(1)

Svet je po protisubvencijski preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1628/2004 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih grafitnih elektrod, trenutno uvrščenih v oznako KN ex 8545 11 00 , ter šob, ki se uporabljajo za take elektrode in so uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90 , s poreklom iz Indije („dokončni izravnalni ukrepi“). Ti ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v višini 15,7 %, razen za eno družbo, za katero je stopnja dajatve znašala 7 %.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (3) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih grafitnih elektrod, trenutno uvrščenih v oznako KN ex 8545 11 00 , ter šob, ki se uporabljajo za takšne elektrode in so trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90 , s poreklom iz Indije („dokončni izravnalni ukrepi“). Ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v višini 0 %.

(3)

Po delnem vmesnem pregledu izravnalnih ukrepov po uradni dolžnosti je Svet z Uredbo (ES) št. 1354/2008 (4) spremenil Uredbi (ES) št. 1628/2004 in (ES) št. 1629/2004. Dokončne izravnalne dajatve so bile spremenjene na 6,3 % in 7,0 % za uvoz poimensko navedenih izvoznikov s stopnjo preostale dajatve v višini 7,2 %. Dokončne protidampinške dajatve so bile spremenjene na 9,4 % in 0 % za uvoz poimensko navedenih izvoznikov s stopnjo preostale dajatve v višini 8,5 %.

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih dokončnih izravnalnih ukrepov (5) je Komisija 18. junija 2009 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zahtevek so vložili trije proizvajalci Unije podobnega izdelka, tj. Graftech International, SGL Carbon GmbH in Tokai ERFTCARBON GmbH („vložniki“), ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 90 %, celotne proizvodnje Unije nekaterih sistemov grafitnih elektrod.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov verjetno nadaljevala ali ponovila subvencioniranje in škoda za industrijo Unije.

(6)

Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepa ter v skladu s členom 22(1) in členom 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila indijsko vlado („IV“), da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, ter jo povabila k posvetovanju, da se pojasni položaj glede vsebine zahtevka za pregled in doseže sporazumna rešitev. IV je sprejela povabilo na posvetovanje, ki je potekalo 16. septembra 2009. Na posvetovanju ni bila dosežena sporazumna rešitev. Vendar so se ustrezno upoštevale pripombe, ki so jih predložili organi IV.

(7)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 17. septembra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (6) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(8)

Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije17. septembra 2009 (7), napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka ukrepa dokončnih protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

(9)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja je zajela obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(10)

Komisija je uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in IV o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa. Zainteresirane strani so imele možnost, da v pisni obliki predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(11)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(12)

Glede na pričakovano veliko število nepovezanih uvoznikov se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v skladu s členom 27 osnovne uredbe v 15 dneh po začetku pregledov javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku. Vendar se za sodelovanje ni javil noben nepovezan uvoznik. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(13)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku. Odgovore je prejela od treh skupin proizvajalcev Unije (tj. vložnikov), enega proizvajalca izvoznika, 17 uporabnikov in IV. Med izvedbo vzorčenja se ni javil noben uvoznik, med preiskavo pa Komisiji informacij ni predložil ali se javil tudi noben drug uvoznik.

(14)

V preiskavi je v celoti sodeloval le eden od dveh znanih proizvajalcev izvoznikov v Indiji, tj. HEG Limited („HEG“), s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v prvotni preiskavi polno uradno ime te družbe Hindustan Electro Graphite Limited. Družba je pozneje spremenila ime v HEG Limited. Drugi proizvajalec izvoznik, ki je sodeloval pri prvotni preiskavi, tj. Graphite India Limited („GIL“), se v sedanji preiskavi ni odločil za predložitev izpolnjenega vprašalnika.

(15)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(16)

Izdelek, ki ga zadeva ta pregled, je isti kot v prvotni preiskavi, tj. grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, navidezne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μ.Ω.m ali manj, trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 11 00 , ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode in so trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90 , ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“).

(17)

Preiskava je tako kot prvotna preiskava potrdila, da imajo zadevni izdelek, izdelki, ki jih proizvajalec izvoznik proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indiji, ter tisti, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v Unijo, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in uporabe ter se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(18)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(19)

Sheme, navedene v točkah (a) do (c) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na OPP tega primera se nanašata dva dokumenta „Zunanjetrgovinske politike“, tj. „Zunanjetrgovinska politika 2004–2009“ in „Zunanjetrgovinska politika 2009–2014“. Slednji je začel veljati aprila 2009. Poleg tega IV postopke, ki urejajo zunanjetrgovinsko politiko 2004–2009 in zunanjetrgovinsko politiko 2009-2014, določa tudi v „Priročniku o postopkih, Zvezek I“ („HOP I 2004–2009“ oziroma „HOP I 2009–2014“). Tudi Priročnik o postopkih se redno posodablja.

(20)

Shemo iz točke (d) urejajo organi države Madhja Pradeš.

(21)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sodelujoči indijski proizvajalec v OPP ni pridobival ugodnosti iz sheme AAS. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

(22)

DEPBS je podrobno opisana v odstavku 4.3 „Zunanjetrgovinske politike 2004–2009“ in „Zunanjetrgovinske politike 2009–2014“ ter poglavju 4 „HOP I 2004–2009“ in „HOP I 2009–2014“.

(23)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(24)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih v skladu s to shemo. Takšne stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi standardnega normativa input-output („standard input-output norm“ – „SION“), ki upošteva domnevne uvozne količine surovin v izvoženem izdelku in učinek carinskih dajatev na take domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(25)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko pride do izvozne transakcije, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za navedeno izvozno transakcijo. Na tej točki je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, IV ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPBS. Primerna stopnja kredita DEPBS za izračun subvencij je tista, ki se uporablja v času izdaje izvozne deklaracije. Tako stopnje ugodnosti ni možno spreminjati za nazaj.

(26)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi krediti DEPBS po obračunskem načelu lahko knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Takšni krediti se lahko uporabljajo za plačilo carinskih dajatev na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, ki se uvaža neomejeno, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takšnimi krediti, se lahko proda na notranjem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje.

(27)

Vloge za kredite DEPBS se vložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih transakcij. Dejansko za vloge za kredite DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, avtomatično ne izključuje izvoznih transakcij zunaj rokov za oddajo vlog iz poglavja 4.47 HOP I 2004–2009 in 2009–2014. Kakor je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 2004–2009 in 2009–2014, je vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, tudi vedno mogoče upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenega zneska).

(28)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik v OPP uporabljal to shemo.

(29)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek IV, saj bo kredit na koncu uporabljen za kritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit DEPBS pomeni ugodnost za izvoznika, ker izboljša njegovo likvidnost.

(30)

Poleg tega je DEPBS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(31)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, kot je trdil sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik brez dajatev uvoženega blaga ni obvezan porabiti v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Poleg tega ni nikakršnega sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za dodelitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, še vedno upravičeni do subvencij v okviru DEPBS.

(32)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bila višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunana glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu je veljalo, da je subvencija podeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozni posel na podlagi te sheme. V tem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(33)

Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru DEPBS izračunajo kot vsota kreditov, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v OPP.

(34)

Sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik je trdil, da so bili v njegovem primeru vsi pridobljeni krediti DEPBS porabljeni za uvoz materiala, uporabljenega samo za proizvodnjo zadevnega izdelka, čeprav jih ima načeloma pravico prodati ali uporabiti za uvoz drugih materialov. Družba je trdila, da je DEPBS zato običajen sistem povračila dajatev in da bi se izravnalni ukrepi morali uvesti le pri presežnem odpustu. Vendar je to trditev treba zavrniti, ker se, kot je razloženo v uvodni izjavi (31), DEPBS ne šteje za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila, kar je priznala tudi IV. Zato ni pomembno, kaj izvoznik dejansko stori z dovoljenji, pridobljenimi v okviru te sheme. Izvoznik nepreklicno dodelitev ugodnosti pridobi ob izvedbi izvoznih transakcij in ne ob poznejši uporabi dovoljenja.

(35)

Kjer so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih kreditov, pri čemer je znesek subvencije postal števec.

(36)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine.

(37)

Glede na navedeno stopnja subvencije, ugotovljena v OPP za sodelujočega proizvajalca v okviru te sheme, znaša 5,7 %.

(38)

EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 in Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 ter poglavju 5 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014.

(39)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so povezani s podpornimi izdelovalci, in izvajalci storitev.

(40)

Na podlagi pogoja obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega rabljenega) po znižani stopnji dajatve. Indijska vlada v ta namen izda dovoljenje za EPCGS po vlogi in plačilu pristojbine. Od aprila 2000 shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Do 31. marca 2000 se je uporabljala 11-odstotna stopnja dajatve (vključno z 10-odstotno dodatno dajatvijo), v primeru uvozov z visoko vrednostjo pa ničelna stopnja dajatve. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. V skladu z novo zunanjetrgovinsko politiko 2009–2014 se investicijsko blago lahko uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(41)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V tem primeru domači proizvajalec investicijskega blaga lahko izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza surovin, potrebnih za proizvodnjo takšnega investicijskega blaga. Domači proizvajalec pa lahko zahteva tudi ugodnost predvidenega izvoza glede na dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(42)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP uporabljal to shemo.

(43)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

(44)

EPCGS je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez obveznosti izvoza. Zato velja za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da se subvencije EPCGS v zvezi z nabavo investicijskega blaga, ne smejo več obravnavati kot pogojene z opravljenim izvozom, kadar je bila obveznost izvoza že izpolnjena pred OPP. Zato se ne smejo obravnavati kot specifične subvencije in se proti njim ne smejo uvesti izravnalni ukrepi. Vendar je to trditev treba zavrniti. Poudariti je treba, da je bila sama subvencija pogojena z opravljenim izvozom, tj. ne bi bila podeljena, če družba ne bi sprejela določene obveznosti izvoza.

(45)

EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Takšni dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(46)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Obresti so bile dodane temu znesku, da bi se odrazila polna vrednost ugodnosti skozi čas. V ta namen se je štela za primerno komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(47)

V skladu s členom 7(2) in členom 7(3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom.

(48)

Stopnja subvencije, ugotovljena za sodelujočega proizvajalca v OPP v zvezi s to shemo, znaša 0,9 %.

(49)

Na podlagi politike spodbujanja industrije iz leta 2004 država Madhja Pradeš („MP“) ponuja industrijskim družbam, ki vlagajo v proizvodnjo elektrike za lastno porabo, oprostitev dajatve na elektriko.

(50)

EDES je podrobno opisana v Obvestilu vlade Madhje Pradeša št. 29 z dne 21. julija 2006 in Prilogi C Odredbe št. 4238-XIII-2006 z dne 12. julija 2006.

(51)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec, ki vloži določen znesek kapitala v ustanovitev elektrarne v državi Madhja Pradeš.

(52)

EDES določa oprostitev plačila dajatve na elektriko – lokalnega prometnega davka, ki ga je običajno treba plačati v državi Madhja Pradeš – za družbe, ki vložijo določen znesek kapitala v gradnjo elektrarne. Oprostitev se odobri za določeno obdobje, odvisno od vrednosti naložbe. Cilj te sheme je razvijati infrastrukturo, saj elektrarne v državni lasti lokalnim družbam ne morejo dobavljati dovolj elektrike. Oprostitev dajatve se odobri le za lastno porabo elektrike.

(53)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP uporabljal to shemo.

(54)

EDES zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Oprostitev dajatve predstavlja finančni prispevek vlade države Madhja Pradeš, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade države Madhja Pradeš od dajatve, ki bi sicer zapadla v plačilo. Poleg tega zmanjšanje davka izvozniku prinese korist, saj dajatev, privarčevana pri nakupu elektrike, izboljša njegovo likvidnost.

(55)

EDES ni zakonsko pogojena z opravljenim izvozom. Prav tako ni zakonsko omejena na nekatera geografska območja znotraj države Madhja Pradeš ali samo na nekatera podjetja ali industrijske panoge. Zato je sodelujoči proizvajalec izvoznik trdil, da se ta shema ne sme šteti za specifično in da se zato proti njej ne smejo uvesti izravnalni ukrepi, ker upravičenost do nje temelji na objektivnih in nevtralnih gospodarskih merilih.

(56)

Zaradi pomanjkljivega sodelovanja vlade države Madhja Pradeš Komisija glede te sheme ni mogla priti to trdnega sklepa v zvezi s specifičnostjo in praktično uporabo tega zakona ter stopnjo diskrecije, ki jo ima pri odločanju glede zahtevkov organ, ki subvencijo dodeljuje. Ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je izpolnjena točka (b) prvega pododstavka člena 4(2), ker ni bilo mogoče ugotoviti, da je vlada države Madhja Pradeš za dodeljevanje subvencije uporabila objektivna merila ali pogoje. Tudi če se izkaže, da shema ni zakonsko specifična, še vedno ni jasno, ali dejansko res ni specifična. Zato velja za specifično in je proti njej mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 4(2) in četrtim pododstavkom člena (4)(2) osnovne uredbe.

(57)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bila višina subvencije izračunana na osnovi neplačane prometne dajatve na elektriko, kupljeno v OPP (števec) ter skupnega prihodka družbe od prodaje (imenovalec), saj EDES ni pogojena z opravljenim izvozom, pa tudi uporaba elektrike ni bila omejena na proizvodnjo zadevnega izdelka.

(58)

Stopnja subvencije, ugotovljena za sodelujočega proizvajalca v OPP v zvezi s to shemo, znaša 0,5 %.

(59)

Dokončna višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem, za preiskovanega proizvajalca izvoznika znaša 7,1 %. Ta znesek subvencije presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

(60)

Stopnja subvencioniranja, ugotovljena v sedanjem postopku, ustreza stopnji subvencioniranja v višini 7,2 %, ki je bila za istega proizvajalca izvoznika ugotovljena med zadnjim vmesnim pregledom.

(61)

Zato se v skladu s členom 18 osnovne uredbe šteje, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP.

(62)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja.

(63)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je sodeloval le eden od dveh znanih proizvajalcev izvoznikov izdelka. Ugotovljeno je bilo, da je v OPP sodelujoči proizvajalec izvoznik še naprej koristil ugodnosti subvencioniranja s strani indijskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ugodnosti analiziranih shem subvencioniranja se koristijo še naprej in ne kaže, da bodo ti programi v bližnji prihodnosti postopno odpravljeni ali spremenjeni ali da bi sodelujoči proizvajalec izvoznik prenehal koristiti ugodnosti v okviru teh shem. Zadevne sheme še vedno vsebuje Zunanjetrgovinska politika 2009–2014.

(64)

Drugi znani proizvajalec izvoznik v Indiji je glede na zahtevek za pregled še vedno koristil ugodnosti analiziranih shem subvencioniranja. Na voljo ni informacij, ki bi kazale nasprotno. Zato je bilo ugotovljeno, da se je subvencioniranje na ravni države nadaljevalo.

(65)

Glede na navedene ugotovitve je bilo ugotovljeno, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP in da je verjetno, da bi se nadaljevalo tudi v prihodnosti.

(66)

Ker je bilo prikazano, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP, in obstaja verjetnost, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, je vprašanje verjetnosti ponovitve subvencioniranja nepomembno.

(67)

V Uniji podobni izdelek izdeluje pet družb ali skupin družb, katerih obseg proizvodnje predstavlja celotno proizvodnjo podobnega izdelka Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(68)

Dve od teh petih družb nista podprli zahtevka in z oddajo vprašalnika sodelovali pri preiskavi v zvezi s pregledom. Naslednje tri skupine proizvajalcev so vložile zahtevek in se strinjale s sodelovanjem: Graftech International, SGL Carbon GmbH in Tokai ERFTCARBON GmbH.

(69)

Te tri skupine proizvajalcev predstavljajo večji delež celotne proizvodnje Unije podobnega izdelka, ker predstavljajo več kot 90 % celotne proizvodnje Unije nekaterih sistemov grafitnih elektrod, kot je navedeno v uvodni izjavi (4). Zato zanje velja, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 9(1) in člena 10(8) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovane „industrija Unije“.

(70)

Glede na to, da je pri tej preiskavi sodeloval le en indijski proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka, niso navedene natančne številke iz podatkov, ki so se nanašali na uvoz zadevnega izdelka v Unijo s poreklom iz Indije, da bi se ohranila zaupnost podatkov v skladu s členom 29 osnovne uredbe.

(71)

Položaj industrije grafitnih elektrod je tesno povezana s položajem jeklarskega sektorja, ker se grafitne elektrode uporabljajo predvsem v industriji elektrojekla. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so leta 2007 in do prvih treh četrtletij leta 2008 v jeklarskem sektorju prevladovale zelo pozitivne tržne razmere, posledično pa tudi v industriji grafitnih elektrod.

(72)

Opozoriti je treba, da je gibanje obsega prodaje grafitnih elektrod bolj ali manj v skladu z obsegom proizvodnje jekla. Vendar se dobavne pogodbe za grafitne elektrode, ki obsegajo cene in količine, običajno izposlujejo za obdobja 6–12 mesecev. Zato običajno obstaja časovni zamik med gibanjem obsega prodaje, ki je posledica sprememb v povpraševanju, in kakršnega koli posledičnega vpliva na cene.

(73)

Potrošnja Unije je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ocene obsega prodaje drugih proizvajalcev Unije na trgu Unije, Eurostatove podatke o uvozu in podatke, zbrane v skladu s členom 24(6) osnovne uredbe. Enako kot v prvotni preiskavi (8) nekaj uvoza ni bilo upoštevanega, ker na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo videti, da gre pri njem za izdelek v preiskavi.

(74)

Med letom 2006 in OPP se je potrošnja zmanjšala za skoraj 25 %, večinoma med letom 2008 in OPP. Treba je opozoriti, da je bila zaradi zelo pozitivnih tržnih razmer na začetku obravnavanega obdobja stopnja potrošnje Unije zelo visoka in se je med preiskovalnem obdobjem prvotne preiskave in letom 2006 zvišala za 30 %.

Tabela 1

(75)

Obseg uvoza s poreklom iz Indije („zadevna država“) se je v obravnavanem obdobju postopno povečal za 143 procentnih točk in v OPP dosegel stopnjo od 5 000 do 7 000 ton. Tržni delež uvoza iz zadevne države se je med letom 2006 in OPP več kot potrojil ter v OPP dosegel 5 %. V OPP se je tržni delež kljub znatnemu zmanjšanju povpraševanja še vedno povečeval. Cene izvoza iz zadevne države so se v obravnavanem obdobju povečale za 52 %, pri čemer je bilo njihovo gibanje podobno gibanju cen industrije Unije, vendar so bile ves čas nižje od cen industrije Unije. Ker sta v Indiji le dva znana proizvajalca izvoznika, tabela 2 ne vsebuje natančnih številk.

Tabela 2

(76)

Komisija je v skladu s členom 8(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in indekse, ki vplivajo na položaj industrije Unije.

(77)

V OPP se je proizvodnja v primerjavi z letom 2006 zmanjšala za 29 %. Proizvodnja industrije Unije se je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 najprej povečala za 2 %, nato pa se je močno zmanjšala, zlasti v OPP.

Tabela 3

(78)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2006 in OPP nekoliko zmanjšala (skupno za 2 %). Ker se je v letu 2008 in zlasti v OPP zmanjšala tudi proizvodnja, je med 2006 in OP tudi izkoriščenost zmogljivosti izkazovala skupno zmanjšanje za 25 procentnih točk.

Tabela 4

(79)

Raven končnih zalog industrije Unije je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 ostala stabilna, nato pa se je leta 2008 zmanjšala za 10 %. V OPP se je raven zalog nekoliko povečala, vendar je bila za 5 % nižja kot leta 2006.

Tabela 5

(80)

Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 39 %. Na začetku obravnavanega obdobja je bila njena stopnja zelo visoka in se je v primerjavi s preiskovalnim obdobjem prvotne preiskave povečala za skoraj 70 %. V letih 2007 in 2008 se je obseg prodaje nekoliko zmanjšal, vendar je bila stopnja še vedno razmeroma visoka (leta 2008 je bila še vedno 47 % višja od stopnje v preiskovalnem obdobju prvotne preiskave). Vendar se je obseg prodaje med letom 2008 in OPP znatno zmanjšal (za skoraj tretjino).

Tabela 6

(81)

Tržni delež industrije Unije se je med letom 2006 in OPP postopno zmanjšal za skoraj 16 odstotnih točk (s 84,6 % na 68,7 %).

Tabela 7

(82)

Med letom 2006 in OPP se je potrošnja Unije zmanjšala za skoraj 25 %. Industrija Unije je izgubila skoraj 16 odstotnih točk tržnega deleža, medtem ko je zadevni uvoz pridobil 3,4 odstotne točke tržnega deleža.

(83)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za 7 %.

Tabela 8

(84)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena z donosom po zaposleni osebi na leto, se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za 24 %. Med letoma 2007 in 2008 se je nekoliko povečala, nato pa se je med OPP zmanjšala za skoraj 25 %.

Tabela 9

(85)

Prodajne cene na enoto industrije Unije kažejo pozitivno gibanje, saj so v obravnavnem obdobju narasle za 40 %. To je posledica: i) splošne ravni cen na trgu, ii) potrebe po kritju naraslih proizvodnih stroškov, in iii) načina določanja cen v dobavnih pogodbah.

(86)

V letih 2007 in 2008 je industrija Unije lahko zvišala cene glede na to, da so cene na trgu na splošno rasle zaradi stalnega velikega povpraševanja po grafitnih elektrodah. To povpraševanje je bilo posledica zelo pozitivnih tržnih razmer, ki so v jeklarskem sektorju prevladovale do tretjega četrtletja leta 2008, kot je navedeno v uvodni izjavi (71).

(87)

Cene so rasle tudi v letih 2007 in 2008, deloma tudi za kritje naraščajočih proizvodnih stroškov, zlasti stroškov za surovine. Med leti 2006 in 2008 se je uvoz povečal za 23 %. Vendar jih je industrija Unije lahko krila s precejšnjim zvišanjem cen (+ 33 %).

(88)

V OPP so cene še vedno rasle, a manj (+ 5 %). Dejstvo, da cene niso padle v obdobju, ko se je zmanjšalo povpraševanje, lahko pojasnimo z načinom sklepanja dobavnih pogodb na trgu in dejstvom, da je bila večina dobavnih pogodb za leto 2009 sklenjenih leta 2008. Kot je navedeno v uvodni izjavi (72), je gibanje obsega prodaje grafitnih elektrod bolj ali manj usklajeno z jeklarsko proizvodnjo. Vendar sklepanje dobavnih pogodb za grafitne elektrode za obdobja od 6 do 12 mesecev lahko povzroči, da se učinek kakršne koli spremembe (povečanja ali zmanjšanja) povpraševanja na cene pokaže šele pozneje. Pogodbe se sklepajo na podlagi pričakovanega obsega prodaje, ki je lahko drugačen od dejansko dosežene stopnje prodaje, zato ni nujno, da gibanje cen v določenem obdobju odraža gibanje obsega prodaje v istem obdobju. Tako je bilo v OPP, ko se je obseg prodaje zmanjšal, cene pa so ostale visoke, ker je bila večina nabavnih pogodb za leto 2009 sklenjena leta 2008, nekaj dobave, predvidene za leto 2008, pa je bilo odložene do leta 2009. Vendar 5-odstotno povečanje cen v OPP ni bilo dovolj za kritje povečanih stroškov (+ 13 %) kot v predhodnih obdobjih. Nižje stopnje cen so se ponovno izposlovale šele po OPP.

(89)

Kot je obrazloženo v uvodni izjavi (75), je bilo gibanje cen iz zadevne države podobno gibanju cen industrije Unije, vendar so bile ves čas nižje od cen industrije Unije.

Tabela 10

(90)

Med letom 2006 in OPP se je povprečna plača zaposlenega zvišala za 15 %.

Tabela 11

(91)

Med letom 2006 in OPP se je letni naložbeni tok v zadevni izdelek s strani industrije Unije povečal za 37 %. Vendar so se v OPP v primerjavi z letom 2008 naložbe zmanjšale za 14 %.

Tabela 12

(92)

Kljub 40-odstotnemu zvišanju stroškov med obravnavanim obdobjem je industriji Unije med letoma 2006 in 2007 uspelo zvišati cene za več kot za porast stroškov. Zato se je stopnja dobička povečala z 19 % leta 2006 na 26 % leta 2007. Od leta 2007 do leta 2008 so cene in stroški naraščali v istem razmerju, zato je stopnja dobička industrije Unije ostala stabilna, na stopnji iz leta 2007. Nato se je dobiček spet zmanjšal na 19 % zaradi učinka, ki so ga na stroške imele nižja stopnja izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti in višje cene surovin. Dobiček se je leta 2009 še naprej zmanjševal, ker je morala industrija Unije znižati cene, da bi te odražale splošno znižanje prodajnih cen na trgu grafitnih elektrod zaradi upadanja povpraševanja v jeklarskem sektorju.

(93)

Donosnost naložb se je zvišala s stopnje 71 % leta 2006 na 103 % leta 2007. Leta 2008 se je zvišala na 119 %, v OPP pa znižala na 77 %. Donosnost naložb se je med letom 2006 in OPP povečala le za 6 odstotnih točk.

Tabela 13

(94)

Neto denarni tok se je med letoma 2006 in 2007 povečal. Leta 2008 se je še naprej povečeval, v OPP pa se je zmanjšal. Denarni tok v OPP je bil 28 % višji kot na začetku obravnavanega obdobja.

(95)

Ni bilo znakov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, zlasti zato, ker so nekateri proizvajalci vključeni v večje skupine.

Tabela 14

(96)

Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz Indije vpliva dejanskih stopenj subvencioniranja na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(97)

Proučeni kazalci kažejo na določeno izboljšanje gospodarskega in finančnega položaja industrije Unije po uvedbi dokončnih izravnalnih in protidampinških ukrepov leta 2004. Industrija Unije je imela korist od višjih cen in dobička zlasti med letoma 2006 in 2008. To je bilo zaradi pozitivnih tržnih razmer, ki so omogočile ohranjanje višje ravni cen in dobičkonosnosti, čeprav je tržni delež industrije Unije upadal, kot je obrazloženo v uvodni izjavi (81). Vendar se je v istem obdobju tržni delež indijskega uvoza kljub ukrepom povečal, indijski izdelki pa so se uvažali po nižjih cenah od cen industrije Unije. V OPP se je dobiček industrije Unije že začel zmanjševati in se je leta 2009 še bolj zmanjšal zaradi zvišanja stroškov in omejenega povečanja cen.

(98)

Kljub povečani potrošnji v Uniji v obravnavanem obdobju se je obseg izvoza iz zadevne države več kot podvojil, tržni delež tega uvoza pa več kot potrojil (glej uvodno izjavo (75)). Če ne upoštevamo protidampinških in izravnalnih dajatev, je uvoz iz zadevne države nelojalno znižal cene industrije Unije, čeprav v OPP za manj kot 2 %.

(99)

Ker so leta 2007 in v prvih treh četrtletjih leta 2008 v jeklarski industriji in sorodnih industrijah, vključno z industrijo grafitnih elektrod, prevladovale zelo pozitivne gospodarske razmere, je bilo ob začetku gospodarske krize ob koncu leta 2008 gospodarsko stanje industrije Unije razmeroma dobro. Vendar se zaradi dejstva, da se dobavne pogodbe za grafitne elektrode običajno izposlujejo za 6–12 mesecev, učinek kakršne koli spremembe (povečanja ali zmanjšanja) povpraševanja na cene pokaže šele pozneje. Ker so bile pogodbe za OPP izposlovane v obdobju, ko vplivov gospodarske krize ni bilo mogoče predvideti, je gospodarska kriza v OPP vplivala predvsem na obseg, ker bi industrija Unije kakršen koli vpliv na cene občutila šele pozneje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je položaj industrije Unije v določenem oziru poslabšal tudi v obdobju pozitivnih gospodarskih razmer, ker je zaradi uvoza iz zadevne države izgubila tržni delež. To poslabšanje ni imelo večjih negativnih vplivov delno zaradi visoke stopnje povpraševanja od leta 2007 do leta 2008, zaradi katerega je industrija Unije obdržala visoko stopnjo obsega proizvodnje in prodaje, delno pa tudi zato, ker je ob zmanjšanju tega obsega v OPP še vedno lahko vzdrževala raven cen zaradi navedenega časovnega zamika.

(100)

Ker so v Eurostatove podatke o uvozu po oznakah KN vključeni tudi izdelki, ki so drugi kot izdelek v preiskavi, je bila opravljena naslednja analiza podatkov o uvozu po oznakah TARIC, dopolnjenih z informacijami iz podatkov, zbranih v skladu s členom 24(6) osnovne uredbe. Nekaj uvoza se ni upoštevalo, ker na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo videti, da gre za izdelek v preiskavi.

(101)

Ocenjuje se, da se je obseg izvoza iz tretjih držav povečal za 63 %, s približno 11 000 ton leta 2006 na približno 18 500 ton v OPP. Tržni delež uvoza iz drugih držav se je povečal s 6,6 % leta 2006 na 14,4 % v OPP. Povprečna cena uvoza iz tretjih držav se je med letom 2006 in OPP zvišala za 42 %. Videti je, da glavnina uvoza prihaja iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Rusije, Japonske in Mehike, ki so edine države s tržnim deležem, ki je v OPP znašal več kot 1 %. Uvoz iz teh držav je podrobneje proučen v uvodnih izjavah, ki sledijo. Uvoz iz devetih drugih držav skupno predstavlja le tržni delež v višini 2 % in ni podrobneje proučen.

(102)

Tržni delež kitajskega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 2,4 odstotne točke (z 0,2 % na 2,6 %). Razpoložljive informacije kažejo, da je ta uvoz potekal po cenah, nižjih od cen industrije Unije in tudi nižjih od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(103)

Tržni delež uvoza iz Rusije se je v obravnavanem obdobju povečal za 4,2 odstotne točke (z 1,9 % na 6,1 %). Razpoložljive informacije kažejo, da je ta uvoz potekal po cenah, nekoliko nižjih od cen industrije Unije, vendar višjih od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(104)

Tržni delež uvoza iz Japonske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 0,4 odstotne točke (z 2,0 % na 1,6 %). Razpoložljive informacije kažejo, da je ta uvoz potekal po cenah, ki so bile podobne cenam ali višje od cen industrije Unije in tudi višje od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(105)

Tržni delež uvoza iz Mehike se je v obravnavanem obdobju povečal za 1,0 odstotne točke (z 0,9 % na 1,9 %). Razpoložljive informacije kažejo, da je ta uvoz potekal po cenah, višjih od cen industrije Unije in tudi višjih od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(106)

Zato ne more biti izključeno, da bi razvoj uvoza iz LRK in Rusije lahko do neke mere vplival na poslabšanje tržnega deleža industrije Unije. Vendar glede na splošnost razpoložljivih podatkov iz uvoznih statistik, ki ne omogočajo primerjave cen glede na tip izdelka, kot je bilo to mogoče pri Indiji na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, učinka uvoza iz LRK in Rusije ni mogoče zanesljivo ugotoviti.

Tabela 15

(107)

Kot je razvidno iz uvodne izjave (75), se je obseg uvoza iz zadevne države med letom 2006 in OPP več kot podvojil. Dejstvo, da se je potrošnja v istem obdobju zmanjšala za 25 %, je povzročilo veliko povečanje tržnega deleža indijskih izvoznikov, in sicer z 1,5 % leta 2006 na približno 5 % v OPP. Čeprav so indijske cene izvoza v Unijo med obravnavanim obdobjem precej narasle zaradi na splošno visokih tržnih cen, so še vedno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(108)

Med letom 2006 in OPP je kljub protidampinškim in izravnalnim ukrepom prišlo do negativnega razvoja številnih pomembnih kazalcev: obseg proizvodnje in prodaje sta se zmanjšala za 29 % oziroma 39 %, izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala za 28 %, čemur je sledilo znižanje stopenj zaposlenosti in produktivnosti. Čeprav se del tega negativnega razvoja lahko pojasni z močnim zmanjšanjem potrošnje, ki je v obravnavanem obdobju upadla za skoraj 25 %, je treba močno zmanjšanje deleža industrije Unije (za 15,9 odstotne točke med letom 2006 in OPP) pripisati tudi stalnemu naraščanju tržnega deleža uvoza iz Indije.

(109)

Razmeroma visoke stopnje dobička v OPP so bile večinoma posledica stalno visoke ravni cen iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi (88). Zato je bilo ugotovljeno, da se je položaj industrije Unije med obravnavanim obdobjem poslabšal in da je bil ob koncu OPP kljub razmeroma visoki stopnji dobička občutljiv, ko jo je pri naporu, da bi obdržala obseg prodaje in dovolj visoko raven cen ob zmanjšanju povpraševanja ovirala vedno večja prisotnost indijskega subvencioniranega uvoza.

(110)

Kot je že bilo razvidno, je uvedba izravnalnih ukrepov omogočila le delno okrevanje od škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar se je, ko so visoke stopnje potrošnje Unije, prisotne v večini obravnavanega obdobja, izginile v OPP, industrija Unije znašla v občutljivem in ranljivem položaju, pri čemer je bila še vedno izpostavljena škodljivemu učinku subvencioniranega uvoza iz Indije. Ob koncu OPP je bila sposobnost industrije Unije, da bi krila povečane stroške, še zlasti majhna.

(111)

Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna cena indijskega izvoza za države, ki niso članice Unije, pod povprečno izvozno ceno za Unijo in tudi pod cenami na domačem trgu. Prodaja indijskih izvoznikov v države, ki niso članice Unije, je potekala v znatnih količinah, ki so predstavljale večino njihovega celotnega izvoza. Zato se je štelo, da bi prenehanje veljavnosti ukrepov indijske izvoznike spodbudilo, da bi znatno količino izvoza iz drugih tretjih držav preusmerili na privlačnejši trg Unije po ravneh cen, ki bi bile verjetno še vedno pod trenutnimi ravnmi cen izvoza v Unijo, tudi če bi bile višje od cen v tretjih državah.

(112)

Sodelujoči indijski proizvajalec je imel znatne neizkoriščene zmogljivosti ter jo je leta 2010/2011 nameraval še povečati. Zato obstaja zmogljivost za znatno povečanje izvoznih količin v Uniji, zlasti ker ne kaže, da morebitno dodatno proizvodnjo lahko absorbirajo trgi tretjih držav ali domači trg.

(113)

V pripombah v zvezi z razkritjem je sodelujoči indijski proizvajalec trdil, da sta njegove neizkoriščene zmogljivosti večinoma povzročila gospodarska kriza in posledično zmanjšano povpraševanje. Vendar se precejšen del neizkoriščenih zmogljivosti družbe lahko pojasni z dejstvom, da je družba med letom 2006 in OPP svoje zmogljivosti precej povečala. Treba je tudi opozoriti, da družba načrtuje dodatno povečanje zmogljivosti. Poleg tega je treba tudi opozoriti, da ima podobne zmogljivosti in izkoriščenost tudi drug indijski proizvajalec, ki ni sodeloval, ter da je nedavno tudi sam napovedal še večje povečanje zmogljivosti.

(114)

Proizvajalci zadevne države imajo priložnost povečanja in/ali preusmerjanja obsega izvoza na trg Unije. Poleg tega so cene indijskega izvoza v tretje države nižje od cen izvoza v Unijo. Preiskava je pokazala, da je na podlagi primerljivih tipov izdelka sodelujoči proizvajalec izvoznik prodajal zadevni izdelek po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije. Zelo verjetno je, da bi se te cene znižale v skladu z nižjimi cenami, ki se zaračunavajo za preostali svet. Takšno obnašanje cen bi skupaj z zmožnostjo izvoznikov v zadevni državi, da na trg Unije dobavijo znatne količine zadevnega izdelka, po vsej verjetnosti imelo negativen učinek na gospodarski položaj industrije Unije.

(115)

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da industrija Unije ostaja v občutljivem in ranljivem položaju. Če bi bila industrija Unije izpostavljena povečanemu obsegu uvoza iz zadevne države po subvencioniranih cenah, bi verjetno prišlo do poslabšanja njene prodaje, tržnega deleža, prodajnih cen in posledično tudi do poslabšanja finančnega stanja v takšnih stopnjah, kot so bile ugotovljene v prvotni preiskavi. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da bi bila po vsej verjetnosti posledica razveljavitve ukrepov poslabšanje že tako občutljivega položaja in ponovitev znatne škode v industriji Unije.

(116)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev veljavnih izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni različnih vpletenih interesov, tj. interesu industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(117)

Opozoriti je treba, da se v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza položaja, v katerem že veljajo izravnalni ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli nesorazmernega negativnega učinka, ki ga imajo trenutni izravnalni ukrepi na zadevne strani.

(118)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub sklepnim ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega subvencioniranja obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do ugotovitve, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(119)

Industrija Unije dokazuje, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj gospodarskega položaja po uvedbi izravnalnih ukrepov leta 2004. Zlasti pa je dejstvo, da se je dobičkonosnost industrije Unije povečala v nekaj letih pred OPP, v močnem nasprotju s položajem pred uvedbo ukrepov. Vendar je industrija Unije v obravnavanem obdobju stalno izgubljala tržni delež, uvoz iz zadevne države pa se je močno povečal. Brez ukrepov bi bil položaj industrije Unije verjetno še slabši.

(120)

Za sodelovanje se ni javil noben od devetih kontaktiranih nepovezanih uvoznikov.

(121)

Javilo se je sedemnajst uporabnikov in predložilo izpolnjene vprašalnike. Večina uporabnikov grafitnih elektrod nekaj let ni dobavljala iz Indije in je zato ostala nevtralna glede možnega nadaljevanja ukrepov, šest uporabnikov pa je vsaj delno uporabljalo indijske elektrode. Štirje uporabniki so trdili, da bi nadaljevanje ukrepov imelo škodljiv učinek na konkurenčnost. Eno združenje (Eurofer) je močno nasprotovalo nadaljevanju ukrepov in trdilo, da se je zaradi ukrepov večina indijskih izvoznikov umaknila s trga EU. Združenje trdi, da bi nadaljevanje ukrepov oviralo proizvajalce jekla pri razvoju drugih nabavnih virov in bi industriji Unije omogočilo ohranjanje dominantnega, skoraj duopolnega položaja. Vendar je iz razvoja indijskega uvoza po uvedbi ukrepov jasno, da do tako velikega umika ni prišlo: v obravnavanem obdobju se je uvoz iz Indije namreč znatno povečal. Poleg tega je preiskava pokazala, da vedno več grafitnih elektrod vstopa na trg Unije iz številnih tretjih držav. Glede trdnosti položaja industrije Unije na trgu je treba opozoriti, da se je njen tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal za skoraj 16 procentnih točk (glej uvodno izjavo (81)). Končno pa je to združenje tudi priznalo, da grafitne elektrode predstavljajo le razmeroma majhen del celotnih stroškov proizvajalcev jekla.

(122)

Treba je tudi opozoriti, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bi imela znatnega učinka na uporabnike (9). Kljub petletnim ukrepom se je dobava uvoznikov/uporabnikov v Uniji nadaljevala, med drugim iz Indije. Prav tako ni bilo navedenih nobenih znakov, ki bi kazali na težave pri iskanju drugih virov. Treba je tudi opozoriti, da je bilo v zvezi z učinkom uvedbe ukrepov na uporabnike v prvotni preiskavi ugotovljeno, da glede na zanemarljive stroške, ki jih ima uporabniška industrija za grafitne elektrode, ni verjetno, da bo kakršno koli povečanje stroškov znatno vplivalo na uporabniško industrijo. Po uvedbi ukrepov ni bilo ugotovljenih znakov, ki bi kazali nasprotno. Zato se sklene, da ni verjetno, da bo ohranitev izravnalnih ukrepov resno vplivala na položaj uvoznikov/uporabnikov v Uniji.

(123)

Glede na zgoraj navedeno je bilo ugotovljeno, da ni tehtnih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

(124)

Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in pomislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavnih ukrepov. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile pripombe v zvezi s tem razkritjem. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kadar je bilo to upravičeno.

(125)

Iz navedenega sledi, da je v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe treba ohraniti izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih grafitnih elektrod s poreklom iz Indije. Opozoriti je treba, da te ukrepe predstavljajo dajatve ad valorem.

(126)

Individualne stopnje izravnalne dajatve za družbe, določene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe in tako določeni navedeni pravni subjekti. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno navedenim subjektom, teh stopenj ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(127)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj predložiti Komisiji (10), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve –

(1)

Svet je na podlagi protidampinške preiskave (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih grafitnih elektrod, trenutno uvrščenih v oznako KN ex 8545 11 00 , in šob, ki se uporabljajo za te elektrode in so trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90 , s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: dokončni protidampinški ukrepi). Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v višini 0 %.

(2)

Svet je na podlagi protisubvencijske preiskave z Uredbo (ES) št. 1628/2004 (3) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih grafitnih elektrod, trenutno uvrščenih v oznako KN ex 8545 11 00 , in šob, ki se uporabljajo za te elektrode in so trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90 , s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: dokončni izravnalni ukrepi). Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v višini 15,7 %, razen za eno družbo, za katero je bila stopnja dajatve 7 %.

(3)

Svet je po delnem vmesnem pregledu izravnalnih ukrepov, ki ga je začel po uradni dolžnosti, z Uredbo (ES) št. 1354/2008 (4) spremenil uredbi (ES) št. 1628/2004 in (ES) št. 1629/2004. Dokončni izravnalni dajatvi sta bili spremenjeni na 6,3 % in 7,0 % za uvoz poimensko navedenih izvoznikov s preostalo stopnjo dajatve 7,2 %. Dokončni protidampinški dajatvi sta bili spremenjeni na 9,4 % in 0 % za uvoz poimensko navedenih izvoznikov s preostalo stopnjo dajatve 8,5 %.

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov 18. junija 2009 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek so vložili trije proizvajalci Unije: Graftech International, SGL Carbon GmbH in Tokai ERFTCARBON GmbH (v nadaljnjem besedilu: vložniki), ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 90 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato 17. septembra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Komisija je 17. septembra 2009 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (7), napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka ukrepa dokončnih protidampinških ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (8) za dokončne izravnalne ukrepe.

(8)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanja, pomembnega za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(9)

Komisija je uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike države izvoznice o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(10)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(11)

Ob upoštevanju očitno številnih nepovezanih uvoznikov se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe preveri, ali se lahko uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bile zadevne strani pozvane, naj se v skladu s členom 17 osnovne uredbe javijo Komisiji v 15 dneh od začetka pregledov in ji zagotovijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku. Vendar se ni za sodelovanje javil nobeden od nepovezanih uvoznikov. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(12)

Komisija je vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, poslala vprašalnik. Odgovore je prejela od treh skupin proizvajalcev Unije (tj. vložnikov), enega proizvajalca izvoznika in 17 uporabnikov. Med vzorčenjem se ni javil nobeden od uvoznikov niti ni nobeden od drugih uvoznikov Komisiji predložil informacij ali se ji javil med preiskavo.

(13)

Le eden od dveh znanih proizvajalcev izvoznikov v Indiji, tj. HEG Limited (v nadaljnjem besedilu: HEG), je polno sodeloval v pregledu, in sicer s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika. Glede tega je treba opozoriti, da je bilo v prvotni preiskavi polno uradno ime te družbe Hindustan Electro Graphite Limited. Družba se je pozneje preimenovala v HEG Limited. Drugi proizvajalec izvoznik, ki je sodeloval v prvotni preiskavi, tj. Graphite India Limited (v nadaljnjem besedilu: GIL), se je odločil, da v tem pregledu ne bo izpolnjeval vprašalnika.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, posledične škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(15)

Izdelek iz tega pregleda je isti kot izdelek iz prvotne preiskave, tj. grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in se trenutno uvrščajo v oznako KN ex 8545 11 00 , ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode in se trenutno uvrščajo v oznako KN ex 8545 90 90 , ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(16)

S preiskavo je bilo enako kot s prvotno preiskavo potrjeno, da imajo zadevni izdelek, izdelki, ki jih proizvajalec izvoznik proizvaja in prodaja na notranjem trgu v Indiji, in tisti, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v Unijo, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter se enako uporabljajo, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(17)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je proučilo, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(18)

Sodeloval je eden od proizvajalcev izvoznikov v Indiji. Drugi znani proizvajalec izvoznik v preiskavi ni sodeloval.

(19)

Primerjava obsega izvoza sodelujočega proizvajalca izvoznika s celotnim obsegom izvoza iz Indije v Unijo je pokazala, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP opravil veliko večino vsega uvoza iz Indije. Zato se je stopnja sodelovanja štela za visoko.

(20)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila pri sodelujočem indijskem proizvajalcu izvozniku domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali je bil celoten obseg take prodaje vsaj enak 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Unijo.

(21)

Nato je opredelila tiste vrste podobnega izdelka, ki jih je družba prodala na notranjem trgu in so bile identične ali neposredno primerljive z vrstami, izvoženimi v Unijo. Pri opredeljevanju vrst sistemov grafitnih elektrod so bili upoštevani naslednji elementi: (i) ali so bili prodani s šobo ali brez nje, (ii) premer in (iii) dolžina.

(22)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba pri opredeljevanju identičnih ali neposredno primerljivih vrst sistemov grafitnih elektrod upoštevati tudi dejstvo, da se sistemi grafitnih elektrod proizvajajo iz različno kakovostnega koksa (osnovna surovina). Dejansko je bilo potrjeno, da je družba v proizvodnem procesu uporabljala dve različni vrsti koksa: uvoženi kakovostnejši igelni koks in običajni koks, ki izhaja z indijskega trga. Potrjeno je bilo tudi, da so od vrste uporabljenega koksa odvisni stroški proizvodnje in cena končnega izdelka.

(23)

Da bi tako Komisija zagotovila pošteno primerjavo, je za izračun dampinga vsako vrsto izdelkov razdelila na nizkokakovostne in visokokakovostne izdelke.

(24)

Nato je bilo proučeno še, ali je domača prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika za posamezno vrsto izdelka reprezentativna, tj. ali je domača prodaja posamezne vrste izdelka vsaj enaka 5 % obsega prodaje iste vrste izdelka v Unijo. Zatem se je za vsako vrsto izdelka, ki se je prodajal v reprezentativnih količinah, ugotavljalo, ali je bila taka prodaja opravljena po običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(25)

Preiskava o tem, ali se lahko za domačo prodajo posamezne vrste izdelka, prodanega doma v reprezentativnih količinah, upošteva, kot da je bila opravljena po običajnem poteku trgovine, je bila opravljena z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam za zadevno vrsto. Ko je bila doma prodana zadostna količina posamezne vrste izdelka in je bila prodaja opravljena po običajnem poteku trgovine, je normalna vrednost vedno temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje celotne domače prodaje zadevne vrste v OPP.

(26)

Za preostale vrste izdelkov, katerih domača prodaja ni bila reprezentativna ali se niso prodajali po običajnem poteku trgovine, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom izvoženih vrst po potrebi dodal ustrezen delež za prodajo, splošne in upravne stroške ter stopnjo dobička na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji, ki jih je preiskovani proizvajalec izvoznik v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe uporabljal pri običajnem poteku trgovine s podobnim izdelkom.

(27)

Ker je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik v Unijo v celoti izvažal neposredno neodvisnim strankam, je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(28)

Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno je bila izvedena na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovine. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je izkazalo, da so vplivale na cene in primerljivost cen. Zato so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike pri stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih dodatnih stroških, finančnih in bančnih stroških ter protidampinških dajatvah, ki jih je vložnik plačal po potrebi in kadar je bilo upravičeno.

(29)

Sodelujoči indijski proizvajalec je trdil, da je v njegovem primeru shema Duty Entitlement Passbook Scheme (v nadaljnjem besedilu: DEPBS) v resnici shema za vračilo dajatev, saj se dovoljenja DEPBS uporabljajo le za plačilo uvoznih dajatev za surovine, ki se uporabijo za proizvodnjo sistemov grafitnih elektrod. Tako se stroški uvoznih dajatev, plačanih za surovine, povrnejo, ko se izdelek izvozi, posledica pa so nižje izvozne cene. Družba je zato trdila, da bi bilo treba prilagoditi domače cene, ker se v tem primeru uvozne dajatve ne povrnejo. Preiskava je pokazala, da družba v nasprotju s temi trditvami uporablja brez dajatev uvožene surovine za proizvodnjo sistemov grafitnih elektrod, namenjenih za izvozni trg, pa tudi za proizvodnjo, namenjeno za notranji trg. DEPBS torej nikakor ne vpliva na razliko v cenah med doma prodanimi in izvoženimi izdelki, zato prilagoditve ni mogoče odobriti.

(30)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Na podlagi navedene metodologije stopnja dampinga za sodelujočega proizvajalca izvoznika znaša od 11 do 12 %.

(31)

Zadevna družba je v pripombah k razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: končno razkritje), trdila, da izračun dampinške stopnje na podlagi štirih od 12 mesecev OPP pomeni odmik) od uporabljene metodologije v prvotni preiskavi, ki je upoštevala vseh 12 mesecev obdobja preiskave. Zato je trdila, da je uporabljena metoda izračuna napihnila stopnjo dampinga.

(32)

Treba je opozoriti, da je izračun dampinga na podlagi štirih mesecev OPP metodologija, ki jo Komisija običajno uporablja za preglede zaradi izteka ukrepa, pri katerih je treba ugotoviti, ali se damping nadaljuje oziroma ali se bo verjetno ponovil. Preiskava na kraju samem je zagotovila, da so štirje meseci reprezentativni za celotno 12-mesečno obdobje. Stroški in cene iz podatkov za štiri mesece so se namreč primerjali z ostalimi osmimi meseci. Poleg tega so bili izbrani štirje meseci zadnji meseci vsakega četrtletja in zato enakomerno porazdeljeni v 12-mesečnem obdobju. Komisija se zato ne strinja, da uporabljena metoda spreminja končni sklep glede obstoja dampinga v OPP ali da napihuje dampinško stopnjo.

(33)

Ker drugi znani indijski proizvajalec izvoznik ni sodeloval, zanj ni bilo mogoče izračunati stopnje dampinga. Vendar je po podatkih iz zahtevka za pregled tudi ta družba v Unijo izvažala po dampinških cenah. Ker je izvoz iz Indije večinoma povezan s sodelujočim indijskim proizvajalcem, za katerega je bilo ugotovljeno, da je blago prodajal po dampinških cenah, in je na podlagi podatkov Eurostata povprečna cena zadevnega izdelka, uvoženega iz Indije, nižja od povprečne izvozne cene sodelujoče družbe, je bil potrjen damping na ravni države.

(34)

Poleg analize obstoja dampinga v OPP je bila proučena verjetnost ponovitve dampinga. Ker je v tej preiskavi sodeloval le eden od proizvajalcev izvoznikov iz Indije, spodnji sklepi temeljijo na podatkih edine sodelujoče družbe in dejstvih, dostopnih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na podatkih Eurostata in zahtevku za pregled.

(35)

V zvezi s tem so bili analizirani naslednji dejavniki: prosta zmogljivost indijskih proizvajalcev izvoznikov, privlačnost trga Unije za indijske proizvajalce in izvozne cene v tretje države.

(36)

Preiskava je v zvezi s sodelujočim indijskim proizvajalcem izvoznikom pokazala, da ima prosto zmogljivost. Družba je poleg tega javno naznanila, da namerava povečati svojo zmogljivost. Treba je še poudariti, da je družba izvozno usmerjena, da je bila večina njenih prihodkov od prodaje ustvarjena z izvozom in da je Unija kljub veljavnim ukrepom še vedno pomemben izvozni cilj.

(37)

Na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled je drugi indijski proizvajalec po uvedbi ukrepov že precej povečal zmogljivost, načrtuje pa še nadaljnje povečanje. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da bi bil vsaj del te povečane zmogljivosti preusmerjen na trg Unije, če ukrepov ne bi bilo.

(38)

Privlačnost trga Unije je mogoče ponazoriti z dejstvom, da uvedba protidampinških in izravnalnih ukrepov ni zaustavila širitve izvoza iz Indije. Nasprotno, indijski izvozniki so v zadnjih treh letih izvoz več kot podvojili, njihov tržni delež v Uniji pa se je več kot potrojil. Opozoriti je treba tudi, da se je v tem obdobju raven cen na trgu Unije zvišala za 40 %.

(39)

Preiskava je v zvezi z izvozom v tretje države pokazala, da je bila v OPP raven izvoznih cen sodelujoče družbe franko tovarna nižja od izvoznih cen v Unijo, za katere je bilo ugotovljeno, da so bile dampinške. Torej je mogoče pričakovati, da bi sodelujoči proizvajalec izvoznik vsaj del izvoza preusmeril v Unijo zaradi privlačnosti tega trga, če ukrepov ne bi bilo.

(40)

Na podlagi navedenih ugotovitev je mogoče skleniti, da se blago iz Indije še vedno izvaža po dampinških cenah in da bi se damping na trgu Unije ob ukinitvi sedanjih protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval. Ob upoštevanju sedanje proste zmogljivosti v Indiji in privlačnosti trga Unije se dejansko zdi, da obstaja spodbuda za indijske proizvajalce izvoznike, da povečajo izvoz na trg Unije po dampinških cenah, vsaj kar zadeva sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(41)

V Uniji podoben izdelek proizvaja pet družb ali skupin družb, katerih obseg proizvodnje pomeni celotno proizvodnjo podobnega izdelka Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(42)

Dve od petih skupin družb se nista javili v podporo zahtevku in nista sodelovali v preiskavi v zvezi s pregledom s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika. Spodaj navedene tri skupine proizvajalcev so vložile zahtevek in privolile v sodelovanje: Graftech International, SGL Carbon GmbH in Tokai ERFTCARBON GmbH.

(43)

Te tri skupine proizvajalcev pomenijo glavni delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji, saj predstavljajo več kot 90 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Uniji, kot je navedeno v uvodni izjavi (4). Torej se šteje, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo navedene kot „industrija Unije“.

(44)

Ker je v preiskavi sodeloval le en indijski proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka, za podatke o uvozu zadevnega izdelka s poreklom iz Indije v Evropsko unijo niso navedene natančne številke, da bi se ohranila zaupnost po členu 19 osnovne uredbe.

(45)

Stanje industrije grafitnih elektrod je tesno povezano s stanjem v jeklarskem sektorju, saj se grafitne elektrode uporabljajo predvsem v industriji jekla za elektropločevine. Glede na to je treba opozoriti, da so v letu 2007 in prvih treh četrtletjih leta 2008 v jeklarstvu prevladovale zelo pozitivne tržne razmere, zato je enako veljajo tudi za industrijo grafitnih elektrod.

(46)

Treba je poudariti, da se obseg prodaje grafitnih elektrod spreminja bolj ali manj v skladu s proizvodnjo jekla. Vendar se pogodbe za dobavo grafitnih elektrod, ki vključujejo cene in količine, pogosto sklenejo za 6–12-mesečna obdobja. Zato razvoj obsega prodaje zaradi spremenjenega povpraševanja na cene običajno vpliva s časovnim zamikom.

(47)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ocene obsega prodaje drugih proizvajalcev Unije na trgu Unije, podatkov Eurostata o uvozu in podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe. Podobno kot v prvotni preiskavi (9) se nekaj uvoza ni upoštevalo, ker se na podlagi dostopnih informacij ni uvažal preiskovani izdelek.

(48)

Med letom 2006 in OPP se je potrošnja Unije zmanjšala za skoraj 25 %, pri čemer je bilo največje zmanjšanje evidentirano med letom 2008 in OPP. Poudariti je treba, da je bila potrošnja Unije na začetku obravnavanega obdobja zaradi zelo pozitivnih tržnih razmer na zelo visokih ravneh ter se je med obdobjem preiskave iz prvotne preiskave in letom 2006 povečala za 30 %.

Preglednica 1

(49)

Obseg uvoza s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) se je v obravnavanem obdobju polagoma povečal za 143 odstotnih točk in je v OPP dosegel od 5 000 do 7 000 ton. Tržni delež uvoza iz zadevne države se je med letom 2006 in OPP, ko je dosegel približno 5 %, več kot potrojil. Ta tržni delež se je ne glede na znatno zmanjšanje povpraševanja v OPP še naprej povečeval. Uvozne cene iz zadevne države so se v obravnavanem obdobju zvišale za 52 % in so se je gibale podobno kot cene industrije Unije, vendar so bile vedno nižje od cen industrije Unije. V preglednici 2 zaradi zaupnosti niso navedene natančna številke, saj sta v Indiji znana le dva proizvajalca izvoznika.

Preglednica 2

(50)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(51)

Proizvodnja se je v OPP v primerjavi z letom 2006 zmanjšala za 29 %. Proizvodnja industrije Unije se je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 najprej povečala za 2 %, nato pa je strmo upadla, zlasti v OPP.

Preglednica 3

(52)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2006 in OPP rahlo zmanjšala (skupaj za 2 %). Ker se je v letu 2008 in zlasti v OPP zmanjšala tudi proizvodnja, se je iz tega izhajajoča izkoriščenost zmogljivosti med letom 2006 in OPP zmanjšala za 25 odstotnih točk.

Preglednica 4

(53)

Raven končnih zalog industrije Unije je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 ostala stabilna, nato pa se je leta 2008 znižala za 10 %. Raven zalog se je v OPP nekoliko zvišala, vendar je bila za 5 % nižja kakor leta 2006.

Preglednica 5

(54)

Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 39 %. Na začetku obravnavanega obdobja je bila zelo visoka, saj se je v primerjavi z obdobjem preiskave iz prvotne preiskave povečala za skoraj 70 %. Obseg prodaje se je v letih 2007 in 2008 nekoliko zmanjšal, vendar je ostal na sorazmerno visoki ravni (leta 2008 je bil še vedno 47 % nad ravnjo iz obdobja preiskave iz prvotne preiskave). Vendar se je obseg prodaje znatno zmanjšal med letom 2008 in OPP (za skoraj tretjino).

Preglednica 6

(55)

Tržni delež industrije Unije se je med letom 2006 in OPP postopoma zmanjšal za skoraj 16 odstotnih točk (s 84,6 % na 68,7 %).

Preglednica 7

(56)

Potrošnja Unije se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za skoraj 25 %. Industrija Unije je izgubila skoraj 16 odstotnih točk tržnega deleža, medtem ko je zadevni uvoz pridobil 3,4 odstotne točke tržnega deleža.

(57)

Raven zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za 7 %.

Preglednica 8

(58)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena z donosom po zaposleni osebi na leto, se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za 24 %. V letih 2007 in 2008 se je nekoliko povečala, nato pa se je v OPP zmanjšala za skoraj 25 %.

Preglednica 9

(59)

Prodajne cene na enoto v industriji Unije so se zviševale, v obravnavanem obdobju pa so se zvišale za 40 %. Razlogi za to so: (i) splošna raven cen na trgu, (ii) potreba po povrnitvi višjih proizvodnih stroškov in (iii) način določanja cen v pogodbah za dobavo.

(60)

Industrija Unije je lahko v letih 2007 in 2008 zvišala cene zaradi splošno naraščajočih tržnih cen, ki so bile posledica nenehnega velikega povpraševanja po grafitnih elektrodah. Tako povpraševanje je nastalo zaradi zelo pozitivnih tržnih razmer, ki so prevladovale v jeklarskem sektorju v prvih treh četrtletjih leta 2008, kot je opisano v uvodni izjavi 45.

(61)

Cene so se v letih 2007 in 2008 deloma zviševale tudi zato, da je bilo mogoče pokriti vse višje proizvodne stroške in zlasti stroške surovin. Stroški so se med letoma 2006 in 2008 povišali za 23 %. Vendar je lahko industrija Unije to pokrila s precejšnjim zvišanjem cen (+ 33 %).

(62)

Cene so se v OPP še naprej zviševale, čeprav manj izrazito (+ 5 %). Dejstvo, da se cene niso znižale v obdobju, ko se je povpraševanje zmanjšalo, je mogoče pojasniti z načinom sklepanja pogodb za dobavo na trgu in dejstvom, da je bila večina pogodb za dobavo za leto 2009 sklenjenih leta 2008. Kot je navedeno že v uvodni izjavi 46, se prodaja grafitnih elektrod spreminja bolj ali manj v skladu s proizvodnjo jekla. Ker pa se pogodbe za dobavo grafitnih elektrod sklepajo za 6–12-mesečna obdobja, lahko sprememba (povečanje ali zmanjšanje) povpraševanja učinkuje na cene z zamikom. Pogodbe se sklepajo na podlagi pričakovanega obsega prodaje, ki se lahko razlikuje od dejansko dosežene ravni prodaje, zato ni nujno, da se cene v posameznem obdobju gibljejo enako kot obseg prodaje v istem obdobju. To se je zgodilo v OPP, ko se je obseg prodaje zmanjšal, cene pa so vseeno ostale visoke, ker so bile pogodbe za dobavo za leto 2009 večinoma sklenjene leta 2008 in je bilo nekaj dobave, predvidene za leto 2008, prenesene v leto 2009. Vendar 5-odstotno zvišanje cen v OPP ni zadostovalo za kritje višjih stroškov (+ 13 %), kot je bilo to mogoče v predhodnih obdobjih. Raven cen se je po OPP znižala s ponovnimi pogajanji.

(63)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 49, so se cene uvoza iz zadevne države gibale podobno kot cene industrije Unije, le da so bile vedno nižje od cen industrije Unije.

Preglednica 10

(64)

Med letom 2006 in OPP se je povprečna plača na zaposlenega povečala za 15 %.

Preglednica 11

(65)

Letni naložbeni tok za zadevni izdelek, ki ga je ustvarila industrija Unije, se je med letom 2006 in OPP povečal za 37 %. Vendar so se naložbe v OPP v primerjavi z letom 2008 zmanjšale za 14 %.

Preglednica 12

(66)

Industrija Unije je lahko s 40-odstotnim povišanjem stroškov v obravnavanem obdobju med letoma 2006 in 2007 cene zvišala bolj, kot so se povišali njeni stroški. Zato se je njen dobiček z 19 % leta 2006 povečal na 26 % leta 2007. Med letoma 2007 in 2008 so se cene in stroški sorazmerno zviševali, zato je ostala stopnja dobička industrije Unije nespremenjena na ravni iz leta 2007. Dobiček se je nato v OPP spet zmanjšal na 19 %, ker so na stroške vplivale manjša izkoriščenost proizvodne zmogljivosti in višje cene surovin. Dobiček se je še naprej zmanjševal v letu 2009, saj je morala industrija Unije cene prilagoditi navzdol, da se je v njih izkazalo splošno znižanje prodajnih cen na trgu grafitnih elektrod zaradi vse manjšega povpraševanja v jeklarstvu.

(67)

Donosnost naložb (v nadaljnjem besedilu: DN) se je z 71 % leta 2006 povečala na 103 % leta 2007. Leta 2008 se je povečala na 119 %, nato pa se je v OPP zmanjšala na 77 %. Donosnost naložb se je med letom 2006 in OPP na splošno povečala le za 6 odstotnih točk.

Preglednica 13

(68)

Neto denarni tok iz poslovanja se je med letoma 2006 in 2007 povečal. V letu 2008 se je še naprej povečeval, nato pa se je v OPP zmanjšal. Na splošno je denarni tok v OPP za 28 % presegel raven z začetka obravnavanega obdobja.

(69)

Ni dokazov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, zlasti zato, ker so nekateri proizvajalci vključeni v večje skupine.

Preglednica 14

(70)

Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz Indije vpliva dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(71)

Navedeni proučeni kazalniki kažejo nekaj izboljšav gospodarskega in finančnega stanja industrije Unije po uvedbi dokončnih izravnalnih in protidampinških ukrepov leta 2004. Industriji Unije sta zlasti koristili zvišanje cen in povečanje dobičkov med letoma 2006 in 2008. To se je zgodilo zaradi zelo pozitivnih tržnih razmer, ki so omogočile ohranjanje visoke stopnje cen in dobičkonosnosti, čeprav se je – kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 55 – tržni delež industrije Unije zmanjševal. Vendar se je v istem obdobju tržni delež indijskih uvoznikov kljub ukrepom povečal, indijski izdelki pa so se uvažali po cenah, nižjih od cen industrije Unije. Dobiček industrije Unije se je v OPP že začel zmanjševati, kar se je v letu 2009 nadaljevalo zaradi višjih stroškov in omejenega zviševanja cen.

(72)

Čeprav se je potrošnja v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšala, se je obseg uvoza iz zadevne države več kot podvojil, tržni delež tega uvoza pa se je več kot potrojil (glej uvodno izjavo 49). Brez upoštevanja protidampinških in izravnalnih dajatev so se z uvozom iz zadevne države v OPP cene industrije Unije nelojalno znižale, čeprav za manj kot 2 %.

(73)

Ker so leta 2007 in v prvih treh četrtletjih leta 2008 v jeklarstvu in povezanih industrijah, vključno z grafitnimi elektrodami, prevladovale zelo pozitivne gospodarske razmere, je bila industrija Unije ob začetku gospodarske krize konec leta 2008 v razmeroma dobrem gospodarskem položaju. Ker se pogodbe za dobavo grafitnih elektrod običajno sklepajo za 6–12-mesečna obdobja, kakršna koli sprememba (povečanje ali zmanjšanje) povpraševanja na cene učinkuje z zamikom. Ker so bile pogodbe za OPP sklenjene, ko učinkov gospodarske krize še ni bilo mogoče predvideti, je ta v OPP vplivala zlasti na obseg, saj je industrija Unije vpliv na cene občutila z zamikom. Glede na to je treba opozoriti, da se je stanje v industriji Unije deloma poslabšalo že v obdobju pozitivnih gospodarskih razmer, saj je izgubila tržni delež zaradi uvoza iz zadevne države. To poslabšanje ni povzročilo znatnih negativnih učinkov zaradi visoke ravni povpraševanja v letih 2007 in 2008, zaradi katere je industrija Unije lahko ohranjala velik obseg proizvodnje in prodaje, deloma pa tudi zato, ker je bilo mogoče zaradi prej opisanega časovnega zamika cene še naprej ohranjati, ko se je ta obseg v OPP zmanjšal.

(74)

Ker podatki o uvozu na ravni oznake KN, ki so na voljo pri Eurostatu, vključujejo tudi izdelke, ki niso preiskovani izdelek, analiza v nadaljevanju temelji na podatkih o uvozu na ravni oznake TARIC, dopolnjenih z informacijami, zbranimi na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe. Nekaj uvoza se ni upoštevalo, ker se je na podlagi dostopnih informacij zdelo, da se ni uvažal preiskovani izdelek.

(75)

Ocenjuje se, da se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav povečal za 63 %, tj. s približno 11 000 ton v letu 2006 na približno 18 500 ton v OPP. Tržni delež uvoza iz drugih držav se je s 6,6 % v letu 2006 povečal na 14,4 % v OPP. Povprečna uvozna cena iz drugih tretjih držav se je med letom 2006 in OPP zvišala za 42 %. Zdi se, da se je največ uvažalo iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), Rusije, Japonske in Mehike, ki so bile v OPP edine države z več kakor 1-odstotnim posameznim tržnim deležem. Uvoz iz teh držav je podrobneje proučen v naslednjih uvodnih izjavah. Uvoz iz devetih drugih držav skupaj dosega le približno 2-odstotni tržni delež, zato ni bil podrobneje proučen.

(76)

Tržni delež uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 2,4 odstotne točke (z 0,2 % na 2,6 %). Na podlagi razpoložljivih informacij so bile cene tega uvoza nižje od cen industrije Unije in tudi nižje od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(77)

Tržni delež uvoza iz Rusije se je v obravnavanem obdobju povečal za 4,2 odstotne točke (z 1,9 % na 6,1 %). Na podlagi razpoložljivih informacij so bile cene tega uvoza nekoliko nižje od cen industrije Unije, vendar višje od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(78)

Tržni delež uvoza iz Japonske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 0,4 odstotne točke (z 2,0 % na 1,6 %). Na podlagi razpoložljivih informacij so bile cene tega uvoza podobne cenam industrije Unije ali višje od njih in tudi višje od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(79)

Tržni delež uvoza iz Mehike se je v obravnavanem obdobju povečal za 1 odstotno točko (z 0,9 % na 1,9 %). Na podlagi razpoložljivih informacij so bile cene tega uvoza višje od cen industrije Unije in tudi višje od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(80)

Iz tega sledi, da ni mogoče izključiti možnosti, da je k zmanjšanju tržnega deleža industrije Unije morda nekoliko pripomogel tudi razvoj uvoza iz LRK in Rusije. Ker pa so podatki, ki jih je mogoče pridobiti iz uvoznih statistik, splošni in ne omogočajo primerjave cen za posamezne vrste izdelkov, kakršna je bila mogoča za Indijo na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, vpliva uvoza iz LRK in Rusije ni mogoče z gotovostjo dokazati.

Preglednica 15

(81)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 49, se je obseg uvoza iz zadevne države med letom 2006 in OPP več kot podvojil. Ker se je v istem obdobju potrošnja zmanjšala za skoraj 25 %, se je tržni delež indijskih izvoznikov močno povečal, tj. s približno 1,5 % v letu 2006 na približno 5 % v OPP. Cene izvoza iz Indije v Unijo so se v obravnavanem obdobju sicer precej zvišale, na kar so vplivale splošno visoke tržne cene, vendar so kljub temu nelojalno nižale cene industrije Unije.

(82)

Kljub protidampinškim in izravnalnim ukrepom se je med letom 2006 in OPP kar nekaj pomembnih kazalnikov razvijalo negativno: obseg proizvodnje in prodaje se je zmanjšal za 29 % oziroma 39 %, izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala za 28 %, sledilo pa ji je znižanje ravni zaposlenosti in produktivnosti. Čeprav je mogoče negativni razvoj deloma pojasniti z močnim zmanjšanjem potrošnje, ki je v obravnavanem obdobju upadla za skoraj 25 %, je treba veliko zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije (za 15,9 odstotne točke med letom 2006 in OPP) razlagati tudi z vidika nenehnega povečevanja tržnega deleža uvoza iz Indije.

(83)

Razmeroma visoko raven dobička v OPP je večinoma mogoče pojasniti s še naprej visoko ravnjo cen, ki je bila taka iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 62. Ugotavlja se, da se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju na splošno poslabšal in da je bila ta ob koncu OPP v občutljivem položaju, in to kljub razmeroma visoki ravni dobička v tej fazi, ko je njeno prizadevanje, da bi kljub oslabljenemu povpraševanju ohranila obseg prodaje in dovolj visoko raven cen, oteževal vse večji dampinški uvoz iz Indije.

(84)

Kot je bilo že navedeno, so uvedeni protidampinški ukrepi industriji Unije omogočili le delno okrevanje od škode, ki ji je bila prizadejana. Ko pa v OPP potrošnja Unije ni bila več velika, kar je veljalo za večino obravnavanega obdobja, se je industrija Unije znašla v občutljivem in ranljivem položaju in je bila še vedno izpostavljena škodljivemu učinku dampinškega uvoza iz Indije. Zlasti je le težko krila višje stroške ob koncu OPP.

(85)

Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna izvozna cena prodaje iz Indije v države, ki niso članice EU, nižja od povprečne izvozne cene v Unijo in tudi nižja od cen na notranjem trgu. Prodaja indijskega izvoznika v države, ki niso članice EU, je bila precejšnja in je pomenila večino njegovega celotnega izvoza. Zato se je štelo, da bi iztek veljavnosti ukrepov indijske izvoznike spodbudil, da bi znatno količino izvoza iz drugih tretjih držav preusmerili na privlačnejši trg Unije po ravneh cene, ki bi bile verjetno še vedno pod trenutnimi ravnmi cene izvoza v Unijo, tudi če bi bile višje od cen za tretje države.

(86)

Sodelujoči indijski proizvajalec je imel znatne proste zmogljivosti ter jih je nameraval v letih 2010 in 2011 še povečati. Zato so na voljo zmogljivosti za znatno povečanje izvoznih količin v Unijo, zlasti ker ni kazalnikov, da bi lahko trgi tretjih držav ali notranji trg absorbirali morebitno dodatno proizvodnjo.

(87)

Sodelujoči indijski proizvajalec je v pripombah k razkritju trdil, da so njegove proste zmogljivosti posledica gospodarske krize in s tem povezanega manjšega povpraševanja. Vendar je znaten del prostih zmogljivosti družbe mogoče pojasniti s tem, da je družba bistveno povečala svoje zmogljivosti med letom 2006 in OPP. Nadalje gre opomniti, da družba načrtuje še dodatno povečanje zmogljivosti. Poleg tega je treba tudi opozoriti, da ima podobne zmogljivosti in izkoriščenost tudi drug indijski proizvajalec, ki ni sodeloval, ter da je nedavno tudi sam napovedal še večje povečanje zmogljivosti.

(88)

Proizvajalci zadevne države imajo možnost povečati in/ali preusmeriti izvoz na trg Unije. Poleg tega so cene izvoza iz Indije v tretje države nižje od cen izvoza v Unijo. Preiskava je pokazala, da je na podlagi primerljivih vrst izdelka sodelujoči proizvajalec izvoznik prodal zadevni izdelek po nižjih cenah kot industrija Unije. Te nizke cene bi se po vsej verjetnosti še znižale v skladu z nižjimi cenami, zaračunanimi v drugih delih sveta. Tako cenovno vedenje skupaj z zmožnostjo izvoznikov v zadevni državi, da na trg Unije dobavijo znatne količine zadevnega izdelka, bi po vsej verjetnosti negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije.

(89)

Iz navedenega je razvidno, da ostaja položaj industrije Unije občutljiv in ranljiv. Posledica izpostavljenosti industrije Unije povečanemu obsegu uvoza iz zadevne države po dampinških cenah bi bila verjetno tolikšno poslabšanje njene prodaje, tržnega deleža, prodajnih cen in posledično tudi poslabšanje finančnega stanja, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Na podlagi tega se sklene, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila poslabšanje že tako ranljivega stanja in bi se znatna škoda industriji Unije ponovila.

(90)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev sedanjih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(91)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza dejanskega stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno vseh morebitnih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(92)

Na tej podlagi je bilo proučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(93)

Industrija Unije dokazuje, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj njenega gospodarskega položaja po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2004. Zlasti pa je dejstvo, da je industrija Unije v nekaj letih pred OPP povečala dobičkonosnost, v močnem nasprotju s položajem pred uvedbo ukrepov. Vendar je industrija Unije nenehno izgubljala tržni delež, medtem ko se je v obravnavanem obdobju tržni delež uvoza iz obravnavane države bistveno povečal. Če ukrepi ne bi bili sprejeti, bi bila industrija Unije verjetno v še slabšem položaju.

(94)

Nobeden od devetih nepovezanih uvoznikov, s katerimi je bil navezan stik, se ni javil za sodelovanje.

(95)

Sedemnajst uporabnikov je predložilo izpolnjene vprašalnike. Uporabniki grafitnih elektrod tega izdelka večinoma že več let niso dobavljali iz Indije, zato glede morebitnega nadaljevanja ukrepov niso bili opredeljeni, šest uporabnikov pa je vsaj deloma uporabljalo indijske elektrode. Štirje uporabniki so menili, da bi nadaljevanje ukrepov negativno vplivalo na konkurenco. Eno združenje (Eurofer) je nadaljevanju ukrepov odločno nasprotovalo in trdilo, da se indijski izvozniki zaradi zadevnih ukrepov množično umikajo s trga Unije. Združenje trdi, da bi nadaljevanje ukrepov oviralo proizvajalce jekla pri razvijanju alternativnih virov dobave in bi industriji Unije še naprej omogočilo prevladujoč, skoraj duopolen položaj. Vendar iz razvoja uvoza iz Indije po sprejetju ukrepov jasno izhaja, da takega množičnega umika ni bilo; uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju celo znatno povečal. Poleg tega je preiskava pokazala, da grafitne elektrode čedalje bolj vstopajo na trg Unije iz številnih drugih tretjih držav. Glede moči položaja industrije Unije gre spomniti, da se je v obravnavanem obdobju njen tržni delež zmanjšal za skoraj 16 odstotnih točk (glej uvodno izjavo 55). Nazadnje je to združenje hkrati priznalo, da grafitne elektrode pomenijo le razmeroma majhen del vseh stroškov proizvajalcev jekla.

(96)

Opozoriti je treba tudi, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da bo vpliv ukrepov na uporabnike neznaten (10). Čeprav ukrepi veljajo že pet let, so uvozniki/uporabniki v Uniji kljub temu blago še naprej dobavljali med drugim tudi iz Indije. Prav tako ni bilo znakov, da bi obstajale težave pri iskanju drugih virov. Treba je tudi opozoriti, da je bilo glede učinka uvedbe ukrepov na uporabnike v prvotni preiskavi sklenjeno, da porast stroškov za grafitne elektrode glede na zanemarljiv pomen stroškov ne bi smel imeti posebnih posledic za predelovalno industrijo. Po uvedbi ukrepov ni bilo ugotovljenih znakov, ki bi kazali nasprotno. Zato se sklene, da ohranitev protidampinških ukrepov ne bi smela imeti resnega učinka na položaj uvoznikov/uporabnikov v Uniji.

(97)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da ni tehtnih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(98)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev sedanjih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb. Vloge in pripombe so bile ustrezno upoštevane, kadar je bilo to upravičeno.

(99)

Iz navedenega sledi, kakor določa člen 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih grafitnih elektrod s poreklom iz Indije. Treba je opozoriti, da te ukrepe sestavljajo dajatve ad valorem.

(100)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(101)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo (11) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve –

(1)

Po preiskavi v zvezi s pregledom, izvedenim na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe, je Svet z Uredbo (ES) št. 1683/2004 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz glifosata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se sedaj uvršča pod oznaki KN ex 2931 00 99 in ex 3808 93 27 („zadevni izdelek“). Ta dajatev je bila razširjena na uvoz glifosata, poslanega iz Malezije (ne glede na to, ali je deklarirano poreklo v Maleziji ali ne), z izjemo glifosata, ki ga proizvaja Crop Protection (M) Sdn. Bhd. ter na uvoz glifosata, poslanega iz Tajvana (ne glede na to, ali je deklarirano poreklo v Tajvanu ali ne), z izjemo glifosata, ki ga proizvaja Sinon Corporation. Stopnja protidampinške dajatve znaša 29,9 %.

(2)

Komisija je s Sklepom 2009/383/ES (3) opustila dokončno protidampinško dajatev za obdobje devetih mesecev z učinkom od 16. maja 2009 dalje. Naknadno je Svet z izvedbena uredbo (EU) št. 126/2010 (4) podaljšal opustitev za obdobje enega leta z učinkom od 14. februarja 2010.

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz glifosata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, je Komisija 29. junija 2009 prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Evropsko združenje za glifosat („vlagatelj“) je vložilo zahtevek v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo celotno proizvodnjo glifosata v Uniji.

(5)

Zahtevek je vseboval dokaze, ki so na prvi pogled kazali, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom z obvestilom, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (6), začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom v Evropsko unijo glifosata, ki se sedaj uvršča pod oznaki KN ex 2931 00 99 in ex 3808 93 27 in ima poreklo v Ljudski republiki Kitajski.

(7)

Komisija je proizvajalce – izvoznike, zadevne uvoznike, predstavnike Ljudske republike Kitajske, reprezentativne uporabnike in proizvajalce Unije uradno obvestila o začetku preiskave v zvezi s pregledom. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Vlagatelj je s pismom Komisiji z dne 21. septembra 2010 uradno umaknil svoj zahtevek.

(9)

V skladu s členom 9(1) in členom 11(2) osnovne uredbe se lahko v primeru umika zahtevka za pregled postopek zaključi, razen če tak zaključek ne bi bil v interesu Unije.

(10)

Komisija je menila, da bi bilo treba sedanji postopek zaključiti, saj v preiskavi ni bilo ugotovljeno, da takšen zaključek ne bi bil v interesu Unije. Zainteresirane strani so bile ustrezno obveščene in so imele možnost predložiti pripombe. Vendar ni bila prejeta nobena pripomba, ki bi to mnenje lahko spremenila.

(11)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bilo treba zaključiti postopek pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom v Unijo glifosata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, veljavne ukrepe pa razveljaviti –