeru začasne prekinitve uporabe Protokola poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri mesece pred datumom, ko naj bi takšna prekinitev začela veljati.

4. V primeru začasne prekinitve pogodbenici nadaljujeta posvetovanja in poskušata doseči sporazumno rešitev spora. Če spor sporazumno rešita, se Protokol začne znova uporabljati in znesek finančnega nadomestila se zniža sorazmerno ter po načelu časovne porazdelitve glede na dolžino obdobja, v katerem je bila uporaba Protokola začasno prekinjena.

Člen 10

Veljavne določbe nacionalne zakonodaje

1. Dejavnosti ribiških plovil Evropske unije, ki opravljajo svojo dejavnost v komorskih vodah, ureja veljavna komorska zakonodaja, razen če ni drugače predpisano v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, v tem protokolu z njegovo prilogo in njegovih dodatkih.

2. Komorski organi Evropsko komisijo obvestijo o vsakršni spremembi ali vsakršni novi zakonodaji, povezani z ribiškim sektorjem.

Člen 11

Trajanje

Ta protokol in njegova priloga se uporabljata 3 leta od datuma začasne uporabe v skladu s členom 13, razen v primeru odpovedi v skladu s členom 12.

Člen 12

Odpoved

1. V primeru odpovedi Protokola zadevna pogodbenica pisno uradno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da bo odpovedala Protokol, in sicer vsaj šest mesecev pred dnevom, na katerega odpoved začne veljati.

2. Po uradnem obvestilu iz prejšnjega odstavka pogodbenici začneta posvetovanja.

Člen 13

Začasna uporaba

Ta protokol in njegova priloga se začasno uporabljata od datuma njunega podpisa.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta protokol in njegova priloga začneta veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so bili potrebni postopki za začetek veljavnosti zaključeni.

PRILOGA

Pogoji za izvajanje ribolova s strani plovil Evropske unije v komorskih vodah

POGLAVJE I

ZAHTEVKI ZA DOVOLJENJA IN IZDAJA DOVOLJENJ ZA RIBOLOV

ODDELEK 1

Izdaja dovoljenje za ribolov

Dovoljenje za ribolov v komorskih vodah lahko dobijo le tista plovila Evropske unije, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje.

Plovilo izpolnjuje pogoje, če za lastnika plovila, poveljnika plovila ali plovilo samo ne velja prepoved ribolova na Komorih. Lastnik plovila, poveljnik plovila ali plovilo samo morajo spoštovati predpise, ki jih določijo organi Komorov, tako da izpolnjujejo vse predhodne obveznosti, ki izhajajo iz njihovih ribolovnih dejavnosti na Komorih v skladu s sporazumi o ribolovu, sklenjenimi z Evropsko unijo. Poleg tega morajo spoštovati določbe Uredbe (ES) št. 1006/2008 o dovoljenjih za ribolov.

Vsako plovilo Evropske unije, ki zaprosi za dovoljenje za ribolov, mora imeti zastopnika s stalnim bivališčem na Komorih. Ime in naslov tega zastopnika je treba navesti v zahtevku za dovoljenje za ribolov.

Za vsako plovilo, ki želi izvajati ribolov na podlagi Sporazuma, pristojni organi Evropske unije pristojnim organom Komorov predložijo zahtevek vsaj 20 dni pred datumom zahtevanega začetka veljavnosti.

Zahtevki se vložijo pri pristojnih organih Komorov na obrazcu, pripravljenem na podlagi vzorca iz Dodatka 1.

Vsakemu zahtevku za dovoljenje za ribolov morajo biti priloženi naslednji dokumenti:

—	dokazilo o plačilu pristojbine za obdobje veljavnosti dovoljenja,

—	vsi drugi dokumenti ali potrdila, zahtevani na podlagi posebnih določb, ki se v skladu s tem protokolom uporabljajo za zadevno vrsto plovila.

Pristojbina se plača na račun, ki ga določijo organi Komorov.

Pristojbine vključujejo vse nacionalne in lokalne dajatve, razen pristaniških dajatev in stroškov za opravljene storitve.

Dovoljenja za ribolov za vsa plovila se lastnikom plovil ali njihovim zastopnikom izdajo preko delegacije Evropske unije na Mavriciju v roku 15 dni od datuma, ko pristojni organi Komorov prejmejo vse dokumente iz točke 6.

10.

Če je dovoljenje za ribolov podpisano, ko je delegacija Evropske komisije zaprta, se pošlje neposredno zastopniku plovila, en izvod pa delegaciji.

11.

Dovoljenja za ribolov se izdajo za določeno plovilo in niso prenosljiva.

12.

Vendar se na zahtevo Evropske unije in če se dokaže višja sila, dovoljenje za ribolov za plovilo brez plačila dodatnih pristojbin nadomesti z novim dovoljenjem za drugo plovilo podobne kategorije, kot je prvo plovilo.

13.

Lastnik prvega plovila ali njegov zastopnik vrne preklicano dovoljenje za ribolov pristojnim organom Komorov prek delegacije Evropske unije.

14.

Novo dovoljenje za ribolov začne veljati na dan, ko lastnik plovila vrne preklicano dovoljenje pristojnim organom Komorov. O prenosu dovoljenja se obvesti delegacijo Evropske komisije na Mauritiusu.

15.

Dovoljenje za ribolov mora biti ves čas na krovu brez poseganja v odstavek 1 poglavja VI te priloge.

ODDELEK 2

Pogoji za izdajo dovoljenj za ribolov – pristojbine in predplačila

Dovoljenja za ribolov veljajo eno leto. Lahko se obnovijo.

Pristojbina znaša 35 EUR na tono ulova v komorskih vodah.

Dovoljenja za ribolov se izdajo po plačilu naslednjih pavšalnih zneskov pristojnim nacionalnim organom:

—	3 700 EUR letno za plovilo za ribolov tuna s potegalko, kar ustreza pristojbinam za 106 ton ulova tuna letno,

—	2 200 EUR letno za plovilo s površinskim parangalom, kar ustreza pristojbinam za 63 ton ulova tuna letno.

Evropska komisija najkasneje do 31. julija naslednjega leta naredi obračun pristojbin iz naslova ribolovnih potovanj na podlagi poročil o ulovu, ki jih predložijo vsi lastniki ladij in potrdijo znanstveni inštituti, pristojni za preverjanje podatkov o ulovu v državah članicah, kot so inštituti IRD (Institut de Recherche pour le Développement), IEO (Instituto Español de Oceanografía) in IPIMAR (Instituto de Investigação das Pescas e do Mar).

Obračun se istočasno pošlje pristojnemu organu Komorov in lastnikom plovil.

Lastniki plovil izplačajo morebitna dodatna plačila pristojnim nacionalnim organom Komorov najkasneje do 30. avgusta naslednjega leta na račun iz odstavka 7 oddelka 1 tega poglavja.

Če je znesek končnega obračuna nižji od predplačila iz točke 3 tega oddelka, se lastniku plovila nastala razlika ne povrne.

ODDELEK 3

Podporna plovila

Dovoljenja za podporna plovila se izdajo v skladu z določbami in pogoji, predvidenimi v komorski zakonodaji.

Za izdajo dovoljenj za podporna plovila se ne sme zahtevati nobena pristojbina. Takšna plovila morajo pluti pod zastavo države članice Evropske unije ali biti v lasti evropskega podjetja.

Pristojni organi Komorov Komisiji prek delegacije EU na Mauritiusu redno posredujejo seznam takih dovoljenj.

POGLAVJE II

RIBOLOVNE CONE

Da ne bi škodili priobalnemu ribolovu v komorskih vodah, plovila Evropske unije ne smejo izvajati ribolova v obsegu 10 morskih milj okrog vsakega otoka in v obsegu 3 morskih milj okrog naprav za združevanje rib (FAD), ki jih namesti ministrstvo Komorov, pristojno za ribištvo, in katerih položaji se sporočijo predstavniku Evropske unije na Mauritiusu.

Te določbe lahko pregleda Skupni odbor iz člena 9 Sporazuma.

POGLAVJE III

SPREMLJANJE IN NADZOR

ODDELEK 1

Sistem evidence ulova

Vsa plovila, katerim je na podlagi tega sporazuma dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti v komorskih vodah, morajo o svojih ulovih obveščati ministrstvo Komorov, pristojno za ribištvo, in sicer na naslednje načine:

1.1	Evropska plovila, ki imajo dovoljenje za ribolov v komorskih vodah, morajo vsak dan izpolniti ladijski dnevnik IOTC za ribolov tuna (Dodatka 2 in 3) za vsako ribolovno potovanje v komorskih vodah. Ladijski dnevnik se izpolni, tudi če ulova ni.

1.2	Izvodi ladijskega dnevnika IOTC za ribolov tuna se pošljejo tudi znanstvenim inštitutom iz odstavka 4 oddelka 2 poglavja I.

Za obdobja, v katerih plovilo ni v komorskih vodah, se v navedeni ladijski dnevnik vpiše „Zunaj IEC Komorov“.

Obrazci se čitljivo izpolnijo, podpiše pa jih poveljnik plovila.

V primeru neizpolnjevanja določb tega poglavja si vlada Komorov pridržuje pravico, da plovilu, ki krši določbe, začasno odvzame dovoljenje za ribolov, dokler ne opravi vseh formalnosti, lastniku plovila pa naloži kazen v skladu z veljavno zakonodajo Komorov. O tem obvesti Evropsko komisijo.

Poročila vsebujejo količino ulova na plovilo na posamezno ribolovno potovanje. Poročila se pošljejo v elektronski obliki ministrstvu Komorov, pristojnemu za ribištvo, in sicer na koncu vsakega ribolovnega potovanja in v vsakem primeru, preden plovilo zapusti komorske vode, po en izvod pa se pošlje Evropski komisiji. Oba naslovnika plovilu in drug drugemu nemudoma pošljeta potrdila o prejemu v elektronski obliki.

Izvirniki poročil v fizični obliki, poslani elektronsko med letnim obdobjem veljavnosti dovoljenja v smislu odstavka 1 oddelka 2 poglavja I te priloge, se ministrstvu Komorov, pristojnemu za ribištvo, pošljejo v 45 dneh po koncu zadnjega izvedenega ribolovnega potovanja v navedenem obdobju. Po en izvod v fizični obliki se hkrati pošlje Evropski komisiji.

Pogodbenici storita vse potrebno za vzpostavitev sistema za prijavo ulova, ki bo temeljil izključno na elektronski izmenjavi podatkov: pogodbenici bosta morali hitro nadomestiti prijavo ulova v tiskani obliki s prijavo v elektronski obliki.

Ko bo vzpostavljen sistem elektronske prijave ulova, se bosta v primeru tehničnih težav takega sistema do rešitve le-teh za prijavo ulova uporabljala odstavka 5 in 6.

ODDELEK 2

Poročila o ulovu: vstop v komorske vode in izstop iz njih

Za namene te priloge se trajanje ribolovnega potovanja plovila Evropske unije opredeli:

—	kot obdobje, ki preteče med vstopom v komorske vode in izstopom iz njih,

—	kot obdobje, ki preteče med vstopom v komorske vode in pretovarjanjem,

—	ali kot obdobje, ki preteče med vstopom v komorske vode in iztovarjanjem na Komorih.

Evropska plovila organe Komorov, pristojne za nadzor ribolova, uradno obvestijo o vstopu v komorske vode ali izstopu iz njih najmanj 3 ure pred načrtovanim dejanjem.

Med obveščanjem o vstopu in/ali izstopu, vsako plovilo javi tudi svoj položaj, količino ulova na krovu in ulovljene vrste. Te podatke po možnosti prednostno sporočijo v elektronski obliki v skladu z vzorcem iz Dodatka 4 ali po telefaksu s potrdilom o prejemu, naslovljenem na plovilo. V primeru tehničnih težav se to sporočanje izvede po radijski zvezi.

Plovila, ki so odkrita pri izvajanju ribolovne dejavnosti brez prejšnjega obvestila pristojnim organom Komorov, se obravnavajo kot plovila brez dovoljenja za ribolov.

Ob izdaji dovoljenja za ribolov se sporočijo tudi elektronski naslov, številka telefaksa in telefona ter klicna številka radijske postaje.

ODDELEK 3

Pretovarjanje in iztovarjanje

Vsa evropska plovila, ki želijo pretovoriti ulov v komorskih vodah ali ga iztovoriti, morajo to storiti v pristaniščih na Komorih.

1.1

Lastniki teh plovil morajo pristojnim organom Komorov najmanj 24 ur vnaprej uradno sporočiti naslednje podatke:

—	imena ribiških plovil, iz katerih bo potekalo pretovarjanje ali iztovarjanje,

—	imena tovornih plovil,

—	tonažo po vrstah, ki se bodo pretovorile ali iztovorile,

—	dan pretovarjanja ali iztovarjanja,

—	ime prejemnika iztovorjenega ulova.

Pretovarjanje in iztovarjanje se štejeta kot izstop iz komorskih voda. Plovila morajo zato pristojnim organom Komorov predložiti prijave ulova in navesti, ali nameravajo ribolov nadaljevati ali zapustiti komorske vode.

Vsako pretovarjanje ali iztovarjanje ulova, ki ni zajeto zgoraj, je v komorskih vodah prepovedano. Vsaka kršitev te določbe se kaznuje po veljavni komorski zakonodaji.

ODDELEK 4

Satelitski nadzor

Evropska plovila je treba nadzorovati tudi z nediskriminatornim satelitskim nadzorom v skladu z naslednjim:

Zaradi satelitskega nadzora se predstavnikom ali zastopnikom lastnikov plovil ter nadzornim centrom držav zastave sporoči geografski položaj meja komorske ribolovne cone.

Pogodbenici izmenjata informacije o naslovih https in specifikacijah, ki se uporabljajo za elektronska sporočila med njunima nadzornima centroma v skladu s pogoji iz odstavkov 4 in 6. Te informacije po možnosti zajemajo imena, telefonske številke, številke teleksa in telefaksa ter elektronske naslove, ki se lahko uporabijo za splošno sporazumevanje med nadzornimi centri.

Položaj plovila se določi s toleranco, ki je manjša od 500 metrov, in stopnjo natančnosti 99 %.

Kadar plovilo, ki izvaja ribolov v okviru Sporazuma med EU in Komori in je predmet satelitskega nadzora v skladu z zakonodajo Evropske unije, vstopi v ribolovno cono Komorov, nadzorni center države zastave nemudoma pošlje centru za spremljanje ribištva Komorov (FMC) poročilo o položaju in nato v presledkih najmanj vsaki dve uri. Ta sporočila se obravnavajo kot poročila o položaju.

4.1	Pogostost sporočanja se lahko spremeni na največ vsakih 30 minut, če obstajajo resni dokazi, da plovilo krši predpise;

4.2	Dokazno gradivo FMC Komorov pošlje nadzornemu centru države zastave in Evropski komisiji. Priloži se zahtevek za spremembo pogostosti sporočanja. Nadzorni center države zastave mora takoj po prejemu zahtevka FMC v realnem času poslati zahtevane podatke;

4.3	FMC Komorov nadzorni center države zastave in Evropsko komisijo takoj obvesti o zaključku inšpekcijskega pregleda;

4.4	Nadzorni center države zastave in Evropska komisija morata biti obveščena o nadaljnjih ukrepih v zvezi z vsakim inšpekcijskim pregledom, ki se izvede na podlagi takega posebnega zahtevka.

Sporočila iz odstavka 4 se pošljejo v elektronski obliki po protokolu https brez kakršnega koli dodatnega protokola. Ta sporočila se pošljejo v realnem času v obliki preglednice iz Dodatka 4.

5.1	Plovilom je prepovedano izklopiti napravo za satelitsko spremljanje, kadar so dejavne v komorskih vodah.

Če na napravi za stalno satelitsko spremljanje, nameščeni na krovu ribiškega plovila, pride do tehnične napake ali okvare, poveljnik plovila v primernem času pošlje podatke iz odstavka 4 nadzornemu centru države zastave. V teh okoliščinah je treba poročilo o položaju pošiljati vsake 4 ure, dokler je plovilo v komorskih vodah.

6.1	V poročilu o splošnem položaju plovila so navedeni položaji za vsako uro, ki jih je zabeležil poveljnik plovila v teh štirih urah;

6.2	Nadzorni center države zastave ali plovilo samo mora ta sporočila nemudoma poslati FMC Komorov;

6.3	Po potrebi ali v dvomu lahko pristojni organi Komorov za posamezno plovilo zahtevajo dodatne informacije pri nadzornem centru države zastave.

Poškodovana oprema se popravi ali zamenja, takoj ko plovilo konča ribolovno potovanje in v vsakem primeru najkasneje v enem mesecu. Po tem roku zadevno plovilo ne sme odpluti na novo ribolovno potovanje, dokler se oprema ne popravi ali zamenja.

Strojna in programska oprema sistema za satelitski nadzor mora biti zaščitena pred poneverbami, to pomeni, da ne omogoča vnosa ali izbrisa napačnih položajev in da se je ne da poneveriti. Sistem mora biti v celoti avtomatski in delujoč neprekinjeno ne glede na okoljske razmere. Prepovedano je uničiti, poškodovati, onesposobiti ali posegati v sistem za satelitski nadzor.

8.1

Poveljnik ladje zagotovi, da:

—	podatki nikakor niso spremenjeni,

—	antena ali antene, povezane s sistemom za satelitski nadzor, nikakor niso blokirane,

—	je dovajanje elektrike v sistem za satelitski nadzor nemoteno,

—	sistem za satelitski nadzor plovil ni odstranjen s plovila ali z mesta, na katerem je bil prvotno nameščen,

—	o vsaki zamenjavi sistema za satelitski nadzor plovila se takoj obvestijo pristojni organi Komorov.

8.2	Če je plovilo dejavno v komorskih vodah, lahko poveljnik plovila po zakonih in predpisih Komorov za vsako kršitev navedenih obveznosti odgovarja.

Nadzorni centri držav zastave bodo spremljali gibanje svojih plovil v komorskih vodah. Če se plovila ne spremljajo v skladu z določenimi pogoji, je treba nemudoma obvestiti FMC Komorov in uporabiti postopek iz točke 6.

10.

Nadzorni centri držav zastave morajo sodelovati s FMC Komorov, da se zagotovi izvajanje teh določb. Če FMC Komorov ugotovi, da država zastave ne pošilja podatkov v skladu z odstavkom 4, je treba o tem nemudoma obvestiti drugo pogodbenico. Takoj po prejetju uradnega obvestila se mora druga pogodbenica odzvati v roku 24-ih ur in FMC Komorov obvestiti, zakaj mu ni predložila zahtevanih podatkov ter navesti razumni rok, do katerega bo začela izvajati te določbe. Če v predpisanem roku ne začne izvajati teh določb, pogodbenici spor rešita pisno oziroma kot določa odstavek 14.

11.

Podatki o spremljanju, sporočeni drugi pogodbenici v skladu s temi določbami, so namenjeni izključno organom Komorov za nadzor in spremljanje ribiškega ladjevja Evropske unije, ki izvaja ribolov v okviru Sporazuma med EU in Komori. Teh podatkov se nikakor ne sme sporočiti tretjim osebam.

12.

Pogodbenici se dogovorita, da si bosta na zahtevo izmenjali informacije o opremi, ki se uporablja za satelitski nadzor, da se preveri popolna skladnost vsakega dela opreme z zahtevami druge pogodbenice za namene teh določb.

13.

Pogodbenici se zavežeta, da bosta po potrebi pregledali te določbe, zlasti v primeru motenj ali nepravilnosti v zvezi s plovili. Pristojni organ Komorov o takih primerih uradno obvesti državo zastave najkasneje 15 dni pred pregledom.

14.

Pogodbenici se o vsakem sporu glede razlage ali uporabe teh določb posvetujeta v Skupnem odboru iz člena 9 Sporazuma med Evropsko unijo in Zvezo Komori.

POGLAVJE IV

VKRCANJE MORNARJEV

Vsako plovilo Evropske unije na lastne stroške vkrca na ribolovno potovanje po komorskih vodah na krov vsaj enega usposobljenega komorskega mornarja.

Lastniki plovil si prizadevajo vkrcati na krov večje število dodatnih mornarjev iz držav AKP.

Lastniki plovil svobodno izberejo mornarje, ki jih bodo vkrcali na krov svojih plovil, s seznama, ki ga dobijo od pristojnega organa Komorov.

Lastnik ladje ali njegov zastopnik pristojnemu organu Komorov sporoči imena lokalnih mornarjev, ki jih vkrca na krov zadevnega plovila, in njihovo mesto v posadki.

Za mornarje, ki se vkrcajo na plovila Evropske unije, se neposredno po pravu uporablja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah pri delu. To zadeva zlasti svobodo združevanja in dejansko priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj delavcev ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

Pogodbe o zaposlitvi mornarjev, od katerih podpisniki prejmejo po en izvod, se sklenejo med zastopniki lastnikov plovil in mornarji in/ali njihovimi sindikati ali njihovimi zastopniki po posvetovanju s pristojnim organom Komorov. Te pogodbe mornarjem zagotavljajo koristi sistema socialne varnosti, ki se zanje uporablja, vključno z življenjskim, zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem.

Mornarjem iz držav AKP plače izplačujejo lastniki plovil. Višino plač sporazumno določijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki in mornarji in/ali njihovi sindikati ali njihovi zastopniki. Vendar plačilni pogoji mornarjev iz držav AKP ne smejo biti slabši od tistih, ki veljajo za posadke v njihovih državah, vsekakor pa ne nižji od standardov ILO.

Vsi mornarji, zaposleni za delo na plovilih Evropske unije, se zglasijo pri poveljniku določenega plovila dan pred predlaganim datumom vkrcanja. Če mornarja ob dogovorjenem času za vkrcanje ni na dogovorjenem kraju, je lastnik plovila samodejno oproščen obveznosti do vkrcanja tega mornarja.

Če na krovu ni nobenega lokalnega mornarja iz razlogov, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, morajo lastniki zadevnih plovil za vsak dan ribolovnega potovanja v vodah Komorov plačati pavšalni znesek v višini 20 EUR na dan na plovilo. Navedeni znesek se plača najkasneje v rokih iz odstavka 6 oddelka 2 poglavja I te priloge.

10.

Ta znesek se uporabi za usposabljanje lokalnih mornarjev-ribičev in se plača na račun, ki ga določijo organi Komorov.

POGLAVJE V

OPAZOVALCI

Plovila z dovoljenjem za ribolov v komorskih vodah na podlagi tega sporazuma vkrcajo na krov opazovalce, ki jih imenujejo organi Komorov, pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju.

1.1	Plovila za ribolov tuna na zahtevo ministrstva Komorov, pristojnega za ribištvo, vkrcajo na krov opazovalca, ki ga navedeni organ imenuje za preverjanje ulova v komorskih vodah.

1.2	Pristojni organ Komorov pripravi seznam izbranih plovil, namenjenih, da na krov vkrcajo opazovalca, in seznam opazovalcev, imenovanih za vkrcanje. Seznama se posodabljata. Takoj po pripravi in vsake tri mesece po njuni posodobitvi se predložita Evropski komisiji.

1.3	Pristojni organ Komorov sporoči zadevnim lastnikom plovil ali njihovim zastopnikom ime opazovalca, imenovanega za vkrcanje na krov plovila, ob izdaji dovoljenja ali najkasneje 15 dni pred predvidenim datumom vkrcanja opazovalca.

Opazovalec se na plovilo vkrca za eno ribolovno potovanje. Na izrecno zahtevo pristojnih organov Komorov je lahko opazovalec prisoten na krovu tudi med več ribolovnimi potovanji, odvisno od povprečnega trajanja ribolovnega potovanja določenega plovila. To zahtevo pristojni organi Komorov izrazijo takrat, ko sporočijo ime opazovalca, imenovanega za vkrcanje na zadevno plovilo.

O pogojih za vkrcanje opazovalca na plovilo se dogovorijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki in organi Komorov sporazumno.

Vkrcanje opazovalca na plovilo se izvede v pristanišču, ki ga izbere lastnik ladje na začetku prvega ribolovnega potovanja v komorskih vodah, potem ko je bil uradno obveščen o seznamu izbranih plovil.

Zadevni lastniki plovil v roku dveh tednov in po obvestilu deset dni vnaprej sporočijo datume in imena pristanišč na Komorih, predvidene za vkrcanje opazovalcev.

Če se opazovalec vkrca v tuji državi, njegove potne stroške krije lastnik plovila. Če plovilo z opazovalcem s Komorov na krovu zapusti komorske vode, je treba ukreniti vse potrebno, da se zagotovi vrnitev opazovalca na Komore, takoj ko je to mogoče in na stroške lastnika plovila.

Če opazovalec ob dogovorjenem času oziroma v dvanajstih urah po dogovorjenem času ni prisoten na dogovorjenem kraju, je lastnik plovila samodejno oproščen obveznosti do vkrcanja tega opazovalca.

Opazovalca se na krovu obravnava kot častnika. Opazovalec opravlja naslednje naloge:

8.1	opazovanje ribolovnih dejavnosti plovil,

8.2	preverjanje položaja plovil, ki opravljajo ribolovne dejavnosti,

8.3	beleženje uporabljenega ribolovnega orodja,

8.4	preverjanje podatkov o ulovu v komorskih vodah, zabeleženih v ladijskem dnevniku,

8.5	preverjanje deleža prilova in ocenjevanje količine izločenih vrst tržnih rib kostnic, rakov in glavonožcev,

8.6	sporočanje podatkov o ribolovu, vključno s količino ulova in prilova na plovilu, po radijski zvezi.

Poveljnik stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi fizično varnost in dobro počutje opazovalca pri izvajanju njegovih nalog.

10.

Opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Poveljnik mu omogoči dostop do sredstev komuniciranja, potrebnih za opravljanje njegovih nalog, dokumentov, neposredno povezanih z ribolovnimi dejavnostmi plovila, vključno z ladijskim dnevnikom in navigacijskim dnevnikom, in dostop do tistih delov plovila, ki so potrebni za omogočanje opravljanja njegovih nalog.

11.

Opazovalec med bivanjem na krovu:

11.1	stori vse potrebno, da zagotovi, da njegovo vkrcanje in navzočnost na krovu plovila ne prekinjata in ne ovirata ribolovnih dejavnosti,

11.2	spoštuje premoženje in opremo na krovu ter zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo omenjenemu plovilu.

12.

Ob koncu obdobja opazovanja in pred izkrcanjem opazovalec pripravi poročilo o dejavnostih, ki ga pošlje pristojnim organom Komorov, en izvod pa Evropski komisiji. Podpiše ga v navzočnosti poveljnika, ki lahko poročilu pripiše kakršne koli ugotovitve ali zahteva pripis ugotovitev, ki se mu zdijo potrebne, nato pa se podpiše še sam. Izvod poročila se poveljniku plovila izroči ob izkrcanju znanstvenega opazovalca.

13.

Lastnik plovila na svoje stroške ob upoštevanju zmogljivosti plovila zagotovi nastanitev in prehrano opazovalcev v istih razmerah, kakor jih uživajo častniki na plovilu.

14.

Plačo in socialne prispevke za opazovalca krijejo pristojni organi Komorov.

POGLAVJE VI

NADZOR

Evropska ribiška plovila morajo spoštovati ukrepe in priporočila Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC) glede ribolovnega orodja in njegovih tehničnih specifikacij ter vse druge tehnične ukrepe, ki se nanašajo na njihove ribolovne aktivnosti.

1. Seznam plovil

1.1

Evropska unija razpolaga s posodobljenim seznamom plovil z dovoljenji za ribolov, izdanimi v skladu z določbami tega protokola. O tem seznamu se uradno obvesti organe Komorov, zadolžene za nadzor ribolova, takoj ko je sestavljen in ob vsaki njegovi posodobitvi.

1.2

Plovila Evropske unije se lahko dodajo na seznam iz prejšnjega odstavka po prejemu uradnega obvestila o vplačanem predplačilu iz odstavka 3 oddelka 2 poglavja I te priloge. V tem primeru lahko lastnik plovila prejme overjen izvod tega seznama, ki ga hrani na krovu namesto dovoljenja za ribolov, dokler to dovoljenje za ribolov ni izdano.

2. Nadzorni postopki

2.1

Poveljniki plovil Evropske unije, ki izvajajo ribolovne dejavnosti v komorskih vodah, komorskim uradnikom, pristojnim za inšpekcijske preglede in nadzor ribolovnih dejavnosti, dovolijo ter omogočijo vkrcanje in opravljanje njihovih dolžnosti.

2.2

Ti uradniki se na krovu ne zadržujejo dlje, kot je potrebno za izvedbo njihovih nalog.

2.3

Po vsakem opravljenem inšpekcijskem pregledu in nadzoru se poveljniku plovila izda izvod poročila o inšpekcijskem pregledu.

2.4

Za zagotovitev varnih postopkov inšpekcijskih pregledov in brez poseganja v komorsko zakonodajo morajo biti inšpekcijske ladje in inšpektorji pri pregledih obravnavani kot častniki, pooblaščeni s strani komorskih organov.

2.5

Poveljniki evropskih plovil, ki iztovarjajo ali pretovarjajo v pristanišču na Komorih, komorskim inšpektorjem dovolijo in omogočijo opravljanje nadzora teh dejavnosti.

POGLAVJE VII

PREGLEDI

1. Pregledi

1.1

Pristojni organi Komorov najkasneje v roku 24 delovnih ur obvestijo Evropsko komisijo in državo zastave o vsakem pregledu in vsaki kazni, naloženi evropskim plovilom v komorskih vodah.

1.2

Evropska komisija hkrati prejme kratko poročilo o okoliščinah in razlogih za pregled plovila.

2. Zapisnik o pregledu plovila

2.1

Ko pristojni organ Komorov pripravi zapisnik, ga poveljnik plovila podpiše.

2.2

Ta podpis ne vpliva na pravice ali sredstva obrambe, s katerimi se poveljnik lahko zagovarja pred domnevno kršitvijo.

2.3

Poveljnik mora s plovilom vpluti v pristanišče, ki ga določijo organi Komorov. V primerih manjših kršitev lahko pristojni organ Komorov plovilu, ki je pregledano, dovoli, da nadaljuje ribolovne dejavnosti.

3. Posvetovalni sestanek v primeru pregleda plovila

3.1

Preden se sprejmejo morebitni ukrepi proti poveljniku ali posadki plovila ali v zvezi s tovorom in opremo plovila, razen tiste za varovanje dokazov o domnevni kršitvi, se v roku enega delovnega dne od prejema zgoraj navedenih informacij skliče posvetovalni sestanek med Evropsko Komisijo in pristojnimi organi Komorov, ki se ga po možnosti udeleži predstavnik zadevne države članice.

3.2

Na tem sestanku si pogodbenici izmenjata vse ustrezne dokumente ali informacije, ki lahko pomagajo pojasniti ugotovljena dejstva. Lastnik plovila ali njegov zastopnik je obveščen o sklepih navedenega sestanka in ukrepih, ki sledijo pregledu.

4. Reševanje sporov v zvezi s pregledom

4.1

Pred uvedbo kakršnega koli sodnega postopka se domnevna kršitev poskuša razrešiti s postopkom poravnave. Ta postopek se zaključi najpozneje tri delovne dni po pregledu.

4.2

V primeru postopka poravnave se znesek denarne kazni določi v skladu s komorsko zakonodajo. Ta znesek kazni bi se moral zavesti, podpisati in poslati Evropski komisiji in državi zastave.

4.3

Če spora ni možno razrešiti s postopkom poravnave in se predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila pri banki, ki jo določijo pristojni organi Komorov, položi bančno varščino, v kateri so zajeti stroški pregleda ter znesek denarnih kazni in nadomestila, naloženi odgovornim za kršitev.

4.4

Do zaključka sodnega postopka je bančna varščina nepreklicna. Sprosti se takoj, ko se sodni postopek konča brez obsodbe. Podobno je v primeru obsodbe, ki nalaga denarno kazen, ki znaša manj kakor bančna varščina, ko pristojni organi Komorov sprostijo preostanek zneska.

4.5

Zaplemba plovila se ukine in njegova posadka sme zapustiti pristanišče:

—	ko so obveznosti, ki izhajajo iz postopka poravnave, izpolnjene ali

—	ko je bančna varščina iz odstavka 4.3 položena in jo pristojni organi Komorov prejmejo pred zaključkom sodnega postopka.

Dodatki

Zahtevek za izdajo dovoljenja za ribolov

Ladijski dnevnik plovil za ribolov tuna s potegalko

Ladijski dnevnik plovil s parangalom

Obrazec za sporočanje vstopa v ribolovno cono in izstopa iz nje

Pošiljanje sporočil sistema za spremljanje plovil (VMS) Komorom - Poročilo o položaju

Dodatek 1

ZAHTEVEK ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA RIBOLOV TUJEMU RIBIŠKEMU PLOVILU

Ime vlagatelja: …

…

Naslov vlagatelja: …

…

Ime in naslov najemnika plovila, če se razlikuje od zgoraj navedenega: …

…

Ime in naslov predstavnika (zastopnika) na Komorih: …

…

Ime plovila: …

…

Vrsta plovila: …

…

Država registracije: …

…

Pristanišče in številka registracije: …

…

Zunanja razpoznavna oznaka plovila: …

…

Radijski klicni znak in frekvenca: …

…

Dolžina plovila: …

…

Širina plovila: …

…

Vrsta in moč motorja: …

…

Bruto registrska tonaža plovila: …

…

Neto registrska tonaža plovila: …

…

Najmanjša dovoljena posadka: …

…

Vrsta ribolova: …

…

Predvidene vrste: …

…

Zahtevano obdobje veljavnosti: …

…

Spodaj podpisani izjavljam, da so vsi zgornji podatki točni.

Datum … Podpis …

Dodatek 2

VZOREC ZA PRIJAVO ULOVA ZA PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA S POTEGALKO

DEPART/SALIDA/DEPARTURE

ARRIVEE/LLEGADA/ARRIVAL

NAVIRE/BARCO/VESSEL

PATRON/PATRON/MASTER

FEUILLE

PORT/PUERTO/PORT

DATE/FECHA/DATE

HEURE/HORA/HOUR

LOCH/CORREDERA/LOCH

PORT/PUERTO/PORT

DATE/FECHA/DATE

HEURE/HORA/HOUR

LOCH/CORREDERA/LOCH

HOJA/SHEET No

DATE

FECHA

DATE

POSITION (chaque calée ou midi)

POSICIÓN (cada lance o mediodia)

POSITION (each set or midday)

CALEE

LANCE

SET

CAPTURE ESTIMEE

ESTIMACIÓN DE LA CAPTURA

ESTIMATED CATCH

ASSOCIATION

ASSOCIACIÓN

ASSOCIATION

COMMENTAIRES

OBSERVACIONES

COMMENTS

COURANT

CORRIENTE

CURRENT

ALBACORE

RABIL

YELLOWFIN

LISTAO

LISTADO

SKIPJACK

PATUDO

BIGEYE

AUTRE ESPECE préciser le/les nom(s)

OTRA ESPECIE dar el/los nombre(s)

OTHER SPECIES give name(s)

REJETS préciser le/les nom(s)

DESCARTES dar el/los nombre(s)

DISCARDS give name(s)

Route/Recherche, problèmes divers, type d’épave (naturelle/artificielle, balisée, bateau), prise accessoire, taille du banc, autres associations, …

Ruta/Busca, problemas varios, tipo de objeto (natural/artificial, con baliza, barco), captura accesoria, talla del banco, otras asociaciones, …

Steaming/Searching, miscellaneous problems, log type (natural/artificial, with radio beacon, vessel), by catch, school size, other associations, …

Taille

Talla

Size

Capture

Captura

Catch

Taille

Talla

Size

Capture

Captura

Catch

Taille

Talla

Size

Capture

Captura

Catch

Nom

Nombre

Name

Taille

Talla

Size

Capture

Captura

Catch

Nom

Nombre

Name

Taille

Talla

Size

Capture

Captura

Catch

Une calée par ligne/Un lance cada línea/One set by line

PODPIS

DATUM

Dodatek 3

VZOREC ZA PRIJAVO ULOVA ZA PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA S PARANGALOM

Flag country/Pavilion

Name of boat/nom du navire

Date reported/Date de déclaration †

Name of captain/Nom du capitaine

Vessel size/Taille du navire

GT (tons)/TB (tonnes)

LOA (m)/LHT (m)

Reporting person/Personne déclarante

Name/Nom

Phone/Téléphone

License number/Numéro de licence

Departure date/Date de départ †

Departure port/Port de départ

Call sign/Indicatif radio

Arrival date/Date d’arrivée †

Arrival port/Port d’arrivée

Number of crew/Effectif équipage

† use YYYY/MM/DD for dates/utilisez AAAA/MM/JJ pour les dates

Gear configuration/configuration de l'engin

Branch line length/Longueur des avancons (m)

Float line length/longueur des ralingues de flotteurs (m)

Type of weight/type de poids

Length between branch lines/longueur entre les avancons

whole/entier

processed/transformé

Za vsak izvlek se ulov navede v številu in teži (v kg) v zgornji oziroma spodnji vrstici.

Date

Position

Tunas/thons

Billfishes / Aiguilles de mer

Sharks/requins

Latitude

Longitude

southern bluefin/thon rouge

albacore/german

bigeye/patudo

yellowfin/albacore

skipjack/listao

Swordfish/espadon

Stripped marlin/marlin ray

blue marlin/marlin bleu

black marlin/marlin noir

Sailfish/voilier

Shortbill spearfish/marlin rostre court

Blue shark/Peau bleue

Porbeagle/requin taupe

Mako/petite taupe

Other/autres

Degree/Degrs ą

N S

Degree/Degrs ą

E W

N S

E W

N S

E W

N S

E W

N S

E W

for dates, use the YYYY/MM/DD format/pour les dates, utiliser le format AAAA/MM/JJ

ą for positions, use the format/pour les positions, utiliser le formatŹ: XXXX'

** for SST, use a value with one decimal point/pour la SST, utiliser une valeur une dcimale

Dodatek 4

PREGLEDNICA ZA SPREMLJANJE DEJAVNOSTI RIBIŠKIH PLOVIL EVROPSKE UNIJE V KOMORSKIH VODAH

Država zastave	Ime plovila	Radijski klicni znak plovila	Leto	Kategorija plovila (plovilo s potegalko, plovilo s parangalom)	Dovoljenje	Vstop v cono	Izstop iz cone	Ribolovni dnevi (VMS)	Ulov	Pripombe VMS

Dodatek 5

POŠILJANJE SPOROČIL SISTEMA ZA SPREMLJANJE PLOVIL (VMS) KOMOROM

Poročilo o položaju

Podatek	Oznaka	Obvezno (O)/Neobvezno (N)	Pripombe
Začetek zapisa	SR	O	Podatek o sistemu – označuje začetek zapisa
Naslovnik	AD	O	Podatek o sporočilu – naslovnik. Tričrkovna oznaka države ISO
Pošiljatelj	FS	O	Podatek o sporočilu – pošiljatelj. Tričrkovna oznaka države ISO
Vrsta sporočila	TM	O	Podatek o sporočilu – vrsta sporočila „POS“
Radijski klicni znak	RC	O	Podatek o plovilu – mednarodni radijski klicni znak plovila
Notranja referenčna številka pogodbenice	IR	N	Podatek o plovilu – enotna številka pogodbenice (tričrkovna oznaka države zastave ISO, ki ji sledi številka)
Zunanja registrska številka	XR	N	Podatek o plovilu – številka na boku plovila
Država zastave	FS	N	Podatki o državi zastave
Zemljepisna širina	LA	O	Podatek o položaju – položaj plovila v stopinjah in minutah S/J SSMM) (WGS–84)
Zemljepisna dolžina	LO	O	Podatek o položaju plovila – položaj v stopinjah in minutah V/Z SSMM) (WGS–84)
Datum	DA	O	Podatek o položaju – datum zabeleženja položaja UTC (LLLLMMDD)
Ura	TI	O	Podatek o položaju – čas zabeleženja položaja UTC (UUMM)
Konec zapisa	ER	O	Podatek o sistemu – označuje konec zapisa

Nabor znakov: ISO 8859.1

Prenos podatkov je strukturiran na naslednji način:

—	dvojna poševnica (//) in oznaka „SR“ označujeta začetek prenosa,

—	dvojna poševnica (//) in oznaka pomenita začetek podatka;

—	enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatke;

—	pari podatkov so ločeni s presledkom;

—	oznaka „ER“ in dvojna poševnica (//) na koncu označujeta konec zapisa.

—	neobvezni podatki se morajo vstaviti med začetek in konec zapisa.

18.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 335/21

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1213/2010

z dne 16. decembra 2010

o vzpostavitvi skupnih pravil o medsebojnem povezovanju nacionalnih elektronskih registrov podjetij cestnega prevoza

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (1) ter zlasti člena 16 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za lažje medsebojno povezovanje nacionalnih elektronskih registrov, kot zahteva člen 16(5) Uredbe (ES) št. 1071/2009, mora Komisija sprejeti skupna pravila za izvajanje takšnega medsebojnega povezovanja v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1071/2009.

(2)

Za obdelavo vseh osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2009 se uporabljajo določbe o varstvu osebnih podatkov, predvsem iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2). Države članice morajo zlasti uvesti ustrezne varnostne ukrepe za preprečitev zlorabe osebnih podatkov.

(3)

Kjer je primerno, se za obdelavo vseh osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2009 uporabljajo določbe o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (3).

(4)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 18(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Skupna pravila, ki omogočajo medsebojno povezovanje nacionalnih elektronskih registrov, so navedena v Prilogi k tej Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 31. decembra 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 300, 14.11.2009, str. 51.

(2) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(3) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(4) UL L 370, 31.12.1985, str. 8.

PRILOGA

Sistem za medsebojno povezovanje nacionalnih elektronskih registrov se imenuje Evropski registri podjetij cestnega prevoza (European Registers of Road Transport Undertakings, ERRU).

1. IZMENJAVA PODATKOV

1.1 Izmenjava podatkov o kršitvah

1.1.1 Sporočilo za obveščanje o kršitvah

Pri izmenjavi podatkov v skladu s členom 13(1) Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (1) ali v skladu s členom 23(1) Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (2) države članice uporabljajo sporočila v naslednji obliki („sporočilo za obveščanje o kršitvah“):

Vrsta podatkov

Podatek

Obvezno ali neobvezno

Dodaten opis podatkovnega polja

Država članica, ki uradno obvešča

Obvezno

Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2

Pristojni organ, ki uradno obvešča

Oznaka pristojnega organa, ki uradno obvešča

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Namembna država članica

Obvezno

Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2

Podatki o obvestilu

Številka obvestila

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Datum obvestila

Obvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Čas obvestila

Obvezno

Vpis številk v obliki UU:MM:SS

Prevozno podjetje

Naziv

Neobvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Odobritev

Zaporedna številka overjene verodostojne kopije licence Skupnosti

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Registrska številka vozila

Neobvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Hujša kršitev

Kategorija

Obvezno

Vrsta

Obvezno

Datum kršitve

Obvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Datum preverjanja, kjer je kršitev ugotovljena

Obvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Naložene in izvršene kazni

Datum končne odločitve

Obvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Vrsta naložene kazni

Obvezno

Navedba:

„Opozorilo“

„Začasna prepoved opravljanja kabotaže“

„Globa“

„Prepoved“

„Imobilizacija“

„Drugo“

Po potrebi: Datum začetka naložene kazni

Neobvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Po potrebi: Datum začetka naložene kazni

Neobvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Izvršene kazni

Obvezno

Navedba:

„Da“

„Ne“

„Ni znano“

Zahtevane kazni

Vrsta zahtevane upravne kazni

Neobvezno

Navedba:

„Opozorilo“

„Začasni odvzem nekaterih ali vseh overjenih verodostojnih kopij licence Skupnosti“

„Trajni odvzem nekaterih ali vseh overjenih verodostojnih kopij licence Skupnosti“

„Začasni odvzem licence Skupnosti“

„Trajni odvzem licence Skupnosti“

„Odložitev izdaje potrdil za voznike“

„Odvzem potrdil za voznike“

„Postavljanje dodatnih pogojev za izdajo potrdil za voznike zaradi preprečitve zlorabe“

Trajanje zahtevane kazni (v koledarskih dneh)

Neobvezno

Vpis številk v obliki DDDDD

1.1.2 Odgovor na obveščanje o kršitvah

Pri izmenjavi podatkov v skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 1072/2009 ali členom 22(2) Uredbe (ES) št. 1073/2009 države članice uporabijo sporočila v naslednji obliki („odgovor na obveščanje o kršitvah“):

Vrsta podatkov

Podatek

Obvezno ali neobvezno

Dodaten opis podatkovnega polja

Država članica, ki odgovarja

Obvezno

Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2

Pristojni organ, ki odgovarja

Oznaka pristojnega organa, ki odgovarja

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Namembna država članica

Obvezno

Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2

Namembni pristojni organ

Oznaka namembnega pristojnega organa

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Podatki o odgovoru

Številka obvestila

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Datum odgovora

Obvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Čas odgovora

Obvezno

Vpis številk v obliki UU:MM:SS

Prevozno podjetje

Naziv

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Organ, ki nalaga kazen

Naziv organa, ki nalaga kazen

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Naložene kazni

Potrditev naložene kazni

Obvezno

Navedba:

„Da“

„Ne“

Naložena kazen

Obvezno

Navedba:

„Opozorilo“

„Začasni odvzem nekaterih ali vseh overjenih verodostojnih kopij licence Skupnosti“

„Trajni odvzem nekaterih ali vseh overjenih verodostojnih kopij licence Skupnosti“

„Začasni odvzem licence Skupnosti“

„Trajni odvzem licence Skupnosti“

„Odložitev izdaje potrdil za voznike“

„Odvzem potrdil za voznike“

„Postavljanje dodatnih pogojev za izdajo potrdil za voznike zaradi preprečitve zlorabe“

„Drugo“

Datum naložene kazni

Neobvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Datum zaključka naložene kazni

Neobvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Razlog, da kazen ni naložena

Neobvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

1.2 Preverjanje ugleda upravljavcev prevoza

1.2.1 Sporočilo z zahtevkom za poizvedbo

Kadar države članice v skladu s členom 11(4) Uredbe (ES) št. 1071/2009 preverjajo, ali je upravljavec prevoza, ki je prijavljen v eni od držav članic, neprimeren za vodenje prevozne dejavnosti podjetja, uporabijo sporočila v naslednji obliki („sporočilo z zahtevkom za poizvedbo“):

Kategorija podatkov	Podatek	Obvezno ali neobvezno	Dodaten opis podatkovnega polja
Država članica, ki vlaga zahtevek	Država članica, ki vlaga zahtevek	Obvezno	Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2
Pristojni organ, ki vlaga zahtevek	Oznaka pristojnega organa, ki vlaga zahtevek	Obvezno	Črkovno-številčno polje za vpis
Podatki o zahtevku za poizvedbo	Številka sporočila z zahtevkom za poizvedbo	Obvezno
	Datum zahtevka za poizvedbo	Obvezno
	Čas zahtevka za poizvedbo	Obvezno
Upravljavec prevoza	Osebno ime	Obvezno	Črkovno-številčno polje za vpis
	Priimek/priimki	Obvezno	Črkovno-številčno polje za vpis
	Datum rojstva	Obvezno	Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)
	Kraj rojstva	Neobvezno	Črkovno-številčno polje za vpis
	Številka potrdila o strokovni usposobljenosti	Obvezno	Črkovno-številčno polje za vpis
	Datum izdaje potrdila o strokovni usposobljenosti	Obvezno	Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)
	Država izdaje potrdila o strokovni usposobljenosti	Obvezno	Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2

1.2.2 Odgovor na sporočilo z zahtevkom za poizvedbo

Kadar države članice odgovarjajo na sporočilo z zahtevkom za poizvedbo, kot je predvideno v točki 1.2.1, uporabijo sporočila v naslednji obliki („sporočilo z odgovorom na poizvedbo“):

Vrsta podatkov

Podatek

Obvezno ali neobvezno

Dodaten opis podatkovnega polja

Država članica, ki vlaga zahtevek

Obvezno

Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2

Pristojni organ, ki vlaga zahtevek

Oznaka pristojnega organa, ki vlaga zahtevek

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Država članica, ki odgovarja

Obvezno

Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2

Pristojni organ, ki odgovarja

Oznaka pristojnega organa, ki odgovarja

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Podatki o odgovoru na poizvedbo

Številka sporočila z zahtevkom za poizvedbo

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Datum odgovora

Obvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Čas odgovora

Obvezno

Vpis številk v obliki UU:MM:SS

Rezultati poizvedbe

Stanje

Obvezno

Navedba:

—

najdeno

—	ni najdeno

Upravljavec prevoza

Ime

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Priimek/priimki

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Datum rojstva

Obvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Kraj rojstva

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Številka potrdila o strokovni usposobljenosti

Obvezno

Črkovno-številčno polje za vpis

Datum izdaje potrdila o strokovni usposobljenosti

Obvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Država izdaje potrdila o strokovni usposobljenosti

Obvezno

Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2

Število upravljanih podjetij

Obvezno

Vpis številk

Število upravljanih vozil

Obvezno

Vpis številk

Primernost

Obvezno

Navedba:

—	„ni primeren“

—	„primeren“

Končni datum, do katerega je oseba razglašena za neprimerno

Neobvezno

Vpis številk v obliki ISO 8601 (LLLL-MM-DD)

Uporabi se, če se pod podatkom „primernost“ navede „ni primeren“

1.3 Potrditev

Kadar države članice potrjujejo prejem sporočila, uporabijo sporočila v naslednji obliki („sporočilo o potrditvi“):

Vrsta podatkov	Podatek	Obvezno ali neobvezno	Dodaten opis podatkovnega polja
Država članica, ki potrjuje	Država članica, ki potrjuje	Obvezno	Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2
Pristojni organ, ki potrjuje	Oznaka pristojnega organa, ki potrjuje	Obvezno	Črkovno-številčno polje za vpis
Namembna država članica	Namembna država članica	Obvezno	Dvomestna črkovna oznaka iz ISO 3166-1 alpha 2
Namembni pristojni organ	Oznaka namembnega pristojnega organa	Obvezno	Črkovno-številčno polje za vpis
Podatki o prvotnem sporočilu	Oznaka prvotnega sporočila	Obvezno	Črkovno-številčno polje za vpis
Podatki o potrditvi	Oznaka sporočila o potrditvi	Obvezno	Črkovno-številčno polje za vpis
	Datum potrditve	Obvezno	Vpis številk v obliki LLLL-MM-DD
	Čas potrditve	Obvezno	Vpis številk v obliki UU:MM:SS

2. STRUKTURA EVROPSKIH REGISTROV PODJETIJ CESTNEGA PREVOZA

Pri medsebojnem povezovanju gre za vzpostavitev okvira za izmenjavo sporočil v obliki XML, kar državam članicam zagotavlja storitve prek sporočil v obliki XML, ki se izmenjujejo na zanesljiv, varen in voden način (v poteku dela).

Evropski registri podjetij cestnega prevoza se sestojijo iz sistema, ki obsega „osrednje vozlišče“ (struktura odjemalec-strežnik s pametnim usmerjevalnikom) in strukturo računalnikov za izmenjavo. Države članice se lahko za izmenjavo sporočil v obliki XML na omrežju sTESTA odločijo uporabiti katero koli od zgoraj omenjenih struktur (z uporabo protokola HTTPS).

Sistem Evropskih registrov podjetij cestnega prevoza je prikazan spodaj na sliki 1:

Slika 1

Sistem Evropskih registrov podjetij cestnega prevoza

Struktura računalnikov za izmenjavo

Osrednje vozlišče

Države članice imajo za pošiljanje sporočil na voljo dve možnosti, odvisno od strukture, ki jo uporablja v izmenjavi udeležena država članica: uporabijo lahko strukturo osrednjega vozlišča ali strukturo računalnikov za izmenjavo.

Osrednje vozlišče upravlja Komisija, ki je tudi odgovorna za tehnično delovanje, vzdrževanje in splošno varnost omrežja sTESTA ter osrednjega vozlišča. Na tem osrednjem vozlišču se hranijo samo podatki iz dnevnikov. Do poslovnih podatkov Komisija nima dostopa, razen za namene vzdrževanja in odpravljanja napak.

Države članice so odgovorne za svoje nacionalne sisteme. Države članice, ki uporabljajo strukturo računalnikov za izmenjavo, so odgovorne za medsebojno povezljivost te strukture z osrednjim vozliščem.

Države članice za medsebojno povezovanje prek Evropskih registrov podjetij cestnega prevoza uporabljajo:

—	standardne internetne protokole (XML, HTTPS, spletne storitve XML), in

—	zasebno omrežje Evropske komisije sTESTA.

3. STATISTIČNI PODATKI IN DNEVNIKI

Države članice, ki uporabljajo povezave računalnikov za izmenjavo, Komisiji tedensko zagotavljajo podatke, ki so potrebni za statistične namene.

Za zaščito zasebnosti se podatki za statistične namene obravnavajo anonimno.

S podatki iz dnevnikov se dokumentirajo vse transakcije za namene spremljanja in odpravljanja napak ter za pripravo statistik o teh transakcijah. Hranijo in spremljajo se naslednje vrste dnevnikov:

—	dnevnik programa (npr. izmenjana sporočila, vključno z vrsto sporočil, datumom in strukturo sporočil),

—	varnostni dnevnik (npr. poskusi prijave, dostopanj do datotek),

—	sistemski dnevnik (npr. napake v sistemu).

Podatki iz dnevnikov se zadržijo največ šest mesecev.

Države članice, ki uporabljajo strukturo računalnikov za izmenjavo, so odgovorne za podatke iz dnevnikov, ki zadevajo transakcije, izvedene prek povezav med računalniki za izmenjavo.

Nacionalne kontaktne točke, ki jih v skladu s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009 določijo države članice, so odgovorne za dostop do izmenjanih podatkov ter za nadaljnjo uporabo in posodabljanje podatkov po dostopu.

4. NAJNIŽJA DOPUSTNA RAVEN STORITEV

Države članice v zvezi z Evropskimi registri podjetij cestnega prevoza uporabljajo naslednje najnižje dopustne ravni storitev:

4.1 Časovni okvir storitve in pokrivanje

24 ur/7 dni

4.2 Stopnja razpoložljivosti tehničnega sistema

98 %

Stopnja razpoložljivosti sistema pomeni odstotek uspešnih transakcij na mesec.

4.3 Odzivni čas sistema

Največ 60 sekund.

Če sistem ne zagotavlja zahtevanega odzivnega časa, bi morala država članica čim prej sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi sistem ponovno zagotavljal običajni odzivni čas.

4.4 Postopek vzdrževanja

Države članice prek portala o vzdrževanju en teden vnaprej obvestijo druge države članice in Komisijo o vseh običajnih dejavnostih vzdrževanja.

4.5 Odpravljanje motenj

Za motnjo se šteje, kadar sistem neke države članice ni dostopen zaradi nepredvidljivih razlogov.

Če motnje ni mogoče odpraviti v 30 minutah, mora država članica, katere sistem je motnjo povzročil, uporabiti naslednji postopek:

(a)	v 30 minutah po elektronski pošti obvesti druge države članice in Komisijo o motnji;

(b)	takoj po tem, ko je bil sistem obnovljen, ponovno po elektronski pošti sporoči državam članicam in Komisiji, da sistem spet normalno deluje.

(1) UL L 300, 14.11.2009, str. 72.

(2) UL L 300, 14.11.2009, str. 88.

18.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 335/36

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1217/2010

z dne 14. decembra 2010

o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o raziskavah in razvoju

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2821/71 z dne 20. decembra 1971 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj (1),

po objavi osnutka te uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EGS) št. 2821/71 pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (*1) za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj, ki spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe in katerih predmet so raziskave in razvoj proizvodov, tehnologij ali postopkov do stopnje industrijske uporabe ter izkoriščanje rezultatov, vključno z določbami glede pravic intelektualne lastnine.

(2)

Člen 179(2) Pogodbe od Unije zahteva, da spodbuja podjetja, tudi mala in srednja, pri njihovih visoko kakovostnih raziskovalnih in tehnološkorazvojnih dejavnostih in da podpira njihovo prizadevanje za medsebojno sodelovanje. Namen te uredbe je spodbujati raziskave in razvoj ter obenem učinkovito varovati konkurenco.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 2659/2000 z dne 29. novembra 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o raziskavah in razvoju (2) opredeljuje skupine sporazumov o raziskavah in razvoju, za katere je Komisija navadno štela, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Zaradi splošne pozitivne izkušnje z uporabo navedene uredbe, ki preneha veljati 31. decembra 2010 ter ob upoštevanju dodatnih izkušenj, pridobljenih od njenega sprejetja, je smiselno sprejeti novo uredbo o skupinskih izjemah.

(4)

Nova uredba mora izpolnjevati dve zahtevi glede zagotavljanja učinkovitega varstva konkurence in ustrezne pravne varnosti za podjetja. Pri uresničevanju teh ciljev je treba upoštevati potrebo, da je upravni nadzor in pravni okvir treba, kolikor je mogoče, poenostaviti. Pod določeno stopnjo tržne moči je za uporabo člena 101(3) Pogodbe praviloma mogoče domnevati, da bodo pozitivni učinki sporazumov o raziskavah in razvoju prevladali nad negativnimi učinki na konkurenco.

(5)	Za določitev uporabe člena 101(3) Pogodbe z uredbo ni treba opredeliti tistih sporazumov, ki lahko spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe. Pri posamičnem ocenjevanju sporazumov iz člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, predvsem strukturo upoštevnega trga.

(6)

Sporazumi o skupnem izvajanju raziskovalnega dela ali skupnem razvoju rezultatov raziskav do faze industrijske uporabe, vendar ne vključno s to fazo, praviloma ne spadajo v člen 101(1) Pogodbe. Vendar pa lahko v nekaterih okoliščinah, na primer kadar se pogodbene stranke obvežejo, da ne bodo izvajale drugih raziskav in razvoja na enakem področju, s čimer se odpovedo priložnosti, da bi pridobile konkurenčne prednosti pred drugimi pogodbenimi strankami, taki sporazumi spadajo v člen 101(1) Pogodbe in morajo biti zato vključeni v to uredbo.

(7)	Ugodnost izjeme, določene s to Uredbo, naj bo omejena na sporazume, za katere je mogoče z zadostno gotovostjo domnevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe.

(8)

Za sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter izkoriščanju rezultatov je najbolj verjetno, da bosta spodbudila tehnični in gospodarski napredek, če sodelujoči prispevajo komplementarna znanja, sredstva ali dejavnosti. To zajema tudi scenarij, ko ena od strank zgolj financira raziskave in razvoj druge stranke.

(9)	Skupno izkoriščanje rezultatov lahko razumemo kot naravno posledico skupnih raziskav in razvoja. Pojavlja se lahko v raznih oblikah, kakršne so proizvodnja, izkoriščanje pravic intelektualne lastnine, ki znatno pripomorejo k tehničnemu in gospodarskemu napredku, ali trženje novih proizvodov.

(10)

Potrošniki lahko na splošno pričakujejo, da bodo od povečanega obsega in učinkovitosti raziskav in razvoja imeli koristi zaradi uvajanja novih ali izboljšanih proizvodov ali storitev, hitrejšega uvajanja teh proizvodov ali storitev na trg ali znižanja cen, ki ga bodo prinesli nove ali izboljšane tehnologije oziroma postopki.

(11)

Da bi bila izjema utemeljena, se mora skupno izkoriščanje nanašati na proizvode, tehnologije ali postopke, za katere je uporaba rezultatov raziskav in razvoja odločilna. Poleg tega bi se morale vse pogodbene stranke v sporazumu o raziskavah in razvoju sporazumeti, da bodo imele vse polni dostop do končnih rezultatov skupnih raziskav in razvoja, vključno z morebitnimi pravicami intelektualne lastnine ter strokovnim znanjem in izkušnjami, ki izhajajo iz njih, za namene nadaljnjih raziskav ali izkoriščanja, takoj ko so končni rezultati na voljo. Dostopa do rezultatov se praviloma ne bi smelo omejiti v smislu uporabe rezultatov za namene nadaljnjih raziskav in razvoja. Vendar pa je, če stranki v skladu s to uredbo omejita svoje pravice do izkoriščanja, zlasti če se pri izkoriščanju specializirata, mogoče ustrezno omejiti dostop do rezultatov za namene izkoriščanja. Če pri raziskavah in razvoju sodelujejo akademske ustanove, raziskovalni inštituti ali podjetja, ki opravljajo raziskave in razvoj kot poslovno storitev, ne da bi bili običajno dejavni pri izkoriščanju rezultatov, se ti lahko dogovorijo, da bodo rezultate raziskav in razvoja uporabili le za nadaljnje raziskave. Pogodbene stranke lahko glede na svoje zmogljivosti in tržne potrebe k sodelovanju na področju raziskav in razvoja prispevajo v različni meri. Da bi se odrazila in nadomestila razlika v vrednosti ali naravi prispevkov pogodbenih strank, sporazum o raziskavah in razvoju, ki uživa ugodnost iz te uredbe, tako lahko predvidi, da ena pogodbena stranka drugi plača nadomestilo za dostop do rezultatov za namen nadaljnjih raziskav ali izkoriščanja. Vendar pa nadomestilo ne bi smelo biti tako visoko, da bi dejansko oviralo tak dostop.

(12)

Podobno bi se morale v primeru, da sporazum o raziskavah in razvoju ne predvideva skupnega izkoriščanja rezultatov, pogodbene stranke v sporazumu o raziskavah in razvoju sporazumeti o medsebojni odobritvi dostopa do svojega prej obstoječega tehničnega znanja in izkušenj, če jih druge pogodbene stranke nujno potrebujejo za izkoriščanje rezultatov. Višina zaračunanih licenčnin ne bi smela biti tako visoka, da bi drugim pogodbenim strankam dejansko ovirala dostop do tehničnega znanja.

(13)

Izjema, podeljena na podlagi te uredbe, bi morala biti omejena na sporazume o raziskavah in razvoju, ki podjetjem ne dajejo možnosti za izključitev konkurence glede znatnega dela zadevnih proizvodov, storitev ali tehnologij. Iz skupinske izjeme je treba izključiti sporazume med konkurenti, katerih skupni tržni delež za proizvode, storitve ali tehnologije, ki jih je mogoče izboljšati ali zamenjati z rezultati raziskav in razvoja, ob sklenitvi sporazuma presega neko stopnjo. Vendar ni mogoče domnevati, da so sporazumi o raziskavah in razvoju bodisi zajeti v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe bodisi, da ne izpolnjujejo pogojev člena 101(3) Pogodbe, če je presežen mejni tržni delež, določen s to uredbo, ali če niso izpolnjeni drugi pogoji iz te uredbe. V takšnih primerih je treba opraviti posamično ocenjevanje sporazuma o raziskavah in razvoju v skladu s členom 101 Pogodbe.

(14)

Da bi se zagotovila učinkovita konkurenca v času skupnega izkoriščanja rezultatov, bi bilo treba predvideti prenehanje veljavnosti skupinske izjeme, če postane skupni tržni delež strank za proizvode, storitve ali tehnologije, ki izhajajo iz skupnih raziskav in razvoja, prevelik. Izjema bi morala še naprej veljati, ne glede na tržne deleže pogodbenih strank, za določeno obdobje po začetku skupnega izkoriščanja, zato da se stabilizirajo tržni deleži, zlasti po uvedbi popolnoma novega proizvoda, in da se zagotovi minimalno obdobje donosa na vloženi kapital.

(15)

Ta uredba ne bi smela izvzemati sporazumov, ki vsebujejo omejitve, ki niso nujne za doseganje pozitivnih učinkov, ki izhajajo iz sporazuma o raziskavah in razvoju. Sporazume, ki vsebujejo nekatere vrste hudih omejitev konkurence, kakršne so omejitve svobode pogodbenih strank, da izvajajo raziskave in razvoj na področju, ki ni povezano s sporazumom, določanje cen, ki se zaračunavajo tretjim osebam, omejitve obsega proizvodnje ali prodaje in omejitve izvajanja pasivne prodaje pogodbenih proizvodov ali pogodbenih tehnologij na ozemljih oziroma strankam, rezerviranih za druge pogodbene stranke, bi bilo načeloma treba izvzeti iz ugodnosti izjeme, uvedene s to uredbo, ne glede na tržni delež zadevnih podjetij. V tem okviru omejitve glede področij uporabe niso niti omejitve obsega proizvodnje niti omejitve glede ozemlja ali kupcev.

(16)	Omejitev tržnega deleža, izključitev nekaterih sporazumov iz skupinske izjeme in pogoji, predvideni v tej uredbi, navadno zagotavljajo, da sporazumi, za katere velja skupinska izjema, strankam ne omogočajo, da bi izključila konkurenco glede znatnega dela zadevnih proizvodov ali storitev.

(17)

Nastanka učinkov omejevanja konkurence ni mogoče izključiti, če ena stranka financira več raziskovalnih in razvojnih projektov, ki jih konkurenti izvajajo v zvezi z enakimi pogodbenimi proizvodi ali pogodbenimi tehnologijami, zlasti če ta stranka pridobi izključno pravico do izkoriščanja rezultatov v razmerju do tretjih oseb. Za takšne sporazume o plačanih raziskavah in razvoju bi bilo primerno podeliti ugodnost iz te uredbe samo, če tržni delež vseh pogodbenih strank v tako povezanih sporazumih, tj. stranke, ki zagotavlja financiranje, in vseh strank, ki opravljajo raziskave in razvoj, ne presega 25 %.

(18)

Sporazumi med podjetji, ki niso konkurenti kot proizvajalci proizvodov, tehnologij ali postopkov, ki jih je mogoče izboljšati, nadomestiti ali zamenjati z rezultati raziskav in razvoja, bodo izključili učinkovito konkurenco pri raziskavah in razvoju le v izjemnih okoliščinah. Zato je pri takih sporazumih primerno omogočiti, da izkoristijo ugodnosti izjeme, ki jo določa ta uredba, ne glede na tržni delež, in vse izjemne primere reševati z odvzemom njene pravne koristi.

(19)

Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (3) odvzame ugodnost iz te uredbe, če v posameznem primeru ugotovi, da ima sporazum, za katerega velja izjema iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe.

(20)

Organ, pristojen za konkurenco zadevne države članice, lahko umakne ugodnost iz člena 29(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 za ozemlje te države članice ali del njenega ozemlja, če ima v posameznem primeru sporazum, za katerega veljajo izjeme uvedene s to uredbo, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe, na ozemlju te države članice ali delu njenega ozemlja, ki ima vse lastnosti samostojnega geografskega trga.

(21)

V skladu s členom 29 Uredbe (ES) št. 1/2003 se ugodnosti zadevne uredbe lahko na primer umakne, če obstoj sporazuma o raziskavah in razvoju tretjim osebam znatno omejuje možnost izvajanja raziskav in razvoja na zadevnem področju zaradi omejenih raziskovalnih zmogljivosti, ki jih imajo na razpolago drugi; če zaradi posebne strukture dobave obstoj sporazuma o raziskavah in razvoju tretjim osebam znatno omejuje dostop na trg pogodbenih proizvodov ali pogodbenih tehnologij; če brez kakršnega koli objektivno utemeljenega razloga pogodbene stranke ne izkoriščajo rezultatov skupnih raziskav in razvoja v razmerju do tretjih oseb; če pogodbeni proizvodi ali pogodbene tehnologije na celotnem notranjem trgu ali na njegovem znatnem delu niso izpostavljeni učinkoviti konkurenci proizvodov, tehnologij ali postopkov, ki jih uporabniki štejejo za enakovredne zaradi njihovih lastnosti, cene in namena uporabe ali če bi obstoj sporazuma o raziskavah in razvoju omejil konkurenco pri inovacijah ali izključil učinkovito konkurenco pri raziskavah in razvoju na posameznem trgu.

(22)	Ker so sporazumi o raziskavah in razvoju pogosto dolgoročne narave, zlasti kadar sodelovanje obsega izkoriščanje rezultatov, bi bilo treba obdobje veljavnosti te uredbe določiti za 12 let –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„sporazum o raziskavah in razvoju“ pomeni sporazum med dvema ali več pogodbenimi strankami o pogojih, na podlagi katerih te pogodbene stranke opravljajo:

(i)	skupne raziskave in razvoj pogodbenih proizvodov ali pogodbenih tehnologij in skupno izkoriščanje rezultatov teh raziskav in razvoja;

(ii)	skupno izkoriščanje rezultatov raziskav in razvoja pogodbenih proizvodov ali pogodbenih tehnologij, ki se izvajajo skupaj, v skladu s predhodnim sporazumom med istimi pogodbenimi strankami;

(iii)

skupne raziskave in razvoj pogodbenih proizvodov ali pogodbenih tehnologij brez skupnega izkoriščanja rezultatov;

(iv)	plačane raziskave in razvoj pogodbenih proizvodov ali pogodbenih tehnologij in skupno izkoriščanje rezultatov teh raziskav in razvoja;

(v)	skupno izkoriščanje rezultatov plačanih raziskav in razvoja pogodbenih proizvodov ali pogodbenih tehnologij v skladu s predhodnim sporazumom med istimi pogodbenimi strankami; ali

(vi)	plačane raziskave in razvoj pogodbenih proizvodov ali pogodbenih tehnologij brez skupnega izkoriščanja rezultatov;

(b)	„sporazum“ pomeni sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajena ravnanja;

(c)

„raziskave in razvoj“ pomenijo pridobitev tehničnega znanja in izkušenj v zvezi s proizvodi, tehnologijami ali postopki in izvajanje teoretične analize, sistematične študije ali poskusa, vključno s poskusno proizvodnjo, tehničnim testiranjem proizvodov ali postopkov, vzpostavitvijo potrebnih zmogljivosti in pridobitvijo pravic intelektualne lastnine za rezultate;

(d)	„proizvod“ pomeni blago in/ali storitev, vključno z vmesnimi proizvodi ali storitvami in končnimi proizvodi in/ali storitvami;

(e)	„pogodbena tehnologija“ pomeni tehnologijo ali postopek, ki izhaja iz skupnih raziskav in razvoja;

(f)	„pogodbeni proizvod“ pomeni proizvod, ki izhaja iz skupnih raziskav in razvoja ali je izdelan ali zagotovljen s pogodbenimi tehnologijami;

(g)	„izkoriščanje rezultatov“ pomeni proizvodnjo ali distribucijo pogodbenih proizvodov ali uporabo pogodbenih tehnologij ali prenos ali izdajo licenc pravic intelektualne lastnine ali posredovanje tehničnega znanja in izkušenj, potrebnih za tako izdelavo ali uporabo;

(h)	„pravice intelektualne lastnine“ pomenijo pravice intelektualne lastnine, vključno s pravicami industrijske lastnine, avtorskimi in sorodnimi pravicami;

(i)	„tehnično znanje in izkušnje“ pomenijo skupek nepatentiranih uporabnih informacij, ki izhajajo iz izkušenj in preskušanja ter so zaupne, bistvene in določene;

(j)	„zaupne“ pomeni, da tehnično znanje in izkušnje niso splošno znani ali zlahka dostopni;

(k)	„bistvene“ pomeni, da so tehnično znanje in izkušnje pomembne in uporabne pri proizvodnji pogodbenih proizvodov ali pri uporabi pogodbenih tehnologij;

(l)	„določene“ pomeni, da so tehnično znanje in izkušnje opisani dovolj razumljivo, da je mogoče preveriti, ali izpolnjujejo merili zaupnosti in bistvenosti;

(m)

„skupno“ v smislu izvajanja sporazuma o raziskavah in razvoju pomeni dejavnosti, ki:

(i)	jih izvaja skupna ekipa, organizacija ali podjetje;

(ii)	so skupno zaupane tretji osebi; ali

(iii)

so razdeljene med pogodbene stranke s specializacijo v okviru raziskav in razvoja ali izkoriščanja;

(n)

„specializacija v okviru raziskav in razvoja“ pomeni, da je vsaka pogodbena stranka vpletena v del raziskav in razvoja, na katere se nanaša sporazum o raziskavah in razvoju, in da si delo na področju raziskav in razvoja razdelijo na način, ki se jim zdi najustreznejši; to pa ne zajema plačanih raziskav in razvoja;

(o)

„specializacija izkoriščanja“ pomeni, da si pogodbene stranke razdelijo posamezne naloge, kot so proizvodnja ali distribucija, oziroma si medsebojno naložijo omejitve glede izkoriščanja rezultatov, kot so omejitve v zvezi z določenimi območji, strankami ali področji uporabe; to vključuje tudi scenarij, ko pogodbene proizvode proizvaja in distribuira le ena pogodbena stranka na podlagi izključne licence, ki jo podelijo druge pogodbene stranke;

(p)	„plačane raziskave in razvoj“ pomenijo, da ena pogodbena stranka opravi vse raziskave in ves razvoj, medtem ko ga financira stranka, ki zagotavlja financiranje;

(q)	„Stranka, ki zagotavlja financiranje“ pomeni stranko, ki je financirala plačane raziskave in razvoj, pri tem pa sama ni opravila nobenih dejavnosti raziskav in razvoja.

(r)	„konkurenčna podjetja“ pomenijo dejanske ali potencialne konkurente;

(s)	„dejanski konkurent“ pomeni podjetje, ki je dobavitelj proizvoda, tehnologije ali postopka, ki ga je na upoštevnem geografskem trgu mogoče izboljšati, nadomestiti ali zamenjati s pogodbenim proizvodom ali pogodbeno tehnologijo;

(t)

„potencialni konkurent“ pomeni podjetje, za katero je mogoče realno in ne samo na podlagi teoretičnih možnosti domnevati, da bi v odsotnosti sklenitve sporazuma o raziskavah in razvoju pri majhnem a stalnem zviševanju relativnih cen v največ treh letih izvedlo potrebne dodatne naložbe ali prevzelo druge potrebne stroške prehoda za dobavo proizvoda, tehnologije ali postopka, ki ga je na upoštevnem geografskem trgu mogoče izboljšati, nadomestiti ali zamenjati s pogodbenim proizvodom ali pogodbeno tehnologijo;

(u)	„upoštevni trg za proizvode“ pomeni upoštevni trg za proizvode, ki jih je mogoče izboljšati, nadomestiti ali zamenjati s pogodbenimi proizvodi;

(v)	„upoštevni tehnološki trg“ pomeni upoštevni trg za tehnologije ali postopke, ki jih je mogoče izboljšati, nadomestiti ali zamenjati s pogodbenimi tehnologijami.

2. V tej uredbi izraza „podjetje“ in „pogodbena stranka“ vključujeta povezana podjetja vsakega od njiju.

„Povezana podjetja“ pomenijo:

(a)

podjetja, v katerih lahko pogodbena stranka sporazuma o raziskavah in razvoju neposredno ali posredno:

(i)	izvršuje več kakor polovico glasovalnih pravic;

(ii)	imenuje več kot polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki zakonito zastopajo podjetje, ali

(iii)

upravlja posle podjetja;

(b)	podjetja, ki imajo v enem od podjetij, udeleženih v sporazumih o raziskavah in razvoju, neposredne ali posredne pravice ali pooblastila, navedena v točki (a);

(c)	podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b) neposredno ali posredno pravice ali pooblastila, naštete v točki (a);

(d)	podjetja, v katerih ima pogodbena stranka sporazuma o raziskavah in razvoju skupaj z enim ali več podjetji, navedenimi v točkah (a), (b) ali (c), ali v katerih ima dvoje ali več slednjih podjetij skupne pravice ali pooblastila, navedena v točki (a);

(e)

podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz točke (a) skupaj:

(i)	pogodbene stranke sporazuma o raziskavah in razvoju ali povezana podjetja vsake od strank, navedena v točkah (a) do (d), ali

(ii)	ena ali več pogodbenih strank sporazuma o raziskavah in razvoju ali eno ali več njihovih povezanih podjetij, navedenih v točkah (a) do (d), in ena ali več tretjih oseb.

Člen 2

Izjema

1. V skladu s členom 101(3) Pogodbe in ob upoštevanju določb te uredbe se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume o raziskavah in razvoju.

Ta izjema se uporablja, če takšni sporazumi vsebujejo omejitve konkurence, ki spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe.

2. Izjema, predvidena v odstavku 1, velja tudi za sporazume o raziskavah in razvoju, ki vsebujejo določbe o prenosu pravic intelektualne lastnine na eno ali več pogodbenih strank ali na subjekt, ki ga stranke ustanovijo za izvajanje raziskav in razvoja, plačane raziskave in razvoj ali skupno izkoriščanje, če te določbe niso glavni cilj takih sporazumov, so pa neposredno z njimi povezane in potrebne za njihovo izvajanje.

Člen 3

Pogoji za izjemo

1. Izjema, predvidena v členu 2, velja pod pogoji, določenimi v odstavkih 2 do 5.

2. Sporazum o raziskavah in razvoju mora določati, da morajo imeti vse pogodbene stranke poln dostop do končnih rezultatov skupnih raziskav in razvoja oziroma plačanih raziskav in razvoja, vključno z morebitnimi pravicami intelektualne lastnine ter strokovnim znanjem in izkušnjami, ki izhajajo iz njih, za namene nadaljnjih raziskav in razvoja ter izkoriščanja, takoj ko so končni rezultati na voljo. Če stranki omejita svoje pravice do izkoriščanja v skladu s to uredbo, zlasti če se pri izkoriščanju specializirata, je mogoče ustrezno omejiti dostop do rezultatov za namene izkoriščanja. Poleg tega se raziskovalni inštituti, akademske ustanove ali podjetja, ki opravljajo raziskave in razvoj kot poslovno storitev, ne da bi bili običajno dejavni pri izkoriščanju rezultatov, lahko dogovorijo, da bodo omejili svojo uporabo rezultatov za nadaljnje raziskave. Sporazum o raziskavah in razvoju lahko predvidi, da si stranki medsebojno izplačata nadomestilo za dostop do rezultatov za namene nadaljnjih raziskav ali izkoriščanja, vendar nadomestilo ne sme biti tako visoko, da bi dejansko oviralo tak dostop.

3. Ne glede na odstavek 2, po katerem sporazum o raziskavah in razvoju predvideva le skupne raziskave in razvoj ali plačane raziskave in razvoj, mora sporazum o raziskavah in razvoju določati, da mora imeti vsaka pogodbena stranka dostop do vsega prej obstoječega tehničnega znanja in izkušenj drugih pogodbenih strank, če jih ta nujno potrebuje za izkoriščanje rezultatov. Sporazum o raziskavah in razvoju lahko predvidi, da si stranki medsebojno izplačata nadomestilo za dostop do svojega prej obstoječega tehničnega znanja in izkušenj, vendar nadomestilo ne sme biti tako visoko, da bi dejansko oviralo tak dostop.

4. Vsako skupno izkoriščanje se lahko nanaša samo na rezultate, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine ali predstavljajo tehnično znanje in izkušnje, ter so nujno potrebni za izdelavo pogodbenih proizvodov ali uporabo pogodbenih tehnologij.

5. Pogodbene stranke, odgovorne za izdelavo pogodbenih proizvodov na podlagi specializacije izkoriščanja, morajo izpolniti naročila za dobavo pogodbenih proizvodov od drugih pogodbenih strank, razen če sporazum o raziskavah in razvoju predvideva tudi skupno distribucijo v smislu točke (m)(i) ali (ii) člena 1(1) ali če se pogodbene stranke dogovorijo, da lahko pogodbene proizvode distribuira samo pogodbena stranka, ki jih proizvaja.

Člen 4

Mejni tržni delež in trajanje izjeme

1. Če pogodbene stranke niso konkurenčna podjetja, velja v času trajanja raziskav in razvoja izjema iz člena 2. Če se rezultati izkoriščajo skupaj, izjema velja še sedem let od takrat, ko so bili pogodbeni proizvodi ali pogodbene tehnologije prvič dani na trg znotraj notranjega trga.

2. Če sta najmanj dve pogodbeni stranki konkurenčni podjetji, velja v obdobju iz odstavka 1 tega člena, izjema iz člena 2 le, če v času sklenitve sporazuma o raziskavah in razvoju:

(a)	v primeru sporazumov o raziskavah in razvoju iz točke (a)(i), (ii) ali (iii) člena 1(1) skupni tržni delež pogodbenih strank sporazuma o raziskavah in razvoju ne presega 25 % upoštevnih proizvodnih in tehnoloških trgov; ali

(b)

v primeru sporazumov o raziskavah in razvoju iz točke (a)(iv), (v) ali (vi) člena 1(1) skupni tržni delež pogodbene stranke, ki zagotavlja financiranje, in vseh pogodbenih strank, s katerimi je ta sklenila sporazume o raziskavah in razvoju v zvezi z enakimi pogodbenimi proizvodi ali pogodbenimi tehnologijami, ne presega 25 % upoštevnih proizvodnih in tehnoloških trgov.

3. Po izteku obdobja, navedenega v odstavku 1, ostane izjema v veljavi, če skupni tržni delež pogodbenih strank ne presega 25 % upoštevnega proizvodnega in tehnološkega trga.

Člen 5

Nedopustne omejitve

Izjema, predvidena v členu 2, ne velja za sporazume o raziskavah in razvoju, katerih cilj, neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki pod nadzorom pogodbenih strank, je karkoli od naslednjega:

(a)

omejevanje svobode pogodbenih strank, da raziskave in razvoj izvajajo samostojno ali v sodelovanju s tretjimi osebami na področju, ki ni povezano s tistim, na katero se nanaša sporazum o raziskavah in razvoju, ali po zaključku skupnih raziskav in razvoja ali plačanih raziskav in razvoja na področju, na katero se te nanašajo, ali na področju, povezanem z njim;

(b)

omejitev obsega proizvodnje ali prodaje, razen:

(i)	določanja proizvodnih ciljev, če skupno izkoriščanje rezultatov vključuje skupno proizvodnjo pogodbenih proizvodov;

(ii)	določanja prodajnih ciljev, če skupno izkoriščanje rezultatov vključuje skupno distribucijo pogodbenih proizvodov ali skupno podeljevanje licenc za pogodbene tehnologije v smislu točke (m)(i) ali (ii) člena 1(1);

(iii)

praks, ki pomenijo specializacijo v okviru izkoriščanja, ter

(iv)	omejevanja svobode pogodbenih strank, da proizvajajo, prodajajo, odstopajo ali licencirajo proizvode, tehnologije ali postopke, ki konkurirajo pogodbenim proizvodom ali tehnologijam v obdobju, za katero so se pogodbene stranke dogovorile za skupno izkoriščanje rezultatov;

(c)

določanje cen ob prodaji pogodbenega proizvoda ali izdaja licenc za pogodbene tehnologije tretjim osebam, razen določanja cen, zaračunanih neposrednim strankam, ali določanja licenčnin, zaračunanih neposrednim pridobiteljem licenc, če skupno izkoriščanje rezultatov vključuje skupno distribucijo pogodbenih proizvodov ali skupno podeljevanje licenc za pogodbene tehnologije v smislu točke (m)(i) ali (ii) člena 1(1);

(d)

omejevanje območja, na katerem lahko pogodbene stranke pasivno prodajajo pogodbene izdelke ali podeljujejo licence za pogodbene tehnologije, ali strank, ki jim lahko pogodbene stranke pasivno prodajajo pogodbene izdelke oziroma podeljujejo licence za pogodbene tehnologije, razen zahteve po podelitvi izključne licence tretji osebi;

(e)	zahteva po popolni ali delni omejitvi aktivne prodaje pogodbenih proizvodov ali pogodbenih tehnologij na območjih ali strankam, ki niso bili izključno dodeljeni eni od pogodbenih strank na podlagi specializacije v okviru izkoriščanja;

(f)	zahteva, da se zavrne zadostitev povpraševanju strank na območju posamezne pogodbene stranke ali strank, ki so bile drugače razdeljene med pogodbene stranke na podlagi specializacije v okviru izkoriščanja, ki bi tržili pogodbene proizvode na drugih območjih znotraj notranjega trga;

(g)	zahteva, da se uporabnikom ali prodajnim posrednikom oteži pridobitev pogodbenih proizvodov od drugih prodajnih posrednikov znotraj notranjega trga.

Člen 6

Izvzete omejitve

Izjema, ki jo določa člen 2, ne velja za nobeno od naslednjih obveznosti v sporazumih o raziskavah in razvoju:

(a)

prepoved, da bi po zaključku raziskav in razvoja pogodbene stranke izpodbijale veljavnost pravic intelektualne lastnine, ki jih imajo na notranjem trgu in ki zadevajo raziskave in razvoj, ali da bi po preteku veljavnosti sporazuma o raziskavah in razvoju spodbijale veljavnost pravic intelektualne lastnine, ki jih imajo pogodbene stranke na notranjem trgu in ki ščitijo rezultate raziskav in razvoja, brez poseganja v možnost, da se predvidi prenehanje sporazuma o raziskavah in razvoju, če ena od pogodbenih strank spodbija veljavnost teh pravic intelektualne lastnine;

(b)

obveznost, da se tretjim osebam ne podeljujejo licence za proizvodnjo pogodbenih proizvodov ali uporabo pogodbenih tehnologij, če sporazum ne določa, da vsaj ena od pogodbenih strank izkorišča rezultate skupnih oziroma plačanih raziskav in razvoja in se to izkoriščanje izvaja na notranjem trgu v razmerju do tretjih oseb.

Člen 7

Uporaba mejnega tržnega deleža

Za uporabo mejnega tržnega deleža iz člena 4 veljajo naslednja pravila:

(a)	tržni delež se izračuna na podlagi vrednosti prodaje na trgu; če podatki o vrednosti prodaje na trgu niso na razpolago, se lahko za določitev tržnega deleža pogodbenih strank uporabijo ocene, ki temeljijo na drugih zanesljivih tržnih informacijah, vključno s fizičnim obsegom prodaje;

(b)	tržni delež se izračuna na podlagi podatkov za prejšnje koledarsko leto.

(c)	tržni delež podjetij, navedenih točki (e), drugega pododstavka člena 1(2) se enakomerno razdeli med podjetja, ki imajo pravice ali pooblastila, navedene v točki (a) omenjenega pododstavka;

(d)	če tržni delež, naveden v členu 4(3), na začetku ne presega 25 %, pozneje pa se poveča nad to raven, ne da bi presegel 30 %, izjema, predvidena v členu 2, velja še za obdobje dveh zaporednih koledarskih let po letu, v katerem je bil 25-odstotni prag prvič presežen;

(e)	če tržni delež, naveden v členu 4(3), na začetku ne presega 25 %, pozneje pa se poveča nad 30 %, izjema iz člena 2 velja še za eno koledarsko leto po letu, v katerem je bila raven 30 % prvič presežena;

(f)	ugodnosti iz točk (d) in (e) ni mogoče kombinirati tako, da bi se preseglo obdobje dveh koledarskih let.

Člen 8

Prehodno obdobje

Prepoved iz člena 101(1) Pogodbe ne velja od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2012 v zvezi s sporazumi, ki že veljajo 31. decembra 2010 in ne izpolnjujejo pogojev za uporabo izjeme iz te uredbe, izpolnjujejo pa pogoje za uporabo izjeme iz Uredbe (ES) št. 2659/2000.

Člen 9

Veljavnost

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2011.

Veljati preneha 31. decembra 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 285, 29.12.1971, str. 46.

(*1) Člen 81 Pogodbe ES je z učinkom od 1. decembra 2009 postal člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člena sta vsebinsko istovetna. Kadar je to primerno, se v tej Uredbi sklicevanja na člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumejo kot sklicevanja na člen 81 Pogodbe ES. PDEU je uvedla tudi nekatere spremembe terminologije, kot sta nadomestitvi „Skupnost“ z „Unija“ in „skupni trg“ z „notranji trg“. V tej uredbi se bo uporabljala terminologija PDEU.

(2) UL L 304, 5.12.2000, str. 7.

(3) UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

18.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 335/43

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1218/2010

z dne 14. decembra 2010

o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o specializaciji in usklajena ravnanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2821/71 z dne 20. decembra 1971 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj (1),

po objavi osnutka te uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EGS) št. 2821/71 pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (*1) za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj, ki spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe, katerih predmet je specializacija, vključno s sporazumi, potrebnimi za dosego specializacije.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 2658/2000 z dne 29. novembra 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe pri skupinah sporazumov o specializaciji (2) opredeljuje skupine sporazumov o specializaciji, za katere je Komisija menila, da običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Zaradi splošnih pozitivnih izkušenj z uporabo navedene uredbe, ki preneha veljati 31. decembra 2010, in ob upoštevanju dodatnih izkušenj, pridobljenih od sprejetja navedene uredbe, je smiselno sprejeti novo uredbo o skupinskih izjemah.

(3)

Ta uredba mora izpolnjevati dve zahtevi glede zagotavljanja učinkovitega varstva konkurence in ustrezne pravne varnosti za podjetja. Pri uresničevanju teh ciljev je treba upoštevati potrebo po čim večji poenostavitvi upravnega nadzora in pravnih okvirov. Pod določeno stopnjo tržne moči je za uporabo člena 101(3) Pogodbe na splošno mogoče domnevati, da bodo pozitivni učinki sporazumov o specializaciji prevladali nad negativnimi učinki na konkurenco.

(4)	Za določitev uporabe člena 101(3) Pogodbe z uredbo ni treba opredeliti tistih sporazumov, ki lahko spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe. Pri posamičnem ocenjevanju sporazumov iz člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, predvsem strukturo upoštevnega trga.

(5)	Ugodnost izjeme, ki jo določa ta uredba, bi morala biti omejena na tiste sporazume, za katere se lahko z dovolj gotovosti domneva, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe.

(6)

Za sporazume o specializaciji v proizvodnji je najbolj verjetno, da bodo prispevali k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga, če imajo pogodbene stranke dodatna znanja, sredstva ali dejavnosti, saj se lahko osredotočijo na proizvodnjo nekaterih proizvodov ter zato poslujejo učinkoviteje in dobavljajo proizvode po nižjih cenah. Isto na splošno velja tudi za sporazume o specializaciji pri pripravi storitev. Glede na učinkovito konkurenco je verjetno, da bodo imeli potrošniki od tega precejšnje koristi.

(7)

Tovrstne prednosti lahko izhajajo iz sporazumov, na podlagi katerih ena pogodbena stranka v celoti ali delno preneha proizvajati nekatere proizvode ali pripravljati nekatere storitve v korist druge pogodbene stranke (enostranska specializacija), sporazumov, na podlagi katerih se vsaka pogodbena stranka v celoti ali delno odpove proizvodnji nekaterih proizvodov ali pripravi nekaterih storitev v korist druge pogodbene stranke (vzajemna specializacija), in sporazumov, s katerimi se pogodbene stranke dogovorijo o skupni proizvodnji nekaterih proizvodov ali pripravi nekaterih storitev (skupna proizvodnja). V okviru te uredbe koncepta enostranske in vzajemne specializacije ne pomenita, da mora pogodbena stranka zmanjšati zmogljivost, ampak je dovolj, če zmanjšajo obseg svoje proizvodnje. Koncept skupne proizvodnje pa ne pomeni, da morata pogodbeni stranki zmanjšati svoje proizvodne dejavnosti izven področja svojega dogovora o predvideni skupni proizvodnji.

(8)

Enostranski in vzajemni sporazumi glede na svojo naravo o specializaciji predvidevajo, da so pogodbene stranke dejavne na istem proizvodnem trgu. Ni treba, da so pogodbene stranke dejavne na istem geografskem trgu. Zato bi morala biti uporaba te uredbe za enostranske in vzajemne sporazume o specializaciji omejena na razmere, ko so pogodbene stranke dejavne na istem proizvodnem trgu. Sporazume o skupni proizvodnji lahko sklenejo pogodbene stranke, ki so že dejavne na istem proizvodnem trgu, pa tudi pogodbene stranke, ki želijo vstopiti na proizvodni trg s sporazumom. Zato bi morali sporazumi o skupni proizvodnji spadati na področje uporabe te uredbe ne glede na to, ali so pogodbene stranke že dejavne na istih proizvodnih trgih.

(9)

Da bi zagotovili uresničitev prednosti specializacije, ne da bi pri tem ena od pogodbenih strank popolnoma zapustila trg, ki je v proizvodni verigi za proizvodnim, velja ta uredba za enostranske in vzajemne sporazume o specializaciji le, če določajo obveznosti dobave in nabave ali skupno distribucijo. Obveznosti dobave in nabave so lahko izključne narave, vendar to ni nujno.

(10)

Domneva se lahko, da bodo v primeru, ko delež pogodbenih strank na upoštevnem trgu za proizvode, ki so predmet sporazuma o specializaciji, ne presega določene ravni, taki sporazumi praviloma privedli do gospodarskih prednosti v obliki ekonomije obsega, ekonomije povezanih proizvodov ali boljših proizvodnih tehnologij, pri tem pa potrošnikom zagotavljali pravičen delež doseženih koristi. Vendar v primeru, da so proizvodi, ki so izdelani na podlagi sporazuma o specializaciji, vmesni proizvodi, ki jih ena ali več pogodbenih strank v celoti ali delno sama uporablja za proizvodnjo nekaterih proizvodov v nadaljnjem proizvodnem procesu, ki jih te pogodbene stranke prodajajo na trgu, mora biti poleg tega tudi izjema, ki jo določa ta uredba, pogojena s tem, da delež pogodbenih strank na upoštevnem trgu za te proizvode za nadaljnji trg, ne presega določene ravni. V takem primeru bi z osredotočanjem na tržni delež pogodbenih strank na ravni vmesnih proizvodov prezrli potencialno tveganje zapiranja trga ali povečevanje cen proizvodnih sredstev za konkurente na ravni proizvodov v nadaljnjem proizvodnem procesu. Vendar ni mogoče domnevati, da so sporazumi o specializaciji bodisi zajeti v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe bodisi da ne izpolnjujejo pogojev člena 101(3) Pogodbe, če je presežen mejni tržni delež, določen s to uredbo ali niso izpolnjeni drugi pogoji iz te uredbe. V takšnih primerih je treba opraviti posamično ocenjevanje sporazuma o specializaciji v skladu s členom 101 Pogodbe.

(11)

Ta uredba ne bi smela izvzeti sporazumov z omejitvami, ki niso nujne za doseganje pozitivnih učinkov, ki jih povzročajo sporazumi o specializaciji. Načeloma je treba sporazume, ki vsebujejo nekatere vrste hudih omejitev konkurence, ki zadevajo določanje cen, zaračunanih tretjim osebam, omejevanje obsega proizvodnje ali prodaje in delitev trgov ali strank, izvzeti iz ugodnosti skupinske izjeme iz te uredbe ne glede na tržni delež pogodbenih strank.

(12)	Omejitev tržnega deleža, neizvzetje nekaterih sporazumov in pogoji iz te uredbe običajno zagotavljajo, da sporazumi, za katere velja skupinska izjema, pogodbenim strankam ne omogočajo izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnih proizvodov in storitev.

(13)

Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (3) odvzame ugodnost iz te uredbe, če v določenem primeru ugotovi, da ima sporazum, za katerega velja izjema po tej uredbi, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe.

(14)

Organ zadevne države članice, pristojen za konkurenco, lahko umakne ugodnosti zadevne uredbe v skladu s členom 29(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zvezi z ozemljem te države članice ali delom njenega ozemlja, kadar ima v posameznem primeru sporazum, za katerega se uporablja izjema določena v tej uredbi, učinke, ki niso združljivi s členom 101(3) Pogodbe, na ozemlju države članice ali delu tega ozemlja, ki ima vse lastnosti samostojnega geografskega trga.

(15)

V skladu s členom 29 Uredbe (ES) št. 1/2003 se ugodnosti te uredbe lahko umaknejo, če je na primer upoštevni trg zelo koncentriran in je konkurenca že sicer šibka, zlasti zaradi tržnega položaja drugih udeležencev na trgu ali povezav med drugimi udeleženci na trgu, ki nastanejo zaradi vzporednih sporazumov o specializaciji.

(16)	Zaradi poenostavitve sklepanja sporazumov o specializaciji, ki lahko vplivajo na strukturo pogodbenih strank, se veljavnost te uredbe določi na 12 let –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

1. Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„sporazum o specializaciji“ pomeni enostranski sporazum o specializaciji, vzajemen sporazum o specializaciji ali sporazum o skupni proizvodnji;

(b)

„enostranski sporazum o specializaciji“ pomeni sporazum med dvema pogodbenima strankama, ki sta dejavni na istem proizvodnem trgu, na podlagi katerega ena pogodbena stranka soglaša, da bo v celoti ali delno opustila proizvodnjo nekaterih proizvodov ali da se bo vzdržala proizvodnje teh proizvodov in da jih bo nabavljala pri drugi pogodbeni stranki, ki se strinja, da bo proizvajala in dobavljala te proizvode,

(c)

„vzajemen sporazum o specializaciji“ pomeni sporazum med dvema ali več pogodbenimi strankami, ki so dejavne na istem proizvodnem trguh, na podlagi katerega dve ali več pogodbenih strank vzajemno soglaša, da bodo v celoti ali delno opustile proizvodnjo ali se vzdržale proizvodnjenekaterih, vendar različnih proizvodov, in da jih bodo nabavljale pri drugih pogodbenih strankah, ki soglašajo s tem, da jih bodo dobavljale;

(d)	„sporazum o skupni proizvodnji“ pomeni sporazum na podlagi katerega dve ali več pogodbenih strank soglaša, da bodo skupno proizvajale nekatere proizvode;

(e)	„sporazum“ pomeni sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajeno ravnanje;

(f)	„proizvod“ pomeni blago in/ali storitev, vključno z vmesnimi proizvodi in/ali storitvami ter končnimi proizvodi in/ali storitvami, razen storitev distribucije in najema;

(g)	„proizvodnja“ pomeni proizvodnjo blaga ali pripravo storitev in vključuje proizvodnjo prek podizvajalcev;

(h)	„priprava storitev“ pomeni dejavnosti na trgih, ki so v proizvodni verigi pred zagotavljanjem storitev strankam;

(i)

„upoštevni trg“ pomeni upoštevne proizvodne in geografske trge, na katere spadajo proizvodi, ki so predmet sporazuma o specializaciji, v primeru, da so proizvodi, ki so predmet sporazuma o specializaciji, vmesni proizvodi, ki jih ena ali več pogodbenih strank v celoti ali delno sama uporablja za proizvodnjo proizvodov v nadaljnjem proizvodnem procesu, pa pomeni tudi upoštevne proizvodne in geografske trge, na katere sodijo proizvodi v nadaljnjem proizvodnem procesu;

(j)	„proizvod, ki je predmet sporazuma o specializaciji“ pomeni proizvod, ki je proizveden na podlagi sporazuma o specializaciji;

(k)	„proizvod v nadaljnjem proizvodnem procesu“ pomeni proizvod, za proizvodnjo katerega ena ali več pogodbenih strank uporablja proizvode, ki so predmet sporazuma o specializaciji, in ki jih te pogodbene stranke prodajajo na prodajnem trgu;

(l)	„konkurenčno podjetje“ pomeni dejanskega ali potencialnega konkurenta;

(m)	„dejanski konkurent“ pomeni podjetje, dejavno na istem upoštevnem trgu;

(n)

„potencialni konkurent“ pomeni podjetje, za katero je mogoče ob odsotnosti sporazuma o specializaciji realno in ne samo na podlagi teoretičnih možnosti domnevati, da bi pri majhnem a stalnem zviševanju relativnih cen najpozneje v treh letih izvedlo potrebne dodatne naložbe ali prevzelo druge potrebne stroške prehoda za vstop na upoštevni trg;

(o)	„obveznost izključne dobave“ pomeni obveznost, v skladu s katero se proizvod, ki je predmet sporazuma o specializaciji, ne dobavlja nobenemu konkurenčnemu podjetju razen pogodbeni stranki sporazuma;

(p)	„obveznost izključne nabave“ pomeni obveznost nabavljanja proizvoda, ki je predmet sporazuma o specializaciji, le pri pogodbeni stranki, ki se je pogodbeno obvezala za dobavo;

(q)

„skupno“, v smislu distribucije pomeni, če pogodbene stranke:

(i)	proizvode distribuirajo skupaj prek skupne ekipe, organizacije ali podjetja ali

(ii)	kot distributerja določijo tretjo osebo na izključni ali neizključni podlagi, če ta tretja oseba ni konkurenčno podjetje;

(r)	„distribucija“ pomeni distribucijo vključno s prodajo blaga in zagotavljanje storitev.

2. V tej uredbi izraza „podjetje“ in „pogodbena stranka“ vključujeta njuna povezana podjetja.

„Povezana podjetja“ pomenijo:

(a)

podjetja, v katerih ima lahko pogodbena stranka sporazuma o specializaciji neposredno ali posredno:

(i)	pooblastilo za uveljavljanje več kakor polovice glasovalnih pravic;

(ii)	pooblastilo za imenovanje več kakor polovice članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje; ali

(iii)

pravico upravljati posle podjetja;

(b)	podjetja, ki imajo nad pogodbeno stranko sporazuma o specializaciji neposredno ali posredno pravice ali pooblastila iz točke (a);

(c)	podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b) neposredno ali posredno pravice ali pooblastila iz točke (a);

(d)	podjetja, v katerih ima pogodbena stranka sporazuma o specializaciji skupaj z enim ali več podjetji iz točke (a), (b) ali (c) ali v katerih imata dve ali več od slednjih podjetij skupaj pravice ali pooblastila iz točke (a);

(e)

podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz (a) skupaj:

(i)	pogodbene stranke sporazuma o specializaciji ali njihova zadevna povezana podjetja iz (a) do (d);

(ii)	ena ali več pogodbenih strank sporazuma o specializaciji ali eno ali več njihovih povezanih podjetij iz točk (a) do (d) in ena ali več tretjih oseb.

Člen 2

Izjema

1. Na podlagi člena 101(3) Pogodbe in na podlagi določb te uredbe se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume o specializaciji.

Ta izjema velja le kolikor taki sporazumi o specializaciji vsebujejo omejitve konkurence, ki spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe.

2. Izjema, predvidena v odstavku 1, velja za sporazume o specializaciji, ki vsebujejo določbe o prenosu pravic intelektualne lastnine na eno ali več pogodbenih strank ali o izdaji licenc pravic intelektualne lastnine eni ali več pogodbenim strankam, če te določbe niso glavni cilj takih sporazumov, so pa neposredno povezane z njihovo uporabo in so zanjo potrebne.

3. Izjema iz odstavka 1 se uporablja tudi za sporazume o specializaciji, kadar:

(a)	pogodbene stranke sprejmejo obveznost izključne nabave in/ali izključne dobave ali

(b)	pogodbene stranke proizvodov, ki so predmet sporazuma o specializaciji, ne prodajajo neodvisno, ampak jih distribuirajo skupno.

Člen 3

Mejni tržni delež

Izjema iz člena 2 se uporablja pod pogojem, da skupni tržni delež pogodbenih strank ne presega 20 % katerega koli upoštevnega trga.

Člen 4

Nedopustne omejitve

Izjema iz člena 2 se ne uporablja za sporazume o specializaciji, katerih cilj je, posredno ali neposredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki pod nadzorom strank, karkoli od naslednjega:

(a)	določanje cen pri prodaji proizvodov tretjih osebam, razen določanja cen, zaračunanih neposrednim strankam v okviru skupne distribucije;

(b)

omejitev obsega proizvodnje ali prodaje, razen:

(i)	določb o dogovorjenih količinah proizvodov na podlagi enostranskih ali vzajemnih sporazumov o specializaciji ali za opredelitev zmogljivosti in obsega proizvodnje na podlagi sporazuma o skupni proizvodnji ter

(ii)	določanja cen v okviru skupne distribucije ali

(c)	dodelitve trgov ali strank.

Člen 5

Uporaba mejnega tržnega deleža

Za uporabo mejnega tržnega deleža iz člena 3 veljajo naslednja pravila:

(a)	tržni delež se izračuna na podlagi vrednosti prodaje na trgu; če podatki o vrednosti prodaje na trgu niso na razpolago, se lahko za določitev tržnega deleža pogodbenih strank uporabijo ocene, ki temeljijo na drugih zanesljivih tržnih informacijah, vključno s fizičnim obsegom prodaje;

(b)	tržni delež se izračuna na podlagi podatkov za prejšnje koledarsko leto.

(c)	tržni delež, ki ga imajo podjetja iz točke (e), drugega pododstavka člena 1(2), se razdeli po enakih delih vsakemu podjetju, ki ima pravice ali pooblastila iz točke (a) omenjenega pododstavka;

(d)	če tržni delež iz člena 3 na začetku ne presega 20 %, pozneje pa se zviša nad to raven, ne da bi presegel 25 %, izjema iz člena 2 velja še za obdobje dveh zaporednih koledarskih let po letu, v katerem je bil prag 20 % prvič presežen;

(e)	če tržni delež iz člena 3 na začetku ne presega 20 %, pozneje pa se zviša nad 25 %, izjema iz člena 2 velja še za obdobje enega koledarskega leta po letu, v katerem je bil prag 25 % prvič presežen;

(f)	ugodnosti iz točk (d) in (e) se ne smejo združiti, tako da bi bilo preseženo obdobje dveh koledarskih let.

Člen 6

Prehodno obdobje

Člen 7

Veljavnost

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2011.

Uredba preneha veljati 31. decembra 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 285, 29.12.1971, str. 46.

(*1) S 1. decembrom 2009 je člen 81 Pogodbe ES postal člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člena sta vsebinsko identična. V tej uredbi je treba sklicevanja na člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumeti kot sklicevanja na člen 81 Pogodbe ES, kadar je to primerno. PDEU je uvedla tudi nekatere spremembe terminologije, kot sta nadomestitvi "Skupnost" z "Unija" in "skupni trg" z "notranji trg". V tej uredbi se bo uporabljala terminologija PDEU.

(2) UL L 304, 5.12.2000, str. 3.

(3) UL L 1, 4.1.2003, str.1.

18.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 335/60

SKLEP SVETA 2010/784/SZVP

z dne 17. decembra 2010

o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28 in 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 14. novembra 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/797/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (1) (EUPOL COPPS) za obdobje treh let. Operativna faza EUPOL COPPS se je začela 1. januarja 2006.

(2)	Misija je bila nazadnje podaljšana s Sklepom Sveta 2009/955/SZVP (2), ki se izteče 31. decembra 2010.

(3)	Politični in varnostni odbor (PVO) je 17. novembra 2010 priporočil, naj se misija podaljša še za eno leto, tj. do 31. decembra 2011.

(4)	Struktura poveljevanja in nadzora misije ne bi smela vplivati na pogodbene odgovornosti vodje misije do Evropske komisije glede izvrševanja proračuna misije.

(5)	Za misijo bi se morala aktivirati stražarska zmogljivost.

(6)	Misija bo potekala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem skupne zunanje in varnostne politike iz člena 21 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Misija

1. Policijska misija Evropske unije za Palestinska ozemlja, v nadaljevanju Koordinacijski urad Evropske unije za podporo palestinski policiji (EUPOL COPPS), ustanovljen s Skupnim ukrepom 2005/797/SZVP, se s 1. januarjem 2011 nadaljuje.

2. EUPOL COPPS deluje v skladu z nalogami misije, opredeljenimi v členu 2.

Člen 2

Naloge misije

Cilj EUPOL COPPS je v sodelovanju s programi Unije za izgradnjo institucij in drugimi mednarodnimi prizadevanji v širšem varnostnem okviru, vključno z reformo kazenskega sodstva, prispevati k vzpostavitvi trajnostnih in učinkovitih policijskih struktur, za katere bodo odgovorni Palestinci, skladnih z najboljšimi mednarodnimi standardi.

S tem namenom EUPOL COPPS:

(a)	palestinski civilni policiji (PCP) pomaga pri izvajanju Programa za razvoj palestinske policije, in sicer s svetovanjem in tesnim mentorskim sodelovanjem s PCP, še posebej pa z višjimi uradniki na ravni policijskih okrožij in uprav ter na ravni ministrstva;

(b)	usklajuje in skrbi za lažje zagotavljanje pomoči Unije in držav članic, na ustrezno prošnjo pa tudi mednarodne pomoči PCP;

(c)	svetuje o kazenskopravnih elementih, povezanih s policijo;

(d)	oblikuje projektno skupino za določanje in izvajanje projektov. Misija po potrebi poskrbi za usklajevanje, lažji potek in svetovanje v zvezi s projekti, ki jih izvajajo države članice in tretje države pod njihovo odgovornostjo na področjih, povezanih z misijo, in v podporo njenim ciljem.

Člen 3

Pregled

Šestmesečni pregledi na podlagi meril ocenjevanja, določenih v konceptu operacij (CONOPS) in operativnem načrtu (OPLAN), in ob upoštevanju razvoja razmer na terenu, bodo omogočali, da se obseg in področje delovanja EUPOL COPPS po potrebi prilagodita.

Člen 4

Struktura

Za izpolnjevanje svojih nalog ima EUPOL COPPS naslednje elemente:

1.	vodjo misije/policijskega komisarja,

2.	svetovalni oddelek,

3.	oddelek za programsko koordinacijo,

4.	administrativni oddelek,

5.	oddelek za pravno državo.

Ti elementi se podrobneje opredelijo v CONOPS in OPLAN. Svet potrdi CONOPS in OPLAN.

Člen 5

Poveljnik civilne operacije

1. Direktor civilnih zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC) je tudi poveljnik civilne operacije za misijo EUPOL COPPS.

2. Poveljnik civilne operacije, ki ga politično nadzira in strateško vodi PVO in je splošno podrejen visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP), poveljuje misiji EUPOL COPPS na strateški ravni in jo nadzira.

3. Poveljnik civilne operacije zagotavlja ustrezno in učinkovito izvajanje odločitev Sveta in odločitev PVO, vključno z dajanjem potrebnih strateških navodil vodji misije ter zagotavljanjem svetovanja in tehnične podpore vodji misije.

4. Vsi dodeljeni člani osebja ostajajo še naprej v celoti podrejeni nacionalnim organom zadevne države ali institucije Unije, ki jih je dodelila. Nacionalni organi prenesejo operativni nadzor (OPCON) nad svojim osebjem, skupinami in enotami na poveljnika civilne operacije.

5. Poveljnik civilne operacije je v celoti odgovoren za ustrezno izvajanje dolžnosti skrbnega ravnanja Unije.

6. Poveljnik civilne operacije in posebni predstavnik Evropske unije (PPEU) se po potrebi med seboj posvetujeta.

Člen 6

Vodja misije

1. Vodja misije prevzame odgovornost za misijo na območju operacije, ter je odgovoren za poveljevanje in nadzor nad misijo.

2. Vodja misije izvršuje poveljevanje in nadzor nad osebjem, skupinami in enotami iz sodelujočih držav, kot jih dodeli poveljnik civilne operacije, skupaj z upravno in logistično pristojnostjo, vključno s sredstvi, viri in informacijami, ki so na razpolago misiji.

3. Vodja misije izdaja navodila celotnemu osebju misije za učinkovito izvajanje EUPOL COPPS na območju operacije, pri čemer prevzame usklajevanje in vsakodnevno upravljanje misije ter sledi navodilom poveljnika civilne operacije na strateški ravni.

4. Vodja misije je odgovoren za izvrševanje proračuna misije. V ta namen vodja misije podpiše pogodbo s Komisijo.

5. Vodja misije je odgovoren za disciplinski nadzor nad osebjem. Za dodeljeno osebje disciplinske ukrepe izvršuje zadevni nacionalni organ ali zadevni organ Unije.

6. Vodja misije predstavlja EUPOL COPPS na območju operacij in zagotavlja ustrezno prepoznavnost misije.

7. Vodja misije se po potrebi usklajuje z drugimi akterji Unije na terenu. Brez poseganja v strukturo poveljevanja daje PPEU vodji misiji smernice za lokalno politično delovanje.

Člen 7

Osebje EUPOL COPPS

1. Število in pristojnosti osebja EUPOL COPPS so skladne z nalogami misije, določenimi v členu 2, in strukturo, določeno v členu 4.

2. Osebje EUPOL COPPS sestavlja predvsem osebje, ki ga dodelijo države članice ali institucije Unije. Vsaka država članica ali institucija Unije krije stroške v zvezi z osebjem, ki ga je dodelila, tudi plače, zdravstveno zavarovanje, stroške potovanja na območje misije in nazaj ter nadomestila, z izjemo ustreznih dnevnic, ter nadomestila za težke razmere in tveganje.

3. EUPOL COPPS po potrebi pogodbeno zaposli državljane držav članic, če potrebnih nalog ne more opraviti osebje, ki so ga dodelile države članice.

4. EUPOL COPPS po potrebi zaposli tudi lokalno osebje.

5. Po potrebi lahko misiji dodelijo osebje tudi tretje države. Vsaka tretja država nosi stroške v zvezi z osebjem, ki ga dodeli misiji, vključno s plačami, zdravstvenim zavarovanjem, nadomestili, zavarovanjem povečanega tveganja in stroški potovanja na območje misije in nazaj.

6. Vsi člani osebja opravljajo svoje naloge in ravnajo v interesu misije. Vse osebje spoštuje varnostna načela in minimalne standarde, določene s Sklepom Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (3).

Člen 8

Status osebja EUPOL COPPS

1. Status osebja misije EUPOL COPPS, vključno z morebitnimi privilegiji, imunitetami in dodatnimi jamstvi, potrebnimi za izvedbo in tekoče izvajanje misije EUPOL COPPS, je po potrebi predmet sporazuma, ki se sklene po postopku iz člena 37 Pogodbe.

2. Država članica ali institucija Unije, ki je dodelila člana osebja, je odgovorna za vse pritožbe v zvezi z dodelitvijo, ki jih vložijo člani osebja ali pa se nanašajo nanje. Zadevna država članica ali institucija Unije je odgovorna za vložitev morebitne tožbe zoper dodeljene osebe.

3. Pogoji zaposlitve ter pravice in obveznosti mednarodnega in lokalnega osebja se opredelijo v pogodbah med vodjo misije/policijskim komisarjem in člani osebja.

Člen 9

Struktura poveljevanja

1. EUPOL COPPS ima kot operacija kriznega upravljanja enotno strukturo poveljevanja.

2. PVO v okviru odgovornosti Sveta in VP izvaja politični nadzor in strateško vodenje misije EUPOL COPPS.

3. Poveljnik civilne operacije je, pod političnim nadzorom in strateškim vodenjem PVO in splošno podrejen VP, poveljnik EUPOL COPPS na strateški ravni, ki v tej vlogi vodji misije izdaja navodila ter mu svetuje in zagotavlja tehnično podporo.

4. Poveljnik civilne operacije poroča Svetu prek VP.

5. Vodja misije izvršuje poveljevanje in nadzor nad EUPOL COPPS na območju operacije in je neposredno odgovoren poveljniku civilne operacije.

Člen 10

Politični nadzor in strateško vodenje

1. PVO politično nadzoruje misijo in jo strateško vodi pod odgovornostjo Sveta in VP. Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev v ta namen v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe. To pooblastilo vključuje pristojnost za imenovanje vodje misije na predlog VP ter za spreminjanje CONOPS in OPLAN. Obsega tudi pristojnosti v zvezi z naknadnimi sklepi glede imenovanja vodje misije. Za odločanje v zvezi s cilji in prenehanjem misije je še naprej pristojen Svet.

2. PVO redno poroča Svetu.

3. PVO redno in po potrebi prejema poročila poveljnika civilne operacije in vodje misije o zadevah v okviru njune pristojnosti.

Člen 11

Sodelovanje tretjih držav

1. Brez poseganja v avtonomijo odločanja Unije in v njen enotni institucionalni okvir se k sodelovanju v EUPOL COPPS lahko povabijo tretje države, če prevzamejo stroške z njihove strani dodeljenega osebja, vključno s plačami, zdravstvenim zavarovanjem, nadomestili, zavarovanjem povečanega tveganja in stroški za potovanje na območje misije in nazaj, ter ustrezno prispevajo k pokrivanju tekočih stroškov EUPOL COPPS.

2. Tretje države, ki prispevajo k EUPOL COPPS, imajo enake pravice in dolžnosti v zvezi z vsakodnevnim upravljanjem misije kot države članice.

3. Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev glede odobritve predlaganih prispevkov in za ustanovitev odbora prispevajočih držav.

4. Podrobnejša pravila glede sodelovanja tretjih držav se določijo v sporazumih, ki se sklenejo v skladu s členom 37 Pogodbe, in po potrebi z dodatnimi tehničnimi dogovori. Če Unija in tretja država skleneta sporazum o vzpostavitvi okvira za sodelovanje te tretje države v operacijah Unije za krizno upravljanje, se za EUPOL COPPS uporabljajo določbe tega sporazuma.

Člen 12

Varnost

1. Poveljnik civilne operacije usmerja načrtovanje varnostnih ukrepov vodje misije in zagotavlja, da se ti ukrepi za misijo EUPOL COPPS ustrezno in učinkovito izvajajo v skladu s členoma 5 in 10, pri tem pa se usklajuje z Varnostnim uradom Sveta.

2. Vodja misije je odgovoren za varnost operacije in za zagotavljanje skladnosti z minimalnimi varnostnimi zahtevami, ki veljajo za operacijo, v skladu s politiko Unije v zvezi z varnostjo osebja, napotenega v operativni vlogi izven Unije v skladu z naslovom V Pogodbe in pripadajočimi instrumenti.

3. Vodji misije pomaga uradnik za varnost misije (MSO), ki bo poročal vodji misije in bo vzdrževal tesne funkcionalne stike z Varnostnim uradom Sveta.

4. Člani osebja EUPOL COPPS pred nastopom službe opravijo obvezno varnostno usposabljanje v skladu z OPLAN. Osebju se na območju namestitve poleg tega zagotovijo redna obnovitvena usposabljanja, ki jih organizira MSO.

Člen 13

Finančna ureditev

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov v zvezi z misijo EUPOL COPPS za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 je 8 250 000 EUR.

2. Vsi odhodki se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3. Državljani sodelujočih tretjih držav in sosednjih držav se lahko prijavljajo na javne razpise. Ob upoštevanju odobritve Komisije lahko vodja misije sklepa tehnične dogovore z državami članicami, sodelujočimi tretjimi državami in drugimi mednarodnimi subjekti, za naročanje opreme, storitev in prostorov za EUPOL COPPS.

4. Vodja misije/policijski komisar v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe, izčrpno poroča Komisiji, ki ga tudi nadzoruje.

5. Finančna ureditev upošteva operativne potrebe EUPOL COPPS, vključno z združljivostjo opreme in interoperabilnostjo njenih ekip.

6. Odhodki so upravičeni od datuma začetka veljavnosti tega sklepa.

Člen 14

Posredovanje tajnih podatkov

1. VP je pooblaščen, da tretjim državam, vključenim v ta sklep, po potrebi in v skladu z operativnimi potrebami misije posreduje tajne podatke in dokumente EU do stopnje „RESTREINT UE“, pripravljene za namene misije, v skladu z varnostnimi predpisi Sveta.

2. V primeru posebne in nujne operativne potrebe je VP prav tako pooblaščen, da v skladu z varnostnimi predpisi Sveta lokalnim oblastem posreduje tajne podatke in dokumente EU do stopnje „RESTREINT UE“, pripravljene za namene misije. V vseh drugih primerih se takšni podatki in dokumenti lokalnim oblastem posredujejo po postopkih, primernih stopnji sodelovanja lokalnih oblasti z Unijo.

3. VP se pooblasti, da tretjim državam, vključenim v ta sklep, in lokalnim oblastem posreduje dokumente EU, ki niso označeni kot zaupni in se nanašajo na posvetovanja Sveta v zvezi z misijo ter zanje skladno s členom 6(1) Poslovnika Sveta (4) velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 15

Stražarska zmogljivost

Za EUPOL COPPS se aktivira stražarska zmogljivost.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Veljati preneha 31. decembra 2011.

V Bruslju, 17. decembra 2010

Za Svet

Predsednik

S. VANACKERE

(1) UL L 300, 17.11.2005, str. 65.

(2) UL L 330, 16.12.2009, str. 76.

(3) UL L 101, 11.4.2001, str. 1.

(4) Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11,12.2009, str. 35).

18.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 335/66

SKLEP KOMISIJE

z dne 17. decembra 2010

o odobritvi odstopanj od izvajanja Uredbe (ES) št. 452/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju za Belgijo, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Portugalsko, Finsko in Združeno kraljestvo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 9126)

(Besedilo v angleškem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem in španskem jeziku je edino verodostojno)

(2010/786/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 452/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju (1) ter zlasti člena 6(3) Uredbe,

ob upoštevanju zahtev, ki so jih predložile Kraljevina Belgija, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Portugalska republika, Republika Finska ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 452/2008 se ta uredba uporablja za pripravo statističnih podatkov na treh posebnih področjih.

(2)	Člen 6(3) Uredbe (ES) št. 452/2008 določa, da se lahko po potrebi sprejmejo omejena odstopanja in prehodna obdobja za eno ali več držav članic, ki morajo temeljiti na objektivnih merilih.

(3)	Iz informacij, predloženih Komisiji, je razvidno, da so zahtevki držav članic za odstopanja upravičeni zaradi potrebe po obsežnejših prilagoditvah nacionalnih statističnih sistemov, da se zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 452/2008.

(4)	Zato je treba odobriti taka odstopanja za Belgijo, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Portugalsko, Finsko in Združeno kraljestvo.

(5)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odobrijo se odstopanja za države članice, kakor je določeno v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Finsko ter Združeno kraljestvo Veliko Britanijo in Severno Irsko.

V Bruslju, 17. decembra 2010

Za Komisijo

Olli REHN

Član Komisije

(1) UL L 145, 4.6.2008, str. 227.

PRILOGA

Odstopanja od Uredbe (ES) št. 452/2008, ki jih je Komisija uvedla za področje 1: Sistemi izobraževanja in usposabljanja

Država članica

Preglednice in razčlenitve

Prenehanje odstopanja

Belgija

Podatki o osebju se Komisiji (Eurostatu) pošljejo vsako leto do 30. novembra v letu t + 2 (preglednici PERS_ENRL2 in PERS1)

31. december 2013

Podatki o diplomantih/diplomah se Komisiji (Eurostatu) pošljejo vsako leto do 31. decembra v letu t + 2 (preglednice GRAD2, GRAD4 in GRAD5)

31. december 2013

Podatki o odhodkih za izobraževanje se Komisiji (Eurostatu) pošljejo vsako leto do 31. decembra v letu t + 2 (preglednice FIN_ENRL2, FINANCE1 in FINANCE2)

31. december 2013

—	število študentov v rednem študiju, izrednem študiju in ekvivalentih rednega študija v zasebnih ustanovah (vrstice C1, C2, C3, C4) v preglednici ENRL1a

31. december 2013

—	število novincev na stopnji ISCED 5B (stolpec 4) v preglednici ENTR2

31. december 2012

—	število novincev na stopnji ISCED 6 (stolpec 5) v preglednici ENTR2

31. december 2013

—	število novincev na stopnji ISCED 5B (stolpec 3) v preglednici ENTR3

31. december 2012

—	število novincev na stopnji ISCED 6 (stolpec 4) v preglednici ENTR3

31. december 2013

—	število diplomantov, ki so diplomirali prvič, na stopnjah ISCED 3 in 4 (stolpci 9, 10, 11, 19) v preglednici GRAD2

31. december 2012

—	število diplomantov, ki so diplomirali prvič, na stopnji ISCED 5A (stolpci 19, 20, 21, 22) v preglednici GRAD4

31. december 2013

—	število diplomantov, ki so diplomirali prvič, na stopnji ISCED 5B (stolpec 23) v preglednici GRAD4

31. december 2013

—	število študentov s pokritjem, prilagojenim statističnim podatkom o izobraževalnem osebju v zasebnih ustanovah (vrstice C1, C2, C3) v preglednici PERS_ENRL2

31. december 2013

—	število učiteljev, ki poučujejo, in akademskega osebja v zasebnih ustanovah (vrstice A50, A51, A52, A53) v preglednici PERS1

31. december 2013

—	število učiteljev, ki poučujejo, na stopnjah ISCED 3 in 4 v splošnih in poklicnih programih (stolpci 7, 8, 12 in 13) v preglednici PERS1

31. december 2013

—	število učiteljev, ki poučujejo, v poklicnih šolskih programih ter v poklicnih šolskih in delovnih programih (stolpci 9, 10, 14 in 15) v preglednici PERS1

31. december 2013

—	število študentov s pokritjem, prilagojenim statističnim podatkom o financiranju izobraževanja, v zasebnih ustanovah (vrstice C1, C2, C3) v preglednici FIN_ENRL2

31. december 2013

—	odhodki za izobraževanje po stopnjah ISCED 2, 3 in 4 (stolpci 3, 6 in 10) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	odhodki za izobraževanje glede transferjev za izobraževanje med državno, regionalno in lokalno upravo (vrstici C7 in C8) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	odhodki za izobraževanje drugih zasebnih subjektov javnim ustanovam (vrstica E1) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	odhodki za izobraževanje po stopnjah ISCED 2, 3 in 4 (stolpci 3, 6 in 10) v preglednici FINANCE2

31. december 2012

—	odhodki v vseh zasebnih ustanovah (vrstice W6, W13, W14, W15, W20, W21, W22, W30, W40) v preglednici FINANCE2

31. december 2013

—	število študentov po starosti, spolu in regiji, preglednica REGIO2

31. december 2013

Nemčija

Podatki o odhodkih za izobraževanje se Komisiji (Eurostatu) pošljejo vsako leto do 31. marca v letu t + 3

31. december 2013

—	študenti, vpisani na stopnji ISCED 6 v preglednicah ENRL1, ENRL1a, ENRL5, ENRL8, FIN_ENRL2, REGIO1, REGIO2

31. december 2013

—	novinci na stopnji ISCED 6 v preglednicah ENTR2 in ENTR3

31. december 2013

—	skupno število študentov na študiju sodobnih tujih jezikov (vrstica A1) v preglednici ENRLLNG2

31. december 2013

Estonija

—	odhodki drugih zasebnih subjektov izobraževalnim ustanovam (vrstici E10, E11) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	odhodki javnih ustanov (vrstice A2, A13, A14, A15, A20, A21, A22, A40) v preglednici FINANCE2

31. december 2013

—	odhodki v vseh zasebnih ustanovah (vrstice W6, W13, W14, W15, W20, W21, W22, W30, W40) v preglednici FINANCE2

31. december 2013

Irska

—	število učiteljev, ki poučujejo, na stopnjah ISCED 2 in 3 (stolpci 5, 6, 7, 8, 9, 10) v preglednici PERS1

31. december 2013

—	število akademskega osebja na stopnjah ISCED 5B, 5A in 6 (stolpca 17 in 18) v preglednici PERS1

31. december 2013

—	odhodki gospodinjstev izobraževalnim ustanovam (vrstice H1, H4, H5, H18, H20) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	odhodki drugih zasebnih subjektov izobraževalnim ustanovam (vrstice E1, E4, E5, E10, E11, E12, E20) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	odhodki v vseh zasebnih ustanovah (vrstice W6, W13, W14, W15, W30, W40) v preglednici FINANCE2

31. december 2013

—	število študentov, vpisanih v zasebne ustanove, za preglednice ENRL1, ENRL1_adult, ENRL1a (vrstice C1–C4), ENRL5, ENRL8, REGIO1, ENRLLNG1 in ENRLLNG2

31. december 2013

—	število novincev v zasebnih izobraževalnih ustanovah v preglednicah ENTR2, ENTR3

31. december 2013

—	število študentov, vpisanih v zasebne izobraževalne ustanove (vrstice C1, C2, C3) v preglednici PERS_ENRL2

31. december 2013

—	število učiteljev, ki poučujejo, in akademskega osebja v zasebnih ustanovah (vrstice A50, A51, A52, A53) v preglednici PERS1

31. december 2013

Grčija

—	število novincev na stopnji ISCED 6 v preglednici ENTR3

31. december 2013

—	število diplomantov po področju izobraževanja na stopnjah ISCED 3 in 4 (stolpca 1 in 2) v preglednici GRAD5

31. december 2013

—	število učiteljev, ki poučujejo, in akademskega osebja po starosti na stopnjah ISCED 2, 3, 4, 5 in 6 v preglednici PERS1

31. december 2013

—	preglednica FIN_ENRL2

31. december 2013

—	preglednica FINANCE1

31. december 2013

—	preglednica FINANCE2

31. december 2013

Španija

—	število učiteljev, ki poučujejo, na stopnji ISCED 3 v splošnih in vseh poklicnih programih (stolpca 7, 8)

31. december 2013

—	skupna plačila za blago in storitve izobraževanja, razen izobraževalnim ustanovam, (vrstica H18) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	plačila izobraževalnim ustanovam (vrstici E1, E4) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	finančna pomoč študentom (vrstici E10, E11) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

Francija

Podatki o vpisih in novincih se Komisiji (Eurostatu) pošljejo vsako leto do 31. oktobra v letu t + 2 (preglednice ENRL1, ENRL1_Adult, ENRL1a, ENRL5, ENRL8, ENTR2, ENTR3)

31. december 2013

—	število redno vpisanih študentov (vrstice A109–A216) v preglednici ENRL1

31. december 2013

—	število redno vpisanih študentov v izobraževalne programe za odrasle (vrstice A73–A144) v preglednici ENRL1_Adult

31. december 2013

—	število študentov v rednem študiju, izrednem študiju in ekvivalentih rednega študija (vrstice A5–A13, B2, B3, B4, C2, C3, C4) v preglednici ENRL1a

31. december 2013

—	število novincev na stopnji ISCED 5B (stolpec 4) v preglednici ENTR2

31. december 2013

—	število novincev na stopnji ISCED 5B (stolpec 3) v preglednici ENTR3

31. december 2013

—	število diplomantov, ki so diplomirali prvič, na stopnjah ISCED 3 in 4 (stolpci 9, 10, 11 in 19) v preglednici GRAD2

31. december 2013

—	število diplomantov na stopnji ISCED 4 po starosti in spolu (vrstice A2–A27, A30–A55, A58–A83) v preglednici GRAD2

31. december 2013

—	število diplomantov na stopnjah ISCED 5 in 6 (vse vrstice in stolpci) v preglednici GRAD4

31. december 2013

Italija

Podatki o diplomantih/diplomah in spričevalih na drugih stopnjah stopnje ISCED 5 in stopnji ISCED 6 v preglednici GRAD5 se Komisiji (Eurostatu) pošljejo vsako leto do 1. marca v letu t + 3 (stolpci 8, 12, 13 in 14 v preglednici GRAD5)

31. december 2013

—	število novincev po starosti na stopnjah ISCED 4, 5B in 6 (stolpci 2, 3, 4) v preglednici ENTR2

31. december 2013

—	število diplomantov po področju izobraževanja na stopnjah ISCED 3 in 4 (stolpca 1 in 2) v preglednici GRAD5

31. december 2013

—	število učiteljev, ki poučujejo, in akademskega osebja v zasebnih ustanovah (vrstice A50, A51, A52, A53) v preglednici PERS1

31. december 2013

Madžarska

—	odhodki drugih zasebnih subjektov izobraževalnim ustanovam (vrstice E1, E4, E5, E20) v preglednici FINANCE1

31. december 2012

—	odhodki v vseh zasebnih ustanovah (vrstice W6, W13, W14, W15, W20, W21, W22, W30, W40) v preglednici FINANCE2

31. december 2013

Malta

—	število študentov, vpisanih v zasebne ustanove, za preglednice ENRL1, ENRL1a (vrstice C1–C4), ENRL5, ENRL8, REGIO1, ENRLLNG1 in ENRLLNG2

31. december 2013

—	preglednica ENRL1_Adult

31. december 2013

—	število novincev v zasebnih izobraževalnih ustanovah v preglednicah ENTR2, ENTR3

31. december 2013

—	število študentov, vpisanih v zasebne izobraževalne ustanove (vrstice C1, C2, C3) v preglednici PERS_ENRL2

31. december 2013

—	število učiteljev, ki poučujejo, in akademskega osebja v zasebnih ustanovah (vrstice A50, A51, A52, A53) v preglednici PERS1

31. december 2013

—	spremenljivke odhodkov (vrstice C10–C14, F1–F20, G5b, G10–G14, H1–H5b, H15–H20, E10–E12, N5b in stolpci 7, 8, 10, 12, 13, 14) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	spremenljivke odhodkov (vrstice A30, X30 in stolpci 7, 8, 10, 12, 13, 14) v preglednici FINANCE2

31. december 2013

Poljska

—	število študentov po državi državljanstva na stopnji ISCED 5B (vrstica 3) v preglednici ENRL8

31. december 2013

—	število novincev po spolu in starosti na stopnji ISCED 6 (stolpec 5) v preglednici ENTR2

31. december 2013

—	število novincev po področju izobraževanja na stopnji ISCED 6 (stolpec 5) v preglednici ENTR3

31. december 2013

—	število diplomantov, ki so diplomirali prvič, na stopnji ISCED 4 (stolpec 19) v preglednici GRAD2

31. december 2013

—	odhodki države, regije in lokalne skupnosti (vrstice C1, C2, C3, C4, R1, R2, R3, R4, L1, L2, L3, L4) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	sredstva mednarodnih agencij in drugih tujih virov (vrstice F5, F9, F20) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	odhodki gospodinjstev izobraževalnim ustanovam (vrstici H1, H4) v preglednici FINANCE 1

31. december 2013

—	odhodki drugih zasebnih subjektov izobraževalnim ustanovam (vrstice E1, E4, E5, E10, E11, E12, E20) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	zasebni odhodki izobraževalnim ustanovam (vrstici P1, P4) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	odhodki v vseh zasebnih ustanovah (vrstice W6, W13, W14, W15, W20, W21, W22, W30, W40) v preglednici FINANCE2

31. december 2013

Portugalska

—	število redno vpisanih študentov (vrstice A109–A216) v preglednici ENRL1

31. december 2013

—	število redno vpisanih študentov (vrstice A73–A144) v preglednici ENRL1_Adult

31. december 2013

—	faktor pretvorbe za ekvivalente rednega študija (vrstica S7), število študentov v šolskih in delovnih programih na stopnjah ISCED 3 in 4 (vrstice A4, A8, A11, A13); redni študenti (vrstice A5–A13, B2–B4, C2–C4) v preglednici ENRL1a

31. december 2013

—	število podoktorskih stopenj (stolpec 18) v preglednici GRAD4

31. december 2013

—	število diplom in spričeval po področju izobraževanja na stopnjah ISCED 3 in 4 (stolpca 1 in 2), število podoktorskih stopenj na stopnji ISCED 6 (stolpec 14) v preglednici GRAD5

31. december 2013

—	število študentov v izrednem študiju/rednem študiju/ekvivalentih rednega študija (vrstice A1–C9); šolski/delovni programi na stopnjah ISCED 3 in 4 (stolpci 9, 10, 14, 15) v preglednici PERS_ENRL2

31. december 2013

—	število učiteljev, ki poučujejo, in akademskega osebja v izrednem študiju/rednem študiju/ekvivalentih rednega študija (stolpci A37–A61, razen stolpca 16), razčlenitev po stopnjah ISCED 5B, 5A/6 (stolpca 17, 18) v preglednici PERS1

31. december 2013

—	razčlenitev po stopnjah ISCED 4, 5B, 5A/6 (stolpci 10–15) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	transferji za izobraževanje med državno, regionalno in lokalno upravo (vrstica R8); transferji in plačila za izobraževanje zasebnim subjektom (vrstice R10–R14); skupni odhodki regionalne uprave za izobraževanje (vrstica R20) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	neposredni odhodki za izobraževalne ustanove (vrstice L1–L5a); transferji in plačila za izobraževanje zasebnim subjektom (vrstice L10–L14); skupni odhodki lokalne uprave za izobraževanje (vrstica L20) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	združeni odhodki državne, regionalne in lokalne uprave (vrstice G1–G14) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	sredstva mednarodnih agencij in drugih tujih virov (vrstice F2–F3, F5–F5c, F9, F20) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	odhodki gospodinjstev (vrstice H1, H4 in H5) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	odhodki drugih zasebnih subjektov (vrstice E1, E4–E5, E5c, E10–E12, E20) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	skupni zasebni odhodki (vrstice P1–P20) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	združeni zasebni, javni in mednarodni odhodki (vrstice N1–N20) v preglednici FINANCE1

31. december 2013

—	razčlenitev po stopnjah ISCED 4, 5B, 5A/6 (stolpci 10–15) v preglednici FINANCE2

31. december 2013

—	odhodki v vseh zasebnih ustanovah (vrstice W6, W13–W15, W20–W22, W30, W40) v preglednici FINANCE2

31. december 2013

—	število študentov v izrednem študiju/rednem študiju/ekvivalentih rednega študija (vrstice A1–C3) v preglednici FINANCE_ENRL2

31. december 2013

—	preglednica ENRLLNG1

31. december 2013

—	preglednica ENRLLNG2

31. december 2013

Finska

Podatki o osebju se Komisiji (Eurostatu) pošljejo vsako leto do 31. decembra v letu t + 2 (preglednici PERS_ENRL2 in PERS1)

31. december 2013

—	število študentov na študiju sodobnih tujih jezikov na stopnji ISCED 3 (stolpec 3) v preglednici ENRLLNG1

31. december 2013

Združeno kraljestvo

—	število diplomantov na stopnji ISCED 4 (stolpci 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19) v preglednici GRAD2

31. december 2013

—	število učiteljev, ki poučujejo, na stopnji ISCED 4 (stolpci 11, 12, 13, 14, 15) v preglednici PERS1

31. december 2013

—	število akademskega osebja na stopnjah ISCED 5B, 5A in 6 (stolpca 17 in 18) v preglednici PERS1

31. december 2013

—	število študentov na študiju sodobnih tujih jezikov na stopnjah ISCED 1 in 2 (stolpca 1 in 2) v preglednici ENRLLNG1

31. december 2013

—	število študentov po številu sodobnih tujih jezikov, ki se študirajo, na stopnjah ISCED 1 in 2 (stolpci 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8) v preglednici ENRLLNG2

31. december 2013

Odstopanja od Uredbe (ES) št. 452/2008, ki jih je Komisija uvedla za področje 2: Sodelovanje odraslih pri vseživljenjskem učenju

V Republiki Finski bo zbiranje podatkov za prvo raziskavo o sodelovanju in nesodelovanju odraslih pri vseživljenjskem učenju (raziskava o izobraževanju odraslih) potekalo od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012. Referenčno obdobje, za katero se zberejo podatki o vključenosti v dejavnosti vseživljenjskega učenja, je 12 mesecev pred obdobjem zbiranja podatkov.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.335.slv
Uradni list Evropske unije		L 335

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 53 18. december 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2010/783/EU
	*	Sklep Sveta z dne 29. novembra 2010 o podpisu Protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju, in o njegovi začasni uporabi	1
		Protokol o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju	3
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 1212/2010 z dne 29. novembra 2010 o razdelitvi možnosti ribolova v skladu s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori	19
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1213/2010 z dne 16. decembra 2010 o vzpostavitvi skupnih pravil o medsebojnem povezovanju nacionalnih elektronskih registrov podjetij cestnega prevoza ( 1 )	21
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1214/2010 z dne 17. decembra 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Carota Novella di Ispica (ZGO))	30
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1215/2010 z dne 17. decembra 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Montoro-Adamuz (ZOP)]	32
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1216/2010 z dne 17. decembra 2010 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Welsh Lamb (ZGO))	34
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1217/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o raziskavah in razvoju ( 1 )	36
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1218/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o specializaciji in usklajena ravnanja ( 1 )	43
		Uredba Komisije (EU) št. 1219/2010 z dne 17. decembra 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	48
		Uredba Komisije (EU) št. 1220/2010 z dne 17. decembra 2010 o prodajnih cenah za žita kot odziv na tretje posamične razpise v okviru razpisnih postopkov, odprtih z Uredbo (EU) št. 1017/2010	50
		Uredba Komisije (EU) št. 1221/2010 z dne 17. decembra 2010 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2010 v okviru tarifnih kvot za perutninsko meso, odprtih z Uredbo (ES) št. 533/2007	52
		Uredba Komisije (EU) št. 1222/2010 z dne 17. decembra 2010 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2010 v okviru tarifnih kvot za nekatere proizvode v sektorju za jajca in jajčni albumin, odprtih z Uredbo (ES) št. 539/2007	54
		Uredba Komisije (EU) št. 1223/2010 z dne 17. decembra 2010 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2010 v okviru tarifne kvote za perutninsko meso s poreklom iz Izraela, odprte z Uredbo (ES) št. 1384/2007	56
		Uredba Komisije (EU) št. 1224/2010 z dne 17. decembra 2010 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2010 v okviru tarifne kvote za perutninsko meso, odprte z Uredbo (ES) št. 1385/2007	58
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta 2010/784/SZVP z dne 17. decembra 2010 o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS)	60
		2010/785/EU
	*	Sklep Komisije z dne 17. decembra 2010 o načelnem priznavanju popolnosti dokumentacije, predložene v podroben pregled zaradi možne vključitve piriofenona v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 9076) ( 1 )	64
		2010/786/EU
	*	Sklep Komisije z dne 17. decembra 2010 o odobritvi odstopanj od izvajanja Uredbe (ES) št. 452/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju za Belgijo, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Portugalsko, Finsko in Združeno kraljestvo (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 9126)	66

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	78,3
	EG	88,4
	MA	50,0
	TR	109,6
	ZZ	81,6
0707 00 05	EG	140,2
	JO	158,2
	TR	88,4
	ZZ	128,9
0709 90 70	MA	84,2
	TR	138,3
	ZZ	111,3
0805 10 20	AR	43,0
	BR	41,5
	CL	87,1
	MA	64,5
	PE	58,9
	SZ	46,6
	TR	56,0
	UY	48,0
	ZA	44,7
	ZZ	54,5
0805 20 10	MA	65,4
0805 20 10	ZZ	65,4
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	HR	60,3
	IL	72,7
	TR	71,4
	ZZ	68,1
0805 50 10	AR	49,2
	TR	56,7
	UY	49,2
	ZZ	51,7
0808 10 80	AR	74,9
	AU	205,3
	CA	87,8
	CL	84,2
	CN	83,7
	MK	29,3
	NZ	74,9
	US	95,2
	ZA	124,0
	ZZ	95,5
0808 20 50	CN	49,5
	US	135,7
	ZZ	92,6

Številka skupine	Zaporedna številka	Koeficient dodelitve za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene za podobdobje od 1.1.2011-31.3.2011 (%)
1	09.4410	0,412031
3	09.4412	0,426075
4	09.4420	0,541711
6	09.4422	0,558347