15.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 331/1

UREDBA (EU) št. 1092/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. novembra 2010

o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Finančna stabilnost je predpogoj za zagotavljanje delovnih mest, kreditov in rasti v realnem gospodarstvu. Finančna kriza je razkrila pomembne pomanjkljivosti na področju finančnega nadzora, ki ni uspel predvideti negativnega makrobonitetnega razvoja in preprečiti kopičenja prevelikih tveganj v finančnem sistemu.

(2)

Evropski parlament je vedno znova pozival h krepitvi resnično enakih pogojev za vse udeležence na ravni Unije in obenem opozarjal na precejšnje pomanjkljivosti pri nadzoru Unije nad vedno bolj integriranimi finančnimi trgi (v svojih resolucijah z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt (4), z dne 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji (5), z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – Bela knjiga (6), z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala (7) in z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora (8) ter v svojih stališčih z dne 22. aprila 2009 o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (9) ter z dne 23. aprila 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (10)).

(3)	Novembra 2008 je Komisija pooblastila skupino na visoki ravni pod predsedstvom Jacquesa de Larosièra, da pripravi priporočila, kako okrepiti evropsko nadzorno ureditev, da bi se bolje zaščitili državljani in ponovno vzpostavilo zaupanje v finančni sistem.

(4)	Skupina na visoki ravni je v končnem poročilu, ki ga je predstavila 25. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: de Larosièrovo poročilo), med drugim priporočila ustanovitev organa na ravni Unije, ki bi bil zadolžen za nadzor tveganj celotnega finančnega sistema.

(5)

Komisija je v sporočilu z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ pozdravila in podprla priporočila de Larosièrovega poročila. Evropski svet se je na seji 19. in 20. marca 2009 dogovoril o potrebi po izboljšanju regulacije in nadzora na področju finančnih institucij v Uniji ter da bo de Larosièrovo poročilo podlaga za ukrepanje.

(6)

Komisija je v sporočilu z dne 27. maja 2009 z naslovom „Evropski finančni nadzor“ predlagala vrsto reform sedanjih ureditev za varovanje finančne stabilnosti na ravni Unije, ki vključujejo zlasti ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), odgovornega za makrobonitetni nadzor. Predloge Komisije sta podprla Svet, na seji dne 9. junija 2009, in Evropski svet na zasedanju dne 18. in 19. junija 2009, ter pozdravila njeno namero, da poda zakonodajne predloge, ki bodo omogočali polno vzpostavitev novega okvira v letu 2010. V skladu s stališči Komisije je Svet med drugim sklenil, da bi Evropska centralna banka (ECB) „morala ESRB zagotavljati analitično, statistično, upravno in logistično podporo ter pri tem uporabiti tudi tehnično pomoč nacionalnih centralnih bank in nadzornikov“. Podpora, ki jo ECB zagotavlja ESRB in naloge, dodeljene ESRB ne bi smele posegati v načelo neodvisnosti ECB pri izvajanju njenih nalog v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU).

(7)

Zaradi povezovanja mednarodnih finančnih trgov in razširjenega tveganja finančne krize mora biti Unija izredno dejavna na svetovni ravni. ESRB bi moral uporabiti strokovno znanje znanstvenega odbora na visoki ravni in prevzeti vse globalne odgovornosti, ki so potrebne, da se sliši glas Unije v zvezi z vprašanji finančne stabilnosti, zlasti s tesnim sodelovanjem z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Odborom za finančno stabilnost (FSB), od katerih se pričakuje, da bosta zagotovila zgodnja opozorila makrobonitetnih tveganj na svetovni ravni, ter z vsemi partnerji skupine G-20.

(8)	ESRB bi moral med drugim sodelovati pri izvajanju priporočil MDS, FSB in Banke za mednarodne poravnave (BIS) skupini G-20.

(9)

Poročilo MDS, BIS in FSB z dne28. oktobra 2009, predloženo finančnim ministrom skupine G-20 in guvernerjem centralnih bank, z naslovom „Smernice za ocenjevanje sistemske pomembnosti finančnih institucij, trgov in instrumentov: uvodne misli“ prav tako navaja, da se ocena sistemskega tveganja lahko razlikuje glede na gospodarsko okolje. Ocene bodo prav tako odvisne od finančne infrastrukture in ukrepov kriznega upravljanja ter sposobnosti obvladovanja motenj, ko se te pojavijo. Finančne institucije so lahko sistemsko pomembne za lokalne, nacionalne ali mednarodne finančne sisteme in gospodarstva. Ključna merila, ki pomagajo ugotavljati sistemsko pomembnost trgov in institucij, so velikost (obseg finančnih storitev, ki jih zagotavlja posamezni sestavni del finančnega sistema), nadomestljivost (zmožnost drugih sestavnih delov sistema, da zagotovijo iste storitve v primeru motenj) in medsebojna povezanost (povezave z drugimi sestavnimi deli sistema). Oceno, ki je opravljena na podlagi teh treh meril, bi bilo treba dopolniti s šibkimi točkami v finančnem sistemu in zmožnostjo institucionalnega okvira za obvladovanje finančnih motenj, in bi morala upoštevati tudi mnoge druge dejavnike, kot so med drugim kompleksnost posebnih struktur in poslovnih modelov, stopnjo finančne neodvisnosti, intenzivnost in obseg nadzora, preglednost finančnih ureditev in povezave, ki bi lahko vplivale na splošno tveganje institucij.

(10)

Naloga ESRB bi morala biti spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja v običajnih razmerah, da se ublaži izpostavljenost sistema nevarnosti odpovedi sistemskih sestavnih delov ter okrepi odpornost finančnega sistema proti pretresom. V zvezi s tem bi moral ESRB prispevati k zagotavljanju finančne stabilnosti ter ublažitvi negativnih posledic na notranjem trgu in realnem gospodarstvu. Za uresničitev svojih ciljev bi moral ESRB analizirati vse zadevne informacije.

(11)

V sedanji ureditvi Unije je dan premajhen poudarek na makrobonitetni nadzor in na medsebojne povezave med razvojem širšega makroekonomskega okolja in finančnega sistema. Odgovornost za makrobonitetno analizo je razdrobljena, izvajajo jo različni organi na različnih ravneh, pri čemer ni mehanizma, s katerim bi zagotovili, da se makrobonitetna tveganja ustrezno prepozna ter da se izdajo jasna opozorila in priporočila, ki se nato upoštevajo in udejanijo. Pravilno delovanje Unije in globalnih finančnih sistemov ter blažitev nevarnosti, ki jim pretijo, zahtevajo večjo usklajenost med makro- in mikrobonitetnim nadzorom.

(12)

Novo oblikovani sistem makrobonitetnega nadzora zahteva verodostojno in visoko strokovno usposobljeno vodstvo. Glede na njegovo ključno vlogo ter njegovo mednarodno in notranjo verodostojnost, kakor tudi v duhu priporočil de Larosièrovega poročila, bi moral predsednik ECB v prvih petih letih po začetku veljavnosti te uredbe predsedovati ESRB. Poleg tega bi bilo treba poostriti zahteve glede odgovornosti, organi ESRB pa bi morali biti sposobni črpati iz bogatih izkušenj, strokovnega znanja in mnenj.

(13)	V de Larosièrovem poročilu je tudi navedeno, da makrobonitetni nadzor ni smiseln, če ne more nekako vplivati na nadzor na mikro ravni, medtem ko mikrobonitetni nadzor ne more učinkovito varovati finančne stabilnosti brez ustreznega upoštevanja razvoja na makro ravni.

(14)

Treba bi bilo vzpostaviti Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), ki bi združeval akterje finančnega nadzora tako na nacionalni ravni in na ravni Unije, da bi ti delovali kot mreža. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji bi morali udeleženci v ESFS sodelovati z zaupanjem in popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti da se zagotovi pretok ustreznih in zanesljivih informacij med njimi. Na ravni Unije bi morali mrežo sestavljati ESRB in trije nadzorni organi na mikro ravni: Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (12) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (13) (v nadaljnjem besedilu s skupnim imenom: ESA).

(15)

Unija potrebuje poseben organ, pristojen za makrobonitetni nadzor nad njenim celotnim finančnim sistemom, ki bi opredelil tveganja za finančno stabilnost ter po potrebi izdajal opozorila o tveganjih in priporočila za ukrepanje v odziv na ta tveganja. Posledično bi bilo treba ustanoviti ESRB kot nov neodvisen organ, ki bi spremljal vse finančne sektorje in jamstvene sheme. ESRB bi moral biti odgovoren za izvajanje makrobonitetnega nadzora na ravni Unije in ne bi smel imeti pravne osebnosti.

(16)

ESBR bi morali sestavljati splošni odbor, pripravljalni odbor, sekretariat, svetovalni znanstveni odbor in svetovalni tehnični odbor. Pri sestavi svetovalnega znanstvenega odbora bi bilo treba upoštevati ustrezna pravila o navzkrižju interesov, ki jih je sprejel splošni odbor. Pri ustanovitvi svetovalnega tehničnega odbora bi bilo treba upoštevati obstoječe strukture, da bi se izognili vsakršnemu podvajanju.

(17)	ESRB bi moral izdajati opozorila in po potrebi splošna ali posebna priporočila, ki bi bila naslovljena zlasti na celotno Unijo, eno ali več držav članic, enega ali več ESA ali enega ali več nacionalnih nadzornih organov, in pri tem določiti rok za ustrezen odziv politik.

(18)	ESRB bi moral izdelati barvno kodo, s katero bi lahko zainteresirane strani bolje ocenile naravo tveganj.

(19)

Da bi povečali vpliv in legitimnost takšnih opozoril in priporočil, bi jih morali posredovati, ob upoštevanju strogih pravil o zaupnosti, tudi Svetu in Komisiji, kadar pa so naslovljena na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, pa tudi ESA. Posvetovanja v Svetu bi moral pripraviti Ekonomsko-finančni odbor (EFC) v skladu s svojo vlogo, določeno v PDEU. Da bi EFC lahko pripravil razpravo za Svet in mu pravočasno zagotovil mnenje, bi moral ESRB redno obveščati EFC in mu poslati besedila vseh opozoril in priporočil takoj po njihovem sprejetju.

(20)

ESRB bi moral na podlagi poročil naslovnikov tudi spremljati upoštevanje svojih opozoril in priporočil, da bi zagotovil učinkovito upoštevanje svojih opozoril in priporočil. Naslovniki priporočil bi morali ukrepati v skladu s temi priporočili, v primeru neukrepanja pa to ustrezno utemeljiti (mehanizem „ukrepaj ali pojasni“). Če ESRB meni, da odziv ni primeren, bi moral o tem obvestiti, v skladu s strogimi pravili o zaupnosti, naslovnike, Svet in, kadar je primerno, zadevni Evropski nadzorni organ.

(21)	ESRB bi se moral potem, ko je dovolj zgodaj obvestil Svet, da se lahko ta odzove, za vsak primer posebej odločiti, ali naj priporočilo ostane zaupno ali naj se ga objavi, pri čemer bi moral upoštevati, da lahko javna objava v določenih okoliščinah prispeva k boljšemu upoštevanju priporočil.

(22)

Če ESRB zazna tveganje, ki bi lahko resno ogrozilo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema Unije, bi moral o teh razmerah nemudoma obvestiti Svet. Če ESRB oceni, da obstaja verjetnost za nastanek izrednih razmer, bi moral vzpostaviti stik s Svetom in predložiti oceno razmer. Svet bi moral nato oceniti, ali bi bilo treba sprejeti sklep, naslovljen na ESA, v katerem bi bile opredeljene izredne razmere. Med tem postopkom je izjemno pomembno ustrezno varovanje zaupnosti.

(23)	ESRB bi moral poročati Evropskemu parlamentu in Svetu vsaj enkrat letno, ob morebitnih obsežnejših finančnih težavah pa pogosteje. Evropskemu parlamentu in Svetu bi bilo treba omogočiti, da po potrebi pozoveta ESRB, naj preuči posebna vprašanja, povezana s finančno stabilnostjo.

(24)

Vodilno vlogo pri makrobonitetnem nadzoru bi morale imeti ECB in nacionalne centralne banke zaradi njihovega strokovnega znanja in obstoječih obveznosti na področju finančne stabilnosti. Nacionalni nadzorniki bi morali biti vključeni z zagotavljanjem svojih posebnih znanj. Sodelovanje mikrobonitetnih nadzornikov pri delu ESRB je bistvenega pomena za zagotavljanje, da ocena makrobonitetnega tveganja temelji na popolnih in točnih informacijah o razvoju finančnega sistema. V skladu s tem bi morali biti predsedniki ESA člani z glasovalno pravico. Na sejah splošnega odbora bi moral biti prisoten en predstavnik pristojnih nacionalnih nadzornih organov iz vsake države članice, in sicer kot član brez glasovalne pravice. V duhu odprtosti bi moralo 15 neodvisnih oseb za ESRB prek svetovalnega znanstvenega odbora zagotavljati zunanjo strokovno podporo.

(25)

Sodelovanje člana Komisije v ESRB bo prispevalo k vzpostavitvi povezave z makroekonomskim in finančnim nadzorom v Uniji, medtem ko bo prisotnost predsednika EFC odražala vlogo ministrstev držav članic, pristojnih za finance in Sveta pri varovanju finančne stabilnosti in izvajanju ekonomsko-finančnega nadzora.

(26)

Bistvenega pomena je, da člani ESRB opravljajo svoje dolžnosti nepristransko in presojajo samo finančno stabilnost Unije v celoti. Če ni mogoče doseči soglasja, se glasovanje o opozorilih in priporočilih v ESRB ne bi smelo ponderirati, odločitve pa bi se morale praviloma sprejemati z navadno večino.

(27)

Medsebojna povezanost finančnih institucij in trgov pomeni, da bi moralo spremljanje in ocenjevanje možnih sistemskih tveganj temeljiti na širokem nizu pomembnih makroekonomskih in mikrofinančnih podatkov ter kazalcev. Ta sistemska tveganja vključujejo tveganja za motnje finančnih storitev, ki jih povzroča veliko slabše delovanje celotnega finančnega sistema Unije ali njegovih delov, kar ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo. Sistemsko pomembne so lahko vse vrste finančnih institucij, posrednikov, trgov, infrastrukture in instrumentov. Zato bi moral ESRB imeti dostop do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog, in pri tem v skladu z zahtevami ohranjati zaupnost informacij.

(28)

Ukrepi za zbiranje informacij iz te uredbe so potrebni za opravljanje nalog ESRB in ne bi smeli posegati v pravni okvir Evropskega statističnega sistema na področju statistike. Ta uredba zato ne bi smela posegati v Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (14) in Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (15).

(29)

Udeleženci na trgu lahko dragoceno prispevajo k razumevanju razvoja, ki vpliva na finančni sistem. ESRB bi se zato moral po potrebi posvetovati z zainteresiranimi stranmi iz zasebnega sektorja, vključno s predstavniki finančnega sektorja, združenji potrošnikov in skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih je ustanovila Komisija ali pa so bile ustanovljene z zakonodajo Unije, in jim dati pravo priložnost, da podajo pripombe.

(30)

Ustanovitev ESRB naj bi neposredno prispevala k doseganju ciljev notranjega trga. Makrobonitetni nadzor Unije nad finančnim sistemom je sestavni del skupnih novih nadzornih ureditev v Uniji, saj je makrobonitetni vidik tesno povezan z mikrobonitetnimi nadzornimi nalogami, ki so dodeljene ESA. Le če obstaja ureditev, ki ustrezno priznava soodvisnost med mikro- in makrobonitetnimi tveganji, imajo lahko vse zainteresirane strani dovolj zaupanja za vključitev v čezmejne finančne dejavnosti. ESRB bi moral spremljati in ocenjevati možna tveganja za finančno stabilnost, ki so posledica dogajanj, ki lahko vplivajo na ravni posameznega sektorja ali celotnega finančnega sistema. ESRB bi z obravnavanjem tovrstnih tveganj neposredno prispeval k integrirani strukturi nadzora v Uniji, ki je potrebna za spodbujanje pravočasnih in usklajenih odzivov politike v državah članicah, s čimer bi preprečili različne pristope in izboljšali delovanje notranjega trga.

(31)

Sodišče je v sodbi z dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04 (Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije) razsodilo, da „se iz ničesar v besedilu člena 95 ES [zdaj člen 114 PDEU] ne da sklepati, da bi morali biti ukrepi, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti na podlagi te določbe, naslovljeni samo na države članice. Lahko se namreč izkaže, da je, po presoji tega zakonodajalca, nujno ustanoviti organ Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja v položajih, v katerih se kot primerno kaže sprejetje neobvezujočih spremljevalnih in okvirnih ukrepov zaradi olajševanja enotnih izvajanja in uporabe predpisov, ki temeljijo na tej določbi“ (16). ESRB bi moral prispevati k finančni stabilnosti, ki je potrebna za nadaljnjo finančno integracijo na notranjem trgu, in sicer s spremljanjem sistemskih tveganj ter po potrebi z izdajanjem opozoril in priporočil. Te naloge so tesno povezane s cilji zakonodaje Unije glede notranjega trga za finančne storitve. ESRB bi zato bilo treba ustanoviti na podlagi člena 114 PDEU.

(32)	V skladu z de Larosièrovim poročilom je potreben postopen pristop, Evropski parlament in Svet pa bi morala do 17. decembra 2013 opraviti celoten pregled ESFS, ESRB in ESA.

(33)

Ker cilja te uredbe, in sicer učinkovit makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi integracije finančnih trgov Unije, in ker se ta cilj zato lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Ustanovitev

1. Ustanovi se Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB). Njegov sedež je v Frankfurtu na Majni.

2. ESRB je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), katerega naloga je zagotoviti nadzor nad finančnim sistemom Unije.

3. ESFS sestavljajo:

(a)

ESRB;

(b)	Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010;

(c)	Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010;

(d)	Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010;

(e)	Skupni odbor evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor), predviden v členu 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010;

(f)	pristojni ali nadzorni organi v državah članicah, opredeljeni v aktih Unije, iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti z namenom zagotavljanja pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„finančna institucija“ pomeni katero koli podjetje, ki spada v področje uporabe zakonodaje iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, in katero koli drugo podjetje ali subjekt v Uniji, katerega poglavitna dejavnost je podobnega značaja;

(b)	„finančni sistem“ pomeni vse finančne institucije, trge, produkte in tržno infrastrukturo;

(c)	„sistemsko tveganje“ pomeni tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do neke mere sistematično pomembne.

Člen 3

Poslanstvo, cilji in naloge

1. ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom v Uniji, da bi pripomogel k preprečitvi ali ublažitvi sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, ki so posledica razvoja znotraj finančnega sistema, upoštevajoč makroekonomski razvoj, da bi se tako izognili obdobjem obsežnejših finančnih težav. Prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga in s tem zagotavlja trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

2. Za namene iz odstavka 1 ESRB opravlja naslednje naloge:

(a)	opredeljuje in/ali zbira ter analizira vse pomembne in potrebne informacije za namene uresničevanja ciljev, opisanih v odstavku 1;

(b)	ugotavlja sistemska tveganja in jih razvršča po pomembnosti;

(c)	izdaja opozorila, kadar se šteje, da so takšna sistemska tveganja precejšnja, in po potrebi ta opozorila objavi;

(d)	izdaja priporočila za korektivne ukrepe kot odziv na ugotovljena tveganja in po potrebi ta priporočila objavi;

(e)

kadar ESRB ugotovi, da bi lahko nastale izredne razmere iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, izda zaupno opozorilo, ki ga naslovi na Svet in Svetu zagotovi oceno razmer, da bi Svetu omogočil, da oceni, ali je treba sprejeti sklep, naslovljen na ESA, v katerem bi bile opredeljen obstoj izrednih razmer;

(f)	spremlja nadaljnje ukrepanje po opozorilih in priporočilih;

(g)

tesno sodeluje z vsemi drugimi udeleženci v ESFS; kadar je primerno ESA zagotavlja informacije o sistemskih tveganjih, ki jih ti potrebujejo za izvajanje svojih nalog; in zlasti – v sodelovanju z ESA – razvija skupne kvantitativne in kvalitativne kazalce (prikaz tveganja) za opredelitev in merjenje sistemskega tveganja;

(h)	po potrebi sodeluje v Skupnem odboru;

(i)	usklajuje svoje ukrepe z ukrepi mednarodnih finančnih organizacij, zlasti z MDS in FSB, ter z ustreznimi telesi v tretjih državah o zadevah, povezanih z makrobonitetnim nadzorom;

(j)	izvaja druge s tem povezane naloge, kakor so določene v zakonodaji Unije.

POGLAVJE II

ORGANIZACIJA

Člen 4

Sestava

1. ESRB ima splošni odbor, pripravljalni odbor, sekretariat, svetovalni znanstveni odbor in svetovalni tehnični odbor.

2. Splošni odbor sprejema odločitve, ki so potrebne za zagotovitev izvajanja nalog, zaupanih ESRB, v skladu s členom 3(2).

3. Pripravljalni odbor pomaga v procesu odločanja ESRB, tako da pripravlja seje splošnega odbora, pregleduje dokumente za razpravo in spremlja napredek rednega dela ESRB.

4. Za tekoče poslovanje ESRB je odgovoren sekretariat. Le ta zagotavlja visoko kakovostno analitično, statistično, administrativno in logistično podporo za ESRB pod vodstvom njegovega predsednika in pripravljalnega odbora v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1096/2010 (17). Pri svojem delu si pomaga tudi s strokovnimi mnenji ESA, nacionalnih centralnih bank in nacionalnih nadzornikov.

5. Svetovalni znanstveni odbor in svetovalni tehnični odbor iz členov 12 in 13 svetujeta in pomagata pri vprašanjih, ki so povezana z delom ESRB.

Člen 5

Predsednik in podpredsednika ESRB

1. ESRB predseduje predsednik ECB za obdobje petih let po začetku veljavnosti te uredbe. Za nadaljnja obdobja je predsednik ESRB imenovan v skladu s postopkom, določenim na podlagi pregleda iz člena 20.

2. Prvega podpredsednika za petletni mandat izvolijo člani Razširjenega sveta ECB med svojimi člani, pri tem pa upoštevajo, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic na splošno ter držav, katerih valuta je oziroma ni euro. Prvi podpredsednik je lahko enkrat ponovno izvoljen.

3. Drugi podpredsednik je predsednik Skupnega odbora, imenovan v skladu s členom 55(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4. Predsednik in podpredsednika Evropskemu parlamentu med javno predstavitvijo predstavijo, kako nameravajo opravljati svoje dolžnosti iz te uredbe.

5. Predsednik predseduje sejam splošnega odbora in pripravljalnega odbora.

6. Podpredsedniki po prednostnem vrstnem redu predsedujejo splošnemu odboru in/ali pripravljalnemu odboru, kadar se predsednik seje ne more udeležiti.

7. Če se mandat člana Razširjenega sveta ECB, ki je bil izvoljen kot prvi podpredsednik, izteče pred koncem petletnega obdobja ali iz kakršnega koli razloga prvi podpredsednik ne more opravljati svojih dolžnosti, se izvoli nov prvi podpredsednik v skladu z odstavkom 2.

8. Predsednik zastopa ESRB navzven.

Člen 6

Splošni odbor

1. Člani splošnega odbora z glasovalnimi pravicami so:

(a)	predsednik in podpredsednik ECB;

(b)	guvernerji nacionalnih centralnih bank;

(c)	član Komisije;

(d)	predsednik Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa);

(e)	predsednik Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine);

(f)	predsednik Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge);

(g)	predsednik in podpredsednika svetovalnega znanstvenega odbora;

(h)	predsednik svetovalnega tehničnega odbora.

2. Člani splošnega odbora brez glasovalnih pravic so:

(a)	en predstavnik na visoki ravni pristojnih nacionalnih nadzornih organov iz vsake države članice, v skladu z odstavkom 3;

(b)	predsednik Ekonomsko-finančnega odbora (EFC);

3. Kar zadeva zastopanje nacionalnih nadzornih organov v skladu s točko (a) odstavka 2, zadevni predstavniki na visoki ravni rotirajo glede na obravnavano točko, razen če so se nacionalni nadzorni organi posamezne države članice dogovorili o skupnem predstavniku.

4. Splošni odbor sprejme poslovnik ESRB.

Člen 7

Nepristranskost

1. Kadar člani ESRB sodelujejo v dejavnostih splošnega odbora in pripravljalnega odbora ali kadar opravljajo katero koli drugo dejavnost v zvezi z ESRB, so pri opravljanju svojih dolžnosti nepristranski in delujejo izključno v interesu Unije kot celote. Pri tem ne smejo zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od držav članic, institucij Unije ali drugih javnih ali zasebnih organov.

2. Noben član splošnega odbora (z glasovalno pravico ali brez nje) ne sme imeti funkcije v finančnem sektorju.

3. Niti države članice niti institucije Unije niti drugi javni ali zasebni organi ne smejo poskušati vplivati na člane ESRB pri opravljanju nalog, določenih v členu 3(2).

Člen 8

Varovanje poslovne skrivnosti

1. Člani splošnega odbora in katerakoli druga oseba, ki dela ali je delala za ESRB ali v zvezi z njim (to velja tudi za ustrezno osebje centralnih bank, svetovalnega znanstvenega odbora, svetovalnega tehničnega odbora, ESA in pristojnih nacionalnih nadzornih organov držav članic), ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, niti po tem, ko so nehali opravljati svoje dolžnosti.

2. Informacije, ki jih prejmejo člani ESRB, se uporabijo samo za opravljanje njihovih dolžnosti in nalog, določenih v členu 3(2).

3. Brez poseganja v člen 16 in uporabo kazenskega prava se nobena zaupna informacija, ki jo prejmejo osebe iz odstavka 1 med opravljanjem svojih dolžnosti, ne sme razkriti prav nobeni osebi ali organu, razen v povzeti ali zbirni obliki, ki je takšna, da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij.

4. ESRB se skupaj z ESA dogovori o in vzpostavi posebne postopke varovanja poslovne skrivnosti, namenjene varovanju informacij v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami ter informacij, na podlagi katerih bi lahko prepoznali posamezne finančne institucije.

Člen 9

Seje splošnega odbora

1. Redne plenarne seje splošnega odbora skliče predsednik ESRB in potekajo vsaj štirikrat na leto. Izredne seje se lahko skličejo na pobudo predsednika ESRB ali na zahtevo vsaj tretjine članov splošnega odbora z glasovalno pravico.

2. Vsak član je na sejah splošnega odbora prisoten osebno in ga ni mogoče zastopati.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko član, ki se v obdobju vsaj treh mesecev ne more udeleževati sej, imenuje namestnika. Tega člana lahko nadomesti oseba, ki je bila uradno imenovana v skladu s pravili, ki veljajo za zadevno institucijo za začasno nadomeščanje predstavnikov.

4. Kadar je primerno, so lahko na seje splošnega odbora povabljeni predstavniki na visoki ravni iz mednarodnih finančnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti, neposredno povezane z nalogami ESRB, določenimi v členu 3(2).

5. Pri delu ESRB lahko sodelujejo predstavniki na visoki ravni iz ustreznih organov tretjih držav, zlasti iz držav EGP, njihovo sodelovanje je strogo omejeno na vprašanja, ki posebej zadevajo te države. ESRB sprejme ureditev, ki opredeljuje zlasti naravo, obseg in postopkovne vidike vključenosti teh tretjih držav v delo ESRB. Ta ureditev lahko določa ad hoc zastopanje v vlogi opazovalke v splošnem odboru, in sicer samo v zvezi z vprašanji, ki zadevajo te države, pri čemer je treba izključiti vse primere razprave o razmerah v posameznih finančnih institucijah ali državah članicah.

6. Seje so tajne.

Člen 10

Način glasovanja v splošnem odboru

1. Vsak član splošnega odbora z glasovalno pravico ima en glas.

2. Brez poseganja v postopke glasovanja iz člena 18(1) splošni odbor odloča z navadno večino prisotnih članov z glasovalno pravico. Če je izid glasovanja neodločen, ima odločilni glas predsednik ESRB.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se za sprejetje priporočila oziroma za objavo opozorila ali priporočila zahteva dvotretjinska večina oddanih glasov.

4. Za glasovanje splošnega odbora je zahtevana sklepčnost dveh tretjin članov z glasovalnimi pravicami. Če sklepčnosti ni, lahko predsednik ESRB skliče izredno sejo, na kateri se odločitve lahko sprejmejo na podlagi sklepčnosti, za katero je potrebna ena tretjina članov. V poslovniku iz člena 6(4) je določen ustrezen rok za sklic izredne seje.

Člen 11

Pripravljalni odbor

1. Pripravljalni odbor sestavljajo:

(a)	predsednik in prvi podpredsednik ESRB;

(b)	podpredsednik ECB;

(c)

štirje drugi člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB, pri čemer je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic na splošno in držav, katerih valuta je oziroma ni euro. Med svojimi člani jih za dobo treh let izvolijo člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB;

(d)	član Komisije;

(e)	predsednik Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa);

(f)	predsednik Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine);

(g)	predsednik Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge);

(h)	predsednik EFC;

(i)	predsednik svetovalnega znanstvenega odbora in

(j)	predsednik svetovalnega tehničnega odbora.

Vsako prazno mesto izvoljenega člana pripravljalnega odbora se zasede z izvolitvijo novega člana s strani splošnega odbora.

2. Seje pripravljalnega odbora skliče predsednik ESRB vsaj vsako četrtletje, in sicer pred vsako sejo splošnega odbora. Predsednik ESRB lahko skliče tudi ad hoc seje.

Člen 12

Svetovalni znanstveni odbor

1. Svetovalni znanstveni odbor sestavljajo predsednik svetovalnega tehničnega odbora in 15 strokovnjakov s širokim strokovnim znanjem in izkušnjami, ki jih predlaga pripravljalni odbor in potrdi splošni odbor za štiriletni mandat z možnostjo ponovne izvolitve. Kandidati ne smejo biti člani ESA, izberejo pa se na podlagi njihove splošne usposobljenosti in različnih izkušenj, pridobljenih na akademskih področjih ali v drugih sektorjih, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih ali sindikatih ali kot ponudniki oziroma potrošniki finančnih storitev.

2. Predsednika in oba podpredsednika svetovalnega znanstvenega odbora, imenuje splošni odbor na predlog predsednika ESRB in morajo imeti ustrezno visoko strokovno znanje in izkušnje, na primer na podlagi njihovega akademskega zaledja na področju bančništva, trga vrednostnih papirjev ali zavarovanj in poklicnih pokojnin. Predsedovanje svetovalnemu znanstvenemu odboru bi si morale izmenjati te tri osebe po sistemu rotacije.

3. Svetovalni znanstveni odbor svetuje in pomaga ESRB v skladu s členom 4(5) na zahtevo predsednika ESRB.

4. Sekretariat ESRB podpira delovanje svetovalnega znanstvenega odbora, vodja sekretariata pa se udeležuje sej odbora.

5. Kadar je primerno svetovalni znanstveni odbor že v zgodnji fazi na odprt in pregleden način organizira posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, kot so udeleženci na trgu, potrošniški organi in akademski strokovnjaki, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti.

6. Svetovalnemu znanstvenemu odboru se zagotovijo vsa potrebna sredstva za uspešno izvedbo njegovih nalog.

Člen 13

Svetovalni tehnični odbor

1. Svetovalni tehnični odbor sestavljajo:

(a)	predstavniki vsake nacionalne centralne banke in predstavnik ECB;

(b)	en predstavnik pristojnih nacionalnih nadzornih organov vsake države članice, v skladu z drugim pododstavkom;

(c)	predstavnik Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa);

(d)	predstavnik Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine);

(e)	predstavnik Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge);

(f)	dva predstavnika Komisije;

(g)	predstavnik EFC in

(h)	predstavnik svetovalnega znanstvenega odbora.

Nadzorni organi vsake države članice izberejo enega predstavnika v svetovalni tehnični odbor. Kar zadeva zastopanje nacionalnih nadzornih organov v skladu s točko (b) prvega pododstavka, zadevni predstavniki rotirajo glede na obravnavano točko, razen če so se nacionalni nadzorni organi določene države članice dogovorili o skupnem predstavniku.

2. Predsednika svetovalnega tehničnega odbora imenuje splošni odbor na predlog predsednika ESRB.

3. Svetovalni tehnični odbor svetuje in pomaga ESRB v skladu s členom 4(5) na zahtevo predsednika ESRB.

4. Sekretariat ESRB podpira delovanje Svetovalnega tehničnega odbora, vodja sekretariata pa se udeležuje sej odbora.

5. Svetovalnemu tehničnemu odboru se zagotovijo vsa potrebna sredstva za uspešno izvedbo njegovih nalog.

Člen 14

Drugi viri svetovanja

ESRB pri opravljanju svojih nalog, določenih v členu 3(2), po potrebi prosi za mnenje ustrezne zainteresirane strani v zasebnem sektorju.

POGLAVJE III

NALOGE

Člen 15

Zbiranje in izmenjava informacij

1. ESRB zagotavlja ESA informacije o tveganjih, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje svojih nalog.

2. ESA, Evropski sistem centralnih bank (ESCB), Komisija, nacionalni nadzorni organi in nacionalni statistični organi tesno sodelujejo z ESRB in mu zagotavljajo vse informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog v skladu z zakonodajo Unije.

3. Ob upoštevanju člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko ESRB zahteva informacije od ESA, praviloma v povzeti ali zbirni obliki, tako da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij.

4. Preden ESRB zahteva informacije v skladu s tem členom, najprej upošteva obstoječe statistične podatke, ki jih pridobivata, širita in razvijata Evropski statistični sistem in ESCB.

5. Če zahtevane informacije niso na voljo ali niso na voljo pravočasno, lahko ESRB informacije zahteva od ESCB, nacionalnih nadzornih organov ali nacionalnih statističnih organov. Če informacije še vedno niso na voljo, jih ESRB lahko zahteva od zadevne države članice, brez poseganja v pristojnosti, dodeljene Svetu, Komisiji (Eurostatu), ECB, Eurosistemu oziroma ESCB na področju statistike in zbiranja podatkov.

6. Če ESRB zahteva informacije, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, v obrazloženem zahtevku pojasni, zakaj podatki o zadevni posamezni finančni instituciji štejejo za sistemsko pomembne in potrebne glede na prevladujoče razmere na trgu.

7. ESRB se pred vložitvijo posameznega zahtevka za informacije, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, posvetuje z ustreznim Evropskim nadzornim organom, da se prepriča, da je zahtevek utemeljen in sorazmeren. Če ustrezni Evropski nadzorni organ meni, da zahtevek ni utemeljen in sorazmeren, ga nemudoma vrne ESRB in prosi za dodatno utemeljitev. Potem ko ESRB ustreznemu Evropskemu nadzornemu organu zagotovi takšno dodatno utemeljitev, naslovniki zahtevka posredujejo zahtevane informacije ESRB pod pogojem, da imajo naslovniki zakonit dostop do zadevnih informacij.

Člen 16

Opozorila in priporočila

1. Kadar se ugotovi, da obstajajo velika tveganja za dosego cilja iz člena 3(1), ESRB poskrbi za opozorila in po potrebi izda priporočila za korektivne ukrepe, po potrebi vključno z zakonodajnimi pobudami.

2. Opozorila ali priporočila, ki jih ESRB izda v skladu s točkama (c) in (d) člena 3(2), so lahko splošna ali podrobna in so naslovljena zlasti na Unijo kot celoto, eno ali več držav članic, na enega ali več ESA ali na enega ali več nacionalnih nadzornih organov. Če je opozorilo ali priporočilo naslovljeno na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, se o tem obvesti(-jo) tudi zadevno(-e) državo(-e) članico(-e). Priporočila vsebujejo natančen časovni okvir za odziv. Priporočila so lahko naslovljena tudi na Komisijo v zvezi z ustrezno zakonodajo Unije.

3. Opozorila ali priporočila, ki se pošljejo naslovnikom v skladu z odstavkom 2, se v skladu s strogimi pravili o zaupnosti hkrati pošljejo tudi Svetu in Komisiji, in, če so naslovljena na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, tudi ESA.

4. Da bi povečali ozaveščenost o tveganjih v gospodarstvu Unije in razvrstili takšna tveganja po pomembnosti, ESRB v tesnem sodelovanju z drugimi udeleženci v ESFS izdela sistem barvnih kod, ki ustrezajo razmeram z različnimi stopnjami tveganja.

Ko so merila za takšno razvrstitev izdelana, opozorila in priporočila ESRB za vsak primer posebej in po potrebi označujejo, v katero kategorijo spada tveganje.

Člen 17

Nadaljnje ukrepanje po priporočilih ESRB

1. Če je priporočilo iz točke (d) člena 3(2) naslovljeno na Komisijo, eno ali več držav članic, enega ali več ESA ali enega ali več nacionalnih nadzornih organov, naslovniki obvestijo ESRB in Svet o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi priporočil, in ustrezno utemeljijo vsako neukrepanje. ESRB po potrebi nemudoma obvesti, v skladu s strogimi pravili o zaupnosti, ESA o prejetih odgovorih.

2. Če ESRB presodi, da njegovo priporočilo ni bilo upoštevano ali da naslovniki niso ustrezno pojasnili, zakaj niso ukrepali, o tem v skladu s strogimi pravili o zaupnosti obvesti naslovnike, Svet in po potrebi zadevni Evropski nadzorni organ.

3. Če je ESRB v skladu z odstavkom 2 sprejel odločitev o priporočilu, ki je bilo objavljeno po postopku iz člena 18(1), lahko Evropski parlament pozove predsednika ESRB, naj predstavi odločitev, naslovniki pa lahko zahtevajo, da se udeležijo izmenjave mnenj.

Člen 18

Javna opozorila in priporočila

1. Splošni odbor se, potem ko je dovolj zgodaj obvestil Svet, da se ta lahko odzove, za vsak primer posebej odloči, ali je treba opozorilo ali priporočilo javno objaviti. Ne glede na člen 10(3) je za odločitve splošnega odbora, sprejete v skladu s tem odstavkom, potrebna sklepčnost dveh tretjin članov.

2. Če se splošni odbor odloči javno objaviti opozorilo ali priporočilo, o tem vnaprej obvesti naslovnike.

3. Naslovniki opozoril in priporočil, ki jih javno objavi ESRB, imajo pravico, da kot odziv nanje javno objavijo svoja mnenja in razloge.

4. Kadar se splošni odbor odloči, da ne bo javno objavil opozorila ali priporočila, naslovniki ter, kadar je primerno, Svet in ESA sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito njune zaupne narave.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Odgovornost in obveznost poročanja

1. Vsaj enkrat na leto, v primeru obsežnejših finančnih težav pa pogosteje, je predsednik ESRB ob objavi letnega poročila ESRB v Evropskem parlamentu in Svetu povabljen na letno predstavitev v Evropskem parlamentu. Te predstavitve potekajo ločeno od dialoga o monetarni politiki med Evropskim parlamentom in predsednikom ECB.

2. Letno poročilo iz odstavka 1 vsebuje informacije, za katere se splošni odbor odloči ali jih bo javno objavil v skladu s členom 18. Letno poročilo se objavi.

3. ESRB na povabilo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije preuči tudi posebna vprašanja.

4. Evropski parlament lahko od predsednika ESRB zahteva, da se udeleži predstavitve v pristojnih odborih Evropskega parlamenta.

5. Predsednik ESRB vsaj dvakrat letno ali večkrat, če je to primerno, za zaprtimi vrati zaupno ustno razpravlja s predsednikom in podpredsedniki Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve o tekočih dejavnostih ESRB. Da se zagotovi zaupnost v skladu s členom 8, Evropski parlament in ESRB skleneta dogovor o podrobnostih glede organizacije teh sestankov. ESRB posreduje Svetu kopijo tega dogovora.

Člen 20

Pregled

Evropski parlament in Svet do 17. decembra 2013 preučita to uredbo na podlagi poročila Komisije in po prejemu mnenja ECB in ESA odločita, ali je treba ponovno pregledati poslanstvo in organizacijo ESRB.

Zlasti pregledata način imenovanja ali izvolitve predsednika ESRB.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 24. novembra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL

(1) UL C 270, 11.11.2009, str. 1.

(2) Mnenje z dne 22. januarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. septembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. novembra 2010.

(4) UL C 40, 7.2.2001, str. 453.

(5) UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394.

(6) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 392.

(7) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 26.

(8) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 48.

(9) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 214.

(10) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 292.

(11) Glej stran 12 tega Uradnega lista.

(12) Glej stran 48 tega Uradnega lista.

(13) Glej stran 84 tega Uradnega lista.

(14) UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

(15) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(16) Poročila Sodišča 2006, stran I-03771, odstavek 44.

(17) Glej stran 162 tega Uradnega lista.

15.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 331/12

UREDBA (EU) št. 1093/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. novembra 2010

o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Finančna kriza v letih 2007 in 2008 je razkrila pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih kot tudi v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za finančno globalizacijo ter integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih institucij posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Unije in zaupanja med nacionalnimi nadzorniki.

(2)

Evropski parlament je pred in v času finančne krize pozval k bolj povezanemu evropskemu nadzoru, da bi zagotovili resnično enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na ravni Unije in se odzvali na čedalje večjo povezanost finančnih trgov v Uniji (v svojih resolucijah z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančni trg: akcijski načrt (4), z dne 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji (5), z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – bela knjiga (6), z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala (7) in z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora (8) ter s stališčema z dne 22. aprila 2009 o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (9) ter z dne 23. aprila 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (10)).

(3)

V novembru 2008 je Komisija pooblastila skupino na visoki ravni, kateri je predsedoval Jacques de Larosière, da pripravi priporočila, kako okrepiti evropsko nadzorno ureditev z namenom boljše zaščite državljanov in vzpostavitve ponovnega zaupanja v finančni sistem. V končnem poročilu, predstavljenem 25. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: de Larosièrovo poročilo), je skupina na visoki ravni priporočila, da je treba okrepiti nadzorni okvir za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz. Priporočila je reforme strukture nadzora nad finančnim sektorjem v Uniji. Skupina je ugotovila tudi, da bi bilo treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornikov, ki bi ga sestavljali trije evropski nadzorni organi, in sicer za bančni sektor, za sektor vrednostnih papirjev ter za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin, poleg tega je skupina predlagala tudi ustanovitev evropskega sveta za sistemska tveganja. V poročilu so bile predstavljene reforme, za katere so strokovnjaki menili, da so potrebne in pri katerih bi bilo treba takoj začeti delo.

(4)

Komisija je v sporočilu z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ predlagala pripravo osnutka zakonodaje za vzpostavitev evropskega sistema finančnega nadzora in ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja. V sporočilu z dne 27. maja 2009 z naslovom „Evropski finančni nadzor“ pa je navedla več podrobnosti o mogoči strukturi takega novega nadzornega okvira in upoštevala bistvo de Larosièrovega poročila.

(5)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. junija 2009 potrdil, da bi bilo treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornikov, ki ga sestavljajo trije novi Evropski nadzorni organi. Sistem bi moral biti usmerjen k izboljšanju kakovosti in doslednosti nacionalnega nadzora, krepitvi nadzora čezmejnih skupin ter pripravi enotnih evropskih pravil, ki se uporabljajo za vse finančne institucije na notranjem trgu. Evropski svet je poudaril, da bi morali imeti Evropski nadzorni organi tudi pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, in Komisijo pozval, naj pripravi konkretne predloge, kako bi lahko evropski sistem finančnih nadzornikov imel pomembno vlogo v kriznih razmerah, hkrati pa je poudaril, da odločitve, ki bi jih sprejeli Evropski nadzorni organi, ne bi smele vplivati na fiskalne obveznosti držav članic.

(6)

Evropski svet je 17. junija 2010 soglašal, da bi morale „države članice za finančne institucije uvesti sisteme dajatev in davkov, s katerimi bi zagotovili pravično delitev bremena in oblikovali pobude za obvladovanje sistemskega tveganja. Takšne dajatve in davki bi morali biti del verodostojnega okvira za reševanje Še naprej si je treba nujno prizadevati, da bi dorekli njihove glavne značilnosti, in treba bi bilo skrbno oceniti vprašanje enakih konkurenčnih pogojev za vse in skupni učinek različnih regulativnih ukrepov“.

(7)

Finančna in gospodarska kriza je povzročila dejanska in resna tveganja za stabilnost finančnega sistema in delovanja notranjega trga. Obnovitev in vzdrževanje stabilnega in zanesljivega finančnega sistema je osnoven predpogoj za ohranjanje zaupanja in skladnosti na notranjem trgu in s tem ohranjanje ter izboljšanje pogojev za vzpostavitev v celoti integriranega in delujočega notranjega trga na področju finančnih storitev. Poleg tega močneje integrirani finančni trgi zagotavljajo boljše priložnosti za financiranje in razpršitev tveganja ter tako prispevajo k izboljšanju sposobnosti gospodarstev za obvladovanje pretresov.

(8)

Unija je dosegla vse, kar je mogoče doseči s sedanjim statusom odborov evropskih nadzornikov. Unija ne more ostati v položaju, v katerem nima nobenega mehanizma za zagotovitev, da nacionalni nadzorniki sprejemajo najboljše mogoče nadzorne odločitve za čezmejne finančne institucije, v katerem ni zadostnega sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi nadzorniki, v katerem skupni ukrepi nacionalnih organov zaradi upoštevanja najrazličnejših regulativnih in nadzornih zahtev zahtevajo zapleteno ureditev, ko so nacionalne rešitve najpogosteje edina izvedljiva možnost pri odzivu na težave na ravni Unije in v katerem obstajajo različne razlage istega pravnega besedila. Za odpravljanje teh pomanjkljivosti ter zagotovitev sistema, ki je v skladu s ciljem stabilnega in enotnega finančnega trga Unije za finančne storitve ter nacionalne nadzornike povezuje v močno mrežo Unije, bi bilo treba oblikovati Evropski sistem finančnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: ESFS).

(9)

ESFS bi morala biti povezana mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Unije, pri čemer bi vsakodnevni nadzor ostal na nacionalni ravni. Doseči bi bilo treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za finančne institucije in trge po vsej Uniji. Poleg Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: Organ) bi bilo treba ustanoviti tudi Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in Skupni odbor evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor). Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) bi moral biti del ESFS za namene izvajanja nalog iz te uredbe in Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(10)

Evropski nadzorni organi (v nadaljnjem besedilu skupaj: ESA) bi morali nadomestiti Odbor evropskih bančnih nadzornikov, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/78/ES (12), Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/79/ES (13), in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/77/ES (14), ter bi morali prevzeti vse naloge in pristojnosti navedenih odborov, vključno z nadaljevanjem tekočega dela in projektov, kjer je to primerno. Obseg delovanja vsakega Evropskega nadzornega organa bi bilo treba jasno opredeliti. ESA bi morali biti odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar se ta odgovornost nanaša na medsektorska vprašanja, ki so se usklajevala prek Skupnega odbora, bi morali biti ESA odgovorni za to usklajevanje prek Skupnega odbora.

(11)

Organ bi moral delovati z namenom prispevati k izboljšanju delovanja notranjega trga, zlasti z zagotavljanjem visoke, učinkovite in skladne stopnje regulacije in nadzora ob upoštevanju različnih interesov vseh držav članic in različne narave finančnih institucij. Organ bi moral varovati javne vrednote, kot so stabilnost finančnega sistema, preglednost trgov in finančnih produktov ter zaščita vlagateljev in investitorjev. Organ bi moral prav tako preprečiti regulativno arbitražo in zagotoviti enake konkurenčne pogoje ter okrepiti mednarodno usklajevanje nadzora v korist gospodarstva na splošno, vključno s finančnimi institucijami ter drugimi zainteresiranimi stranmi, potrošniki in zaposlenimi. Njegove naloge bi morale vključevati tudi spodbujanje konvergence nadzora, svetovanje institucijam Unije na področju regulacije in nadzora bančništva, plačil in elektronskega denarja ter s tem povezanih vprašanj upravljanja podjetij, revizij in finančnega poročanja. Organu bi bilo treba podeliti tudi določene pristojnosti za obstoječe in nove finančne dejavnosti.

(12)

Prav tako bi moral Organ imeti možnost začasno prepovedati ali omejiti nekatere finančne dejavnosti, ki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji oziroma njegovega dela, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti, navedeni v tej uredbi. Če se zahteva takšna začasna prepoved v izrednih razmerah, bi moral Organ to storiti v skladu s to uredbo in pod njenimi pogoji. V primerih, ko ima začasna prepoved ali omejitev nekaterih finančnih dejavnosti medsektorski učinek, bi morala sektorska zakonodaja določati, naj se Organ po potrebi o svojih ukrepih prek Skupnega odbora posvetuje ter jih usklajuje z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

(13)	Organ bi moral ustrezno upoštevati učinek svojih dejavnosti na konkurenčnost in inovativnost v okviru notranjega trga, globalno konkurenčnost Unije, finančno vključenost in novo strategijo Unije za delovna mesta in rast.

(14)	Za uresničevanje svojih ciljev bi moral Organ biti pravna oseba ter biti upravno in finančno neodvisen.

(15)

Na podlagi dela mednarodnih organov bi bilo treba sistemsko tveganje opredeliti kot tveganje za motnje v finančnem sistemu, ki imajo lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do določene mere sistemsko pomembne.

(16)

Čezmejno tveganje vključuje vsa tveganja, ki jih povzročajo gospodarska neravnovesja ali finančne motnje v vseh ali v nekaterih delih Unije, ki bi lahko imele velike negativne posledice za transakcije med nosilci gospodarskih dejavnosti dveh ali več držav članic, za delovanje notranjega trga ali za javne finance v Uniji ali kateri koli njeni državi članici.

(17)

Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04 (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije) razsodilo: „iz ničesar v besedilu člena 95 ES [zdaj člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)] se ne da sklepati, da bi morali biti ukrepi, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti na podlagi te določbe, naslovljeni samo na državo članico. Lahko se namreč izkaže, da je, po presoji tega zakonodajalca, nujno ustanoviti organ Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja v položajih, v katerih se kot primerno kaže sprejetje neobvezujočih spremljevalnih in okvirnih ukrepov zaradi olajševanja enotnega izvajanja in uporabe predpisov, ki temeljijo na tej določbi“ (15). Cilj in naloge Organa – pomagati pristojnim nacionalnim nadzornim organom pri dosledni razlagi in uporabi pravil Unije ter prispevati k finančni stabilnosti, potrebni za finančno integracijo – so tesno povezani s cilji pravnega reda Unije v zvezi z notranjim trgom za finančne storitve. Zato bi bilo treba Organ ustanoviti na podlagi člena 114 PDEU.

(18)

Naslednji zakonodajni akti določajo naloge pristojnih organov držav članic, vključno z njihovim medsebojnim sodelovanjem in sodelovanjem s Komisijo: Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (16), Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (17) in Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (18).

(19)

Obstoječa zakonodaja Unije, ki ureja področje, zajeto v tej uredbi, vključuje tudi Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (19), Direktivo 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini (20), Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (21), Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (22) ter ustrezne dele Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (23), Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo (24) in Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (25).

(20)

Zaželeno je, da Organ spodbuja usklajen pristop na področju zajamčenih vlog za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in enakovredne obravnave vlagateljev po vsej Uniji. Ker so sistemi zajamčenih vlog predmet upravnega nadzora v njihovih državah članicah in ne regulativnega nadzora, bi moral biti Organ sposoben uresničevati svoja pooblastila na podlagi te uredbe v zvezi s sistemom zajamčenih vlog in njegovim upravljavcem.

(21)

V skladu z izjavo št. 39 o členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki je priložena Sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, je za pripravo regulativnih tehničnih standardov potrebna pomoč strokovnjakov v takšni obliki, ki je specifična za področje finančnih storitev. Organu je treba omogočiti, da takšno strokovno pomoč zagotovi tudi glede standardov ali delov standardov, ki ne temeljijo na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Organ pripravil.

(22)

Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih regulativnih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnih pravil, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita vlagateljev, investitorjev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker je Organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Unije, zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključuje odločitev politik.

(23)

Komisija bi morala potrditi te osnutke regulativnih tehničnih standardov z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU, da se jim zagotovi zavezujoč pravni učinek. Spreminjati bi jih bilo treba le v zelo omejenem obsegu in v izrednih okoliščinah, saj je Organ v tesnem stiku s finančnimi trgi in je najbolj seznanjen z njihovim vsakodnevnim delovanjem. Spremeniti bi jih bilo treba, ko osnutki regulativnih tehničnih standardov ne bi bili združljivi s pravom Unije, ne bi upoštevali načela sorazmernosti ali bi pomenili kršitev temeljnih načel notranjega trga za finančne storitve, kot so odražena v pravnem redu Unije za področje finančnih storitev. Komisija brez predhodne uskladitve z Organom ne bi smela spremeniti vsebine osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ. Za zagotovitev nemotenega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov bi bilo treba Komisiji določiti časovni rok za odločitev o potrditvi osnutkov regulativnih tehničnih standardov.

(24)

Glede na strokovno znanje Organa na področjih, za katera bi bilo treba razviti regulativne tehnične standarde, bi bilo treba upoštevati namen Komisije, da se bo praviloma zanašala na osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih bo predložil Organ zaradi sprejetja ustreznih delegiranih aktov. Kadar pa Organ osnutka regulativnih tehničnih standardov ne bo predložil v roku, določenem v ustreznih zakonodajnih aktih, bi bilo treba zagotoviti, da se dejansko doseže rezultat izvajanja prenosa pooblastila in da se ohrani učinkovitost postopka sprejemanja odločitev. Komisija bi morala v takšnih primerih imeti pooblastila za sprejetje regulativnih tehničnih standardov tudi brez osnutka Organa.

(25)	Komisiji bi bilo treba tudi dodeliti pristojnosti za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU.

(26)

Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardih, pooblastila za izdajanje smernic in priporočil o uporabi prava Unije. Za zagotovitev preglednosti in okrepitev usklajenosti smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov bi moralo biti mogoče, da Organ objavi razloge zaradi katerih nadzorni organi niso upoštevali navedene smernice in priporočila.

(27)

Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe prava Unije je osnovni pogoj za integriteto, preglednost, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za finančne institucije v Uniji. Zato bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, s katerim bi Organ obravnaval primere neuporabe ali nepravilne uporabe prava Unije, ki pomeni njegovo kršitev. Ta mehanizem bi bilo treba uporabljati na področjih, kjer so s pravom Unije opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti.

(28)

Da se omogoči ustrezen odziv na primere nepravilne ali nezadostne uporabe prava Unije, bi bilo treba uporabiti tristopenjski mehanizem. Na prvi stopnji bi bilo treba Organu dodeliti pooblastila za preiskavo domnevno nepravilne ali nezadostne uporabe obveznosti iz prava Unije s strani nacionalnih organov pri njihovi nadzorni praksi, ki jo sklene s priporočilom. Na drugi stopnji, kadar pristojni nacionalni organ ne upošteva priporočila, bi morala biti Komisija pooblaščena, da izda uradno mnenje, v katerem upošteva priporočilo Organa in od pristojnega organa zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

(29)

Na tretji stopnji bi bilo treba za obvladovanje izjemnih primerov, ko zadevni pristojni organ dolgo časa ne ukrepa, Organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločitve, naslovljene na posamezne finančne institucije. To pooblastilo bi bilo treba omejiti na izjemne okoliščine, v katerih pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem, ki je naslovljeno nanj, in v katerih se pravo Unije zaradi obstoječih ali prihodnjih uredb Unije neposredno uporablja za finančne institucije.

(30)

Resne grožnje za pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji zahtevajo hiter in usklajen odziv na ravni Unije. Zato bi moral imeti Organ možnost, da od nacionalnih nadzornih organov zahteva sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje stanja v izrednih razmerah. Za ugotovitev obstoja izrednih razmer bi bilo treba pooblastiti Svet, in sicer na zahtevo katerega koli izmed ESA, Komisije ali ESRB.

(31)

Organ bi moral imeti možnost, da od nacionalnih nadzornih organov zahteva sprejetje posebnih ukrepov za odpravo izrednih razmer. Ukrepi, ki jih s tem v zvezi sprejme Organ, ne bi smeli posegati v pooblastila Komisije, da v skladu s členom 258 PDEU sproži postopek za ugotavljanje kršitev proti državi članici tega nadzornega organa, ker ni sprejel takšnih ukrepov, pa tudi ne bi smeli posegati v pravico Komisije, da v takšnih razmerah zahteva začasne ukrepe v skladu s poslovnikom Sodišča Evropske unije. Prav tako ne bi smeli posegati v odgovornosti države članice, ki bi lahko nastale v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, če njeni nadzorni organi ne sprejmejo ukrepov, ki jih zahteva Organ.

(32)

Za zagotovitev uspešnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja pristojnih organov v različnih državah članicah bi moral imeti Organ možnost reševanja sporov v čezmejnih primerih med temi pristojnimi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer bi imele njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti bi bilo treba spravni postopek, med katerim lahko pristojni organi dosežejo sporazum. Pristojnost Organa bi morala zajemati spore v zvezi s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja pristojnega organa države članice v primerih, opredeljenih v pravno zavezujočih aktih Unije iz te uredbe. V takem primeru bi lahko bil eden od vključenih nadzornikov upravičen postaviti vprašanje Organu, ki bi moral delovati v skladu s to uredbo. Organu bi bilo potrebno dodeliti pooblastila, da od zadevnih pristojnih organov zahteva, da izvedejo določene ukrepe ali da ne ukrepajo, da bi razrešili zadevo in zagotovili spoštovanje prava Unije z zavezujočimi učinki za zadevne pristojne organe. Če pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo glede rešitve spora, ki je naslovljena nanj, bi bilo treba Organu dodeliti pooblastila, da sprejme odločitve, neposredno naslovljene na finančne institucije, na tistih področjih, kjer se pravo Unije zanje neposredno uporablja. Pooblastilo za sprejemanje takih odločitev bi bilo treba uporabiti le v skrajnih primerih in le za zagotavljanje pravilne in dosledne uporabe prava Unije. V primerih, ko ustrezna zakonodaja Unije podeljujejo diskrecijo pristojnim organom držav članic, odločitve, ki jih sprejme Organ, ne morejo nadomestiti izvajanja te diskrecije v skladu s pravom Unije.

(33)	Kriza je pokazala, da sedanji sistem sodelovanja med nacionalnimi organi, katerih pristojnosti so omejene na posamezne države članice, ni zadosten pri finančnih institucijah, ki delujejo čezmejno.

(34)	Skupine strokovnjakov, ki so jih vzpostavile države članice, da bi preučile razloge za krizo in predlagale izboljšave regulacije in nadzora finančnega sektorja, so potrdile, da sedanja ureditev ni dobra podlaga za prihodnjo regulacijo čezmejnih finančnih institucij v Uniji in nadzor nad njimi.

(35)

Kakor je navedeno v de Larosièrovem poročilu, „imamo pravzaprav na voljo dve alternativi: prva je ‚vsak zase‘ ali prosi za pomoč soseda, ali druga alternativa, ki je okrepljeno, pragmatično in premišljeno evropsko sodelovanje v korist vseh, da bi ohranili odprto svetovno gospodarstvo. To bi nedvomno prineslo gospodarske koristi“.

(36)

Kolegiji nadzornikov imajo pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in doslednem nadzoru nad finančnimi institucijami, ki delujejo čezmejno. Organ bi moral spodbujati in nadzorovati učinkovito, uspešno in dosledno delovanje kolegijev nadzornikov in v zvezi s tem imeti vodilno vlogo pri zagotavljanju doslednega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne finančne institucije po vsej Uniji. Zato bi moral imeti Organ polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov, da se racionalizira delovanje kolegijev nadzornikov in proces izmenjave informacij znotraj njih ter okrepi približevanje in usklajenost kolegijev pri uporabi prava Unije. Kakor je navedeno tudi v de Larosièrovem poročilu, bi se bilo treba „izogniti ovirani konkurenci in regulativni arbitraži zaradi različnih nadzornih praks, saj lahko ogrozita finančno stabilnost – med drugim s spodbuditvijo prenosa finančnih dejavnosti v države, kjer je nadzor bolj ohlapen. Nadzorni sistem bi moral biti razumljen kot pravičen in uravnotežen“.

(37)

Konvergenca na področju preprečevanja, upravljanja in sanacije kriz, vključno z mehanizmi financiranja, je potrebna za zagotovitev, da bi finančni sistem internaliziral stroške in bi lahko javni organi sanirali finančne institucije v težavah in hkrati čim bolj zmanjšali vpliv težav na finančni sistem, odvisnost od davkoplačevalskih sredstev za sanacijo bank in uporabo sredstev javnega sektorja, omejili škodo za gospodarstvo in uskladili uporabo nacionalnih ukrepov za sanacijo. V tej zvezi je nujno oblikovati skupna pravila za celoten sveženj instrumentov za preprečevanje in saniranje bank v težavah, ki obravnavajo zlasti velike, čezmejne ali medsebojno povezane institucije v krizi, potrebna pa je tudi ocena, ali bi bilo treba na Organ prenesti dodatna ustrezna pooblastila ter kako bi lahko banke in hranilnice dale prednost zaščiti varčevalcev.

(38)

V trenutnem pregledu Direktive 94/19/ES in Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (26) je opazna namera Komisije, da še posebno pozornost nameni potrebi po zagotavljanju nadaljnjega usklajevanja po vsej Uniji. V zavarovalniškem sektorju je opazna tudi namera Komisije, da preuči možnost uvedbe pravil Unije za zaščito zavarovancev v primeru zavarovalnice, ki je v težavah. ESA bi morali imeti pomembno vlogo na teh področjih, nanje pa bi bilo treba prenesti ustrezna pooblastila v zvezi z evropskimi sistemi jamstvenih shem.

(39)

Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornikov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek, ter da se zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato bi morala ta uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Ob upoštevanju splošnega pravila, da bi moral biti prenos dovoljen, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uvedejo posebne pogoje za prenos pristojnosti, kot npr. v zvezi z informacijami in uradnim obveščanjem o ureditvah za prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja Organ ali nacionalni nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločitve še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. Prenos odgovornosti pomeni, da bi moral imeti Organ ali nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, možnost sam odločati o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto organa, ki je nanj prenesel naloge. Prenose bi moralo urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzorniku, ki je najbolj primeren za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti bi bila ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Odločitve organa, na katerega se prenesejo naloge, bi morali organ, ki je naloge prenesel, in drugi pristojni organi priznati kot dokončne, če so te odločitve v okviru pooblastil, ki jih daje prenos. Z ustrezno zakonodajo Unije bi se lahko nadalje opredelila načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ bi moral na vse ustrezne načine omogočiti in nadzorovati sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi.

Vnaprej bi ga bilo treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da bi lahko po potrebi podal mnenje. Objavo takih sporazumov bi bilo treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani. Poleg tega bi moral tudi zbirati in razširjati primere dobrih praks na področju prenosa nalog in sporazumov o prenosu.

(40)	Organ bi moral dejavno spodbujati konvergenco nadzora po vsej Uniji s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora.

(41)

Medsebojni strokovni pregledi so uspešno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornikov. Zato bi moral Organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ne bi smeli biti osredotočeni le na približevanje nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost nadzornikov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, kot tudi neodvisnost teh pristojnih organov. Rezultati medsebojnih strokovnih pregledov bi se morali javno objaviti s privoljenjem pristojnega organa, ki se ga pregleduje. Prav tako bi bilo treba opredeliti in objaviti najboljše prakse.

(42)

Organ bi moral dejavno spodbujati usklajen odziv Unije v zvezi z nadzorom, zlasti da zagotovi pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ter stabilnost finančnega sistema v Uniji. Zato bi bilo treba Organu poleg pooblastil za ukrepanje v izrednih razmerah dodeliti tudi splošno funkcijo usklajevanja znotraj ESFS. Ukrepi Organa bi morali biti osredotočeni zlasti na neprekinjen pretok vseh ustreznih informacij med pristojnimi organi.

(43)

Za zaščito finančne stabilnosti je treba zgodaj opredeliti čezmejne in medsektorske trende, morebitna tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Organ bi moral v okviru svoje pristojnosti spremljati in oceniti takšen razvoj ter redno ali po potrebi priložnostno obveščati Evropski parlament, Svet, Komisijo, druge Evropske nadzorne organe in ESRB, kadar bi bilo to potrebno. Organ bi moral v sodelovanju z ESRB dati pobudo in usklajevati tudi stresne teste po vsej Uniji, s katerimi se oceni prilagodljivost finančnih institucij na neugodne razmere na trgu, in zagotoviti, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija. Da bi Organ lahko ustrezno opravljal svoje naloge, bi moral izvajati ekonomske analize trgov in učinke morebitnega razvoja trga.

(44)

Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov bi moral Organ spodbujati dialog in sodelovanje z nadzorniki zunaj Unije. Pooblaščen bi moral biti za razvijanje stikov in sprejemanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, pri čemer se v celoti upoštevajo obstoječe vloge in pristojnosti držav članic in institucij Unije. V Organu bi morale imeti možnost sodelovati tudi države, ki so z Unijo sklenile sporazume, s katerimi so sprejele pravo Unije ter ga uporabljajo, Organ pa bi moral imeti možnost sodelovanja s tretjimi državami, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila priznana kot enakovredna zakonodaji Unije.

(45)

Organ bi moral v okviru svoje pristojnosti delovati kot neodvisno svetovalno telo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Brez poseganja v pristojnosti zadevnih pristojnih organov bi moral imeti Organ možnost, da predloži svoje mnenje glede ocene varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pripojitvah na podlagi Direktive 2006/48/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES (27), v tistih primerih, v katerih se v skladu s to direktivo zahteva posvetovanje med pristojnimi organi iz dveh ali več držav članic.

(46)

Organ bi moral imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za finančne institucije, bi morali te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in institucijam in bi morali upoštevati že obstoječe statistične podatke. Vendar bi moral imeti Organ pristojnost, da v skrajni sili naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah neposredno na finančno institucijo, če nacionalni pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti bi bilo treba obveznost organov držav članic, da Organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev. V tem okviru je delo v zvezi s skupnimi oblikami poročanja bistvenega pomena. Ukrepi za zbiranje informacij ne bi smeli posegati v pravni okvir na področju statističnih podatkov Evropskega statističnega sistema in Evropskega sistema centralnih bank. Zato ta uredba ne bi smela posegati niti v Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (28) niti v Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (29).

(47)

Tesno sodelovanje med Organom in ESRB je bistveno za popolnoma učinkovito delovanje ESRB ter spremljanje nadaljnjega ukrepanja na podlagi njegovih opozoril in priporočil. Organ in ESRB bi si morala vzajemno posredovati vse pomembne informacije. Podatke, povezane s posameznimi podjemi, bi bilo treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve. Organ bi moral po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih ESRB naslovi na Organ ali nacionalni nadzorni organ, po potrebi zagotoviti nadaljnje spremljanje.

(48)

Organ bi se moral z zainteresiranimi stranmi posvetovati o regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Pred sprejetjem osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov, smernic in priporočil bi moral Organ izvesti oceno učinka. Zaradi učinkovitosti bi bilo treba v ta namen uporabiti interesno skupino za bančništvo, v kateri bi bili sorazmerno zastopani: kreditne institucije in investicijske družbe v Uniji, ki zastopajo različne modele v gospodarstvu in različno velike finančne institucije in podjetja, vključno, kot je ustrezno, institucionalne vlagatelje in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve, mala in srednja podjetja (MSP), sindikati, akademiki ter potrošniki in drugi zasebni uporabniki bančnih storitev. Interesna skupina za bančništvo bi morala delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih ustanovi Komisija ali so določene z zakonodajo Unije.

(49)	Člani interesne skupine za bančništvo, ki zastopajo neprofitne organizacije ali akademike, bi morali prejeti ustrezno nadomestilo, da bi osebam, ki nimajo dovolj finančnih sredstev in tudi niso predstavniki industrije, omogočili polno udeležbo v razpravah o finančni ureditvi.

(50)

Države članice imajo ključno odgovornost za zagotavljanje usklajenega kriznega upravljanja in za ohranjanje finančne stabilnosti v kriznih razmerah, zlasti v zvezi s stabilizacijo in reševanjem posameznih finančnih institucij v težavah. Odločitve, ki jih Organ sprejme v izrednih razmerah ali v primerih reševanja sporov in vplivajo na stabilnost finančne institucije, ne bi smele vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic. Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem, s katerim bi se lahko države članice sklicevale na ta zaščitni ukrep in bi zadevo na koncu predale Svetu, ki bi sprejel odločitev. Vendar ta zaščitni mehanizem ne bi smel biti zlorabljen, zlasti v zvezi z odločitvijo Organa, ki nima bistvenega ali vsebinskega fiskalnega vpliva, kot je zmanjšanje prihodkov, povezano z začasno prepovedjo posebnih dejavnosti ali produktov zaradi varstva potrošnikov. Pri odločanju na podlagi zaščitnega mehanizma bi moral Svet glasovati v skladu z načelom, po katerem ima vsak član en glas. Primerno je, da se zaradi posebnih pristojnosti držav članic v zvezi s tem Svetu dodeli vloga na tem področju. Zaradi občutljivosti vprašanja bi bilo treba zagotoviti strogo zaupnost.

(51)	Organ bi morala pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Unije o ustreznem postopanju in preglednosti. V celoti bi bilo treba upoštevati pravico naslovnikov odločitev Organa, da podajo izjavo. Akti Organa bi morali biti sestavni del prava Unije.

(52)

Odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo vodje ustreznih pristojnih organov iz vsake države članice in mu predseduje predsednik Organa, bi moralo biti glavno telo odločanja Organa. Predstavniki Komisije, ESRB, Evropske centralne banke, Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) bi morali sodelovati kot opazovalci. Člani odbora nadzornikov bi morali delovati neodvisno in samo v interesu Unije.

(53)

Odbor nadzornikov bi moral svoje odločitve praviloma sprejemati z navadno večino, v skladu z načelom, po katerem ima vsak član en glas. Vendar je za splošne akte, vključno s tistimi v zvezi z regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, za proračunske zadeve in za zahteve držav članic, da se ponovno preuči odločitev Organa, da začasno prepove ali omeji nekatere finančne dejavnosti, primerno uporabiti pravila o glasovanju s kvalificirano večino, kakor so določena v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in Protokolu (št. 36) o prehodni ureditvi, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Primere v zvezi z reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi bi moral preučiti ožji, objektivna skupina, sestavljen iz članov, ki niso niti predstavniki pristojnih organov, udeleženih v sporu, niti nimajo nikakršnega interesa v sporu ali neposredne povezave z zadevnimi pristojnimi organi. Sestava odbora bi morala biti ustrezno uravnotežena. Odločitev odbora bi moral odobriti odbor nadzornikov z navadno večino in v skladu z načelom, po katerem ima vsak član en glas. Toda ob upoštevanju odločitev, ki jih sprejme konsolidacijski nadzornik, bi lahko odločitev, ki jo predlaga skupina, zavrnili člani, ki predstavljajo manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

(54)

Upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik Organa, predstavniki nacionalnih nadzornih organov in Komisije, bi moral zagotoviti, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu bile dodeljene. Upravnemu odboru bi bilo treba dodeliti potrebna pooblastila, med drugimi, da bi predlagal letni in večletni delovni program, izvajal nekatera proračunska pooblastila, sprejel načrt kadrovske politike Organa, sprejel posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov in predlagal letno poročilo.

(55)

Organ bi moral zastopati predsednik, zaposlen s polnim delovnim časom, ki bi ga imenoval odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in pravno ureditev, in sicer z odprtim izbirnim postopkom, ki bi ga ob pomoči Komisije organiziral in vodil odbor nadzornikov. Za imenovanje prvega predsednika Organa bi morala Komisija med drugim pripraviti ožji seznam kandidatov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in pravno ureditev. Za naslednja imenovanja bi se morala v poročilu, pripravljenem v skladu s to uredbo, preučiti možnost, da Komisija pripravi ožji seznam kandidatov. Evropski parlament bi moral imeti možnost, da po zaslišanju kandidata, ki ga je izbral odbor nadzornikov, nasprotuje imenovanju izbrane osebe, vendar preden ta prevzeme dolžnosti in največ en mesec potem, ko ga je izbral odbor nadzornikov.

(56)	Za upravljanje Organa bi bilo treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki bi moral imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer ne bi imel glasovalne pravice.

(57)

Za zagotovitev medsektorske usklajenosti dejavnosti ESA bi se morali ti tesno usklajevati prek Skupnega odbora in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor bi moral usklajevati dejavnosti vseh ESA v zvezi s finančnimi konglomerati in drugimi medsektorskimi vprašanji. Po potrebi bi moral zadevni Evropski nadzorni organ vzporedno sprejemati tudi akte, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge). Skupnemu odboru bi morali izmenično predsedovati predsedniki vseh ESA po načelu 12-mesečne rotacije. Predsednik Skupnega odbora bi moral biti podpredsednik ESRB. Skupni odbor bi moral imeti osebje, ki ga zagotovi ESA, da se omogoči izmenjava neuradnih informacij ter razvoj skupne kulture na področju nadzora v vseh ESA.

(58)

Zagotoviti je treba, da stranke, ki jih zadevajo odločitve, ki jih sprejme Organ, lahko uporabijo ustrezna pravna sredstva. Za učinkovito zaščito pravic strank in zaradi ekonomičnosti postopka, bi bilo treba strankam zagotoviti pravico do pritožbe pri odboru za pritožbe, kadar ima Organ pristojnosti za sprejemanje odločitev. Odbor za pritožbe bi moral biti zaradi večje učinkovitosti in usklajenosti skupno telo vseh ESA, neodvisno od njihovih upravnih in pravnih struktur. Proti odločitvi odbora za pritožbe bi se bilo mogoče pritožiti pri Sodišču Evropske unije.

(59)

Organu bi bilo treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojen proračun, pri čemer bi prihodki izhajali večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. Financiranje Unije je pogojeno s sporazumom iz točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (30). Uporabljati bi se moral proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov bi moralo opravljati Računsko sodišče. Za ves proračun se uporablja postopek razrešnice.

(60)

Za Organ bi bilo treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (31). Organ bi moral pristopiti tudi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (32).

(61)	Za zagotovitev odprtih in preglednih pogojev zaposlovanja ter enakega obravnavanja osebja bi bilo treba za osebje Organa uporabljati Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (33).

(62)	Bistveno je, da se zaščitijo poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije. Za zaupnost informacij, ki se dajejo na razpolago Organu in se izmenjujejo znotraj mreže, bi se morala uporabljati stroga in učinkovita pravila o zaupnosti.

(63)

Za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe se v celoti uporabljata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (34) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (35).

(64)	Za zagotovitev preglednega delovanja Organa bi bilo zanj treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (36).

(65)	Tretjim državam bi bilo treba omogočiti sodelovanje pri delu Organa v skladu z ustreznimi sporazumi, ki se sklenejo z Unijo.

(66)

Ker ciljev te uredbe, in sicer izboljšanja delovanja notranjega trga z zagotovitvijo visoke, učinkovite in usklajene stopnje ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora nad njim, zaščite vlagateljev in investitorjev, zaščite integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, ohranjanja stabilnosti finančnega sistema in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(67)

Organ bi moral prevzeti vse sedanje naloge in pooblastila Odbora evropskih bančnih nadzornikov, zato bi bilo treba Sklep Komisije 2009/78/ES z dnem ustanovitve Organa razveljaviti, Sklep št. 716/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o vzpostavitvi programa Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije (37) pa ustrezno spremeniti. Ker ima Odbor evropskih bančnih nadzornikov že vpeljane strukture in področje delovanja, je treba zagotoviti tesno sodelovanje med Odborom evropskih bančnih nadzornikov in Komisijo pri določitvi ustreznih prehodnih ureditev, s čimer bi se zagotovilo, da bo obdobje, med katerim bo Komisija odgovorna za upravno ureditev in začetno upravno delovanje Organa, čim krajše.

(68)

Primerno je določiti časovni rok za uporabo te uredbe in s tem zagotoviti, da bo Organ ustrezno pripravljen na začetek dejavnosti in da se bo lahko nemoteno izvedel prenos nalog Odbora evropskih bančnih nadzornikov. Organ bi bilo treba ustrezno financirati. Vsaj na začetku bi moral prejemati 40 % sredstev iz Unije in 60 % iz prispevkov držav članic v skladu s ponderiranjem glasov iz člena 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

(69)	Da bi lahko bil Organ ustanovljen 1. januarja 2011, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

USTANOVITEV IN PRAVNI STATUS

Člen 1

Ustanovitev in obseg delovanja

1. Ta uredba ustanavlja Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: Organ).

2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2006/48/ES, Direktive 2006/49/ES, Direktive 2002/87/ES, Uredbe (ES) št. 1781/2006, Direktive 94/19/ES in, kadar se ti akti uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter pristojne organe, ki jih nadzorujejo, v okviru ustreznih delov Direktive 2005/60/ES, Direktive 2002/65/ES, Direktive 2007/64/ES in Direktive 2009/110/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na Organ prenaša naloge.

3. Organ deluje tudi na področju dejavnosti kreditnih institucij, finančnih konglomeratov, investicijskih družb, plačilnih institucij in institucij elektronskega denarja v zvezi z vprašanji, ki jih ne zajemajo neposredno akti iz odstavka 2, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje Organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.

4. Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da, zlasti na podlagi člena 258 PDEU, zagotavlja skladnost s pravom Unije.

5. Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ prispeva k:

(a)	izboljšanju delovanja notranjega trga, kar zajema zlasti smotrno, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora,

(b)	zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov,

(c)	krepitvi mednarodnega usklajevanja pri nadzoru,

(d)	preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev,

(e)	zagotavljanju, da so najemanje kreditov in druga tveganja ustrezno urejena in nadzorovana, ter

(f)	okrepitvi varstva potrošnikov.

V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora, pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo ter opravlja ekonomske analize trgov, da spodbudi uresničevanje ciljev Organa.

Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo finančne institucije, katerih propad lahko negativno vpliva na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

Pri opravljanju svojih nalog Organ deluje neodvisno in objektivno ter izključno v interesu Unije.

Člen 2

Evropski sistem finančnega nadzora

1. Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto, ter da se uporabnikom finančnih storitev omogoči zadostno varstvo.

2. ESFS sestavljajo:

(a)	Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) za namene nalog, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1092/2010 in v tej uredbi;

(b)

Organ;

(c)	Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (38);

(d)	Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (39);

(e)	Skupni odbor Evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) za izvajanje nalog iz členov 54 do 57 te uredbe, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010;

(f)	pristojni ali nadzorni organi držav članic, kakor so določeni v aktih Unije iz člena 1(2) te uredbe, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3. Organ prek Skupnega odbora redno in tesno sodeluje z ESRB, pa tudi Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in glede drugih medsektorskih vprašanj.

4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi.

5. Tisti nadzorni organi, ki so udeleženi v ESFS, so zavezani nadzorovati finančne institucije, ki delujejo v Uniji, v skladu z akti iz člena 1(2).

Člen 3

Odgovornost Organov

Organi iz člena 2(2)(a) do (d) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 4

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„finančne institucije“ so „kreditne institucije“, kakor so opredeljene v členu 4(1) Direktive 2006/48/ES, „investicijska podjetja“, kakor so opredeljena v členu 3(1)(b) Direktive 2006/49/ES in „finančni konglomerati“, kakor so opredeljeni v členu 2(14) Direktive 2002/87/ES, s tem, da po Direktivi 2005/60/ES „finančne institucije“ pomeni kreditne in finančne institucije, kakor so opredeljene v členu 3(1) in (2) navedene direktive;

„pristojni organi“ pomeni:

(i)	pristojne organe, kakor so opredeljeni v direktivah 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES ter Direktivi 2009/110/ES;

(ii)	v primeru direktiv 2002/65/ES in 2005/60/ES organe, ki so pristojni zagotoviti, da kreditne in finančne institucije izpolnjujejo zahteve iz teh direktiv in

(iii)

v primeru sistemov zajamčenih vlog organe, ki upravljajo sisteme zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES, oziroma javni organ, ki nadzoruje sistem zajamčenih vlog, če ga upravlja zasebna družba v skladu z navedeno direktivo.

Člen 5

Pravni status

1. Organ je organ Unije in je pravna oseba.

2. Organ ima v vsaki državi članici najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnih postopkih.

3. Organ zastopa njegov predsednik.

Člen 6

Sestava

Organ sestavljajo:

1.	odbor nadzornikov, ki izvaja naloge iz člena 43;

2.	upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 47;

3.	predsednik, ki izvaja naloge iz člena 48;

4.	izvršni direktor, ki izvaja naloge iz člena 53;

5.	odbor za pritožbe, ki izvaja naloge iz člena 60.

Člen 7

Sedež

Sedež Organa je v Londonu.

POGLAVJE II

NALOGE IN POOBLASTILA ORGANA

Člen 8

Naloge in pooblastila Organa

1. Organ ima naslednje naloge:

(a)	prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije Unije ter z razvojem smernic, priporočil in osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki temeljijo na zakonodajnih aktih Unije iz člena 1(2);

(b)

prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;

(c)	spodbuja in omogoča prenose nalog in pristojnosti med pristojnimi organi;

(d)	tesno sodeluje z ESRB, zlasti ESRB posreduje informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog ter z zagotavljanjem ustreznega upoštevanja opozoril in priporočil ESRB;

(e)	pripravlja in izvaja analize medsebojnih strokovnih pregledov pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi usklajenost rezultatov nadzora;

(f)	v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi tudi trende kreditiranja, zlasti gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij;

(g)	opravlja ekonomske analize trgov za obveščenost pri opravljanju nalog Organa;

(h)	spodbuja varstvo vlagateljev in investitorjev;

(i)

prispeva k skladnemu in doslednemu delovanju kolegijev nadzornikov, spremljanju, ocenjevanju in merjenju sistemskega tveganja, razvijanju ter usklajevanju načrtov reševanja in sanacije, zagotavljanju visoke ravni zaščite vlagateljev in investitorjev po vsej Uniji in razvoju metod za saniranje finančnih institucij v težavah ter oceno potreb po ustreznih finančnih instrumentih v skladu s členi 21 do 26;

(j)	izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali iz drugih zakonodajnih aktov;

(k)	na svojem spletnem mestu objavlja in redno posodablja informacije v zvezi s področjem svojega delovanja, zlasti, v okviru svojih pristojnosti, o registriranih finančnih institucijah, da se zagotovi, da so informacije lahko dostopne javnosti;

(l)	od Odbora evropskih bančnih nadzornikov (CEBS) po potrebi prevzame vse obstoječe in že začete naloge.

2. Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, zlasti pa za:

(a)	pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 10;

(b)	pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 15;

(c)	izdajanje smernic in priporočil, kakor je določeno v členu 16;

(d)	izdajanje priporočil v posebnih primerih iz člena 17(3);

(e)	sprejemanje individualnih odločitev, naslovljenih na pristojne organe v posebnih primerih iz členov 18(3) in 19(3);

(f)	v primerih, ko se neposredno uporablja pravo Unije, sprejemanje individualnih odločitev, naslovljenih na finančne institucije v posebnih primerih iz člena 17(6), iz člena 18(4) in iz člena 19(4);

(g)	izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 34;

(h)	zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kakor je določeno v členu 35;

(i)	razvijanje skupnih metodologij za ocenjevanje vpliva lastnosti produktov in njihovih postopkov razširjanja na finančno stanje institucij in varstvo potrošnikov;

(j)	zagotavljanje centralno dostopne zbirke podatkov o registriranih finančnih institucijah na področju svojih pristojnosti, če je tako določeno v aktih iz člena 1(2).

Člen 9

Naloge glede varstva potrošnikov in finančnih dejavnosti

1. Organ na trgu za potrošniške finančne proizvode in storitve prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti, enostavnosti in pravičnosti na vsem notranjem trgu, med drugim:

(a)	z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih;

(b)	s pregledovanjem in usklajevanjem pobud za finančno opismenjevanje in izobraževanje s strani pristojnih organov;

(c)	z razvojem standardov usposabljanja v panogi in

(d)	s prispevanjem k razvoju skupnih pravil o razkritju.

2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za približevanje regulativnih praks.

3. Organ lahko v primeru, da finančna dejavnost resno ogrozi cilje iz člena 1(5), izda tudi opozorila.

4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za finančne inovacije, ki združuje vse zadevne pristojne nacionalne nadzorne organe, da bi se dogovorili o usklajenem pristopu za regulativno in nadzorno obravnavanje novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi Organu zagotovili mnenja, ki bi jih predložil Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

5. Organ lahko začasno prepove ali omeji nekatere finančne dejavnosti, ki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece. Če se odločitev po treh mesecih ne obnovi, samodejno preneha veljati.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri dani odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi nekaterih vrst finančnih dejavnosti, in po potrebi o tem obvesti Komisijo, da se olajša sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

Člen 10

Regulativni tehnični standardi

1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke standardov predloži Komisiji v potrditev.

Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje.

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za mnenje zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Kadar Organ predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ga Komisija takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija lahko osnutek regulativnih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni potrdila, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in jih v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku tega šesttedenskega roka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, oziroma ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku.

3. Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

Če Organ v šestih tednih predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda spremeni na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so pomembne po njenem mnenju. Komisija brez predhodne uskladitve z Organom ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, kakor je določeno v tem členu.

4. Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Člen 11

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz člena 10 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 16. decembra 2010. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 14.

2. Takoj ko Komisija sprejeme regulativni tehnični standard, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov je prenešeno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 12 do 14.

Člen 12

Preklic pooblastila

1. Prenos pooblastila iz člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila za regulativni tehnični standard, ki bi se lahko preklicala.

3. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih regulativnih tehničnih standardov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom

1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša še za tri mesece.

Kadar Komisija sprejme regulativni tehnični standard, ki je enak osnutku regulativnega tehničnega standarda Organa, lahko Evropski parlament in Svet nasprotujeta v roku enega meseca od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša še za en mesec.

Regulativni tehnični standard se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu, v skladu s členom 296 PDEU navede razloge za nasprotovanje.

Člen 14

Nepotrditev ali sprememba osnutkov regulativnih tehničnih standardov

1. Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega tehničnega standarda ali ga spremeni v skladu s členom 10, o tem obvesti Organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.

2. Evropski parlament ali Svet lahko, po potrebi, v enem mesecu od obvestila iz odstavka 1 povabi pristojnega komisarja skupaj s predsednikom Organa, da se udeležita priložnostne seje pristojnega odbora Evropskega parlamenta ali Sveta, kjer predstavita in pojasnita razlike v stališčih.

Člen 15

Izvedbeni tehnični standardi

1. Organ lahko oblikuje izvedbene tehnične standarde na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so izrecno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2). Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških ali odločitev politik, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za mnenje zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Kadar Organ predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ga Komisija takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Ta rok lahko podaljša za mesec dni. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje Organu nazaj osnutek izvedbenega tehničnega standarda in razloži, zakaj ga ne namerava potrditi, ali – odvisno od primera – pojasni razloge za spremembe. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz petega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku.

3. Le kadar Organ osnutka izvedbenega tehničnega standarda ne predloži Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard na podlagi izvedbenega akta brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda pošlje Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.

Če Organ v šesttedenskem roku predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.

4. Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Člen 16

Smernice in priporočila

1. Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na pristojne organe ali finančne institucije.

2. Organ po potrebi izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira s tem povezane morebitne stroške in koristi. Takšna posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ lahko po potrebi tudi zaprosi za mnenje ali nasvet interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

3. Pristojni organi in finančne institucije si na vsak način prizadevajo za spoštovanje teh smernic in priporočil.

Vsak pristojni organ v dveh mesecih po izdaji smernic ali priporočil potrdi, ali ravna ali namerava ravnati v skladu z njimi. Če jih ne upošteva ali ne namerava upoštevati, o tem obvesti Organ in navede razloge za to odločitev.

Organ dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati teh smernic ali priporočil, objavi. Organ se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je pristojni organ navedel v zvezi z neupoštevanjem te smernice ali priporočila. Pristojni organ je o takšni objavi vnaprej obveščen.

Če smernica ali priporočilo to zahteva, finančne institucije jasno in podrobno poročajo o tem, ali to smernico oz. priporočilo izpolnjujejo.

4. V poročilu iz člena 43(5) Organ seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo z izdanimi smernicami in priporočili, pri čemer navede, kateri pristojni organi jih ne izpolnjujejo, in predstavi, kako namerava v prihodnosti zagotoviti, da bodo zadevni pristojni organi izpolnjevali njegova priporočila in smernice.

Člen 17

Kršitev prava Unije

1. Kadar pristojni organ ne uporablja aktov Unije iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi iz členov 10 do 15, ali pa jih je uporabljal tako, da je kršil pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedenih aktov, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za bančništvo ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo.

3. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

4. Če pristojni organ v mesecu dni od prejetja priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila Organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.

Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.

Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.

5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejetja uradnega mnenja iz odstavka 4 obvesti Komisijo in Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bo svoje ravnanje uskladil z navedenim uradnim mnenjem.

6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije po členu 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem dejavnosti.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4, ali odločitve na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu z uradnim mnenjem ali z odločitvijo.

8. Organ v poročilu iz člena 43(5) navede, kateri pristojni organi in finančne institucije niso spoštovali uradnih mnenj ali odločitev iz odstavkov 4 in 6 tega člena.

Člen 18

Ukrepanje v izrednih razmerah

1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, Organ dejavno spodbuja in, kadar oceni za potrebno, usklajuje ukrepe ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov.

Za opravljanje navedenih nalog spodbujanja in usklajevanja je Organ v celoti obveščen o vsakem relevantnem razvoju dogodkov in pozvan, naj se kot opazovalec udeleži vseh zadevnih srečanj ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov.

2. Svet lahko v posvetovanju s Komisijo in ESRB ter po potrebi z ESA sprejme odločitev, naslovljeno na Organ, v kateri za namene te uredbe ugotovi obstoj izrednih razmer, in sicer na zahtevo Organa, Komisije ali ESRB. Svet to odločitev pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj enkrat mesečno. Če se odločitev po enem mesecu ne obnovi, samodejno preneha veljati. Svet lahko kadar koli objavi konec izrednih razmer.

Če ESRB ali Organ meni, da obstaja verjetnost za nastanek izrednih razmer, izdajo zaupno priporočilo, naslovljeno na Svet, ter pripravijo oceno razmer. Svet nato oceni, ali je primerno sklicati sejo. V tem postopku se ustrezno poskrbi za zaupnost.

Če Svet ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Komisijo.

3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje nacionalnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.

4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa iz odstavka 3 v roku, ki je določen v navedeni odločitvi, in kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pa tudi regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov, sprejetih v skladu z navedenimi akti, neposredno uporabljajo za finančne institucije, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnjevanje obveznosti v skladu z navedeno zakonodajo vključno s prenehanjem dejavnosti. To velja le v primerih, ko pristojni organ ne uporablja zakonodajnih aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z navedenimi akti, ali pa jih uporablja na način, za katerega se zdi, da očitno krši navedene akte, in kadar je treba nujno odpraviti nepravilnosti, da bi ponovno vzpostavili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema.

5. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Vsi ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji, ki so predmet odločitve v skladu z odstavkom 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

Člen 19

Reševanje sporov med pristojnimi organi v čezmejnih zadevah

1. Brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja pristojnega organa druge države članice v primerih, opredeljenih v aktih iz člena 1(2), na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavkov 2 do 4 tega člena organom pomaga pri doseganju sporazuma.

V primerih, ki jih opredeljuje zakonodaja iz člena 1(2) in kadar se na podlagi objektivnih meril ugotovi nesoglasje med pristojnimi organi različnih držav članic, lahko Organ na lastno pobudo na podlagi postopka iz odstavkov 2 do 4 organom pomaga doseči sporazum.

2. Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, določenih v aktih iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V tej fazi Organ deluje kot posrednik.

3. Če zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ v skladu s postopkom iz tretjega in četrtega pododstavka člena 44(1) sprejme za zadevne pristojne organe zavezujočo odločitev, v kateri se za zagotovitev skladnosti s pravom Unije od njih zahteva, da za rešitev zadeve sprejmejo posebne ukrepe ali se ukrepov vzdržijo.

4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.

5. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki so predmet odločitve na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

6. Predsednik Organa v poročilu iz člena 50(2) navede naravo in vrsto nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.

Člen 20

Reševanje nesoglasij med pristojnimi organi na medsektorski ravni

Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 19 in člena 56 odpravi nesoglasja na medsektorski ravni, do katerih lahko pride med pristojnimi organi, kakor je opredeljeno v točki (2) člena 4 te uredbe in Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 21

Kolegij nadzornikov

1. Organ prispeva k spodbujanju in spremljanju učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov iz Direktive 2006/48/ES ter krepitvi skladnosti uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi približali najboljše nadzorne prakse, osebje Organa lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno s pregledi na kraju samem, ki se izvedejo skupaj z dvema ali več pristojnimi organi.

2. Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23.

Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.

Organ lahko:

(a)	v sodelovanju s pristojnimi organi zbira in deli vse pomembne informacije za olajšanje dela kolegija ter vzpostavi in upravlja centralni sistem in s tem pristojnim organom v kolegiju omogoči dostop do takšnih informacij;

(b)

sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti finančnih institucij, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, na neugodne razmere na trgu, in oceni možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v stresnem testu;

(c)	spodbuja učinkovite in uspešne nadzorne dejavnosti, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene finančne institucije, kot je ugotovljeno na podlagi postopka nadzornega pregleda ali v stresnih situacijah;

(d)	v skladu z nalogami in pooblastili iz te uredbe nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi, ter

(e)

zahteva nadaljnja posvetovanja v kolegiju v vseh primerih, kadar meni, da bi odločitev povzročila neustrezno uporabo prava Unije ali da ne bi prispevala k cilju zbliževanja nadzornih praks. Od konsolidacijskega nadzornika lahko tudi zahteva, da se skliče seja kolegija ali doda točka na dnevni red seje.

3. Organ lahko oblikuje osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov ter izda smernice in priporočila, sprejeta v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo zbliževanje nadzornega delovanja in najboljših praks, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov.

4. Organ ima zavezujočo posredniško vlogo, ki mu omogoča, da reši spore med pristojnimi organi skladno s postopkom iz člena 19. Organ lahko sprejme nadzorne odločitve, ki se v skladu s členom 19 neposredno uporabljajo za zadevno institucijo.

Člen 22

Splošne določbe

1. Organ ustrezno upošteva sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:

(a)	povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in

(b)	ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo.

Organ po potrebi upošteva spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja, kot sta ju oblikovala ESRB in Organ, in se v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 odziva na opozorila in priporočila ESRB.

2. Organ v sodelovanju z ESRB pripravi skupen niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov (prikaz tveganja) za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja.

Organ razvije tudi ustrezen sistem stresnih testov, s pomočjo katerega se identificirajo tiste institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje. Te institucije so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

3. Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za finančne institucije, da se upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo te institucije.

Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije, upošteva pri oblikovanju osnutka regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

4. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitno nevarnost za stabilnost finančnega sistema in zadevnim pristojnim organom izdal ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.

5. Skupni odbor zagotovi splošno in medsektorsko usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom.

Člen 23

Ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja

1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljale finančne institucije in ki se povečajo v stresnih situacijah. Finančne institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

2. Organ pri oblikovanju meril za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije, v celoti upošteva ustrezne mednarodne pristope, tudi tiste, ki so jih razvili Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave.

Člen 24

Stalna zmogljivost za odzivanje na sistemska tveganja

1. Organ zagotovi, da ima specializirano in stalno zmogljivost za učinkovito odzivanje na nastanek sistemskih tveganj iz členov 22 in23, in zlasti v zvezi z institucijami, ki predstavljajo sistemsko tveganje.

2. Organ izpolnjuje naloge, ki so mu dodeljene s to uredbo in z zakonodajo iz člena 1(2), in prispeva k zagotavljanju doslednega in usklajenega sistema za obvladovanje in saniranje kriz v Uniji.

Člen 25

Postopki za reševanje in sanacijo

1. Organ prispeva k oblikovanju in usklajevanju uspešnih in doslednih načrtov za reševanje in sanacijo, postopkov za izredne razmere in preventivnih ukrepov za zmanjšanje sistemskega vpliva vsakega neuspeha ter pri tem dejavno sodeluje.

2. Organ lahko opredeli najboljše prakse za pomoč pri sanaciji institucij v težavah in zlasti čezmejnih skupin, tako da se prepreči njihov škodljiv vpliv, pri čemer se zagotovijo ustrezni instrumenti, vključno z zadostnimi sredstvi, in omogoči ustrezno, stroškovno učinkovito in pravočasno reševanje institucije ali skupine.

3. Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15.

Člen 26

Evropski sistemi zajamčenih vlog

1. Organ prispeva h krepitvi evropskega sistema nacionalnih sistemov zajamčenih vlog, tako da deluje na podlagi pooblastil iz te uredbe za zagotovitev pravilne uporabe Direktive 94/19/ES, da se zagotovi ustrezno financiranje nacionalnih sistemov zajamčenih vlog s prispevki finančnih institucij, vključno tistih, ki so bile ustanovljene in ki sprejemajo depozite v Uniji, vendar imajo sedež zunaj Unije, kakor je določeno v Direktivi 94/19/ES, in zagotavlja visoko raven zaščite za vse vlagatelje v usklajenem okviru po vsej Uniji, kar ohranja stabilizacijsko zaščitno vlogo vzajemnih jamstvenih shem nedotaknjeno, če so te skladne z zakonodajo Unije.

2. Za sisteme zajamčenih vlog se uporablja člen 16 o pristojnosti Organa, da sprejme smernice in priporočila.

3. Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15.

4. Ob pregledu te uredbe, kakor je določeno v členu 81, se zlasti preuči konvergenca evropskega sistema nacionalnih sistemov zajamčenih vlog.

Člen 27

Evropski sistem dogovorov o sanaciji in financiranju bank

1. Organ prispeva k oblikovanju metod za sanacijo finančnih institucij v težavah, zlasti tistih, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje, tako da se prepreči njihov škodljiv vpliv in se omogoči njihovo ustrezno in pravočasno prenehanje dejavnosti, vključno z doslednimi in učinkovitimi mehanizmi financiranja, kjer je to potrebno.

2. Organ pomaga oceniti, ali je potreben sistem doslednih, učinkovitih in verodostojnih mehanizmov financiranja z ustreznimi finančnimi instrumenti, ki so povezani s sklopom usklajenih nacionalnih ureditev za krizno upravljanje.

Organ prispeva k delu na področju enakih konkurenčnih pogojev in kumulativnih učinkov, ki jih imajo na finančne institucije vsi sistemi dajatev in prispevkov, ki se lahko kot del doslednega in verodostojnega okvira za sanacijo uvedejo zaradi zagotavljanja pravične porazdelitve bremena in dajanja pobud za obvladovanje sistemskega tveganja.

Ob pregledu te uredbe, kakor je določeno v členu 81, se zlasti preuči morebitna okrepitev vloge Organa v okviru preprečevanja, upravljanja in sanacije kriz in po potrebi ustanovitev Evropskega sklada za sanacijo.

Člen 28

Prenos nalog in odgovornosti

1. Pristojni organi lahko z odobritvijo pooblaščenca naloge in odgovornosti prenesejo na Organ ali druge pristojne organe na podlagi pogojev iz tega člena. Države članice lahko določijo posebne ureditve za prenos odgovornosti, ki jih je treba izpolniti, preden njihovi pristojni organi sklenejo takšne sporazume o prenosu pooblastil, in lahko omejijo obseg prenosa na tisto, kar je nujno potrebno za učinkovit nadzor čezmejnih finančnih institucij ali skupin.

2. Organ spodbuja in olajša prenos nalog in odgovornosti med pristojnimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks.

3. Prenosu odgovornosti sledi prerazporeditev pristojnosti, določenih v aktih iz člena 1(2). Za postopek, izvrševanje ter upravni in pravosodni pregled prenesenih pristojnosti se uporablja pravo organa, na katerega se prenesejo naloge.

4. Pristojni organi obvestijo Organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko pristojni organi obvestijo Organ.

Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.

Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo pristojni organi, in s tem zagotovi, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.

Člen 29

Skupna kultura na področju nadzora

1. Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne kulture Unije na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Uniji. Organ izvaja najmanj naslednje naloge:

(a)	izdaja mnenja za pristojne organe;

(b)	spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;

(c)	prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s standardi poročanja, in mednarodnih računovodskih standardov v skladu s členom 1(3);

(d)	ocenjuje uporabo ustreznih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija, ter smernic in priporočil, ki jih izda Organ, ter po potrebi predlaga spremembe; in

(e)	vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.

2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Člen 30

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

1. Organ redno organizira in opravlja analize medsebojnih strokovnih pregledov nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi organi. Pri izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa.

2. Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

(a)	ustreznosti ureditve sredstev in upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov iz členov 10 do 15 ter aktov iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu;

(b)	stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;

(c)	najboljših praks, ki so jih razvili v nekaterih pristojnih organih in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom;

(d)	učinkovitosti in stopnje približevanja konvergence, dosežene v povezavi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z upravnimi ukrepi in sankcijami, naloženimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale.

3. Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda izdaja smernice in priporočila v skladu s členom 16. Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) prizadevajo upoštevati te smernice in priporočila. Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 10 do 15 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda.

4. Organ bo omogočil, da bodo najboljše prakse, ki se lahko opredelijo iz teh medsebojnih strokovnih pregledov, javno dostopne. Poleg tega so lahko vsi ostali rezultati medsebojnih strokovnih pregledov javno objavljeni, če na to pristane pristojni organ, ki se ga pregleduje.

Člen 31

Naloga usklajevanja

Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji.

Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:

(a)	olajšanjem izmenjave informacij med pristojnimi organi;

(b)	opredelitvijo obsega in, kadar je to mogoče in ustrezno, preverjanjem zanesljivosti informacij, ki bi jih bilo treba dati na voljo vsem zadevnim pristojnim organom;

(c)	izvajanjem nezavezujočega posredovanja na zahtevo pristojnih organov ali na lastno pobudo, brez poseganja v člen 19;

(d)	takojšnjim obveščanjem ESRB o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah;

(e)	sprejetjem vseh ustreznih ukrepov v primeru okoliščin, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za omogočanje usklajevanja ukrepov, ki jih sprejmejo zadevni pristojni organi;

(f)	osrednjim zbiranjem informacij, prejetih v skladu s členoma 21 in 35 od pristojnih organov med njihovim obveznim rednim poročanjem o institucijah, ki delujejo v več kot eni državi članici. Organ te informacije deli z drugimi zadevnimi pristojnimi organi.

Člen 32

Ocena razvoja na trgu

1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi gospodarsko analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja trga na te institucije.

2. Organ v sodelovanju z ESRB začne in usklajuje ocene na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij na neugoden razvoj na trgu. V ta namen za uporabo v pristojnih organih razvija:

(a)	skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucij;

(b)	skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen glede prilagodljivosti finančnih institucij;

(c)	skupne metodologije za ocenjevanje vpliva posebnih produktov ali postopkov razširjanja produktov na finančno stanje institucije ter vlagatelje, investitorje in obveščanje potrošnikov.

3. Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 vsaj enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti.

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

4. Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) prek Skupnega odbora.

Člen 33

Mednarodni odnosi

1. Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

2. Organ pomaga pri pripravi odločitev o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z akti iz člena 1(2).

3. V poročilu iz člena 43(5) Organ navede upravne dogovore, o katerih se dogovori z mednarodnimi organizacijami ali upravami v tretjih državah, in ponujeno pomoč pri pripravi odločitev o enakovrednosti.

Člen 34

Druge naloge

1. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2006/0048/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES, in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz člena 19a(1)(e) Direktive 2006/48/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2006/0048/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES. Člen 35 se uporablja za področja, v zvezi s katerimi lahko Organ izda mnenje.

Člen 35

Zbiranje informacij

1. Pristojni organi držav članic Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, če imajo zakonit dostop do ustreznih informacij in če je zahteva po informacijah potrebna v povezavi z naravo teh nalog.

2. Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki. Za te zahteve se, kjer je to mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

3. Organ na upravičeno zahtevo pristojnega organa države članice zagotovi vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, v skladu z obveznostmi varovanja poslovnih skrivnosti, določenimi v sektorski zakonodaji in členu 70.

4. Preden zahteva informacije v skladu s tem členom in da bi se izognil podvajanju obveznosti poročanja, Organ najprej upošteva vse ustrezne veljavne statistične podatke, ki sta jih pripravila in razširila Evropski statistični sistem in Evropski sistem centralnih bank.

5. Kadar informacije niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo pravočasno, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na druge nadzorne organe, na ministrstvo, ki je pristojno za finance in ki ima na voljo bonitetne informacije, na nacionalno centralno banko ali na statistični urad zadevne države članice.

6. Kadar informacije niso na voljo oziroma niso zagotovljene pravočasno v skladu z odstavkom 1 ali 5, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo neposredno na zadevne finančne institucije. V utemeljeni zahtevi se pojasni, zakaj so informacije o zadevnih posameznih finančnih institucijah potrebne.

Organ o zahtevah obvesti zadevne pristojne organe v skladu s tem odstavkom in odstavkom 5.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.

7. Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Člen 36

Odnos z ESRB

1. Organ tesno in redno sodeluje z ESRB.

2. Organ ESRB zagotavlja redne in aktualne informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo ESRB, kot je določeno v členu 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010. Organ, v sodelovanju z ESRB, vzpostavi primerne interne postopke za posredovanje zaupnih informacij, zlasti informacij v povezavi s posameznimi finančnimi institucijami.

3. Organ v skladu z odstavkoma 4 in 5 zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje opozoril in priporočil ESRB iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010.

4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, takoj skliče sejo odbora nadzornikov in oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi priporočila, ESRB in Svetu sporoči razloge za tako odločitev.

5. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, naslovljenega na pristojni nacionalni nadzorni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Pristojni organ ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov, ko v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 obvesti Svet in ESRB.

6. Organ pri opravljanju svojih nalog iz te uredbe, čim bolj upošteva opozorila in priporočila ESRB.

Člen 37

Interesna skupina za bančništvo

1. Za omogočanje lažjih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge Organa, se ustanovi interesna skupina za bančništvo. Z interesno skupino za bančništvo se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 10 do 15 o regulativnih tehničnih standardih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, da ti ne zadevajo posameznih finančnih institucij, s členom 16 o smernicah in priporočilih. Če je treba ukrepe nujno sprejeti in ni mogoče opraviti posvetovanj, je treba čim prej obvestiti interesno skupino za bančništvo.

Interesna skupina za bančništvo se sestane vsaj štirikrat letno.

2. Interesna skupina za bančništvo je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo kreditne institucije in investicijske družbe, ki delujejo v Uniji, predstavnike njihovih zaposlenih, ter potrošnike, uporabnike bančnih storitev in predstavnike MSP. Najmanj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset članov skupine predstavlja finančne institucije, pri čemer trije izmed njih predstavljajo zadružne banke in hranilnice.

3. Člane interesne skupine za bančništvo na podlagi predlogov ustreznih zainteresiranih strani imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije.

4. Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za bančništvo. Za člane interesne skupine za bančništvo, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Interesna skupina za bančništvo lahko ustanovi delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za bančništvo so imenovani za obdobje dveh let in pol, po katerem se organizira nov izbirni postopek.

Člani interesne skupine za bančništvo so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

5. Interesna skupina za bančništvo izdaja mnenja in nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami Organa, s posebnim poudarkom na nalogah iz členov 10 do 16 ter členov 29, 30 in 32.

6. Interesna skupina za bančništvo sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

7. Organ javno objavi mnenja in nasvete interesne skupine za bančništvo ter rezultate posvetovanj s to skupino.

Člen 38

Zaščitni ukrepi

1. Organ zagotavlja, da nobena odločitev, sprejeta na podlagi členov 18 ali 19, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.

2. Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 19(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v dveh tednih po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ in Komisijo, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločitev ohranil, jo spremenil ali razveljavil. Če se odločitev ohrani ali spremeni, Organ navede, da odločitev ne vpliva na fiskalne pristojnosti.

Če Organ ohrani svojo odločitev, Svet na eni od svojih sej z večino oddanih glasov najpozneje dva meseca po tem, ko Organ obvesti državo članico, kot je določeno v četrtem pododstavku, sprejme sklep o ohranitvi odločitve Organa.

Če Svet po preučitvi zadeve ne sprejme sklepa o ohranitvi odločitve Organa v skladu s petim pododstavkom, se odločitev Organa razveljavi.

3. Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 18(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v treh delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ, Komisijo in Svet, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Svet v desetih delovnih dneh skliče sejo in z navadno večino glasov članov sprejme sklep, ali se odločitev Organa razveljavi.

Če se Svet po preučitvi zadeve odloči, da odločitve Organa ne bo razveljavil v skladu s četrtim pododstavkom, se začasni preklic odločitve Organa odpravi.

4. Kadar Svet v skladu z odstavkom 3 odloči, da ne bo razveljavil odločitve Organa, ki se nanaša na člen 18(3), in zadevna država članica še vedno meni, da odločitev Organa posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko država članica o tem obvesti Komisijo in Organ ter od Sveta zahteva, da ponovno preuči zadevo. Zadevna država članica jasno navede razloge za nestrinjanje z odločitvijo Sveta.

Svet v štirih tednih po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka potrdi svojo prvotno odločitev ali sprejme novo odločitev v skladu z odstavkom 3.

Obdobje štirih tednov Svet lahko podaljša za dodatne štiri tedne, če tako narekujejo okoliščine primera.

5. Vsaka zloraba tega člena, zlasti v zvezi z odločitvijo Organa, ki nima bistvenega ali vsebinskega fiskalnega vpliva, je prepovedana, saj ni v skladu z notranjim trgom.

Člen 39

Postopki odločanja

1. Organ pred sprejetjem odločitev iz te uredbe obvesti katerega koli imenovanega naslovnika o nameravanem sprejetju odločitev in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upošteva nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. To se smiselno uporablja za priporočila iz člena 17(3).

2. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

3. Naslovniki odločitev Organa so obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

4. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev v ustreznih časovnih presledkih pregleduje.

5. Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi členov 17, 18 ali 19, so javno objavljene, pri čemer sta navedeni identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenim interesom finančnih institucij glede varovanja poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.

POGLAVJE III

ORGANIZACIJA

ODDELEK 1

Odbor nadzornikov

Člen 40

Sestava

1. Odbor nadzornikov sestavljajo:

(a)	predsednik, ki nima glasovalne pravice;

(b)	vodja nacionalnega javnega organa, ki je pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami v posamezni državi članici, ki se sestanejo osebno vsaj dvakrat letno;

(c)	en predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;

(d)	en predstavnik Evropske centralne banke, ki nima glasovalne pravice;

(e)	en predstavnik ESRB, ki nima glasovalne pravice;

(f)	en predstavnik vsakega od drugih dveh Evropskih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice.

2. Odbor nadzornikov se redno, vsaj dvakrat letno, sestaja z interesno skupino za bančništvo.

3. Vsak pristojni organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz točke (b) odstavka 1, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

4. Kadar organ iz točke (b) odstavka 1 ni centralna banka, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da ga spremlja predstavnik centralne banke države članice, ki nima glasovalne pravice.

5. V državah članicah, kjer je za nadzor v skladu s to uredbo pristojen več kot en organ, se ti organi dogovorijo o skupnem predstavniku. Če točka za razpravo v odboru nadzornikov ne sodi v pristojnost nacionalnega organa, ki ga predstavlja član iz točke (b) odstavka 1, lahko ta član kljub temu pripelje predstavnika iz ustreznega nacionalnega organa, ki nima glasovalne pravice.

6. Člana odbora nadzornikov iz točke (b) odstavka 1 za namene ravnanja v okviru področja uporabe Direktive 94/19/ES lahko po potrebi spremlja predstavnik ustreznih organov, ki v posamezni državi članici upravljajo sisteme zajamčenih vlog, pri čemer ta predstavnik nima glasovalne pravice.

7. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.

Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.

Člen 41

Notranji odbori in skupine

1. Odbor nadzornikov lahko ustanavlja notranje odbore ali skupine za posebne naloge, dodeljene odboru nadzornikov, ter zagotovi prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločanja na notranje odbore ali skupine, upravni odbor ali predsednika.

2. Za namene člena 19 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino za lažje nepristransko reševanje sporov, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, ki nista predstavnika pristojnih organov, vpletenih v spor, ter v sporu nimata nikakršnega interesa in z zadevnimi pristojnimi organi nimata neposredne povezave.

3. V skladu s členom 19(2) skupina predlaga odločitev, ki jo dokončno sprejme odbor nadzornikov v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka člena 44(1).

4. Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za skupino iz odstavka 2.

Člen 42

Neodvisnost

Predsednik odbora nadzornikov in njegovi člani z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

Člen 43

Naloge

1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II.

2. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila in odločitve ter izdaja nasvete iz poglavja II.

3. Odbor nadzornikov imenuje predsednika.

4. Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga upravnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.

5. Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

6. Odbor nadzornikov sprejme večletni delovni program Organa ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Večletni delovni program se sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek in se javno objavi.

7. Odbor nadzornikov sprejme proračun v skladu s členom 63.

8. Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem ter ju lahko odstavi s položaja v skladu s členom 48(5) oziroma členom 51(5).

Člen 44

Odločanje

1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov v zvezi z akti, opredeljenimi v členih 10 do 16 ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI, sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

Ob upoštevanju odločitev v skladu s členom 19(3) v zvezi z odločitvami, ki jih sprejme konsolidacijski nadzornik, se lahko odločitev, ki jo predlaga skupina, šteje za sprejeto, če jo odobri navadna večina, razen če jo zavrnejo člani, ki predstavljajo manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

Za vse druge odločitve v skladu s členom 19(3) se odločitev, ki jo predlaga skupina, sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov. Vsak član ima en glas.

2. Seje odbora nadzornikov skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

3. Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik.

4. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja, vključno s pravili glede sklepčnosti, če je to ustrezno. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, razen predsednika in izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

ODDELEK 2

Upravni odbor

Člen 45

Sestava

1. Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest drugih članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.

2. Odločitve upravnega odbora se sprejemajo na podlagi večine prisotnih članov. Vsak član ima en glas.

Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice.

Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

Upravni odbor sprejme in javno objavi svoj poslovnik.

3. Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi.

Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Upravni odbor se srečuje vsaj petkrat letno.

4. Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.

Člen 46

Neodvisnost

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.

Člen 47

Naloge

1. Upravni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo.

2. Upravni odbor predloži letni in večletni delovni program odboru nadzornikov v sprejetje.

3. Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

4. Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi).

5. Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6. Upravni odbor na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, kot tudi o nalogah predsednika.

7. Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

8. Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5).

ODDELEK 3

Predsednik

Člen 48

Imenovanje in naloge

1. Organ zastopa predsednik, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodi seje odbora nadzornikov in upravnega odbora.

2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in pravno ureditev.

Evropski parlament lahko, potem ko je zaslišal kandidata, ki ga je izbral odbor nadzornikov, nasprotuje imenovanju izbrane osebe, vendar preden ta prevzeme dolžnosti in največ en mesec potem, ko ga je izbral odbor nadzornikov.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi namestnika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Namestnik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.

3. Mandat predsednika je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

(a)	rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)	dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko na podlagi vrednotenja in odvisno od potrditve Evropskega parlamenta enkrat podaljša mandat predsednika.

5. Predsednika lahko s položaja odstavi le Evropski parlament v skladu z odločitvijo odbora nadzornikov.

Predsednik ne more omejevati odbora nadzornikov pri razpravah v zvezi z njim, zlasti o potrebi po njegovi razrešitvi, in ni vključen v razprave v zvezi s takim vprašanjem.

Člen 49

Neodvisnost

Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Člen 50

Poročilo

1. Evropski parlament in Svet lahko predsednika ali njegovega namestnika povabita, da poda izjavo, in sicer ob popolnem spoštovanju njegove neodvisnosti. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.

2. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1, predloži pisno poročilo o glavnih dejavnostih Organa.

3. Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament zahteva priložnostno.

ODDELEK 4

Izvršni direktor

Člen 51

Imenovanje

1. Organ vodi izvršni direktor, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

2. Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom in po tem, ko ga je potrdil Evropski parlament, imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja.

3. Mandat izvršnega direktorja je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata izvršnega direktorja odbor nadzornikov oceni predvsem:

(a)	rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)	dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko ob upoštevanju vrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.

5. Izvršni direktor je lahko odstavljen s položaja le na podlagi odločitve odbora nadzornikov.

Člen 52

Neodvisnost

Izvršni direktor brez poseganja v ustrezne vloge upravnega odbora in odbora nadzornikov v zvezi z nalogami izvršnega direktorja ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 izvršnega direktorja po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Člen 53

Naloge

1. Izvršni direktor je pristojen za upravljanje Organa in pripravlja delo upravnega odbora.

2. Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje letnega delovnega programa Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom upravnega odbora.

3. Izvršni direktor izvaja potrebne ukrepe, zlasti sprejemanje notranjih upravnih navodil in objavljanje obvestil, za zagotovitev delovanja Organa v skladu s to uredbo.

4. Izvršni direktor pripravi večletni delovni program iz člena 47(2).

5. Izvršni direktor vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2).

6. Izvršni direktor pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64.

7. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah.

8. Izvršni direktor v zvezi z osebjem Organa izvaja pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.

POGLAVJE IV

SKUPNA TELESA EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV

ODDELEK 1

Skupni odbor Evropskih nadzornih organov

Člen 54

Ustanovitev

1. Ustanovi se Skupni odbor Evropskih nadzornih organov.

2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti pri:

—	finančnih konglomeratih,

—	računovodstvu in revizijah,

—	mikrobonitetnih analizah medsektorskega razvoja, tveganj in občutljivih točk za finančno stabilnost,

—	naložbenih produktih za male vlagatelje,

—	ukrepih za boj proti pranju denarja in

—	izmenjavi informacij z ESRB ter pri razvijanju odnosa med ESRB in ESA.

3. Skupni odbor ima osebje, ki ga dodelijo ESA, ki deluje kot sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.

4. Kadar finančna institucija pokriva več sektorjev, Skupni odbor spore rešuje v skladu s členom 56.

Člen 55

Sestava

1. Skupni odbor sestavljajo predsedniki ESA, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 57.

2. Izvršni direktor, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

3. Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je podpredsednik ESRB.

4. Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se lahko določijo dodatni udeleženci sej Skupnega odbora.

Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na dva meseca.

Člen 56

Skupna stališča in skupni akti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi sprejema skupna stališča z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), kot je to ustrezno.

Organ vzporedno z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) po potrebi sprejema akte iz členov 10 do 15, 17, 18 ali 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katere koli druge akte Unije iz člena 1(2), ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Člen 57

Pododbori

1. Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

2. Ta pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3. Pododbor med svojimi člani izbere predsednika, ki je tudi član Skupnega odbora.

4. Skupni odbor lahko ustanovi dodatne pododbore.

ODDELEK 2

Odbor za pritožbe

Člen 58

Sestava in delovanje

1. Odbor za pritožbe je skupno telo ESA.

2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem ter strokovnimi in nadzornimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, pri čemer ni vključeno osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Unije, ki so vključene v dejavnosti Organa. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti izvajanja pooblastil Organa.

Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.

3. Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Drugi člani so imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 in Uredbo (EU) št. 1095/2010.

4. Mandat članov odbora za pritožbe je pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval upravni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.

6. Odločitve odbora za pritožbe se sprejemajo na podlagi večine vsaj štirih od šestih članov. Če odločitev, zoper katero je bila vložena pritožba, spada v področje uporabe te uredbe, večina, potrebna za sprejem odločitve, vključuje vsaj enega od dveh članov odbora za pritožbe, ki ju je imenoval Organ.

7. Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe.

8. ESA zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe prek Skupnega odbora.

Člen 59

Neodvisnost in nepristranskost

1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti.

2. Člani odbora za pritožbe ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

3. Če zaradi enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali katerega koli drugega razloga član odbora za pritožbe meni, da kateri od ostalih članov odbora ne bi smel sodelovati v pritožbenem postopku, o tem ustrezno obvesti odbor za pritožbe.

4. Zoper sodelovanje člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali suma, da član deluje pristransko.

Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu članov, nedopusten pa je tudi, če je stranka v pritožbenem postopku opravila neko procesno dejanje, ki ni bilo ugovor zoper člana odbora za pritožbe, čeprav je vedela, da obstaja razlog za tak ugovor.

5. Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana.

Pri takem odločanju zadevnega člana v odboru za pritožbe zamenja njegov namestnik. Če je tudi namestnik v enakem položaju, predsednik imenuje zamenjavo izmed preostalih namestnikov, ki so na voljo.

6. Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu.

Zato podajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, v katerih je navedeno, da ne obstajajo nobeni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma nobeni neposredni ali posredni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost.

Te izjave se vsako leto objavijo v pisni obliki.

POGLAVJE V

PRAVNA SREDSTVA

Člen 60

Pritožbe

1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18 in 19 ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2. Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v dveh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v dveh mesecih po tem, ko je bila vložena.

3. Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

4. Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe povabi stranke na pritožbene postopke, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k svojim lastnim uradnim obvestilom ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustnih izjav.

5. Odbor za pritožbe lahko potrdi odločitev pristojnega telesa Organa ali pa primer preda pristojnemu telesu Organa. To telo zavezuje odločitev odbora za pritožbe in to telo sprejme spremenjeno odločitev o zadevnem primeru.

6. Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

7. Organ utemelji in objavi odločitve, ki jih sprejme odbor za pritožbe.

Člen 61

Tožbe pred Sodiščem Evropske unije

1. V skladu s členom 263 PDEU se lahko vloži tožba pred Sodiščem Evropske unije zoper odločitve, ki jih je sprejel odbor za pritožbe ali Organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe.

2. Države članice, institucije Unije in tudi vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 PDEU zoper odločitve Organa sprožijo postopek pri Sodišču Evropske unije.

3. Kadar je Organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

4. Od Organa se zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 62

Proračun Organa

1. Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (40) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:

(a)

obvezni prispevki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad finančnimi institucijami; ki se zagotovijo v skladu s enačbo, ki temelji na ponderiranju glasov iz člena 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi. Za namene tega člena se člen 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi uporablja tudi po roku, določenem v Protokolu, in sicer po 31. oktobru 2014;

(b)	subvencija Unije iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji);

(c)	kakršne koli pristojbine, plačane Organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije.

2. Odhodki Organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture, strokovnega usposabljanja in operativne stroške.

3. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

4. Za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Organa, ki se vključijo v njegov proračun.

Člen 63

Priprava proračuna

1. Izvršni direktor vsako leto do 15. februarja pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov za naslednje proračunsko leto ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov na podlagi tega predhodnega predloga, ki ga pripravi izvršni direktor in odobri upravni odbor, vsako leto pripravi oceno prihodkov in odhodkov Organa za naslednje proračunsko leto. Odbor nadzornikov to oceno skupaj z osnutkom kadrovskega načrta Komisiji posreduje do 31. marca. Pred sprejetjem ocene osnutek, ki ga pripravi izvršni direktor, potrdi upravni odbor.

2. Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu (oba skupaj v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

3. Komisija na podlagi teh ocen v predlog proračuna Evropske unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun Evropske unije v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

4. Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Organu.

5. Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Veljati začne po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun ustrezno prilagodi.

6. Upravni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij. Upravni odbor o svojih namenih obvesti Komisijo. Če namerava katera od vej proračunskega organa izdati mnenje, o svoji nameri v dveh tednih po prejemu informacij o projektu obvesti Organ. Če ni odgovora, lahko Organ nadaljuje načrtovano dejavnost.

7. V prvem letu delovanja Organa, ki se konča 31. decembra 2011, financiranje Organa s strani Unije ureja sporazum proračunskega organa, kakor je določeno v točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

Člen 64

Izvajanje in nadzor proračuna

1. Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun Organa.

2. Računovodja Organa do 1. marca po vsakem zaključenem proračunskem letu računovodji Komisije in Računskemu sodišču posreduje začasne zaključne račune skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu in Svetu.

Računovodja Komisije nato konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Finančne uredbe.

3. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnih zaključnih računih Organa v skladu s členom 129 Finančne uredbe izvršni direktor na lastno odgovornost pripravi zaključne račune Organa in jih predloži upravnemu odboru za pridobitev njegovega mnenja.

4. Upravni odbor predloži mnenje o zaključnih računih Organa.

5. Izvršni direktor te zaključne račune skupaj z mnenjem upravnega odbora do 1. julija po zaključenem proračunskem letu posreduje članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

6. Zaključni računi se objavijo.

7. Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

8. Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 146(3) Finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

9. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico za izvrševanje proračuna, vključno s prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije in pristojnih organov za proračunsko leto N.

Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila, razen v primeru, če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije, ne smejo odstopati od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (41).

Člen 66

Ukrepi proti goljufijam

1. Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez kakršnih koli omejitev za Organ uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.

2. Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o notranjih preiskavah, ki jih opravlja OLAF, in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v Organu.

3. Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača Organ, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 67

Privilegiji in imunitete

Za Organ in njegovo osebje se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

Člen 68

Osebje

1. Za osebje Organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem in predsednikom, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.

3. Organ v odnosu do svojega osebja izvaja pooblastila, ki jih za organ za imenovanja dodeljujejo Kadrovski predpisi, za organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, pa pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

4. Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v Organ.

Člen 69

Odgovornost Organa

1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropske unije.

2. Osebna finančna in disciplinska odgovornost osebja Organa do Organa je urejena z ustreznimi določbami, ki veljajo za osebje Organa.

Člen 70

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti

1. Za člane odbora nadzornikov in upravnega odbora, izvršnega direktorja in zaposlene v Organu, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.

Zanje se uporablja člen 16 Kadrovskih predpisov.

V skladu s Kadrovskimi predpisi osebje po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Države članice, institucije ali organi Unije ali kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane osebja Organa pri izvrševanju njihovih nalog.

2. Brez poseganja v primere, ki jih zajema kazensko pravo, se ne smejo nobene zaupne informacije, ki jih med opravljanjem svojih dolžnosti prejmejo osebe iz odstavka 1, razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali zbirni obliki, pri čemer ni mogoče določiti posameznih finančnih institucij.

Poleg tega obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in nacionalnim nadzornim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.

3. Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4. Organ uporablja Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (42).

Člen 71

Varstvo podatkov

Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Direktive 95/46/ES ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.

Člen 72

Dostop do dokumentov

1. Za dokumente, ki jih hrani Organ, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2. Upravni odbor do 31. maja 2011 sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3. Odločitve, ki jih Organ sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali postopka pred Sodiščem Evropske unije, po potrebi po pritožbi pri odboru za pritožbe, v skladu s pogoji iz členov 228 in 263 PDEU.

Člen 73

Ureditev glede jezika

1. Za Organ se uporablja Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (43).

2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v Organu določi upravni odbor.

3. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Organa, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 74

Sporazum o sedežu

Potrebne ureditve glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja upravnega odbora.

Ta država članica zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev uspešnega delovanja Organa, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 75

Sodelovanje tretjih držav

1. V Organu lahko sodelujejo tudi tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume, s katerimi so sprejele in uporabljajo pravo Unije s področja pristojnosti Organa, kakor je navedeno v členu 1(2).

2. Organ lahko sodeluje s tretjimi državami iz odstavka 1, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katera je pristojen Organ, kakor je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, kakor je določeno v mednarodnih sporazumih, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 216 PDEU.

3. V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavkov 1 in 2 se določijo ureditve, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve držav iz odstavka 1 v delo Organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje v odboru nadzornikov v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če za to obstaja neposreden interes.

POGLAVJE VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 76

Pripravljalni ukrepi

1. CEBS v času od začetka veljavnosti te uredbe in do ustanovitve Organa tesno sodeluje s Komisijo pri pripravi na zamenjavo CEBS z Organom.

2. Po ustanovitvi Organa je Komisija odgovorna za upravno ureditev in začetno upravno delovanje Organa, dokler ta ne imenuje izvršnega direktorja.

Zato lahko Komisija do takrat, ko izvršni direktor prevzame svoje dolžnosti na podlagi imenovanja v odboru nadzornikov v skladu s členom 51, začasno določi uradnika za izpolnjevanje funkcij izvršnih direktorjev. To obdobje je omejeno na čas, ki je potreben za imenovanje izvršnega direktorja Organa.

Začasni izvršni direktor lahko odobri vsa plačila, ki se krijejo s sredstvi iz proračuna Organa, ko jih potrdi tudi upravni odbor, ter lahko sklepa pogodbe, vključno s kadrovskimi pogodbami po sprejetju kadrovskega načrta Organa.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v pristojnosti odbora nadzornikov in upravnega odbora.

4. Organ je pravni naslednik CEBS. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEBS samodejno prenesejo na Organ. CEBS pripravi izjavo, v kateri prikaže stanje v zvezi s svojimi zaključnimi sredstvi in obveznostmi na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEBS in Komisija.

Člen 77

Prehodne določbe o osebju

1. Z odstopanjem od člena 68 vse pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o napotitvi, ki jih sklene CEBS ali njegov sekretariat ter so veljavne 1. januarja 2011, veljajo še naprej do dne, ko se iztečejo. Ne smejo se podaljšati.

2. Vsem članom osebja, zaposlenim na podlagi pogodb iz odstavka 1, se zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev za različne razrede, kot so predvideni v kadrovskem načrtu Organa.

Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje, ki je v pogodbenem razmerju s CEBS ali njegovim sekretariatom, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili. Pri notranjem izbirnem postopku se v celoti upoštevajo spretnosti in izkušnje, ki jih je posameznik pokazal pri svojem delu pred zaposlitvijo.

3. Uspešnim kandidatom se glede na vrsto in stopnjo nalog, ki se bodo opravljale, ponudi pogodba za začasne uslužbence za obdobje, ki bo vsaj enako preostalemu obdobju iz prejšnje pogodbe.

4. Za člane osebja s prejšnjimi pogodbami, ki se odločijo, da ne bodo zaprosili za pogodbe za začasne uslužbence, ali ki jim niso ponujene pogodbe za začasne uslužbence v skladu z odstavkom 2, se še naprej uporabljajo ustrezna nacionalna zakonodaja v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in drugi ustrezni instrumenti.

Člen 78

Nacionalne določbe

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Člen 79

Spremembe

Sklep št. 716/2009/ES se spremeni tako, da se CEBS odstrani s seznama upravičencev iz oddelka B Priloge k navedenemu sklepu.

Člen 80

Razveljavitev

Sklep Komisije 2009/78/ES o ustanovitvi CEBS se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2011.

Člen 81

Pregled

1. Komisija do 2. januarja 2014 in vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:

(a)

konvergenca, ki so jo dosegli pristojni organi pri nadzornih praksah;

(i)	konvergenca funkcionalne neodvisnosti pristojnih organov in standardov na ravni upravljanja podjetij;

(ii)	nepristranskost, objektivnost in avtonomnost Organa;

(b)	delovanje kolegijev nadzornikov;

(c)	napredek, dosežen pri konvergenci na področju preprečevanja, upravljanja in saniranja kriz, vključno z mehanizmi financiranja Unije;

(d)	vloga Organa v zvezi s sistemskim tveganjem;

(e)	uporaba zaščitne klavzule, določene v členu 38;

(f)	izvajanje zavezujoče posredniške vloge, določene v členu 19.

2. Poročilo iz odstavka 1 ocenjuje tudi, ali:

(a)	je ustrezno nadaljevati ločen nadzor nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami ter trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi;

(b)	je ustrezno opravljati nadzor nad bonitetnim nadzorom in poslovanjem ločeno ali pa je bolje, če to počne isti nadzornik;

(c)	je ustrezno poenostaviti in okrepiti strukturo ESFS, da bi povečali skladnost med makro in mikro ravnmi ter med ESA;

(d)	je razvoj ESFS skladen z globalnim razvojem;

(e)	je znotraj ESFS dovolj različnosti in odličnosti;

(f)	sta odgovornost in preglednost v zvezi z zahtevami za objavo primerni;

(g)	sredstva Organa zadostujejo za izvajanje njegovih nalog;

(h)	je primerno ohraniti sedež Organa in ali je primerno preseliti vse ESA na en sam sedež, da bi okrepili njihovo medsebojno usklajenost.

3. Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju stanja na trgu pripravi letno poročilo o tem, ali je primerno Organu naložiti dodatne odgovornosti za nadzor na tem področju.

4. Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 82

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2011, razen člena 76 ter člena 77(1) in (2), ki se uporabljata od datuma njenega začetka veljavnosti.

Organ se ustanovi 1. januarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 24. novembra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL

(1) UL C 13, 20.1.2010, str. 1.

(2) Mnenje z dne 22. januarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. septembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. novembra 2010.

(4) UL C 40, 7.2.2001, str. 453.

(5) UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394.

(6) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 392.

(7) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 26.

(8) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 48.

(9) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 214.

(10) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 292.

(11) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(12) UL L 25, 29.1.2009, str. 23.

(13) UL L 25, 29.1.2009, str. 28.

(14) UL L 25, 29.1.2009, str. 18.

(15) Poročila Sodišča Evropske unije 2006, stran I-03771, odstavek 44.

(16) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(17) UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

(18) UL L 135, 31.5.1994, str. 5.

(19) UL L 35, 11.2.2003, str. 1.

(20) UL L 330, 5.12.1998, str. 1.

(21) UL L 345, 8.12.2006, str. 1.

(22) UL L 267, 10.10.2009, str. 7.

(23) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(24) UL L 271, 9.10.2002, str. 16.

(25) UL L 319, 5.12.2007, str. 1.

(26) UL L 84, 26.3.1997, str. 22.

(27) Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L 247, 21.9.2007, str. 1).

(28) UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

(29) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(30) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(31) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(32) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(33) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(34) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(35) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(36) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(37) UL L 253, 25.9.2009, str. 8.

(38) Glej stran 48 tega Uradnega lista.

(39) Glej stran 84 tega Uradnega lista.

(40) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(41) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(42) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

(43) UL 17, 6.10.1958, str. 385.

15.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 331/48

UREDBA (EU) št. 1094/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. novembra 2010

o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. junija 2009 potrdil, da bi bilo treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornikov, ki ga sestavljajo trije novi Evropski nadzorni organi. Sistem bi moral biti usmerjen k izboljšanju kakovosti in doslednosti nacionalnega nadzora, krepitvi nadzora čezmejnih skupin ter pripravi enotnih evropskih pravil, ki se uporabljajo za vse finančne institucije na notranjem trgu. Evropski svet je poudaril, da bi morali imeti Evropski nadzorni organi tudi pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, in Komisijo pozval, naj pripravi konkretne predloge, kako bi lahko evropski sistem finančnih nadzornikov imel pomembno vlogo v kriznih razmerah, hkrati pa je poudaril, da odločitve, ki bi jih sprejeli evropski nadzorni organi, ne bi smele vplivati na fiskalne obveznosti držav članic.

(6)

(7)

(8)

ESFS bi morala biti povezana mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Unije, pri čemer bi vsakodnevni nadzor ostal na nacionalni ravni. Doseči bi bilo treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za finančne institucije in trge po vsej Uniji. Poleg Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: Organ) bi bilo treba ustanoviti tudi Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in Skupni odbor evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor). Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) bi moral biti del ESFS za namene izvajanja nalog iz te uredbe in Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(9)

(10)

Organ bi moral delovati z namenom prispevati k izboljšanju delovanja notranjega trga, zlasti z zagotavljanjem visoke, učinkovite in skladne stopnje regulacije in nadzora ob upoštevanju različnih interesov vseh držav članic in različne narave finančnih institucij. Organ bi moral varovati javne vrednote, kot so stabilnost finančnega sistema, preglednost trgov in finančnih produktov ter zaščita imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev. Organ bi moral prav tako preprečiti regulativno arbitražo, zagotoviti enake konkurenčne pogoje ter okrepiti mednarodno usklajevanje nadzora v korist gospodarstva na splošno, vključno s finančnimi institucijami ter drugimi zainteresiranimi stranmi, potrošniki in zaposlenimi. Njegove naloge bi morale vključevati tudi spodbujanje konvergence nadzora in svetovanje institucijam Unije na področjih zavarovanja, pozavarovanja ter ureditev in nadzor poklicnega pokojninskega zavarovanja in s tem povezanih vprašanj upravljanja podjetij, revizij in finančnega poročanja. Organu bi bilo treba podeliti tudi določene pristojnosti za obstoječe in nove finančne dejavnosti.

(11)

Prav tako bi moral Organ imeti možnost začasno prepovedati ali omejiti nekatere finančne dejavnosti, ki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji oziroma njegovega dela, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti, navedeni v tej uredbi. Če se zahteva takšna začasna prepoved v izrednih razmerah, bi moral Organ to storiti v skladu s to uredbo in pod njenimi pogoji. V primerih, ko ima začasna prepoved ali omejitev nekaterih finančnih dejavnosti medsektorski učinek, bi morala sektorska zakonodaja določati, naj se Organ po potrebi o svojih ukrepih prek Skupnega odbora posvetuje ter jih usklajuje z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

(12)	Organ bi moral ustrezno upoštevati učinek svojih dejavnosti na konkurenčnost in inovativnost v okviru notranjega trga, globalno konkurenčnost Unije, finančno vključenost in novo strategijo Unije za delovna mesta in rast.

(13)	Za uresničevanje svojih ciljev bi moral Organ biti pravna oseba ter biti upravno in finančno neodvisen.

(14)

(15)

(16)

Sodišče Evropske unije je v sodbi dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04 (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije) razsodilo: „iz ničesar v besedilu člena 95 ES [zdaj člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)] se ne da sklepati, da bi morali biti ukrepi, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti na podlagi te določbe, naslovljeni samo na državo članico. Lahko se namreč izkaže, da je, po presoji tega zakonodajalca, nujno ustanoviti organ Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja v položajih, v katerih se kot primerno kaže sprejetje neobvezujočih spremljevalnih in okvirnih ukrepov zaradi olajševanja enotnega izvajanja in uporabe predpisov, ki temeljijo na tej določbi“ (15). Cilj in naloge Organa – pomagati pristojnim nacionalnim nadzornim organom pri dosledni razlagi in uporabi pravil Unije ter prispevati k finančni stabilnosti, potrebni za finančno integracijo – so tesno povezani s cilji pravnega reda Unije v zvezi z notranjim trgom za finančne storitve. Zato bi bilo treba Organ ustanoviti na podlagi člena 114 PDEU.

(17)

Naslednji zakonodajni akti določajo naloge pristojnih organov držav članic, vključno z njihovim medsebojnim sodelovanjem in sodelovanjem s Komisijo: Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (16) razen naslova IV, Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (17), Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (18), Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (19), Direktiva Sveta 64/225 EGS z dne 25. februarja 1964 o odpravi omejitev svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev na področjih pozavarovanja in retrocesije (20), Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (21), Direktiva Sveta 73/240/EGS z dne 24. julija 1973 o odpravi omejitve svobode ustanavljanja na področju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja (22), Direktiva Sveta 76/580/EGS z dne 29. junija 1976 o spremembi Direktive 73/239/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (23), Direktiva Sveta 78/473/EGS z dne 30. maja 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o sozavarovanju na ravni Skupnosti (24), Direktiva Sveta 84/641/EGS z dne 10. decembra 1984 o spremembi Prve direktive 73/239/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja pomoči (25), Direktiva Sveta 87/344/EGS z dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka (26), Direktiva Sveta 88/357/EGS z dne 22. junija 1988 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, ki opredeljuje določbe za učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev (27), Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju) (28), Direktiva Sveta 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta 98/78/ES z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini (29), Direktiva Sveta 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (30), Direktiva Sveta 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (31) in Direktiva Sveta 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2005/68/ES z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju (32). Vendar pa v zvezi z institucijami za dodeljevanje poklicnih pokojnin ukrepi organa ne bi smeli posegati v nacionalno delovno pravo in pravo na področju sociale.

(18)

Obstoječa zakonodaja Unije, ki ureja področje, zajeto v tej uredbi, vključuje tudi ustrezne dele Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (33) in Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo (34).

(19)	Zaželeno je, da Organ prispeva k oceni ali obstaja potreba po evropskem omrežju nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja, ki bi bila ustrezno financirana in zadovoljivo usklajena.

(20)

V skladu z izjavo (št. 39) o členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki je priložena Sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, je za pripravo regulativnih tehničnih standardov potrebna pomoč strokovnjakov v takšni obliki, ki je specifična za področje finančnih storitev. Organu je treba omogočiti, da takšno strokovno pomoč zagotovi tudi glede standardov ali delov standardov, ki ne temeljijo na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Organ pripravil.

(21)

Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih regulativnih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnih pravil, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev po vsej Uniji. Ker je Organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Unije, zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključuje odločitev politik.

(22)

(23)

(24)	Komisiji bi bilo treba tudi dodeliti pristojnosti za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU.

(25)

(26)

(27)

(28)

(29)

(30)

(31)

(32)	Kriza je pokazala, da sedanji sistem sodelovanja med nacionalnimi organi, katerih pristojnosti so omejene na posamezne države članice, ni zadosten pri finančnih institucijah, ki delujejo čezmejno.

(33)	Skupine strokovnjakov, ki so jih vzpostavile države članice, da bi preučile razloge za krizo in predlagale izboljšave regulacije in nadzora finančnega sektorja, so potrdile, da sedanja ureditev ni dobra podlaga za prihodnjo regulacijo čezmejnih finančnih institucij v Uniji in nadzor nad njimi.

(34)

(35)

Kolegiji nadzornikov imajo pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in doslednem nadzoru nad finančnimi institucijami, ki delujejo čezmejno. Organ bi moral spodbujati in nadzorovati učinkovito, uspešno in dosledno delovanje kolegijev nadzornikov in v zvezi s tem imeti vodilno vlogo pri zagotavljanju doslednega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije po vsej Uniji. Zato bi moral imeti Organ polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov, da se racionalizira delovanje kolegijev nadzornikov in proces izmenjave informacij znotraj njih ter okrepi približevanje in usklajenost kolegijev pri uporabi prava Unije. Kakor je navedeno tudi v de Larosièrovem poročilu, bi se bilo treba „izogniti ovirani konkurenci in regulativni arbitraži zaradi različnih nadzornih praks, saj lahko ogrozita finančno stabilnost – med drugim s spodbuditvijo prenosa finančnih dejavnosti v države, kjer je nadzor bolj ohlapen. Nadzorni sistem bi moral biti razumljen kot pravičen in uravnotežen“.

(36)

Konvergenca na področju preprečevanja, upravljanja in sanacije kriz, vključno z mehanizmi financiranja, je potrebna za zagotovitev, da bi lahko javni organi sanirali finančne institucije v težavah in hkrati čim bolj zmanjšali vpliv težav na finančni sistem, odvisnost od davkoplačevalskih sredstev za sanacijo zavarovalnic ali pozavarovalnic in uporabo sredstev javnega sektorja, omejili škodo za gospodarstvo in uskladili uporabo nacionalnih ukrepov za sanacijo. S tem v zvezi bi morala Komisija imeti možnost zaprositi Organ, naj pomaga pri oceni iz člena 242 Direktive 2009/138/ES, zlasti kar zadeva sodelovanje nadzornih organov v okviru kolegijev nadzornikov in dobro delovanje kolegijev nadzornikov, nadzorne prakse v zvezi z določanjem kapitalskih dodatkov, ocenjevanje prednosti okrepitve skupinskega nadzora in upravljanje kapitala v skupini zavarovalnic ali pozavarovalnic, vključno z morebitnimi ukrepi za okrepitev dobrega čezmejnega upravljanja zavarovalniških skupin, predvsem v zvezi z upravljanjem tveganj in sredstev, poleg tega poročati o kakršnih koli spremembah in napredku glede svežnja usklajenih nacionalnih ureditev za upravljanje kriz, pa tudi o tem, ali je potreben sistem usklajenih in verodostojnih mehanizmov financiranja z ustreznimi finančnimi instrumenti.

(37)

V trenutnem pregledu Direktive 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (35) in Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (36) je opazna namera Komisije, da še posebno pozornost nameni potrebi po zagotavljanju nadaljnjega usklajevanja po vsej Uniji. V zavarovalniškem sektorju je opazna tudi namera Komisije, da preuči možnost uvedbe pravil Unije za zaščito zavarovancev v primeru zavarovalnice, ki je v težavah. ESA bi morali imeti pomembno vlogo na teh področjih, nanje pa bi bilo treba prenesti ustrezna pooblastila v zvezi z evropskim omrežjem nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja.

(38)

Organ bi moral na vse ustrezne načine omogočiti in nadzorovati sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej bi ga bilo treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da bi lahko po potrebi podal mnenje. Objavo takih sporazumov bi bilo treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani. Poleg tega bi moral tudi zbirati in razširjati primere dobrih praks na področju prenosa nalog in sporazumov o prenosu.

(39)	Organ bi moral dejavno spodbujati konvergenco nadzora po vsej Uniji s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora.

(40)

(41)

(42)

(43)

(44)

Organ bi moral v okviru svoje pristojnosti delovati kot neodvisno svetovalno telo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Brez poseganja v pristojnosti zadevnih pristojnih organov bi moral imeti Organ možnost, da predloži svoje mnenje glede ocene varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pripojitvah na podlagi Direktive 92/49/EGS in Direktiv 2002/83/ES in 2005/68/ES, kakor so bile spremenjena z Direktivo 2007/44/ES (37), v tistih primerih, v katerih se v skladu s to direktivo zahteva posvetovanje med pristojnimi organi iz dveh ali več držav članic.

(45)

Organ bi moral imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za finančne institucije, bi morali te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in institucijam in bi morali upoštevati že obstoječe statistične podatke. Vendar bi moral imeti Organ pristojnost, da v skrajni sili naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah neposredno na finančno institucijo, če nacionalni pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti bi bilo treba obveznost organov držav članic, da Organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev. V tem okviru je delo v zvezi s skupnimi oblikami poročanja bistvenega pomena. Ukrepi za zbiranje informacij ne bi smeli posegati v pravni okvir na področju statističnih podatkov Evropskega statističnega sistema in Evropskega sistema centralnih bank. Zato ta uredba ne bi smela posegati niti v Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (38) niti v Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (39).

(46)

(47)

Organ bi se moral z zainteresiranimi stranmi posvetovati o regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Pred sprejetjem osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov, smernic in priporočil bi moral Organ izvesti oceno učinka. Zaradi učinkovitosti bi bilo treba v ta namen uporabiti interesno skupino za zavarovanje in pozavarovanje in interesno skupino za poklicne pokojnine, v katerih bi bili vsakič sorazmerno zastopane ustrezne finančne institucije, ki delujejo v Uniji, ki zastopajo različne modele v gospodarstvu in različno velike finančne institucije in podjetja: mala in srednja podjetja (MSP), sindikati, akademiki, potrošniki, drugi zasebni uporabniki navedenih storitev in predstavniki ustreznih strokovnih združenj. Interesni skupini bi morali delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih ustanovi Komisija ali so določene z zakonodajo Unije.

(48)	Člani interesnih skupin, ki zastopajo neprofitne organizacije ali akademike, bi morali prejeti ustrezno nadomestilo, da bi osebam, ki nimajo dovolj finančnih sredstev in tudi niso predstavniki industrije, omogočili polno udeležbo v razpravah o finančni ureditvi.

(49)	Organ bi se moral posvetovati z interesnima skupinama, ki bi lahko Organu izdajali mnenja in nasvete o vprašanjih v zvezi z izbirno uporabo za institucije, za katere velja Direktiva 2002/83/ES ali Direktiva 2003/41/ES.

(50)

(51)	Organ bi morala pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Unije o ustreznem postopanju in preglednosti. V celoti bi bilo treba upoštevati pravico naslovnikov odločitev Organa, da podajo izjavo. Akti Organa bi morali biti sestavni del prava Unije.

(52)

Odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo vodje ustreznih pristojnih organov iz vsake države članice in mu predseduje predsednik Organa, bi moralo biti glavno telo odločanja Organa. Predstavniki Komisije, ESRB, Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) bi morali sodelovati kot opazovalci. Člani odbora nadzornikov bi morali delovati neodvisno in samo v interesu Unije.

(53)

(54)

(55)

(56)	Za upravljanje Organa bi bilo treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki bi moral imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer ne bi imel glasovalne pravice.

(57)

Za zagotovitev medsektorske usklajenosti dejavnosti ESA bi se morali ti tesno usklajevati prek Skupnega odbora in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor bi moral usklajevati dejavnosti vseh ESA v zvezi s finančnimi konglomerati in drugimi medsektorskimi vprašanji. Po potrebi bi moral zadevni Evropski nadzorni organ vzporedno sprejemati tudi akte, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge). Skupnemu odboru bi morali izmenično predsedovati predsedniki vseh ESA po načelu 12-mesečne rotacije. Predsednik Skupnega odbora bi moral biti podpredsednik ESRB. Skupni odbor bi moral imeti osebje, ki ga zagotovi ESA, da se omogoči izmenjava neuradnih informacij ter razvoj skupne kulture na področju nadzora v vseh ESA.

(58)

(59)

Organu bi bilo treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojen proračun, pri čemer bi prihodki izhajali večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. Financiranje Unije je pogojeno s sporazumom iz točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (40). Uporabljati bi se moral proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov bi moralo opravljati Računsko sodišče. Za ves proračun se uporablja postopek razrešnice.

(60)

Za Organ bi bilo treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (41). Organ bi moral pristopiti tudi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (42).

(61)	Za zagotovitev odprtih in preglednih pogojev zaposlovanja ter enakega obravnavanja osebja bi bilo treba za osebje Organa uporabljati Kadrovske predpise za uradnike in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (43).

(62)	Bistveno je, da se zaščitijo poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije. Za zaupnost informacij, ki se dajejo na razpolago Organu in se izmenjujejo znotraj mreže, bi se morala uporabljati stroga in učinkovita pravila o zaupnosti.

(63)

Za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe se v celoti uporabljata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (44) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (45).

(64)	Za zagotovitev preglednega delovanja Organa bi bilo zanj treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (46).

(65)	Tretjim državam bi bilo treba omogočiti sodelovanje pri delu Organa v skladu z ustreznimi sporazumi, ki se sklenejo z Unijo.

(66)

Ker ciljev te uredbe, in sicer izboljšanja delovanja notranjega trga z zagotovitvijo visoke, učinkovite in usklajene stopnje ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora nad njim, zaščite imetnikov zavarovalnih polic, članov sistema pokojninskega zavarovanja in drugih upravičencev, zaščite integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, ohranjanja stabilnosti finančnega sistema in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(67)

Organ bi moral prevzeti vse sedanje naloge in pooblastila Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, zato bi bilo treba Sklep Komisije 2009/79/ES z dnem ustanovitve Organa razveljaviti, Sklep št. 716/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o vzpostavitvi programa Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije (47) pa ustrezno spremeniti. Ker ima Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine že vpeljane strukture in področje delovanja, je treba zagotoviti tesno sodelovanje med Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine in Komisijo pri določitvi ustreznih prehodnih ureditev, s čimer bi se zagotovilo, da bo obdobje, med katerim bo Komisija odgovorna za upravno ureditev in začetno upravno delovanje Organa, čim krajše.

(68)

Primerno je določiti časovni rok za uporabo te uredbe in s tem zagotoviti, da bo Organ ustrezno pripravljen na začetek dejavnosti in da se bo lahko nemoteno izvedel prenos nalog Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine. Organ bi bilo treba ustrezno financirati. Vsaj na začetku bi moral prejemati 40 % sredstev iz Unije in 60 % iz prispevkov držav članic v skladu s ponderiranjem glasov iz člena 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

(69)	Da bi lahko bil Organ ustanovljen 1. januarja 2011, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

USTANOVITEV IN PRAVNI STATUS

Člen 1

Ustanovitev in obseg delovanja

1. Ta uredba ustanavlja Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: Organ).

2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2009/138/ES z izjemo naslova IV navedene direktive, Direktive 2002/92/ES, Direktive 2003/41/ES, Direktive 2002/87/ES, direktiv 64/225/EGS, 73/239/EGS, 73/240/EGS, 76/580/EGS, 78/473/EGS, 84/641/EGS, 87/344/EGS, 88/357/EGS, 92/49/EGS, 98/78/ES, 2002/83/ES in 2005/68/ES in, kadar se ti akti uporabljajo za zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in zavarovalne posrednike, v okviru ustreznih delov Direktive 2005/60/ES in Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na organ prenaša naloge.

3. Organ deluje tudi na področju dejavnosti zavarovalnic, pozavarovalnic, finančnih konglomeratov, institucij za zagotavljanje poklicnih pokojnin in zavarovalnih posrednikov, v zvezi z vprašanji, ki jih ne zajemajo neposredno akti iz odstavka 2, pa tudi na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje Organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.

4. V zvezi z institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje ukrepi Organa ne posegajo v nacionalno socialno in delovno pravo.

5. Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da, zlasti na podlagi člena 258 PDEU, zagotavlja skladnost s pravom Unije.

6. Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ prispeva k:

(a)	izboljšanju delovanja notranjega trga, kar vključuje zlasti smotrno, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora;

(b)	zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov;

(c)	krepitvi mednarodnega usklajevanja pri nadzoru;

(d)	preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev;

(e)	zagotavljanju, da so tveganja glede dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in poklicnih pokojnin ustrezno urejena in nadzorovana; ter

(f)	okrepitvi varstva potrošnikov.

V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora, pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo, ter opravlja ekonomske analize trgov, da spodbudi uresničevanje ciljev Organa.

Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja morebitnim sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo finančne institucije, katerih propad lahko negativno vpliva na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

Pri opravljanju svojih nalog Organ deluje neodvisno in objektivno ter izključno v interesu Unije.

Člen 2

Evropski sistem finančnega nadzora

1. Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančno stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto, ter da se uporabnikom finančnih storitev omogoči zadostno varstvo.

2. ESFS sestavljajo:

(a)	Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) za namene nalog, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1092/2010 in v tej uredbi;

(b)

Organ;

(c)	Evropski nadzorni organ (Evropski organ za bančništvo), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (48);

(d)	Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (49);

(e)	Skupni odbor Evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) za namene izvajanja nalog iz členov 54 do 57 te uredbe, Uredbe (EU) št. 1093/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010;

(f)	pristojni ali nadzorni organi držav članic, kakor so določeni v aktih Unije iz člena 1(2) te uredbe, Uredbe (EU) št. 1093/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3. Organ prek Skupnega odbora redno in tesno sodeluje z ESRB, pa tudi z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in glede drugih medsektorskih vprašanj.

5. Tisti nadzorni organi, ki so udeleženi v ESFS, so zavezani nadzorovati finančne institucije, ki delujejo v Uniji, v skladu z akti iz člena 1(2).

Člen 3

Odgovornost Organov

Organi iz člena 2(2)(a) do (d) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 4

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„finančne institucije“ pomenijo podjetja, subjekte ter fizične in pravne osebe, za katere se uporablja kateri koli od zakonodajnih aktov iz člena 1(2). V primeru Direktive 2005/60/ES so „finančne institucije“ le zavarovalnice in zavarovalni posredniki, kakor so opredeljeni v navedeni direktivi;

„pristojni organi“ pomeni:

(i)	nadzorne organe, kakor so opredeljeni v Direktivi 2009/138/ES, in pristojne organe, kakor so opredeljeni v direktivah 2003/41/ES in 2002/92/ES;

(ii)	v primeru direktiv 2002/65/ES in 2005/60/ES organe, ki so pristojni zagotoviti, da finančne institucije, kakor so opredeljene v točki (i), izpolnjujejo zahteve iz teh direktiv.

Člen 5

Pravni status

1. Organ je organ Unije in je pravna oseba.

3. Organ zastopa njegov predsednik.

Člen 6

Sestava

Organ sestavljajo:

1.	odbor nadzornikov, ki izvaja naloge iz člena 43;

2.	upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 47;

3.	predsednik, ki izvaja naloge iz člena 48;

4.	izvršni direktor, ki izvaja naloge iz člena 53;

5.	odbor za pritožbe, ki izvaja naloge iz člena 60.

Člen 7

Sedež

Sedež Organa je v Frankfurtu na Majni.

POGLAVJE II

NALOGE IN POOBLASTILA ORGANA

Člen 8

Naloge in pooblastila Organa

1. Organ ima naslednje naloge:

(a)	prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije Unije ter z razvojem smernic, priporočil in osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2);

(b)

(c)	spodbuja in omogoča prenose nalog in pristojnosti med pristojnimi organi;

(d)	tesno sodeluje z ESRB, zlasti ESRB posreduje informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog ter z zagotavljanjem ustreznega upoštevanja opozoril in priporočil ESRB;

(e)	pripravlja in izvaja analize medsebojnih strokovnih pregledov pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi usklajenost rezultatov nadzora;

(f)	v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu;

(g)	opravlja ekonomske analize trgov za obveščenost pri opravljanju nalog Organa;

(h)	spodbuja varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev;

(i)

prispeva k skladnemu in doslednemu delovanju kolegijev nadzornikov, spremljanju, ocenjevanju in merjenju sistemskega tveganja, razvijanju ter usklajevanju načrtov reševanja in sanacije, zagotavljanju visoke raven zaščite imetnikov zavarovalnih polic in upravičencev po vsej Uniji in v skladu s členi 21 do 26;

(j)	izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali iz drugih zakonodajnih aktov;

(k)	na svojem spletnem mestu objavlja in redno posodablja informacije v zvezi s področjem svojega delovanja, zlasti, v okviru svojih pristojnosti, o registriranih finančnih institucijah, da se zagotovi, da so informacije lahko dostopne javnosti;

(l)	od Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS) po potrebi prevzame vse obstoječe in že začete naloge.

2. Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, zlasti pa za:

(a)	pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 10;

(b)	pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 15;

(c)	izdajanje smernic in priporočil, kakor je določeno v členu 16;

(d)	izdajanje priporočil v posebnih primerih iz člena 17(3);

(e)	sprejemanje individualnih odločitev, naslovljenih na pristojne organe v posebnih primerih iz členov 18(3) in 19(3);

(f)	v primerih, ko se neposredno uporablja pravo Unije, sprejemanje individualnih odločitev, naslovljenih na finančne institucije v posebnih primerih iz člena 17(6), iz člena 18(4) in iz člena 19(4);

(g)	izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 34;

(h)	zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kakor je določeno v členu 35;

(i)	razvijanje skupnih metodologij za ocenjevanje vpliva lastnosti produktov in njihovih postopkov razširjanja na finančno stanje institucij in varstvo potrošnikov;

(j)	zagotavljanje centralno dostopne zbirke podatkov o registriranih finančnih institucijah na področju svojih pristojnosti, če je tako določeno v aktih iz člena 1(2).

Člen 9

Naloge glede varstva potrošnikov in finančnih dejavnosti

1. Organ na trgu za potrošniške finančne proizvode in storitve prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti, enostavnosti in pravičnosti na vsem notranjem trgu, med drugim:

(a)	z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih;

(b)	s pregledovanjem in usklajevanjem pobud za finančno opismenjevanje in izobraževanje s strani pristojnih organov;

(c)	z razvojem standardov usposabljanja v panogi in

(d)	s prispevanjem k razvoju skupnih pravil o razkritju.

2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za približevanje regulativnih praks.

3. Organ lahko v primeru, da finančna dejavnost resno ogrozi cilje iz člena 1(5), izda tudi opozorila.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece. Če se odločitev po treh mesecih ne obnovi, samodejno preneha veljati.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi nekaterih vrst finančnih dejavnosti, in po potrebi o tem obvesti Komisijo, da se olajša sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

Člen 10

Regulativni tehnični standardi

Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje.

Kadar Organ predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ga Komisija takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku.

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

4. Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Člen 11

Izvajanje pooblastila

2. Takoj ko Komisija sprejeme regulativni tehnični standard, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov je prenešeno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 12 do 14.

Člen 12

Preklic pooblastila

1. Prenos pooblastila iz člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

Člen 13

Nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom

2. Če do izteka roka iz odstavka 1 regulativnemu tehničnemu standardu ne nasprotuje niti Evropski parlament niti Svet, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati z dnem, ki je v njem naveden. Regulativni tehnični standard se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

Člen 14

Nepotrditev ali sprememba osnutkov regulativnih tehničnih standardov

1. Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega tehničnega standarda ali ga spremeni v skladu s členom 10, o tem obvesti Organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.

Člen 15

Izvedbeni tehnični standardi

Kadar Organ predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ga Komisija takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.

4. Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Člen 16

Smernice in priporočila

3. Pristojni organi in finančne institucije si na vsak način prizadevajo za spoštovanje teh smernic in priporočil.

Če smernica ali priporočilo to zahteva, finančne institucije jasno in podrobno poročajo o tem, ali to smernico oz. priporočilo izpolnjujejo.

Člen 17

Kršitev prava Unije

1. Kadar pristojni organ ne uporablja aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, oblikovanimi v skladu s členi 10 do 15, ali pa jih je uporabljal tako, da je kršil pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedenih aktov, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali ustrezne interesne skupine ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo.

3. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.

Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

8. Organ v poročilu iz člena 43(5) navede, kateri pristojni organi in finančne institucije niso spoštovali uradnih mnenj ali odločitev iz odstavkov 4 in 6 tega člena.

Člen 18

Ukrepanje v izrednih razmerah

Če Svet ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Komisijo.

5. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Vsi ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji, ki so predmet odločitve v skladu z odstavkom 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

Člen 19

Reševanje sporov med pristojnimi organi v čezmejnih zadevah

6. Predsednik Organa v poročilu iz člena 50(2) navede naravo in vrsto nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.

Člen 20

Reševanje nesoglasij med pristojnimi organi na medsektorski ravni

Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 19 in člena 56 odpravi nesoglasja na medsektorski ravni, do katerih lahko pride med pristojnimi organi, kakor je opredeljeno v točki 2 člena 4 te uredbe in Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 21

Kolegij nadzornikov

1. Organ prispeva k spodbujanju in spremljanju učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov iz Direktive 2009/138/ES, ter krepitvi skladnosti uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi približali najboljše nadzorne prakse, osebje Organa lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno s pregledi na kraju samem, ki se izvedejo skupaj z dvema ali več pristojnimi organi.

Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.

Organ lahko:

(a)	v sodelovanju s pristojnimi organi zbira in deli vse pomembne informacije za olajšanje dela kolegija ter vzpostavi in upravlja centralni sistem in s tem pristojnim organom v kolegiju omogoči dostop do takšnih informacij;

(b)

sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti finančnih institucij, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, na neugodne razmere na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v stresnem testu;

(c)	spodbuja učinkovite in uspešne nadzorne dejavnosti, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene finančne institucije, kot je ugotovljeno na podlagi postopka nadzornega pregleda ali v stresnih situacijah;

(d)	v skladu z nalogami in pooblastili iz te uredbe nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi, ter

(e)	zahteva nadaljnja posvetovanja v kolegiju v vseh primerih, kadar meni, da bi odločitev povzročila nepravilno uporabo prava Unije ali da ne bi prispevala k cilju zbliževanja nadzornih praks. Od nadzornika skupine lahko tudi zahteva, da se skliče seja kolegija ali doda točka na dnevni red seje.

Člen 22

Splošne določbe

1. Organ ustrezno upošteva sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:

(a)	povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in

(b)	ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo.

Organ po potrebi upošteva spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja, kot sta ju oblikovala ESRB in Organ, ter se v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 odziva na opozorila in priporočila ESRB.

2. Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23(1) pripravi skupen pristop k ugotavljanju in merjenju sistemskega tveganja, po potrebi tudi s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki.

Ti kazalniki so odločilen element pri določanju ustreznih nadzornih ukrepov. Organ spremlja raven približevanja pri določanju teh ukrepov, da bi spodbujal skupni pristop.

3. Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za finančne institucije, da se upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo te institucije.

Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije, upošteva pri oblikovanju osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

4. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema in zadevnim pristojnim organom izdal ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.

5. Skupni odbor zagotovi splošno in medsektorsko usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom.

Člen 23

Ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja

Organ razvije tudi ustrezen sistem stresnih testov, s pomočjo katerega se identificirajo tiste finančne institucije, ki bi lahko pomenile sistemsko tveganje. Te institucije so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

2. Organ pri oblikovanju meril za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo zavarovalnice, pozavarovalnice in institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, v celoti upošteva ustrezne mednarodne pristope, tudi tiste, ki so jih razvili Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad, Mednarodno združenje zavarovalniških nadzornikov in Banka za mednarodne poravnave.

Člen 24

Stalna zmogljivost za odzivanje na sistemska tveganja

1. Organ zagotovi, da ima specializirano in stalno zmogljivost za učinkovito odzivanje na nastanek sistemskih tveganj iz členov 22 in 23, in zlasti v zvezi z institucijami, ki predstavljajo sistemsko tveganje.

2. Organ izpolnjuje naloge, ki so mu dodeljene s to uredbo in z zakonodajo iz člena 1(2), in prispeva k zagotavljanju doslednega in usklajenega sistema za obvladovanje in saniranje kriz v Uniji.

Člen 25

Postopki za reševanje in sanacijo

3. Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15

Člen 26

Oblikovanje evropskega omrežja nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja

Organ lahko prispeva k oceni potrebe po evropskem omrežju nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja, ki je ustrezno financirano in dovolj dobro usklajeno.

Člen 27

Preprečevanje, upravljanje in sanacija kriz

Komisija lahko zaprosi Organ, naj pomaga pri oceni iz člena 242 Direktive 2009/138/ES, zlasti kar zadeva sodelovanje nadzornih organov v okviru kolegijev nadzornikov in dobro delovanje kolegijev, nadzorne prakse v zvezi z določanjem kapitalskih dodatkov, ocenjevanje prednosti okrepitve skupinskega nadzora in upravljanje kapitala v skupini zavarovalnic ali pozavarovalnic, vključno z morebitnimi ukrepi za okrepitev dobrega čezmejnega upravljanja zavarovalniških skupin, zlasti v zvezi z oceno upravljanja tveganj in sredstev, pri čemer bi lahko poročal o kakršnih koli spremembah in napredku glede:

(a)	usklajenega okvira za zgodnje ukrepanje;

(b)	praks pri centraliziranem upravljanju tveganja skupine in delovanja notranjih modelov skupine, vključno s stresnimi testi;

(c)	transakcij znotraj skupine in koncentracij tveganja;

(d)	spreminjanja diverzifikacijskih in koncentracijskih učinkov skozi čas;

(e)	usklajenega okvira za prenosljivost sredstev, insolventnosti in postopka likvidacije, ki bo odpravil ovire za prenos sredstev v zadevnih nacionalnih gospodarskih in korporacijskih zakonodajah;

(f)	enakovredne stopnje zaščite imetnikov zavarovalnih polic in upravičencev iz podjetij iste skupine, zlasti v kriznih razmerah;

(g)	usklajenih sistemov jamstev za zavarovanja po vsej Uniji z ustreznim finančnim kritjem.

Organ lahko ob upoštevanju točke (f) poroča tudi o kakršnih koli spremembah in napredku glede usklajenih nacionalnih ureditev za upravljanje kriz, pa tudi o tem, ali je potreben sistem usklajenih in verodostojnih mehanizmov financiranja z ustreznimi finančnimi instrumenti.

Ob pregledu te uredbe, kot je določeno v členu 81, se zlasti preuči morebitna okrepitev vloge organa v okviru preprečevanja, upravljanja in reševanja kriz.

Člen 28

Prenos nalog in odgovornosti

4. Pristojni organi obvestijo Organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko pristojni organi obvestijo Organ.

Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.

Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo pristojni organi, in s tem zagotovi, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.

Člen 29

Skupna kultura na področju nadzora

(a)	izdaja mnenja za pristojne organe;

(b)	spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;

(c)	prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s standardi poročanja, in mednarodnih računovodskih standardov v skladu s členom 1(3);

(d)	ocenjuje uporabo ustreznih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija, ter smernic in priporočil, ki jih izda Organ, ter po potrebi predlaga spremembe; in

(e)	vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.

2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Člen 30

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

2. Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

(a)	ustreznosti ureditve sredstev in upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov iz členov 10 do 15 ter aktov iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu;

(b)	stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;

(c)	najboljših praks, ki so jih razvili v nekaterih pristojnih organih in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom;

(d)	učinkovitosti in stopnje približevanja konvergence, dosežene v povezavi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z upravnimi ukrepi in sankcijami, naloženimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale.

Člen 31

Naloga usklajevanja

Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:

(a)	olajšanjem izmenjave informacij med pristojnimi organi;

(b)	opredelitvijo obsega in, kadar je to mogoče in ustrezno, preverjanjem zanesljivosti informacij, ki bi jih bilo treba dati na voljo vsem zadevnim pristojnim organom;

(c)	izvajanjem nezavezujočega posredovanja na zahtevo pristojnih organov ali na lastno pobudo, brez poseganja v člen 19;

(d)	takojšnjim obveščanjem ESRB o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah;

(e)	sprejetjem vseh ustreznih ukrepov v primeru okoliščin, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za omogočanje usklajevanja ukrepov, ki jih sprejmejo zadevni pristojni organi;

(f)	osrednjim zbiranjem informacij, prejetih v skladu s členoma 21 in 35 od pristojnih organov med njihovim obveznim rednim poročanjem o institucijah, ki delujejo v več kot eni državi članici. Organ te informacije deli z drugimi zadevnimi pristojnimi organi.

Člen 32

Ocena razvoja na trgu

1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi gospodarsko analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja trga na te institucije.

(a)	skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucij;

(b)	skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen glede prilagodljivosti finančnih institucij;

(c)	skupne metodologije za ocenjevanje vpliva posebnih proizvodov ali postopkov razširjanja proizvodov na finančno stanje institucije ter informacije za imetnike zavarovalnih polic, člane sistema pokojninskega zavarovanja, upravičence in potrošnike.

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

4. Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) prek Skupnega odbora.

Člen 33

Mednarodni odnosi

2. Organ pomaga pri pripravi odločitev o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z akti iz člena 1(2).

Člen 34

Druge naloge

2. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 92/49/EGS in direktiv 2002/83 in 2005/68/ES, kakor so bile spremenjene z Direktivo 2007/44/ES, in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz člena 15b(1)(e) Direktive 92/49/EGS, člena 15b(1)(e) Direktive 2002/83/ES in člena 19a(1)(e) Direktive 2005/68/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES in 2005/68/ES, kakor so bile spremenjene z Direktivo 2007/44/ES. Člen 35 se uporablja za področja, v zvezi s katerimi lahko Organ izda mnenje.

Člen 35

Zbiranje informacij

2. Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki. Za te zahteve se, kjer je to mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

Organ o zahtevah obvesti zadevne pristojne organe v skladu s tem odstavkom in odstavkom 5.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.

7. Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Člen 36

Odnos z ESRB

1. Organ tesno in redno sodeluje z ESRB.

3. Organ v skladu z odstavkoma 4 in 5 zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje opozoril in priporočil ESRB iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010.

4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, takoj skliče sejo odbora nadzornikov in oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog.

Če Organ ne ukrepa na podlagi priporočila, ESRB in Svetu sporoči razloge za tako odločitev.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Pristojni organ ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov, ko v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 obvesti Svet in ESRB.

6. Organ pri opravljanju svojih nalog iz te uredbe, čim bolj upošteva opozorila in priporočila ESRB.

Člen 37

Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade

1. Za omogočanje lažjih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge Organa, se ustanovita interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade (v nadaljnjem besedilu: interesni skupini). Z interesnima skupinama se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 10 do 15 o regulativnih tehničnih standardih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, ki ne zadeva posameznih finančnih institucij, s členom 16 o smernicah in priporočilih. Če je treba ukrepe sprejeti nujno in ni mogoče opraviti posvetovanj, se o tem čim prej obvestita interesni skupini.

Interesni skupini se sestaneta vsaj štirikrat letno. Lahko skupaj razpravljata o področjih v skupnem interesu in se medsebojno obveščata o drugih obravnavanih vprašanjih.

Člani ene interesne skupine so lahko tudi člani druge interesne skupine.

2. Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo zavarovalnice in pozavarovalnice ter zavarovalne posrednike, ki delujejo v Uniji, predstavnike njihovega osebja, potrošnike, uporabnike storitev zavarovanja in pozavarovanja, predstavnike MSP in predstavnike ustreznih strokovnih združenj. Najmanj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset članov skupine zastopa zavarovalnice, pozavarovalnice ali zavarovalne posrednike, pri čemer trije izmed njih zastopajo vzajemne zavarovalnice in pozavarovalnice.

3. Interesna skupina za poklicne pokojninske sklade je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki delujejo v Uniji, ter predstavnike osebja, upravičencev, MSP in ustreznih strokovnih združenj. Najmanj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset članov skupine zastopa institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

4. Člane interesnih skupin na podlagi predlogov ustreznih zainteresiranih strani imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije.

5. Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesni skupini. Za člane interesnih skupin, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Skupini lahko ustanovita delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesnih skupin so imenovani za obdobje dveh let in pol, po katerem se organizira nov izbirni postopek.

Člani interesnih skupin so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

6. Interesni skupini lahko izdajata mnenja in nasvete za organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, s posebnim poudarkom na nalogah, določenih v členih 10 do 16 ter členih 29, 30 in 32.

7. Interesni skupini sprejmeta svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

8. Organ javno objavi mnenja in nasvete interesnih skupin ter rezultate posvetovanj s tema skupinama.

Člen 38

Zaščitni ukrepi

1. Organ zagotavlja, da nobena odločitev, sprejeta na podlagi členov 18 ali 19, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Če Svet po preučitvi zadeve ne sprejme sklepa o ohranitvi odločitve Organa v skladu s petim pododstavkom, se odločitev Organa razveljavi.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Svet v desetih delovnih dneh skliče sejo in z navadno večino glasov članov sprejme sklep, ali se odločitev Organa razveljavi.

Če se Svet po preučitvi zadeve odloči, da odločitve Organa ne bo razveljavil v skladu s četrtim pododstavkom, se začasni preklic odločitve Organa odpravi.

Svet v štirih tednih po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka potrdi svojo prvotno odločitev ali sprejme novo odločitev v skladu z odstavkom 3.

Obdobje štirih tednov Svet lahko podaljša za dodatne štiri tedne, če tako narekujejo okoliščine primera.

5. Vsaka zloraba tega člena, zlasti v zvezi z odločitvijo Organa, ki nima bistvenega ali vsebinskega fiskalnega vpliva, je prepovedana, saj ni v skladu z notranjim trgom.

Člen 39

Postopki odločanja

2. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

3. Naslovniki odločitev Organa so obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

4. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev v ustreznih časovnih presledkih pregleduje.

POGLAVJE III

ORGANIZACIJA

ODDELEK 1

Odbor nadzornikov

Člen 40

Sestava

1. Odbor nadzornikov sestavljajo:

(a)	predsednik, ki nima glasovalne pravice;

(b)	vodja nacionalnega javnega organa, ki je pristojen za nadzor nad finančnimi institucijami v vsaki državi članici, ki se sestanejo osebno vsaj dvakrat letno;

(c)	en predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;

(d)	en predstavnik ESRB, ki nima glasovalne pravice;

(e)	en predstavnik vsakega od drugih dveh Evropskih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice;

2. Odbor nadzornikov se redno, vsaj dvakrat letno, sestaja z interesnima skupinama.

4. V državah članicah, kjer je za nadzor v skladu s to uredbo pristojen več kot en organ, se ti organi dogovorijo o skupnem predstavniku. Če točka za razpravo v odboru nadzornikov ne sodi v pristojnost nacionalnega organa, ki ga predstavlja član iz točke (b) odstavka 1, lahko ta član kljub temu pripelje predstavnika iz ustreznega nacionalnega organa, ki nima glasovalne pravice.

5. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.

Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.

Člen 41

Notranji odbori in skupine

3. V skladu s členom 19(2) skupina predlaga odločitev, ki jo dokončno sprejme odbor nadzornikov v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka člena 44(1).

4. Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za skupino iz odstavka 2.

Člen 42

Neodvisnost

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

Člen 43

Naloge

1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II.

2. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila in odločitve ter izdaja nasvete iz poglavja II.

3. Odbor nadzornikov imenuje predsednika.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.

6. Odbor nadzornikov sprejme večletni delovni program Organa ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Večletni delovni program se sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek in se javno objavi.

7. Odbor nadzornikov sprejme proračun v skladu s členom 63.

8. Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem ter ju lahko odstavi s položaja v skladu s členom 48(5) oziroma členom 51(5).

Člen 44

Odločanje

1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas.

Ob upoštevanju odločitev v skladu s členom 19(3) v zvezi z odločitvami, ki jih sprejme nadzornik skupine, se lahko odločitev, ki jo predlaga skupina, šteje za sprejeto, če jo odobri navadna večina, razen če jo zavrnejo člani, ki predstavljajo manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

Za vse druge odločitve v skladu s členom 19(3) se odločitev, ki jo predlaga skupina, sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov. V sak član ima en glas.

2. Seje odbora nadzornikov skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

3. Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik.

ODDELEK 2

Upravni odbor

Člen 45

Sestava

1. Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest drugih članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

2. Odločitve upravnega odbora se sprejemajo na podlagi večine prisotnih članov. Vsak član ima en glas.

Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice.

Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

Upravni odbor sprejme in javno objavi svoj poslovnik.

3. Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi.

Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Upravni odbor se srečuje vsaj petkrat letno.

Člen 46

Neodvisnost

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.

Člen 47

Naloge

1. Upravni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo.

2. Upravni odbor predloži letni in večletni delovni program odboru nadzornikov v sprejetje.

3. Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

5. Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6. Upravni odbor na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, kot tudi o nalogah predsednika.

7. Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

8. Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5).

ODDELEK 3

Predsednik

Člen 48

Imenovanje in naloge

1. Organ zastopa predsednik, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodi seje odbora nadzornikov in upravnega odbora.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi namestnika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Namestnik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.

3. Mandat predsednika je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

(a)	rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)	dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko na podlagi vrednotenja in odvisno od potrditve Evropskega parlamenta enkrat podaljša mandat predsednika.

5. Predsednika lahko s položaja odstavi le Evropski parlament v skladu z odločitvijo odbora nadzornikov.

Predsednik ne more omejevati odbora nadzornikov pri razpravah v zvezi z njim, zlasti o potrebi po njegovi razrešitvi, in ni vključen v razprave v zvezi s takim vprašanjem.

Člen 49

Neodvisnost

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Člen 50

Poročilo

2. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1, predloži pisno poročilo o glavnih dejavnostih Organa.

3. Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament zahteva priložnostno.

ODDELEK 4

Izvršni direktor

Člen 51

Imenovanje

1. Organ vodi izvršni direktor, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

3. Mandat izvršnega direktorja je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata izvršnega direktorja odbor nadzornikov oceni predvsem:

(a)	rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)	dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko ob upoštevanju vrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.

5. Izvršni direktor je lahko odstavljen s položaja le na podlagi odločitve odbora nadzornikov.

Člen 52

Neodvisnost

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog.

Člen 53

Naloge

1. Izvršni direktor je pristojen za upravljanje Organa in pripravlja delo upravnega odbora.

2. Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje letnega delovnega programa Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom upravnega odbora.

3. Izvršni direktor izvaja potrebne ukrepe, zlasti sprejemanje notranjih upravnih navodil in objavljanje obvestil, za zagotovitev delovanja Organa v skladu s to uredbo.

4. Izvršni direktor pripravi večletni delovni program iz člena 47(2).

5. Izvršni direktor vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2).

6. Izvršni direktor pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64.

7. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah.

8. Izvršni direktor v zvezi z osebjem Organa izvaja pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.

POGLAVJE IV

SKUPNA TELESA EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV

ODDELEK 1

Skupni odbor Evropskih nadzornih organov

Člen 54

Ustanovitev

1. Ustanovi se Skupni odbor Evropskih nadzornih organov.

2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti pri:

—	finančnih konglomeratih,

—	računovodstvu in revizijah,

—	mikrobonitetnih analizah medsektorskega razvoja, tveganj in občutljivih točk za finančno stabilnost,

—	naložbenih produktih za male vlagatelje,

—	ukrepih za boj proti pranju denarja in

—	izmenjavi informacij z ESRB ter pri razvijanju odnosov med ESRB in ESA.

3. Skupni odbor ima osebje, ki ga dodelijo ESA, ki deluje kot sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.

4. Kadar finančna institucija pokriva več sektorjev, Skupni odbor spore rešuje v skladu s členom 56.

Člen 55

Sestava

1. Skupni odbor sestavljajo predsedniki ESA, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 57.

2. Izvršni direktor, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

3. Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je podpredsednik ESRB.

4. Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se lahko določijo dodatni udeleženci sej Skupnega odbora.

Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na dva meseca.

Člen 56

Skupna stališča in skupni akti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi sprejema skupna stališča z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organom za vrednostne papirje in trge), kot je to ustrezno.

Organ vzporedno z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) po potrebi sprejema dokumente iz členov 10 do 15, 17, 18 ali 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih aktov Unije iz člena 1(2), ki tudi spada na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Člen 57

Pododbori

1. Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

3. Pododbor med svojimi člani izbere predsednika, ki je tudi član Skupnega odbora.

4. Skupni odbor lahko ustanovi dodatne pododbore.

ODDELEK 2

Odbor za pritožbe

Člen 58

Sestava in delovanje

1. Odbor za pritožbe je skupno telo ESA.

Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.

Drugi člani so imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 in Uredbo (EU) št. 1095/2010.

4. Mandat članov odbora za pritožbe je pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

7. Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe.

8. ESA zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe prek Skupnega odbora.

Člen 59

Neodvisnost in nepristranskost

1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti.

4. Zoper sodelovanje člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali suma, da član deluje pristransko.

5. Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana.

6. Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu.

Te izjave se vsako leto objavijo v pisni obliki.

POGLAVJE V

PRAVNA SREDSTVA

Člen 60

Pritožbe

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v dveh mesecih po tem, ko je bila vložena.

3. Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

6. Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

7. Organ utemelji in objavi odločitve, ki jih sprejme odbor za pritožbe.

Člen 61

Tožbe pred Sodiščem Evropske unije

2. Države članice, institucije Unije in tudi vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 PDEU zoper odločitve Organa sprožijo postopek pri Sodišču Evropske unije.

3. Kadar je Organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

4. Od Organa se zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 62

Proračun Organa

1. Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (50) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:

(a)

(b)	subvencija Unije iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji);

(c)	kakršne koli pristojbine, plačane Organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije.

2. Odhodki Organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture, strokovnega usposabljanja in operativne stroške.

3. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

4. Za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Organa, ki se vključijo v njegov proračun.

Člen 63

Priprava proračuna

2. Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu (oba skupaj v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

4. Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Organu.

5. Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Veljati začne po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun ustrezno prilagodi.

Člen 64

Izvajanje in nadzor proračuna

1. Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun Organa.

Računovodja Komisije nato konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Finančne uredbe.

4. Upravni odbor predloži mnenje o zaključnih računih Organa.

6. Zaključni računi se objavijo.

7. Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

Člen 65

Finančna pravila

Člen 66

Ukrepi proti goljufijam

1. Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez kakršnih koli omejitev za Organ uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.

2. Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o notranjih preiskavah, ki jih opravlja OLAF, in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v Organu.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 67

Privilegiji in imunitete

Za Organ in njegovo osebje se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

Člen 68

Osebje

2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.

4. Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v Organ.

Člen 69

Odgovornost Organa

2. Osebna finančna in disciplinska odgovornost osebja Organa do Organa je urejena z ustreznimi določbami, ki veljajo za osebje Organa.

Člen 70

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti

Zanje se uporablja člen 16 Kadrovskih predpisov.

V skladu s Kadrovskimi predpisi osebje po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Države članice, institucije ali organi Unije ali kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane osebja Organa pri izvrševanju njihovih nalog.

3. Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4. Organ uporablja Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (52).

Člen 71

Varstvo podatkov

Člen 72

Dostop do dokumentov

1. Za dokumente, ki jih hrani Organ, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2. Upravni odbor do 31. maja 2011 sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Člen 73

Ureditev glede jezika

1. Za Organ se uporablja Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (53).

2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v Organu določi upravni odbor.

3. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Organa, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 74

Sporazum o sedežu

Ta država članica zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev uspešnega delovanja Organa, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 75

Sodelovanje tretjih držav

1. V Organu lahko sodelujejo tudi tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume, s katerimi so sprejele in uporabljajo pravo Unije s področja pristojnosti Organa, kakor je navedeno v členu 1(2).

POGLAVJE VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 76

Pripravljalni ukrepi

1. CEIOPS v času od začetka veljavnosti te uredbe in do ustanovitve Organa tesno sodeluje s Komisijo pri pripravi na zamenjavo CEIOPS z Organom.

2. Po ustanovitvi Organa je Komisija odgovorna za upravno ureditev in začetno upravno delovanje Organa, dokler ta ne imenuje izvršnega direktorja.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v pristojnosti odbora nadzornikov in upravnega odbora.

4. Organ je pravni naslednik CEIOPS. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEIOPS samodejno prenesejo na Organ. CEIOPS pripravi izjavo, v kateri prikaže stanje v zvezi s svojimi zaključnimi sredstvi in obveznostmi na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEIOPS in Komisija.

Člen 77

Prehodne določbe o osebju

1. Z odstopanjem od člena 68 vse pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o napotitvi, ki jih sklene CEIOPS ali njegov sekretariat ter so veljavne 1. januarja 2011, veljajo še naprej do dne, ko se iztečejo. Ne smejo se podaljšati.

3. Uspešnim kandidatom se glede na vrsto in stopnjo nalog, ki se bodo opravljale, ponudi pogodba za začasne uslužbence za obdobje, ki bo vsaj enako preostalemu obdobju iz prejšnje pogodbe.

Člen 78

Nacionalne določbe

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Člen 79

Spremembe

Sklep št. 716/2009/ES se spremeni tako, da se CEIOPS odstrani s seznama upravičencev iz oddelka B Priloge k navedenemu sklepu.

Člen 80

Razveljavitev

Sklep Komisije 2009/79/ES o ustanovitvi CEIOPS se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2011.

Člen 81

Pregled

(a)

konvergenca, ki so jo dosegli pristojni organi pri nadzornih praksah;

(i)	konvergenca funkcionalne neodvisnosti pristojnih organov in standardov na ravni upravljanja podjetij;

(ii)	nepristranskost, objektivnost in avtonomnost Organa;

(b)	delovanje kolegijev nadzornikov;

(c)	napredek, dosežen pri konvergenci na področju preprečevanja, upravljanja in saniranja kriz, vključno z mehanizmi financiranja Unije;

(d)	vloga Organa v zvezi s sistemskim tveganjem;

(e)	uporaba zaščitne klavzule, določene v členu 38;

(f)	izvajanje zavezujoče posredniške vloge, določene v členu 19.

2. Poročilo iz odstavka 1 ocenjuje tudi, ali:

(a)	je ustrezno nadaljevati ločen nadzor nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami ter trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi;

(b)	je ustrezno opravljati nadzor nad bonitetnim nadzorom in poslovanjem ločeno ali pa je bolje, če to počne isti nadzornik;

(c)	je ustrezno poenostaviti in okrepiti strukturo ESFS, da bi povečali skladnost med makro in mikro ravnmi ter med ESA;

(d)	je razvoj ESFS skladen z globalnim razvojem;

(e)	je znotraj ESFS dovolj različnosti in odličnosti;

(f)	sta odgovornost in preglednost v zvezi z zahtevami za objavo primerni;

(g)	sredstva Organa zadostujejo za izvajanje njegovih nalog;

(h)	je primerno ohraniti sedež Organa in ali je primerno preseliti vse ESA na en sam sedež, da bi okrepili njihovo medsebojno usklajenost.

4. Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 82

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2011, razen člena 76 ter člena 77(1) in (2), ki se uporabljata od datuma njenega začetka veljavnosti.

Organ se ustanovi 1. januarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 24. novembra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL

(1) UL C 13, 20.1.2010, str. 1.

(2) Mnenje z dne 22. januarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. septembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. novembra 2010.

(4) UL C 40, 7.2.2001, str. 453.

(5) UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394.

(6) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 392.

(7) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 26.

(8) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 48.

(9) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 214.

(10) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 292.

(11) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(12) UL L 25, 29.1.2009, str. 23.

(13) UL L 25, 29.1.2009, str. 28.

(14) UL L 25, 29.1.2009, str. 18.

(15) Poročila Sodišča 2006, stran I-03771, odstavek 44.

(16) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(17) UL L 9, 15.1.2003, str. 3.

(18) UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

(19) UL L 35, 11.2.2003, str. 1.

(20) UL 56, 4.4.1964, str. 878.

(21) UL L 228, 16.8.1973, str. 3.

(22) UL L 228, 16.8.1973, str. 20.

(23) UL L 189, 13.7.1976, str. 13.

(24) UL L 151, 7.6.1978, str. 25.

(25) UL L 339, 27.12.1984, str. 21.

(26) UL L 185, 4.7.1987, str. 77.

(27) UL L 172, 4.7.1988, str. 1.

(28) UL L 228, 11.8.1992, str. 1.

(29) UL L 330, 5.12.1998, str. 1.

(30) UL L 110, 20.4.2001, str. 28.

(31) UL L 345, 19.12.2002, str. 1.

(32) UL L 323, 9.12.2005, str. 1.

(33) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(34) UL L 271, 9.10.2002, str. 16.

(35) UL L 135, 31.5.1994, str. 5.

(36) UL L 84, 26.3.1997, str. 22.

(37) Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L 247, 21.9.2007, str. 1).

(38) UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

(39) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(40) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(41) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(42) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(43) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(44) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(45) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(46) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(47) UL L 253, 25.9.2009, str. 8.

(48) Glej stran 12 tega Uradnega lista.

(49) Glej stran 84 tega Uradnega lista.

(50) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(51) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(52) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

(53) UL 17, 6.10.1958, str. 385.

15.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 331/84

UREDBA (EU) št. 1095/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. novembra 2010

o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. junija 2009 potrdil, da bi bilo treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornikov, ki ga sestavljajo trije novi evropski nadzorni organi. Sistem bi moral biti usmerjen k izboljšanju kakovosti in doslednosti nacionalnega nadzora, krepitvi nadzora čezmejnih skupin ter pripravi enotnih evropskih pravil, ki se na notranjem trgu uporabljajo za vse udeležence na finančnem trgu. Evropski svet je poudaril, da bi morali imeti Evropski nadzorni organi tudi pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, in Komisijo pozval, naj pripravi konkretne predloge, kako bi lahko evropski sistem finančnih nadzornikov imel pomembno vlogo v kriznih razmerah, hkrati pa je poudaril, da odločitve, ki bi jih sprejeli Evropski nadzorni organi, ne bi smele vplivati na fiskalne odgovornosti držav članic. Komisija je predložila predlog uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (11). Evropski parlament in Svet bi morala preučiti ta predlog z namenom zagotoviti, da bo imel Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: Organ) ustrezna nadzorna pooblastila nad bonitetnimi agencijami, ob upoštevanju, da bi moral organ izvajati izključna pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki so mu bila dodeljena z Uredbo (ES) št. 1060/2009. V ta namen bi moral imeti Organ ustrezna pooblastila za preiskovanje in izvrševanje, kakor je določeno v ustrezni zakonodaji, ter možnost zaračunavanja pristojbin.

(6)

(7)

(8)

Unija je dosegla vse, kar je mogoče doseči s sedanjim statusom odborov evropskih nadzornikov. Unija ne more ostati v položaju, v katerem nima nobenega mehanizma za zagotovitev, da nacionalni nadzorniki sprejemajo najboljše mogoče nadzorne odločitve za čezmejne udeležence na finančnem trgu, ko ni zadostnega sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi nadzorniki, v katerem skupni ukrepi nacionalnih organov zaradi upoštevanja najrazličnejših regulativnih in nadzornih zahtev zahtevajo zapleteno ureditev, ko so nacionalne rešitve najpogosteje edina izvedljiva možnost pri odzivu na težave na ravni Unije in v katerem obstajajo različne razlage istega pravnega besedila. Za odpravljanje teh pomanjkljivosti ter zagotovitev sistema, ki je v skladu s ciljem stabilnega in enotnega finančnega trga Unije za finančne storitve ter nacionalne nadzornike povezuje v močno mrežo Unije, bi bilo treba oblikovati Evropski sistem finančnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: ESFS).

(9)

ESFS bi morala biti povezana mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Unije, pri čemer bi vsakodnevni nadzor ostal na nacionalni ravni. Doseči bi bilo treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za udeležence na finančnem trgu po vsej Uniji. Poleg Organa bi bilo treba ustanoviti tudi Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Skupni odbor Evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor). Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) bi moral biti del ESFS za namene izvajanja nalog iz te uredbe in Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(10)

Evropski nadzorni organi (v nadaljnjem besedilu skupaj: ESA) bi morali nadomestiti Odbor evropskih bančnih nadzornikov, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/78/ES (13), Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/79/ES (14), in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/77/ES (15), ter bi morali prevzeti vse naloge in pristojnosti navedenih odborov, vključno z nadaljevanjem tekočega dela in projektov, kjer je to primerno. Obseg delovanja vsakega Evropskega nadzornega organa bi bilo treba jasno opredeliti. ESA bi morali biti odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar se ta odgovornost nanaša na medsektorska vprašanja, ki so se usklajevala prek Skupnega odbora, bi morali biti ESA odgovorni za to usklajevanje prek Skupnega odbora.

(11)

Organ bi moral delovati z namenom prispevati k izboljšanju delovanja notranjega trga, zlasti z zagotavljanjem visoke, učinkovite in skladne stopnje regulacije in nadzora ob upoštevanju različnih interesov vseh držav članic in različne narave udeležencev na finančnem trgu. Organ bi moral varovati javne vrednote, kot so integriteta in stabilnost finančnega sistema, preglednost trgov in finančnih produktov ter zaščita vlagateljev. Organ bi moral prav tako preprečiti regulativno arbitražo in zagotoviti enake konkurenčne pogoje ter okrepiti mednarodno usklajevanje nadzora v korist gospodarstva na splošno, vključno s finančnimi institucijami ter drugimi zainteresiranimi stranmi, potrošniki in zaposlenimi. Njegove naloge bi morale vključevati tudi spodbujanje konvergence nadzora in svetovanje institucijam Unije na področjih njegove pristojnosti. Organu bi bilo treba podeliti tudi določene pristojnosti za obstoječe in nove finančne dejavnosti.

(12)

Prav tako bi moral Organ imeti možnost začasno prepovedati ali omejiti nekatere finančne dejavnosti, ki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji oziroma njegovega dela, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti, navedeni v tej uredbi. Če se zahteva takšna začasna prepoved v izrednih razmerah, bi moral Organ to storiti v skladno s to uredbo in pod njenimi pogoji. V primerih, ko ima začasna prepoved ali omejitev nekaterih finančnih dejavnosti medsektorski učinek, bi morala sektorska zakonodaja določati, naj se Organ po potrebi o svojih ukrepih prek Skupnega odbora posvetuje ter jih usklajuje z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine).

(13)	Organ bi moral ustrezno upoštevati učinek svojih dejavnosti na konkurenčnost in inovativnost v okviru notranjega trga, globalno konkurenčnost Unije, finančno vključenost in novo strategijo Unije za delovna mesta in rast.

(14)	Za uresničevanje svojih ciljev bi moral Organ biti pravna oseba ter biti upravno in finančno neodvisen.

(15)

(16)

(17)

Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04 (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije) razsodilo: „iz ničesar v besedilu člena 95 ES [zdaj člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)] se ne da sklepati, da bi morali biti ukrepi, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti na podlagi te določbe, naslovljeni samo na državo članico. Lahko se namreč izkaže, da je, po presoji tega zakonodajalca, nujno ustanoviti organ Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja v položajih, v katerih se kot primerno kaže sprejetje neobvezujočih spremljevalnih in okvirnih ukrepov zaradi olajševanja enotnega izvajanja in uporabe predpisov, ki temeljijo na tej določbi“ (16). Cilj in naloge Organa – pomagati pristojnim nacionalnim nadzornim organom pri dosledni razlagi in uporabi pravil Unije ter prispevati k finančni stabilnosti, potrebni za finančno integracijo – so tesno povezani s cilji pravnega reda Unije v zvezi z notranjim trgom za finančne storitve. Zato bi bilo treba Organ ustanoviti na podlagi člena 114 PDEU.

(18)

Naslednji zakonodajni akti določajo naloge pristojnih organov držav članic, vključno z njihovim medsebojnim sodelovanjem in sodelovanjem s Komisijo: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (17), Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (18), Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (19), Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (20), Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (21), Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (22), Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (23), Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu (24), Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (25), brez poseganja v pristojnosti ESA (EBA) glede bonitetnega nadzora, ter brez poseganja v pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z bonitetnim nadzorom Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (26), vsa bodoča zakonodaja na področju upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS) in Uredba (ES) št. 1060/2009.

(19)

Obstoječa zakonodaja Unije, ki ureja področje, zajeto v tej uredbi, vključuje tudi Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (27), Direktivo 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini (28) Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (29), ter ustrezne dele Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (30) in Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo (31).

(20)

Zaželeno je, da Organ spodbuja usklajen pristop na področju odškodninske sheme za vlagatelje za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in enakovredne obravnave vlagateljev po vsej Uniji. Ker so odškodninske sheme za vlagatelje predmet upravnega nadzora v njihovih državah članicah in ne regulativnega nadzora, bi moral biti Organ sposoben uresničevati svoja pooblastila na podlagi te uredbe v zvezi s odškodninsko shemo za vlagatelje in njenim upravljavcem.

(21)

(22)

Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih regulativnih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnih pravil, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker je Organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Unije, zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključuje odločitev politik.

(23)

(24)

(25)	Komisiji bi bilo treba tudi dodeliti pristojnosti za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU.

(26)

(27)

Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe prava Unije je osnovni pogoj za integriteto, preglednost, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za udeležence na finančnem trgu v Uniji. Zato bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, s katerim bi Organ obravnaval primere neuporabe ali nepravilne uporabe prava Unije, ki pomeni njegovo kršitev. Ta mehanizem bi bilo treba uporabljati na področjih, kjer so s pravom Unije opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti.

(28)

(29)

Na tretji stopnji bi bilo treba za obvladovanje izjemnih primerov, ko zadevni pristojni organ dolgo časa ne ukrepa, Organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločitve, naslovljene na posamezne udeležence na finančnem trgu. To pooblastilo bi bilo treba omejiti na izjemne okoliščine, v katerih pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem, ki je naslovljeno nanj, in v katerih se pravo Unije zaradi obstoječih ali prihodnjih uredb Unije neposredno uporablja za udeležence na finančnem trgu.

(30)

(31)

(32)

Za zagotovitev uspešnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja pristojnih organov v različnih državah članicah bi moral imeti Organ možnost reševanja sporov v čezmejnih primerih med temi pristojnimi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer bi imele njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti bi bilo treba spravni postopek, med katerim lahko pristojni organi dosežejo sporazum. Pristojnost Organa bi morala zajemati spore v zvezi s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja pristojnega organa države članice v primerih, opredeljenih v pravno zavezujočih aktih Unije iz te uredbe. V takem primeru bi lahko bil eden od vključenih nadzornikov upravičen postaviti vprašanje Organu, ki bi moral delovati v skladu s to uredbo. Organu bi bilo potrebno dodeliti pooblastila, da od zadevnih pristojnih organov zahteva, da izvedejo določene ukrepe ali da ne ukrepajo, da bi razrešili zadevo in zagotovili spoštovanje prava Unije z zavezujočimi učinki za zadevne pristojne organe. Če pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo glede rešitve spora, ki je naslovljena nanj, bi bilo treba Organu dodeliti pooblastila, da sprejme odločitve, neposredno naslovljene na udeležence na finančnem trgu, na tistih področjih, kjer se pravo Unije zanje neposredno uporablja. Pooblastilo za sprejemanje takih odločitev bi bilo treba uporabiti le v skrajnih primerih in le za zagotavljanje pravilne in dosledne uporabe prava Unije. V primerih, ko ustrezna zakonodaja Unije podeljujejo diskrecijo pristojnim organom držav članic, odločitve, ki jih sprejme Organ, ne morejo nadomestiti izvajanja te diskrecije v skladu s pravom Unije.

(33)	Kriza je pokazala, da sedanji sistem sodelovanja med nacionalnimi organi, katerih pristojnosti so omejene na posamezne države članice, ni zadosten pri finančnih institucijah, ki delujejo čezmejno.

(34)	Skupine strokovnjakov, ki so jih vzpostavile države članice, da bi preučile razloge za krizo in predlagale izboljšave regulacije in nadzora finančnega sektorja, so potrdile, da sedanja ureditev ni dobra podlaga za prihodnjo regulacijo čezmejnih finančnih institucij v Uniji in nadzor nad njimi.

(35)

(36)

Kolegiji nadzornikov imajo pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in doslednem nadzoru nad udeleženci na finančnem trgu, ki delujejo čezmejno. Organ bi moral spodbujati in nadzorovati učinkovito, uspešno in dosledno delovanje kolegijev nadzornikov in v zvezi s tem imeti vodilno vlogo pri zagotavljanju doslednega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne finančne institucije po vsej Uniji. Zato bi moral imeti Organ polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov, da se racionalizira delovanje kolegijev nadzornikov in proces izmenjave informacij znotraj njih ter okrepi približevanje in usklajenost kolegijev pri uporabi prava Unije. Kakor je navedeno tudi v de Larosièrovem poročilu, bi se bilo treba „izogniti ovirani konkurenci in regulativni arbitraži zaradi različnih nadzornih praks, saj lahko ogrozita finančno stabilnost – med drugim s spodbuditvijo prenosa finančnih dejavnosti v države, kjer je nadzor bolj ohlapen. Nadzorni sistem bi moral biti razumljen kot pravičen in uravnotežen“.

(37)

Organ bi moral na področjih svojih pristojnosti prispevati k oblikovanju in usklajevanju uspešnih in doslednih načrtov za reševanje in sanacijo, postopkov za izredne razmere in preventivnih ukrepov, s čimer bi zagotovil, da bi finančni sistem internaliziral stroške ter da bi se zmanjšal sistemski vpliv vsakega propada in odvisnost od davkoplačevalskih sredstev za reševanje udeležencev na finančnem trgu. Prispevati bi moral k oblikovanju metod za sanacijo propadajočih udeležencev na finančnem trgu, tako da se prepreči njihov škodljivi vpliv in da se omogoči njihovo ustrezno in pravočasno prenehanje delovanja, vključno z doslednimi in verodostojnimi mehanizmi financiranja, kadar je to potrebno, ter pri vsem tem dejavno sodelovati.

(38)

V trenutnem pregledu Direktive 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (32) in Direktive 97/9/ES je opazna namera Komisije, da še posebno pozornost nameni potrebi po zagotavljanju nadaljnjega usklajevanja po vsej Uniji. V zavarovalniškem sektorju je opazna tudi namera Komisije, da preuči možnost uvedbe pravil Unije za zaščito zavarovancev v primeru zavarovalnice, ki je v težavah. ESA bi morali imeti pomembno vlogo na teh področjih, nanje pa bi bilo treba prenesti ustrezna pooblastila v zvezi z evropskimi sistemi jamstvenih shem.

(39)

Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornikov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek, ter da se zmanjša obremenitev udeležencev na finančnem trgu. Zato bi morala ta uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Ob upoštevanju splošnega pravila, da bi moral biti prenos dovoljen, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uvedejo posebne pogoje za prenos pristojnosti, kot npr. v zvezi z informacijami in uradnim obveščanjem o ureditvah za prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja Organ ali nacionalni nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločitve še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. Prenos odgovornosti pomeni, da bi moral imeti Organ ali nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, možnost sam odločati o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto organa, ki je nanj prenesel naloge. Prenose bi moralo urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzorniku, ki je najbolj primeren za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti bi bila ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Odločitve organa, na katerega se prenesejo naloge, bi morali organ, ki je naloge prenesel, in drugi pristojni organi priznati kot dokončne, če so te odločitve v okviru pooblastil, ki jih daje prenos. Z ustrezno zakonodajo Unije bi se lahko nadalje opredelila načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ bi moral na vse ustrezne načine omogočiti in nadzorovati sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi.

(40)	Organ bi moral dejavno spodbujati konvergenco nadzora po vsej Uniji s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora.

(41)

(42)

(43)

Za zaščito finančne stabilnosti je treba zgodaj opredeliti čezmejne in medsektorske trende, morebitna tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Organ bi moral v okviru svoje pristojnosti spremljati in oceniti takšen razvoj ter redno ali po potrebi priložnostno obveščati Evropski parlament, Svet, Komisijo, druge Evropske nadzorne organe in ESRB, kadar bi bilo to potrebno. Organ bi moral v sodelovanju z ESRB dati pobudo in usklajevati tudi stresne teste po vsej Uniji, s katerimi se oceni prilagodljivost udeležencev na finančnem trgu na neugodne razmere na trgu, in zagotoviti, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija. Da bi Organ lahko ustrezno opravljal svoje naloge, bi moral izvajati ekonomske analize trgov in učinke morebitnega razvoja trga.

(44)

(45)

Organ bi moral v okviru svoje pristojnosti delovati kot neodvisno svetovalno telo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Brez poseganja v pristojnosti zadevnih pristojnih organov bi moral imeti Organ možnost, da predloži svoje mnenje glede ocene varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pripojitvah na podlagi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (23), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES (33) v tistih primerih, v katerih se v skladu s to direktivo zahteva posvetovanje med pristojnimi organi iz dveh ali več držav članic.

(46)

Organ bi moral imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za udeležence na finančnem trgu, bi morali te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in udeležencem na finančnem trgu in bi morali upoštevati že obstoječe statistične podatke. Vendar bi moral imeti Organ pristojnost, da v skrajni sili naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah neposredno na udeležence na finančnem trgu, če nacionalni pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti bi bilo treba obveznost organov držav članic, da Organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev. V tem okviru je delo v zvezi s skupnimi oblikami poročanja bistvenega pomena. Ukrepi za zbiranje informacij ne bi smeli posegati v pravni okvir na področju statističnih podatkov Evropskega statističnega sistema in Evropskega sistema centralnih bank. Zato ta uredba ne bi smela posegati niti v Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (34) niti v Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (35).

(47)

(48)

Organ bi se moral z zainteresiranimi stranmi posvetovati o regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Pred sprejetjem osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov, smernic in priporočil bi moral Organ izvesti oceno učinka. Zaradi učinkovitosti bi bilo treba v ta namen uporabiti interesno skupino za vrednostne papirje in trge, v kateri bi bili sorazmerno zastopani udeleženci na finančnem trgu, mala in srednja podjetja (MSP), akademiki ter potrošniki in zasebni uporabniki finančnih storitev. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge bi morala delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih ustanovi Komisija ali so določene z zakonodajo Unije.

(49)	Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ki zastopajo neprofitne organizacije ali akademike, bi morali prejeti ustrezno nadomestilo, da bi osebam, ki nimajo dovolj finančnih sredstev in tudi niso predstavniki industrije, omogočili polno udeležbo v razpravah o finančni ureditvi.

(50)

Države članice imajo ključno odgovornost za zagotavljanje usklajenega kriznega upravljanja in za ohranjanje finančne stabilnosti v kriznih razmerah, zlasti v zvezi s stabilizacijo in reševanjem posameznih udeležencev na finančnem trgu, ki so v težavah. Odločitve, ki jih Organ sprejme v izrednih razmerah ali v primerih reševanja sporov in vplivajo na stabilnost udeležencev na finančnem trgu, ne bi smele vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic. Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem, s katerim bi se lahko države članice sklicevale na ta zaščitni ukrep in bi zadevo na koncu predale Svetu, ki bi sprejel odločitev. Vendar ta zaščitni mehanizem ne bi smel biti zlorabljen, zlasti v zvezi z odločitvijo Organa, ki nima bistvenega ali vsebinskega fiskalnega vpliva, kot je zmanjšanje prihodkov, povezano z začasno prepovedjo posebnih dejavnosti ali produktov zaradi varstva potrošnikov. Pri odločanju na podlagi zaščitnega mehanizma bi moral Svet glasovati v skladu z načelom, po katerem ima vsak član en glas. Primerno je, da se zaradi posebnih pristojnosti držav članic v zvezi s tem Svetu dodeli vloga na tem področju. Zaradi občutljivosti vprašanja bi bilo treba zagotoviti strogo zaupnost.

(51)	Organ bi morala pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Unije o ustreznem postopanju in preglednosti. V celoti bi bilo treba upoštevati pravico naslovnikov odločitev Organa, da podajo izjavo. Akti Organa bi morali biti sestavni del prava Unije.

(52)

Odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo vodje ustreznih pristojnih organov iz vsake države članice in mu predseduje predsednik Organa, bi moralo biti glavno telo odločanja Organa. Predstavniki Komisije, ESRB, Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) bi morali sodelovati kot opazovalci. Člani odbora nadzornikov bi morali delovati neodvisno in samo v interesu Unije.

(53)

(54)

(55)

(56)	Za upravljanje Organa bi bilo treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki bi moral imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer ne bi imel glasovalne pravice.

(57)

Za zagotovitev medsektorske usklajenosti dejavnosti ESA bi se morali ti tesno usklajevati prek Skupnega odbora in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor bi moral usklajevati dejavnosti vseh ESA v zvezi s finančnimi konglomerati in drugimi medsektorskimi vprašanji. Po potrebi bi moral zadevni Evropski nadzorni organ vzporedno sprejemati tudi akte, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ). Skupnemu odboru bi morali izmenično predsedovati predsedniki vseh ESA po načelu 12-mesečne rotacije. Predsednik Skupnega odbora bi moral biti podpredsednik ESRB. Skupni odbor bi moral imeti osebje, ki ga zagotovi ESA, da se omogoči izmenjava neuradnih informacij ter razvoj skupne kulture na področju nadzora v vseh ESA.

(58)

(59)

Organu bi bilo treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojen proračun, pri čemer bi prihodki izhajali večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. Financiranje Unije je pogojeno s sporazumom iz točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (36). Uporabljati bi se moral proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov bi moralo opravljati Računsko sodišče. Za ves proračun se uporablja postopek razrešnice.

(60)

Za Organ bi bilo treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (37). Organ bi moral pristopiti tudi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (38).

(61)	Za zagotovitev odprtih in preglednih pogojev zaposlovanja ter enakega obravnavanja osebja bi bilo treba za osebje Organa uporabljati Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (39).

(62)	Bistveno je, da se zaščitijo poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije. Za zaupnost informacij, ki se dajejo na razpolago Organu in se izmenjujejo znotraj mreže, bi se morala uporabljati stroga in učinkovita pravila o zaupnosti.

(63)

Za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe se v celoti uporabljata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (40) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (41).

(64)	Za zagotovitev preglednega delovanja Organa bi bilo zanj treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (42).

(65)	Tretjim državam bi bilo treba omogočiti sodelovanje pri delu Organa v skladu z ustreznimi sporazumi, ki se sklenejo z Unijo.

(66)

Ker ciljev te uredbe, in sicer izboljšanja delovanja notranjega trga z zagotovitvijo visoke, učinkovite in usklajene stopnje ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora nad njim, zaščite vlagateljev, zaščite integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, ohranjanja stabilnosti finančnega sistema in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(67)

Organ bi moral prevzeti vse sedanje naloge in pooblastila Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, zato bi bilo treba Sklep Komisije 2009/77/ES z dnem ustanovitve Organa razveljaviti, Sklep št. 716/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o vzpostavitvi programa Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije (43) pa ustrezno spremeniti. Ker ima Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje že vpeljane strukture in področje delovanja, je treba zagotoviti tesno sodelovanje med Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje in Komisijo pri določitvi ustreznih prehodnih ureditev, s čimer bi se zagotovilo, da bo obdobje, med katerim bo Komisija odgovorna za upravno ureditev in začetno upravno delovanje Organa, čim krajše.

(68)

Primerno je določiti časovni rok za uporabo te uredbe in s tem zagotoviti, da bo Organ ustrezno pripravljen na začetek dejavnosti in da se bo lahko nemoteno izvedel prenos nalog Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje. Organ bi bilo treba ustrezno financirati. Vsaj na začetku bi moral prejemati 40 % sredstev iz Unije in 60 % iz prispevkov držav članic v skladu s ponderiranjem glasov iz člena 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

(69)	Da bi lahko bil Organ ustanovljen 1. januarja 2011, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

USTANOVITEV IN PRAVNI STATUS

Člen 1

Ustanovitev in obseg delovanja

1. Ta uredba ustanavlja Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: Organ).

2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 97/9/ES, Direktive 98/26/ES, Direktive 2001/34/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2003/6/ES, Direktive 2003/71/ES, Direktive 2004/39/ES, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2009/65/ES in Direktive 2006/49/ES brez poseganja v pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa) glede bonitetnega nadzora, vse bodoče zakonodaje na področju upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS) in Uredbe (ES) št. 1060/2009, kolikor se uporabljajo za podjetja, ki izvajajo investicijske storitve, ali za kolektivne naložbene podjeme, ki tržijo svoje enote ali delnice, in za pristojne organe, ki jih nadzirajo, v skladu z zadevnimi deli Direktive 2002/87/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter vsemi drugimi pravno zavezujočimi akti Unije, ki na Organ prenašajo naloge.

3. Organ deluje tudi na področju dejavnosti udeležencev na trgu v zvezi z vprašanji, ki jih ne zajemajo neposredno akti iz odstavka 2, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje Organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov. Organ obenem ustrezno ukrepa v zvezi s ponudbami za prevzem, obračunom in poravnavo ter izvedenimi finančnimi instrumenti.

4. Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da zlasti na podlagi člena 258 PDEU zagotavlja skladnost s pravom Unije.

(a)	izboljšanju delovanja notranjega trga, kar vključuje zlasti smotrno, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora;

(b)	zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov;

(c)	krepitvi mednarodnega usklajevanja pri nadzoru;

(d)	preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev;

(e)	zagotavljanju, da so vlaganja in druga tveganja ustrezno urejena in nadzorovana; ter

(f)	okrepitvi varstva potrošnikov.

V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora, pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo, ter opravlja ekonomske analize trgov, da spodbudi uresničevanje ciljev Organa.

Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo udeleženci na finančnem trgu, katerih propad bi lahko negativno vplival na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

Pri opravljanju svojih nalog Organ deluje neodvisno in objektivno ter izključno v interesu Unije.

Člen 2

Evropski sistem finančnega nadzora

1. Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se uporabnikom finančnih storitev omogoči zadostno varstvo.

2. ESFS sestavljajo:

(a)	Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) za namene nalog, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1092/2010 (44) in v tej uredbi;

(b)

Organ;

(c)	Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (45);

(d)	Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (46);

(e)	Skupni odbor Evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) za namene izvajanja nalog iz členov 54 do 57 te uredbe, Uredbe (EU) št. 1093/2010 in Uredbe (EU) št. 1094/2010;

(f)	pristojni ali nadzorni organi držav članic, kakor so določeni v aktih Unije iz člena 1(2) te uredbe, Uredbe (EU) št. 1093/2010 in Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3. Organ prek Skupnega odbora redno in tesno sodeluje z ESRB, pa tudi z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in glede drugih medsektorskih vprašanj.

5. Tisti nadzorni organi, ki so udeleženi v ESFS, so zavezani nadzorovati udeležence na finančnem trgu, ki delujejo v Uniji, v skladu z akti iz člena 1(2).

Člen 3

Odgovornost Organov

Organi iz člena 2(2)(a) do (d) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 4

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„udeleženec na finančnem trgu“ je oseba, v zvezi s katero se uporabljajo določbe zakonodaje iz člena 1(2) ali nacionalno pravo za izvajanje takšne zakonodaje;

2.	„ključni udeleženec na finančnem trgu“ je udeleženec na finančnem trgu, katerega redna dejavnost ali finančna sposobnost ima ali bo verjetno imela znaten učinek na stabilnost, celovitost ali učinkovitost finančnih trgov v Uniji;

„pristojni organi“ pomeni:

(i)	pristojne organe in/ali nadzorne organe, kakor so opredeljeni v zakonodaji iz člena 1(2);

(ii)	v primeru direktiv 2002/65/ES in 2005/60/ES organe, pristojne za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz teh direktiv s strani podjetij, ki izvajajo investicijske storitve, in kolektivnih naložbenih podjemov, ki tržijo svoje enote ali delnice;

(iii)

v primeru odškodninskih shem za vlagatelje so to organi, ki upravljajo nacionalne odškodninske sheme v skladu z Direktivo 97/9/ES, oziroma javni organ, ki nadzoruje odškodninske sheme za vlagatelje, če te sheme v skladu z navedeno direktivo upravlja zasebna družba.

Člen 5

Pravni status

1. Organ je organ Unije in je pravna oseba.

3. Organ zastopa njegov predsednik.

Člen 6

Sestava

Organ sestavljajo:

1.	odbor nadzornikov, ki izvaja naloge iz člena 43;

2.	upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 47;

3.	predsednik, ki izvaja naloge iz člena 48;

4.	izvršni direktor, ki izvaja naloge iz člena 53;

5.	odbor za pritožbe, ki izvaja naloge iz člena 60.

Člen 7

Sedež

Sedež organa je v Parizu.

POGLAVJE II

NALOGE IN POOBLASTILA ORGANA

Člen 8

Naloge in pooblastila Organa

1. Organ ima naslednje naloge:

(a)	prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije Unije ter z razvojem smernic, priporočil in osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2);

(b)

prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad udeleženci na finančnem trgu, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;

(c)	spodbuja in omogoča prenose nalog in pristojnosti med pristojnimi organi;

(d)	tesno sodeluje z ESRB, zlasti ESRB posreduje informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog ter z zagotavljanjem ustreznega upoštevanja opozoril in priporočil ESRB;

(e)	pripravlja in izvaja analize medsebojnih strokovnih pregledov pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi usklajenost rezultatov nadzora;

(f)	v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu;

(g)	opravlja ekonomske analize trgov za obveščenost pri opravljanju nalog Organa;

(h)	spodbuja varstvo vlagateljev;

(i)

prispeva k skladnemu in doslednemu delovanju nadzornih kolegijev, spremljanju, ocenjevanju in merjenju sistemskega tveganja, izdelavi ter usklajevanje načrtov reševanja in sanacije, zagotavljanju visoke raven zaščite vlagateljev po vsej Uniji in razvija metode za saniranje udeležencev na finančnem trgu, ki so v težavah, ter oceno potreb po ustreznih finančnih instrumentih v skladu s členi 21 do 26;

(j)	izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali iz drugih zakonodajnih aktov;

(k)	na svojem spletnem mestu objavlja in redno posodablja informacije v zvezi s področjem svojega delovanja, zlasti, v okviru svojih pristojnosti, o registriranih udeležencih na finančnem trgu, da se zagotovi, da so informacije lahko dostopne javnosti;

(l)	od Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR) po potrebi prevzame vse sedanje in že začete naloge.

2. Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, zlasti pa za:

(a)	pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 10;

(b)	pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 15;

(c)	izdajanje smernic in priporočil, kakor je določeno v členu 16;

(d)	izdajanje priporočil v posebnih primerih iz člena 17(3);

(e)	sprejemanje individualnih odločitev, naslovljenih na pristojne organe v posebnih primerih iz členov 18(3) in 19(3);

(f)	v primerih, ko se neposredno uporablja pravo Unije, sprejemanje individualnih odločitev, naslovljenih na udeležence na finančnem trgu v posebnih primerih iz člena 17(6), iz člena 18(4) in iz člena 19(4);

(g)	izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 34;

(h)	zbiranje potrebnih informacij o udeležencih na finančnem trgu, kakor je določeno v členu 35;

(i)	razvijanje skupnih metodologij za ocenjevanje vpliva lastnosti produktov in njihovih postopkov razširjanja na finančno stanje udeležencev na finančnem trgu in varstvo potrošnikov;

(j)	zagotavljanje centralno dostopne zbirke podatkov o registriranih udeležencih na finančnem trgu na področju svojih pristojnosti, če je tako določeno v aktih iz člena 1(2).

Člen 9

Naloge glede varstva potrošnikov in finančnih dejavnosti

1. Organ na trgu za potrošniške finančne proizvode in storitve prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti, enostavnosti in pravičnosti na vsem notranjem trgu, med drugim:

(a)	z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih;

(b)	s pregledovanjem in usklajevanjem pobud za finančno opismenjevanje in izobraževanje s strani pristojnih organov;

(c)	z razvojem standardov usposabljanja v panogi in

(d)	s prispevanjem k razvoju skupnih pravil o razkritju.

2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za približevanje regulativnih praks.

3. Organ lahko v primeru, da finančna dejavnost resno ogrozi cilje iz člena 1(5), izda tudi opozorila.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece. Če se odločitev po treh mesecih ne obnovi, samodejno preneha veljati.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi nekaterih vrst finančnih dejavnosti, in po potrebi o tem obvesti Komisijo, da se olajša sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

Člen 10

Regulativni tehnični standardi

Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje.

Kadar Organ predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ga Komisija takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku.

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

4. Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Člen 11

Izvajanje pooblastila

2. Takoj ko Komisija sprejeme regulativni tehnični standard, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov je prenešeno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 12 do 14.

Člen 12

Preklic pooblastila

1. Prenos pooblastila iz člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

Člen 13

Nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom

Člen 14

Nepotrditev ali sprememba osnutkov regulativnih tehničnih standardov

1. Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega tehničnega standarda ali ga spremeni v skladu s členom 10, o tem obvesti Organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.

Člen 15

Izvedbeni tehnični standardi

Kadar Organ predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ga Komisija takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.

4. Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Člen 16

Smernice in priporočila

3. Pristojni organi in udeleženci na finančnem trgu si na vsak način prizadevajo za spoštovanje teh smernic in priporočil.

Če smernica ali priporočilo to zahteva, udeleženci na finančnem trgu jasno in podrobno poročajo o tem, ali to smernico oz. priporočilo izpolnjujejo.

Člen 17

Kršitev prava Unije

1. Kadar pristojni organ ne uporablja aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, oblikovanimi v skladu s členi 10 do 15, ali pa jih je uporabljal tako, da je kršil pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da udeleženci na finančnem trgu izpolnjujejo zahteve iz navedenih aktov, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za vrednostne papirje in trge ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo.

3. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.

Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.

6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije po členu 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, v kateri zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem dejavnosti.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

8. Organ v poročilu iz člena 43(5) navede, kateri pristojni organi in udeležence na finančnem trgu niso spoštovali uradnih mnenj ali odločitev iz odstavkov 4 in 6 tega člena.

Člen 18

Ukrepanje v izrednih razmerah

Če Svet ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Komisijo.

3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje nacionalnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da udeleženci na finančnem trgu in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.

4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa iz odstavka 3 v roku, ki je določen v navedeni odločitvi, in kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pa tudi regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov, sprejetih v skladu z navedenimi akti, neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnjevanje obveznosti v skladu z navedeno zakonodajo vključno s prenehanjem dejavnosti. To velja le v primerih, ko pristojni organ ne uporablja zakonodajnih aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z navedenimi akti, ali pa jih uporablja na način, za katerega se zdi, da očitno krši navedene akte, in kadar je treba nujno odpraviti nepravilnosti, da bi ponovno vzpostavili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema.

5. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Vsi ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji, ki so predmet odločitve v skladu z odstavkom 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

Člen 19

Reševanje sporov med pristojnimi organi v čezmejnih zadevah

4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.

6. Predsednik Organa v poročilu iz člena 50(2) navede naravo in vrsto nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.

Člen 20

Reševanje nesoglasij med pristojnimi organi na medsektorski ravni

Člen 21

Kolegiji nadzornikov

1. Organ prispeva k spodbujanju in spremljanju učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov, ustanovljenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), ter krepitvi skladnosti uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi približali najboljše nadzorne prakse, osebje Organa lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno s pregledi na kraju samem, ki se izvedejo skupaj z dvema ali več pristojnimi organi.

Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.

Organ lahko:

(a)	v sodelovanju s pristojnimi organi zbira in deli vse pomembne informacije za olajšanje dela kolegija ter vzpostavi in upravlja centralni sistem in s tem pristojnim organom v kolegiju omogoči dostop do takšnih informacij;

(b)

sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti udeležencev na finančnem trgu, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu, kakor je opredeljeno v členu 23, na neugodne razmere na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v stresnem testu;

(c)	spodbuja učinkovite in uspešne nadzorne dejavnosti, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu v stresnih situacijah;

(d)	v skladu z nalogami in pooblastili iz te uredbe nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi, ter

(e)	zahteva nadaljnja posvetovanja v kolegiju v vseh primerih, kadar meni, da bi odločitev povzročila nepravilno uporabo prava Unije ali da ne bi prispevala k cilju zbliževanja nadzornih praks. Zahteva lahko tudi, da se skliče seja kolegija ali doda točka na dnevni red seje.

Člen 22

Splošne določbe

1. Organ ustrezno upošteva sistemsko tvegane, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:

(a)	povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in

(b)	ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo.

2. Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen pristop k ugotavljanju in merjenju sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu, po potrebi tudi s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki.

Ti kazalniki so odločilen element pri določanju ustreznih nadzornih ukrepov. Organ spremlja raven približevanja pri določanju teh ukrepov, da bi spodbujal skupni pristop.

3. Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za ključne udeležence na finančnem trgu, da se upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo.

Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu, upošteva pri oblikovanju osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

4. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne dejavnosti, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema ter zadevnim pristojnim organom izdal ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.

5. Skupni odbor zagotovi splošno in medsektorsko usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom.

Člen 23

Ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja

1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljali udeleženci na finančnem trgu in ki se povečajo v stresnih situacijah. Udeleženci na finančnem trgu, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

2. Organ pri oblikovanju meril za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo udeleženci na finančnem trgu, v celoti upošteva ustrezne mednarodne pristope, tudi tiste, ki so jih razvili Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave.

Člen 24

Stalna zmogljivost za odzivanje na sistemska tveganja

1. Organ zagotovi, da ima specializirano in stalno zmogljivost za učinkovito odzivanje na nastanek sistemskih tveganj iz členov 22 in 23, in zlasti v zvezi z institucijami, ki predstavljajo sistemsko tveganje.

2. Organ izpolnjuje naloge, ki so mu dodeljene s to uredbo in z zakonodajo iz člena 1(2), in prispeva k zagotavljanju doslednega in usklajenega sistema za obvladovanje in saniranje kriz v Uniji.

Člen 25

Postopki za reševanje in sanacijo

2. Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15.

Člen 26

Evropski sistem nacionalnih odškodninskih shem za vlagatelje

1. Organ prispeva h krepitvi evropskega sistema nacionalnih odškodninskih shem za vlagatelje (ICS), tako da deluje na podlagi pooblastil iz te uredbe za zagotovitev pravilne uporabe Direktive 97/9/ES, z namenom zagotoviti ustrezno financiranje nacionalnih odškodninskih shem za vlagatelje s prispevki zadevnih udeležencev na finančnem trgu, po potrebi tudi tistih udeležencev na finančnem trgu, ki imajo sedež v tretjih državah, in zagotavlja visoko raven zaščite za vse vlagatelje v usklajenem okviru po vsej Uniji.

2. Člen 16 o pristojnosti Organa, da sprejme smernice in priporočila, se uporablja za odškodninske sheme za vlagatelje.

3. Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15.

4. Ob pregledu te uredbe, kakor je določeno v členu 81, se zlasti preuči konvergenca evropskega sistema nacionalnih odškodninskih shem za vlagatelje.

Člen 27

Evropski sistem dogovorov o sanaciji in financiranju

1. Organ na področjih, za katera je pristojen, prispeva k oblikovanju metod za sanacijo glavnih udeležencev na finančnem trgu v težavah, tako da se prepreči njihov škodljiv vpliv, da se omogoči njihovo ustrezno in pravočasno prenehanje, vključno z doslednimi in verodostojnimi mehanizmi financiranja, kadar je to potrebno.

2. Organ prispeva k delu na področju enakih konkurenčnih pogojev in kumulativnih učinkov, ki jih imajo na finančne institucije vsi sistemi dajatev in prispevkov, ki se lahko kot del doslednega in verodostojnega okvira za reševanje uvedejo zaradi zagotavljanja pravične porazdelitve bremena in dajanja pobud za obvladovanje sistemskega tveganja.

Ob pregledu te uredbe, kakor je določeno v členu 81 se zlasti preuči morebitna okrepitev vloge Organa v okviru preprečevanja, upravljanja in sanacije kriz.

Člen 28

Prenos nalog in odgovornosti

4. Pristojni organi obvestijo Organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko pristojni organi obvestijo Organ.

Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.

Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo pristojni organi, in s tem zagotovi, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.

Člen 29

Skupna kultura na področju nadzora

(a)	izdaja mnenja za pristojne organe;

(b)	spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;

(c)	prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s standardi poročanja, in mednarodnih računovodskih standardov v skladu s členom 1(3);

(d)	ocenjuje uporabo ustreznih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija, ter smernic in priporočil, ki jih izda Organ, ter po potrebi predlaga spremembe; in

(e)	vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.

2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Člen 30

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

2. Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

(a)	ustreznosti ureditve sredstev in upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov iz členov 10 do 15 ter aktov iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu;

(b)	stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;

(c)	najboljših praks, ki so jih razvili v nekaterih pristojnih organih in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom;

(d)	učinkovitosti in stopnje približevanja konvergence, dosežene v povezavi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z upravnimi ukrepi in sankcijami, naloženimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale.

Člen 31

Naloga usklajevanja

Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:

(a)	olajšanjem izmenjave informacij med pristojnimi organi;

(b)	opredelitvijo obsega in, kadar je to mogoče in ustrezno, preverjanjem zanesljivosti informacij, ki bi jih bilo treba dati na voljo vsem zadevnim pristojnim organom;

(c)	izvajanjem nezavezujočega posredovanja na zahtevo pristojnih organov ali na lastno pobudo, brez poseganja v člen 19;

(d)	takojšnjim obveščanjem ESRB o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah.

(e)	sprejetjem vseh ustreznih ukrepov v primeru okoliščin, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za omogočanje usklajevanja ukrepov, ki jih sprejmejo zadevni pristojni organi.

(f)	osrednjim zbiranjem informacij, prejetih v skladu s členoma 21 in 35 od pristojnih organov med njihovim obveznim rednim poročanjem o udeležencih na finančnem trgu, ki delujejo v več kot eni državi članici. Organ te informacije deli z drugimi zadevnimi pristojnimi organi.

Člen 32

Ocena razvoja na trgu

1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi gospodarsko analizo trgov, na katerih delujejo udeleženci na finančnem trgu, ter presojo vpliva morebitnega razvoja trga na te udeležence na finančnem trgu.

2. Organ v sodelovanju z ESRB začne in usklajuje ocene na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo udeležencev na finančnem trgu na neugoden razvoj na trgu. V ta namen za uporabo v pristojnih organih razvija:

(a)	skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje udeležencev na finančnem trgu;

(b)	skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen glede prilagodljivosti udeležencev na finančnem trgu;

(c)	skupne metodologije za ocenjevanje vpliva posebnih proizvodov ali postopkov razširjanja proizvodov na finančno stanje udeleženca na finančnem trgu in vlagatelje ter obveščanje potrošnikov.

3. Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010, vsaj enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti.

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

Člen 33

Mednarodni odnosi

2. Organ pomaga pri pripravi odločitev o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z akti iz člena 1(2).

Člen 34

Druge naloge

2. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2004/39/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES, in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz člena 10b(e) Direktive 2004/39/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2004/39/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES. Člen 35 se uporablja za področja, v zvezi s katerimi lahko Organ izda mnenje.

Člen 35

Zbiranje informacij

2. Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki. Za te zahteve se, kjer je to mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

6. Kadar informacije niso na voljo oziroma niso zagotovljene pravočasno v skladu z odstavkom 1 ali 5, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo neposredno na zadevne udeležence na finančnem trgu. V utemeljeni zahtevi se pojasni, zakaj so informacije o zadevnih posameznih udeležencih na finančnem trgu potrebne.

Organ o zahtevah obvesti zadevne pristojne organe v skladu s tem odstavkom in odstavkom 5.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.

7. Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Člen 36

Odnos z ESRB

1. Organ tesno in redno sodeluje z ESRB.

3. Organ v skladu z odstavkoma 4 in 5 zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje opozoril in priporočil ESRB iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010.

4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, takoj skliče sejo odbora nadzornikov in oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog.

Če Organ ne ukrepa na podlagi priporočila, ESRB in Svetu sporoči razloge za tako odločitev.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Pristojni organ ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov, ko v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 obvesti Svet in ESRB.

6. Organ pri opravljanju svojih nalog iz te uredbe, čim bolj upošteva opozorila in priporočila ESRB.

Člen 37

Interesna skupina za vrednostne papirje in trge

1. Za omogočanje lažjih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge Organa, se ustanovi interesna skupina za vrednostne papirje in trge. Z interesno skupino za vrednostne papirje in trge se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 10 do 15 o regulativnih tehničnih standardih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, da ti ne zadevajo posameznih udeležencev na finančnem trgu, s členom 16 o smernicah in priporočilih. Če je treba ukrepe nujno sprejeti in ni mogoče opraviti posvetovanj, je treba čim prej obvestiti interesno skupino za vrednostne papirje in trge.

Interesna skupina za vrednostne papirje in trge se sestane vsaj štirikrat letno.

2. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo udeležence na finančnem trgu, ki delujejo v Uniji, predstavnike njihovih zaposlenih, ter potrošnike, uporabnike finančnih storitev ter predstavnike MSP. Najmanj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset članov skupine predstavlja udeležence na finančnem trgu.

3. Člane interesne skupine za vrednostne papirje in trge na podlagi predlogov ustreznih zainteresiranih strani imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije.

4. Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za vrednostne papirje in trge. Za člane interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko ustanovi delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so imenovani za obdobje dveh let in pol, nato pa sledi nov izbirni postopek.

Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

5. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdaja mnenja in nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami Organa, s posebnim poudarkom na nalogah iz členov 10 do 16 ter členov 29, 30 in 32.

6. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

7. Organ javno objavi mnenja in nasvete interesne skupine za vrednostne papirje in trge ter rezultate posvetovanj s to skupino.

Člen 38

Zaščitni ukrepi

1. Organ zagotavlja, da nobena odločitev, sprejeta na podlagi členov 18 ali 19, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Če Svet po preučitvi zadeve ne sprejme sklepa o ohranitvi odločitve Organa v skladu s petim pododstavkom, se odločitev Organa razveljavi.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Svet v desetih delovnih dneh skliče sejo in z navadno večino glasov članov sprejme sklep, ali se odločitev Organa razveljavi.

Če se Svet po preučitvi zadeve odloči, da odločitve Organa ne bo razveljavil v skladu s četrtim pododstavkom, se začasni preklic odločitve Organa odpravi.

Svet v štirih tednih po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka potrdi svojo prvotno odločitev ali sprejme novo odločitev v skladu z odstavkom 3.

Obdobje štirih tednov Svet lahko podaljša za dodatne štiri tedne, če tako narekujejo okoliščine primera.

5. Vsaka zloraba tega člena, zlasti v zvezi z odločitvijo Organa, ki nima bistvenega ali vsebinskega fiskalnega vpliva, je prepovedana, saj ni v skladu z notranjim trgom.

Člen 39

Postopki odločanja

2. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

3. Naslovniki odločitev Organa so obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

4. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev v ustreznih časovnih presledkih pregleduje.

5. Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi členov 17, 18 ali 19, so javno objavljene, pri čemer sta navedeni identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevnega udeleženca na finančnem trgu in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenim interesom udeležencev na finančnem trgu glede varovanja poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.

POGLAVJE III

ORGANIZACIJA

ODDELEK 1

Odbor nadzornikov

Člen 40

Sestava

1. Odbor nadzornikov sestavljajo:

(a)	predsednik, ki nima glasovalne pravice;

(b)	vodja nacionalnega javnega organa, ki je pristojen za nadzor nad udeleženci na finančnem trgu v vsaki državi članici, ki se sestanejo osebno vsaj dvakrat letno;

(c)	en predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;

(d)	en predstavnik ESRB, ki nima glasovalne pravice;

(e)	en predstavnik vsakega od drugih dveh Evropskih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice;

2. Odbor nadzornikov se redno, vsaj dvakrat letno, sestaja z interesno skupino za vrednostne papirje in trge.

5. Člana odbora nadzornikov iz točke (b) odstavka 1 za namene ravnanja v okviru področja uporabe Direktive 97/9/ES lahko po potrebi spremlja predstavnik ustreznih organov, ki v posamezni državi članici upravljajo odškodninske sheme za vlagatelje, pri čemer ta predstavnik nima glasovalne pravice.

6. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.

Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.

Člen 41

Notranji odbori in skupine

3. V skladu s členom 19(2) skupina predlaga odločitev, ki jo dokončno sprejme odbor nadzornikov v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka člena 44(1).

4. Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za skupino iz odstavka 2.

Člen 42

Neodvisnost

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

Člen 43

Naloge

1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II.

2. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila in odločitve ter izdaja nasvete iz poglavja II.

3. Odbor nadzornikov imenuje predsednika.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.

6. Odbor nadzornikov sprejme večletni delovni program Organa ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Večletni delovni program se sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek in se javno objavi.

7. Odbor nadzornikov sprejme proračun v skladu s členom 63.

8. Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem ter ju lahko odstavi s položaja v skladu s členom 48(5) oziroma členom 51(5).

Člen 44

Odločanje

1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas.

Za vse druge odločitve v skladu s členom 19(3) se odločitev, ki jo predlaga skupina, sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov. Vsak član ima en glas.

2. Seje odbora nadzornikov skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

3. Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik.

4. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja, vključno s pravili glede sklepčnosti, če je to ustrezno. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, razen predsednika in izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne udeležence na finančnem trgu, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

ODDELEK 2

Upravni odbor

Člen 45

Sestava

1. Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest drugih članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

2. Odločitve upravnega odbora se sprejemajo na podlagi večine prisotnih članov. Vsak član ima en glas.

Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice.

Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

Upravni odbor sprejme in javno objavi svoj poslovnik.

3. Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi.

Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Upravni odbor se srečuje vsaj petkrat letno.

Člen 46

Neodvisnost

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.

Člen 47

Naloge

1. Upravni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo.

2. Upravni odbor predloži letni in večletni delovni program odboru nadzornikov v sprejetje.

3. Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

5. Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6. Upravni odbor na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, kot tudi o nalogah predsednika.

7. Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

8. Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5).

ODDELEK 3

Predsednik

Člen 48

Imenovanje in naloge

1. Organ zastopa predsednik, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodi seje odbora nadzornikov in upravnega odbora.

2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in pravno ureditev.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi namestnika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Namestnik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.

3. Mandat predsednika je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

(a)	rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)	dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko na podlagi vrednotenja in odvisno od potrditve Evropskega parlamenta enkrat podaljša mandat predsednika.

5. Predsednika lahko s položaja odstavi le Evropski parlament v skladu z odločitvijo odbora nadzornikov.

Predsednik ne more omejevati odbora nadzornikov pri razpravah v zvezi z njim, zlasti o potrebi po njegovi razrešitvi, in ni vključen v razprave v zvezi s takim vprašanjem.

Člen 49

Neodvisnost

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Člen 50

Poročilo

2. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1, predloži pisno poročilo o glavnih dejavnostih Organa.

3. Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament zahteva priložnostno.

ODDELEK 4

Izvršni direktor

Člen 51

Imenovanje

1. Organ vodi izvršni direktor, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

2. Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom in po tem, ko ga je potrdil Evropski parlament, imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja.

3. Mandat izvršnega direktorja je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata izvršnega direktorja odbor nadzornikov oceni predvsem:

(a)	rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)	dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko ob upoštevanju vrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.

5. Izvršni direktor je lahko odstavljen s položaja le na podlagi odločitve odbora nadzornikov.

Člen 52

Neodvisnost

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog.

Člen 53

Naloge

1. Izvršni direktor je pristojen za upravljanje Organa in pripravlja delo upravnega odbora.

2. Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje letnega delovnega programa Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom upravnega odbora.

3. Izvršni direktor izvaja potrebne ukrepe, zlasti sprejemanje notranjih upravnih navodil in objavljanje obvestil, za zagotovitev delovanja Organa v skladu s to uredbo.

4. Izvršni direktor pripravi večletni delovni program iz člena 47(2).

5. Izvršni direktor vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2).

6. Izvršni direktor pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64.

7. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah.

8. Izvršni direktor v zvezi z osebjem Organa izvaja pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.

POGLAVJE IV

SKUPNA TELESA EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV

ODDELEK 1

Skupni odbor Evropskih nadzornih organov

Člen 54

Ustanovitev

1. Ustanovi se Skupni odbor Evropskih nadzornih organov.

2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), zlasti pri:

—	finančnih konglomeratih,

—	računovodstvu in revizijah,

—	mikrobonitetnih analizah medsektorskega razvoja, tveganj in občutljivih točk za finančno stabilnost,

—	naložbenih produktih za male vlagatelje,

—	ukrepih za boj proti pranju denarja; in

—	izmenjavi informacij z ESRB ter pri razvijanju odnosov med ESRB in ESA.

3. Skupni odbor ima osebje, ki ga dodelijo ESA, ki deluje kot sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.

4. Kadar udeleženec na finančnem trgu pokriva več sektorjev, Skupni odbor spore rešuje v skladu s členom 56.

Člen 55

Sestava

1. Skupni odbor sestavljajo predsedniki ESA, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 57.

2. Izvršni direktor, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

3. Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je podpredsednik ESRB.

4. Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se lahko določijo dodatni udeleženci sej Skupnega odbora.

Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na dva meseca.

Člen 56

Skupna stališča in skupni akti

Organ vzporedno z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) po potrebi sprejema dokumente iz členov 10 do 15, 17 ali 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih aktov Unije iz člena 1(2), ki tudi spada na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine).

Člen 57

Pododbori

1. Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

3. Pododbor med svojimi člani izbere predsednika, ki je tudi član Skupnega odbora.

4. Skupni odbor lahko ustanovi dodatne pododbore.

ODDELEK 2

Odbor za pritožbe

Člen 58

Sestava in delovanje

1. Odbor za pritožbe je skupno telo ESA.

Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.

Drugi člani so imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 in Uredbo (EU) št. 1094/2010.

4. Mandat članov odbora za pritožbe je pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

7. Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe.

8. ESA zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe prek Skupnega odbora.

Člen 59

Neodvisnost in nepristranskost

1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti.

4. Zoper sodelovanje člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali suma, da član deluje pristransko.

5. Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana.

6. Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu.

Te izjave se vsako leto objavijo v pisni obliki.

POGLAVJE V

PRAVNA SREDSTVA

Člen 60

Pritožbe

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v dveh mesecih po tem, ko je bila vložena.

3. Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

6. Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

7. Organ utemelji in objavi odločitve, ki jih sprejme odbor za pritožbe.

Člen 61

Tožbe pred Sodiščem Evropske unije

2. Države članice, institucije Unije in tudi vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 PDEU zoper odločitve Organa sprožijo postopek pri Sodišču Evropske unije.

3. Kadar je Organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

4. Od Organa se zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 62

Proračun Organa

1. Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (47) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:

(a)

obvezni prispevki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad udeleženci na finančnem trgu; ki se zagotovijo v skladu s enačbo, ki temelji na ponderiranju glasov iz člena 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi. Za namene tega člena se člen 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi uporablja tudi po roku, določenem v Protokolu, in sicer po 31. oktobru 2014;

(b)	subvencija Unije iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji);

(c)	kakršne koli pristojbine, plačane Organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije.

2. Odhodki Organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture, strokovnega usposabljanja in operativne stroške.

3. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

4. Za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Organa, ki se vključijo v njegov proračun.

Člen 63

Priprava proračuna

2. Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu (oba skupaj v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

4. Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Organu.

5. Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Veljati začne po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun ustrezno prilagodi.

Člen 64

Izvajanje in nadzor proračuna

1. Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun Organa.

Računovodja Komisije nato konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Finančne uredbe.

4. Upravni odbor predloži mnenje o zaključnih računih Organa.

6. Zaključni računi se objavijo.

7. Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

Člen 65

Finančna pravila

Člen 66

Ukrepi proti goljufijam

1. Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez kakršnih koli omejitev za Organ uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.

2. Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o notranjih preiskavah, ki jih opravlja OLAF, in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v Organu.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 67

Privilegiji in imunitete

Za Organ in njegovo osebje se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

Člen 68

Osebje

2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.

4. Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v Organ.

Člen 69

Odgovornost Organa

2. Osebna finančna in disciplinska odgovornost osebja Organa do Organa je urejena z ustreznimi določbami, ki veljajo za osebje Organa.

Člen 70

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti

Zanje se uporablja člen 16 Kadrovskih predpisov.

V skladu s Kadrovskimi predpisi osebje po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Države članice, institucije ali organi Unije ali kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane osebja Organa pri izvrševanju njihovih nalog.

3. Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za udeležence na finančnih trgih.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4. Organ uporablja Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (49).

Člen 71

Varstvo podatkov

Člen 72

Dostop do dokumentov

1. Za dokumente, ki jih hrani Organ, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2. Upravni odbor do 31. maja 2011 sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Člen 73

Ureditev glede jezika

1. Za Organ se uporablja Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (50).

2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v Organu določi upravni odbor.

3. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Organa, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 74

Sporazum o sedežu

Ta država članica zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev uspešnega delovanja Organa, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 75

Sodelovanje tretjih držav

1. V Organu lahko sodelujejo tudi tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume, s katerimi so sprejele in uporabljajo pravo Unije s področja pristojnosti Organa, kakor je navedeno v členu 1(2).

3. V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavkov 1 in 2 se določijo ureditve, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve držav iz odstavka 1 v delo Organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje v odboru nadzornikov v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi udeleženci na finančnih trgih, razen če za to obstaja neposreden interes.

POGLAVJE VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 76

Pripravljalni ukrepi

1. CESR v času od začetka veljavnosti te uredbe in do ustanovitve Organa tesno sodeluje s Komisijo pri pripravi na zamenjavo CESR z Organom.

2. Po ustanovitvi Organa je Komisija odgovorna za upravno ureditev in začetno upravno delovanje Organa, dokler ta ne imenuje izvršnega direktorja.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v pristojnosti odbora nadzornikov in upravnega odbora.

4. Organ je pravni naslednik CESR. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CESR samodejno prenesejo na Organ. CESR pripravi izjavo, v kateri prikaže stanje v zvezi s svojimi zaključnimi sredstvi in obveznostmi na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CESR in Komisija.

Člen 77

Prehodne določbe o osebju

1. Z odstopanjem od člena 68 vse pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o napotitvi, ki jih sklene CESR ali njegov sekretariat ter so veljavne 1. januarja 2011, veljajo še naprej do dne, ko se iztečejo. Ne smejo se podaljšati.

Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje, ki je v pogodbenem razmerju s CESR ali njegovim sekretariatom, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili. Pri notranjem izbirnem postopku se v celoti upoštevajo spretnosti in izkušnje, ki jih je posameznik pokazal pri svojem delu pred zaposlitvijo.

3. Uspešnim kandidatom se glede na vrsto in stopnjo nalog, ki se bodo opravljale, ponudi pogodba za začasne uslužbence za obdobje, ki bo vsaj enako preostalemu obdobju iz prejšnje pogodbe.

Člen 78

Nacionalne določbe

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Člen 79

Spremembe

Sklep št. 716/2009/ES se spremeni tako, da se CESR odstrani s seznama upravičencev iz oddelka B Priloge k navedenemu sklepu.

Člen 80

Razveljavitev

Sklep Komisije 2009/77/ES o ustanovitvi CESR se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2011.

Člen 81

Pregled

(a)

konvergenca, ki so jo dosegli pristojni organi pri nadzornih praksah;

(i)	konvergenca funkcionalne neodvisnosti pristojnih organov in standardov na ravni upravljanja podjetij;

(ii)	nepristranskost, objektivnost in avtonomnost Organa;

(b)	delovanje kolegijev nadzornikov;

(c)	napredek, dosežen pri konvergenci na področju preprečevanja, upravljanja in saniranja kriz, vključno z mehanizmi financiranja Unije;

(d)	vloga Organa v zvezi s sistemskim tveganjem;

(e)	uporaba zaščitne klavzule, določene v členu 38;

(f)	izvajanje zavezujoče posredniške vloge, določene v členu 19.

2. Poročilo iz odstavka 1 ocenjuje tudi, ali:

(a)	je ustrezno nadaljevati ločen nadzor nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami ter trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi;

(b)	je ustrezno opravljati nadzor nad bonitetnim nadzorom in poslovanjem ločeno ali pa je bolje, če to počne isti nadzornik;

(c)	je ustrezno poenostaviti in okrepiti strukturo ESFS, da bi povečali skladnost med makro in mikro ravnmi ter med ESA;

(d)	je razvoj ESFS skladen z globalnim razvojem;

(e)	je znotraj ESFS dovolj različnosti in odličnosti;

(f)	sta odgovornost in preglednost v zvezi z zahtevami za objavo primerni;

(g)	sredstva Organa zadostujejo za izvajanje njegovih nalog;

(h)	je primerno ohraniti sedež Organa in ali je primerno preseliti vse ESA na en sam sedež, da bi okrepili njihovo medsebojno usklajenost.

4. Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 82

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2011, razen člena 76 ter člena 77(1) in (2), ki se uporabljata od datuma njenega začetka veljavnosti.

Organ se ustanovi 1. januarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 24. novembra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL

(1) UL C 13, 20.1.2010, str. 1.

(2) Mnenje z dne 22. januarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. septembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. novembra 2010.

(4) UL C 40, 7.2.2001, str. 453.

(5) UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394.

(6) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 392.

(7) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 26.

(8) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 48.

(9) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 214.

(10) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 292.

(11) UL L 302, 17.11.2009, str. 1.

(12) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(13) UL L 25, 29.1.2009, str. 23.

(14) UL L 25, 29.1.2009, str. 28.

(15) UL L 25, 29.1.2009, str. 18.

(16) Poročila Sodišča Evropske unije 2006, stran I-03771, odstavek 44.

(17) UL L 84, 26.3.1997, str. 22.

(18) UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

(19) UL L 184, 6.7.2001, str. 1.

(20) UL L 168, 27.6.2002, str. 43.

(21) UL L 96, 12.4.2003, str. 16.

(22) UL L 345, 31.12.2003, str. 64.

(23) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

(24) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

(25) UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

(26) UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

(27) UL L 35, 11.2.2003, str. 1.

(28) UL L 330, 5.12.1998, str. 1.

(29) UL L 345, 8.12.2006, str. 1.

(30) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(31) UL L 271, 9.10.2002, str. 16.

(32) UL L 135, 31.5.1994, str. 5.

(33) Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L 247, 21.9.2007, str. 1).

(34) UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

(35) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(36) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(37) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(38) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(39) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(40) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(41) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(42) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(43) UL L 253, 25.9.2009, str. 8.

(44) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(45) Glej stran 12 tega Uradnega lista.

(46) Glej stran 48 tega Uradnega lista.

(47) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(48) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(49) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

(50) UL 17, 6.10.1958, str. 385.

15.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 331/120

DIREKTIVA 2010/78/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. novembra 2010

o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 50, člena 53(1) ter členov 62 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Finančna kriza leta 2007 in 2008 je razkrila pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot tudi v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za finančno globalizacijo ter integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih institucij posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Unije in zaupanja med nacionalnimi pristojnimi organi.

(2)

Evropski parlament je z več resolucijami pred in v času finančne krize pozval k bolj povezanemu evropskemu nadzoru, da bi zagotovili resnično enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na ravni Unije in se odzvali na čedalje večjo povezanost finančnih trgov v Uniji (v svojih resolucijah z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančni trg: akcijski načrt, z dne 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji, z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – Bela knjiga, z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala in z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora ter s stališčema z dne 22. aprila 2009 o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ter z dne 23. aprila 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah).

(3)

Novembra 2008 je Komisija pooblastila skupino na visoki ravni pod predsedstvom Jacquesa de Larosièra, da pripravi priporočila, kako okrepiti evropsko nadzorno ureditev, da bi se bolje zaščitilo državljane in ponovno vzpostavilo zaupanje v finančni sistem. V svojem končnem poročilu, ki ga je skupina na visoki ravni predstavila 25. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: de Larosièrovo poročilo), je priporočila, naj se okrepi nadzorni okvir za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz. Priporočila je daljnosežne reforme strukture nadzora nad finančnim sektorjem v Uniji. De Larosièrovo poročilo priporoča tudi, naj se vzpostavi Evropski sistem finančnih nadzornih organov (ESFS), ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi (ESA), in sicer eden za vsakega od sektorjev – bančni sektor, sektor vrednostnih papirjev ter sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin – in Evropski svet za sistemska tveganja.

(4)

V svojem sporočilu z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ je Komisija predlagala predložitev osnutka zakonodaje za vzpostavitev ESFS, v sporočilu z dne 27. maja 2009 z naslovom „Evropski finančni nadzor“ pa je navedla več podrobnosti o mogoči strukturi takega novega nadzornega okvira.

(5)

V svojih sklepih po zasedanjih dne 18. in 19. junija 2009 je Evropski svet priporočil vzpostavitev Evropskega sistema finančnih nadzornikov, ki ga sestavljajo trije novi ESA. Sistem bi moral biti usmerjen k izboljšanju kakovosti in usklajenosti nacionalnega nadzora, krepitvi nadzora nad čezmejnimi skupinami ter pripravi enotnih evropskih pravil, ki se uporablja za vse finančne institucije na notranjem trgu. Evropski svet je poudaril, da bi morali imeti ESA tudi pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, in Komisijo pozval, naj pripravi konkretne predloge, kako bi lahko ESFS imel pomembno vlogo v kriznih razmerah.

(6)	Komisija je 23. septembra 2009 sprejela predloge treh uredb o vzpostavitvi ESFS, vključno z vzpostavitvijo treh ESA.

(7)

Za učinkovito delovanje ESFS so potrebne spremembe pravnih aktov Unije na področju delovanja teh treh ESA. Takšne spremembe zadevajo opredelitev obsega nekaterih pooblastil ESA in vključitev nekaterih pooblastil, ki jih določajo pravni akti Unije, ter spremembe za zagotovitev neoviranega in učinkovitega delovanja ESA v okviru ESFS.

(8)	Ustanovitev treh ESA bi bilo treba podpreti z razvojem enotnih pravil, kar bi zagotovilo popolno skladnost ter enotno uporabo in s tem prispevalo k učinkovitejšemu delovanju notranjega trga.

(9)

Uredbe o vzpostavitvi ESFS določajo, da lahko ESA na področjih, ki so natančno določena v zadevni zakonodaji, pripravljajo osnutke tehničnih standardov in jih predložijo Komisiji, ki jih v skladu s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme z delegiranimi ali izvedbenimi akti. Ta direktiva bi morala opredeliti prvi niz teh področij in ne bi smela posegati v dodajanje novih področij v prihodnosti.

(10)

V zadevni zakonodaji bi morala biti opredeljena tista področja, na katerih imajo ESA pooblastila za pripravo osnutkov tehničnih standardov, in način njihovega sprejetja. Zadevna zakonodaja bi za delegirane akte morala določiti elemente, pogoje in specifičnosti, kot je podrobno navedeno v členu 290 PDEU.

(11)

Določitev področij za tehnične standarde bi morala vzpostaviti ustrezno ravnotežje v zvezi z oblikovanjem enotnega sklopa usklajenih pravil in izogibanjem neupravičeno zapletenim uredbam in izvajanju. Izbrati bi bilo treba le tista področja, na katerih bodo usklajena tehnična pravila pomembno in uspešno prispevala k doseganju ciljev zadevne zakonodaje, pri čemer se zagotovi, da Evropski parlament, Svet in Komisija ukrepe sprejemajo v skladu s svojimi običajnimi postopki.

(12)

Vprašanja, ki so predmet tehničnih standardov, bi morala biti resnično tehnična, pri čemer njihov razvoj zahteva strokovno znanje in izkušnje nadzornih strokovnjakov. Tehnični standardi, ki so bili sprejeti kot delegirani akti, bi morali še dodatno razvijati, opredeljevati in določati pogoje za dosledno usklajevanje, vključenih v osnovne instrumente, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet, in ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. Tehnični standardi, sprejeti kot izvedbeni akti, bi morali določiti pogoje za enotno uporabo pravno zavezujočih aktov Unije. Tehnični standardi ne bi smeli vključevati odločitev politike.

(13)

V primeru regulativnih tehničnih standardov je primerno uvesti postopek iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (4), Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (5) in Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (6). Izvedbene tehnične standarde bi bilo treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010. Evropski svet je potrdil tudi štirinivojski „Lamfalussyjev“ pristop, da bi bil regulativni postopek za finančno zakonodajo Unije učinkovitejši in preglednejši. Komisija ima pooblastila, da sprejema ukrepe druge stopnje na številnih področjih, v veljavi pa je tudi veliko število uredb in direktiv druge stopnje, ki jih je sprejela Komisija. Kadar so regulativni tehnični standardi namenjeni za nadaljnje oblikovanje, natančnejšo opredelitev ali določitev pogojev uporabe takih ukrepov druge stopnje, bi morali biti sprejeti šele po sprejetju zadevnega ukrepa druge stopnje in bi morali biti združljivi z navedenim ukrepom druge stopnje.

(14)

Obvezujoči tehnični standardi prispevajo k enotnim pravilom za zakonodajo o finančnih storitvah, kot jo je v sklepih iz junija 2009 potrdil Evropski svet. Če nekatere zahteve v zakonodajnih aktih Unije ne bodo v celoti usklajene in v skladu s previdnostnim načelom o nadzoru, zavezujoči tehnični standardi, ki oblikujejo, natančneje opredeljujejo ali določajo pogoje uporabe teh zahtev, državam članicam ne bi smeli onemogočati, da zahtevajo dodatne informacije ali uvedejo strožje zahteve. Zato bi morali tehnični standardi državam članicam omogočati, da to storijo na specifičnih področjih, kadar navedeni zakonodajni akti omogočajo takšno presojo.

(15)	Kot je določeno v uredbah o vzpostavitvi ESFS, bi morali ESA pred predložitvijo tehničnih standardov Komisiji po potrebi organizirati odprta javna posvetovanja o njih ter analizirati morebitne s tem povezane stroške in koristi.

(16)	Omogočeno bi moralo biti, da bi tehnični standardi vsebovali prehodne ukrepe, ob upoštevanju ustreznih časovnih rokov, če bi bili stroški takojšnjega izvajanja večji od pridobljenih koristi.

(17)

Uredbe o vzpostavitvi ESFS določajo mehanizem za reševanje sporov med nacionalnimi pristojnimi organi. Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa na področjih, opredeljenih v pravnih aktih Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010, Uredbo (EU) št. 1094/2010 in Uredbo (EU) št. 1095/2010, na katerih zadevna zakonodaja zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje nacionalnih pristojnih organov iz več kot ene države članice, bi morali biti ESA na zahtevo enega od zadevnih pristojnih organov zmožni pomagati tem organom pri doseganju sporazuma v roku, ki ga določijo ESA in ki bi moral upoštevati morebitne pomembne roke v zadevni zakonodaji ter nujnost in zapletenost spora. Če se takšen spor ne reši, bi ga morali biti zmožni rešiti ESA.

(18)

Uredbe o ustanovitvi ESA določajo, da morajo biti primeri, pri katerih se lahko uporabi mehanizem za reševanje sporov med nacionalnimi pristojnimi organi, opredeljeni v sektorski zakonodaji. Ta direktiva bi morala opredeliti prvi niz takih primerov in ne bi smela posegati v vključitev drugih primerov v prihodnje. Ta direktiva ne bi smela ESA onemogočati, da delujejo v skladu z drugimi pooblastili oziroma da izpolnjujejo naloge, določene v uredbah o njihovi ustanovitvi, vključno z nezavezujočim posredovanjem in zagotavljanjem dosledne, učinkovite in uspešne uporabe pravnih aktov Unije. Poleg tega so na tistih področjih, na katerih je neka oblika nezavezujočega posredovanja že vzpostavljena v zadevnih pravnih aktih ali na katerih so določeni roki za sprejemanje skupnih odločitev enega ali več nacionalnih pristojnih organov, potrebne spremembe za zagotovitev jasnosti in čim manjšega oviranja postopka sprejemanja skupne odločitve ter za zagotovitev možnosti, da bi lahko po potrebi spore reševali ESA. Zavezujoči postopek za reševanje sporov je zasnovan za reševanje primerov, ko nacionalni pristojni organi med seboj ne morejo rešiti postopkovnih ali vsebinskih vprašanj, povezanih s skladnostjo s pravnimi akti Unije.

(19)

Ta direktiva bi morala zaradi tega opredeliti primere, v katerih je treba rešiti postopkovna ali vsebinska vprašanja skladnosti s pravom Unije in nacionalni pristojni organi sami ne morejo rešiti zadeve. V takšnem primeru bi moral imeti eden od zadevnih nacionalnih pristojnih organov možnost predložiti vprašanje zadevnemu Evropskemu nadzornemu organu. Ta Evropski nadzorni organ bi moral ukrepati v skladu s svojo ustanovitveno uredbo in to direktivo. Zadevni Evropski nadzorni organ bi moral imeti možnost, da od zadevnih pristojnih organov zahteva, naj izvedejo ali opustijo neko dejanje z namenom ureditve zadeve in zagotovitve skladnosti s pravom Unije, z zavezujočimi učinki za zadevne pristojne organe. V primerih, ko ustrezni pravni akti Unije podeljujejo diskrecijo državam članicam, odločitve, ki jih sprejme Evropski nadzorni organ, ne bi smele nadomestiti izvajanja diskrecije pristojnih organov v skladu s pravom Unije.

(20)

Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (7) določa posredovanje in skupne odločitve glede določitve pomembnih podružnic za namene članstva v nadzornem kolegiju, ovrednotenja modela in skupinske ocene tveganja. Spremembe na vseh navedenih področjih bi morale jasno določati, da lahko v primeru spora v navedenem časovnem obdobju Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) reši spor z uporabo postopka iz Uredbe (EU) št. 1093/2010. Na podlagi tega pristopa je jasno, da kljub temu, da Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) ne bi smel nadomestiti izvajanja diskrecije pristojnih organov v skladu s pravom Unije, bi moralo biti mogoče rešiti spore in okrepiti sodelovanje pred sprejetjem končne odločitve ali pred predložitvijo instituciji.

(21)

Za zagotovitev nemotenega prenosa sedanjih nalog Odbora evropskih bančnih nadzornikov, Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine in Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje na nove ESA bi bilo treba sklicevanja na navedene odbore v zadevni zakonodaji ustrezno nadomestiti s sklicevanji na Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) oziroma Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

(22)

Za popolno uveljavitev novega okvira, ki ga predvideva PDEU, je treba prilagoditi in nadomestiti izvedbena pooblastila, določena v členu 202 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodbe ES), z ustreznimi določbami v skladu s členoma 290 in 291 PDEU. Ta pregled bi bilo treba dokončati v treh letih po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, preostala pooblastila, ki so bila podeljena na podlagi člena 202 Pogodbe ES, pa bi se morala na navedeni dan prenehati uporabljati.

(23)

Prilagoditev postopkov v odboru PDEU in zlasti členoma 290 in 291 PDEU bi bilo treba izvesti za vsak posamezen primer. Da bi se upošteval tehnični razvoj na finančnih trgih in podrobno določile zahteve iz direktiv, ki jih spreminja ta direktiva, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU.

(24)

Evropski parlament in Svet bi morala imeti na voljo tri mesece od datuma obvestila za nasprotovanje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi moralo biti mogoče to obdobje podaljšati za tri mesece na pomembnih področjih. Evropskemu parlamentu in Svetu bi moralo biti omogočeno, da obvestita druge institucije, da ne nameravata nasprotovati. Taka zgodnja odobritev delegiranih aktov je še posebej primerna, ko je treba spoštovati roke, če na primer obstajajo časovni razporedi, določeni v temeljnem aktu za Komisijo, da sprejme delegirane akte.

(25)

V izjavi (št. 39) o členu 290 PDEU, ki je priložena Sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, se je konferenca seznanila, da namerava Komisija v skladu s svojo ustaljeno prakso nadaljevati posvetovanja s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, pri pripravi osnutkov delegiranih aktov na področju finančnih storitev.

(26)	Nacionalni pristojni organi bodo morali v skladu z novo strukturo nadzora, ki jo določa ESFS, tesneje sodelovati z ESA. Spremembe zadevne zakonodaje bi morale zagotoviti, da ne obstajajo pravne ovire pri izpolnjevanju zahtev glede izmenjave informacij, ki so vključene v uredbe o ustanovitvi ESA.

(27)	Za informacije, poslane ali izmenjane med pristojnimi organi in ESA ali ESRB, bi morala veljati obveznost varovanja poslovne skrivnosti, ki velja za bivše in sedanje zaposlene v pristojnem organu, ki prejme informacijo.

(28)

Uredbe o ustanovitvi ESA določajo, da lahko ESA razvijajo stike z nadzornimi organi iz tretjih držav in pomagajo pri pripravi odločitev o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi režimi v tretjih državah. Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (8) in Direktivo 2006/48/ES bi bilo treba spremeniti, da bosta omogočili ESA, da sklepajo sporazume o sodelovanju s tretjimi državami in izmenjujejo informacije, kadar lahko zadevne tretje države zagotovijo, da bo poslovna skrivnost varovana.

(29)

Obstoj enega samega združenega seznama ali registra za posamezno kategorijo finančnih institucij v Uniji, ki je trenutno zadolžitev posameznega nacionalnega pristojnega organa, se bo izboljšala preglednost in je primernejši v okviru enotnega finančnega trga. ESA bi morali biti zadolženi za vzpostavitev, objavo in redno posodabljanje registrov in seznamov finančnih udeležencev v Uniji. To se nanaša na seznam dovoljenj kreditnih institucij, ki so jih izdali nacionalni pristojni organi, register vseh investicijskih družb ter seznam reguliranih trgov v skladu z Direktivo 2004/39/ES. Podobno bi moral biti Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) zadolžen za vzpostavitev, objavo in redno posodabljanje seznama odobrenih prospektov in potrdil o odobritvi v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje (9).

(30)	Na tistih področjih, na katerih morajo ESA pripraviti osnutke tehničnih standardov, bi bilo treba te osnutke tehničnih standardov predložiti Komisiji v treh letih od ustanovitve ESA, razen če ni v ustreznem zakonodajnem aktu določen drugačen rok.

(31)

Naloge Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) v zvezi z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (10) ne bi smele posegati v pristojnosti Evropskega sistema centralnih bank, s čimer bi se podpiralo nemoteno delovanje plačilnih sistemov, v skladu s četrto alineo člena 127 (2) PDEU.

(32)

Tehnični standardi, ki jih mora oblikovati Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) v skladu s to direktivo in v povezavi z Direktivo 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (11) ne bi smeli posegati v pristojnosti držav članic v zvezi z bonitetnimi zahtevami do takšnih institucij, kot je določeno v Direktivi 2003/41/ES.

(33)

V skladu s členom 13(5) Direktive 2003/71/ES, lahko pristojni organ matične države članice prenese odobritev prospekta na pristojni organ druge države članice, če ta pristojni organ s tem soglaša. Člen 28(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010 zahteva, da je Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) o takih sporazumih o prenosu obveščen vsaj en mesec pred začetkom njihove veljavnosti. Vendar je glede na izkušnje pri prenosu odobritve v skladu z Direktivo 2003/71/ES, ki določa krajše roke, ustrezno, da se člen 28(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010 v tem primeru ne uporabi.

(34)

Trenutno ni potrebe po tem, da bi ESA pripravili osnutke tehničnih standardov o sedanjih zahtevah, da morajo imeti osebe, ki dejansko vodijo posle investicijskih družb, kreditnih institucij, KNPVP in njihovih družb za upravljanje, dovolj dober ugled in dovolj izkušenj, da lahko zagotovijo dobro in skrbno vodenje. Vendar bi morali ESA zaradi pomembnosti navedenih zahtev kot prednostno nalogo določiti najboljše prakse v smernicah ter zagotoviti zbliževanje nadzornih in bonitetnih postopkov v smeri teh najboljših praks. Enako bi morali določiti najboljše prakse in zagotoviti zbliževanje glede bonitetnih zahtev v zvezi s sedežem navedenih organov.

(35)

Enotna evropska pravila, ki se uporabljajo za vse finančne institucije na notranjem trgu, bi morala zagotoviti ustrezno uskladitev meril in metodologije, ki naj jih uporabljajo pristojni organi za ocenjevanje tveganja kreditnih institucij. Natančneje, namen priprave osnutkov tehničnih standardov v zvezi s pristopom na osnovi notranjih bonitetnih ocen, naprednim pristopom za merjenje in notranjim modelom za pristop tržnega tveganja, kakor je določeno v tej direktivi, bi moral zagotoviti kakovost in trdnost takih pristopov ter da jih pristojni organi dosledno pregledujejo. Ti tehnični standardi bi morali pristojnim organom omogočati, da finančnim institucijam dovolijo oblikovanje različnih pristopov na podlagi njihovih izkušenj in posebnosti, v skladu z zahtevami, določenimi v Direktivi 2006/48/ES in Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (12) in na podlagi zahtev iz zadevnih tehničnih standardov.

(36)

Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšanje delovanja notranjega trga z zagotavljanjem visoke, učinkovite in usklajene stopnje ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora nad njim, zaščite vlagateljev, investitorjev in upravičencev ter s tem podjetij in potrošnikov, zaščite integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, ohranjanja stabilnosti in trajnosti finančnega sistema, ohranjanja realnega gospodarstva, varovanja javnih financ in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi njihovega obsega lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(37)	Komisija bi morala do 1. januarja 2014 poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o osnutkih tehničnih standardov iz te direktive, ki jih predložijo ESA, in predstaviti ustrezne predloge.

(38)

Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (13), Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (14), Direktivo 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (15), Direktivo 2003/41/ES, Direktivo 2003/71/ES, Direktivo 2004/39/ES, Direktivo 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu (16), Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (17), Direktivo 2006/48/ES, Direktivo 2006/49/ES in Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (18) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 98/26/ES

Direktiva 98/26/ES se spremeni:

Člen 6(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Država članica iz odstavka 2 takoj uradno obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja, druge države članice in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

V členu 10(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice navedejo sisteme in zadevne upravljavce sistema, ki naj se vključijo v področje uporabe te direktive, in jih priglasijo ESMA ter ga obvestijo o organih, ki so jih izbrale v skladu s členom 6(2). ESMA objavi navedene informacije na svojem spletnem mestu.“

3.	Vstavi se naslednji člen: „Člen 10a 1. Pristojni organi sodelujejo z ESMA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. 2. Pristojni organi nemudoma zagotovijo ESMA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog, v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 2

Spremembe Direktive 2002/87/ES

Direktiva 2002/87/ES se spremeni:

Člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Koordinator, imenovan v skladu s členom 10, obvesti matično podjetje, ki je na čelu skupine ali, če ni matičnega podjetja, regulirano osebo z največjo bilančno vsoto v najpomembnejšem finančnem sektorju skupine, da je skupina identificirana kot finančni konglomerat ter o imenovanju koordinatorja.

Koordinator obvesti tudi pristojne organe, ki so izdali dovoljenje za opravljanje poslov reguliranim osebam v skupini, in pristojne organe države članice, v kateri je sedež mešanega finančnega holdinga, ter Skupni odbor Evropskih nadzornih organov (ESA), ustanovljen s členi 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (20), Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanje in poklicne pokojnine) (21) in Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (22) (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor).

(b)	doda se naslednji odstavek: „3. Skupni odbor na svojem spletnem mestu objavi in redno posodablja seznam identificiranih finančnih konglomeratov. Te informacije so dostopne prek spletne povezave na spletnem mestu vsakega Evropskega nadzornega organa.“

V členu 9(2) se doda naslednja točka:

„(d)	obstoječe ureditve, ki prispevajo k ustreznim ureditvam in načrtom reševanja in sanacije ter, če je potrebno, k njihovi pripravi. Takšne ureditve se redno posodabljajo.“

3.	Naslov oddelka 3 se nadomesti z naslednjim:

4.	V oddelku 3 se vstavi naslednji člen: „Člen 9a Vloga Skupnega odbora Skupni odbor v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, zagotovi dosleden medsektorski in čezmejni nadzor ter skladnost z zakonodajo Unije.“

Člen 10(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Za zagotavljanje ustreznega dopolnilnega nadzora nad reguliranimi osebami v finančnem konglomeratu je izmed pristojnih organov zadevnih držav članic, ki vključujejo tudi pristojne organe države članice, v kateri je sedež mešanega finančnega holdinga, imenovan koordinator, ki je odgovoren za usklajevanje in izvajanje dopolnilnega nadzora. Identiteta koordinatorja se objavi na spletnem mestu Skupnega odbora.“

V členu 11(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za olajšanje in vzpostavitev dopolnilnega nadzora na široki pravni podlagi imajo koordinator ter drugi ustrezni pristojni organi in, če je potrebno, tudi drugi zadevni pristojni organi, vzpostavljene sporazume o sodelovanju. Na tej podlagi se lahko koordinatorju dodelijo dodatne naloge in lahko natančno opredelijo postopke za sprejemanje odločitev med ustreznimi pristojnimi organi, kakor je določeno v členih 3 in 4, členu 5(4), členu 6, členu 12(2) in členih 16 in 18, ter za sodelovanje z drugimi pristojnimi organi.

V skladu s členom 8 in postopkom iz člena 56 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, ESA prek Skupnega odbora oblikujejo smernice za konvergenco nadzornih praks v zvezi s skladnostjo dogovorov o usklajevanju nadzora v skladu s členom 131a Direktive 2006/48/ES in členom 248(4) Direktive 2009/138/ES.“

V členu 12(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organi lahko izmenjajo podatke, ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog in se nanašajo na regulirane osebe v finančnem konglomeratu, ter v skladu z določbami iz sektorskih predpisov z naslednjimi organi: centralnimi bankami, Evropskim sistemom centralnih bank, Evropsko centralno banko in Evropskim odborom za sistemska tveganja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (23).

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 12a

Sodelovanje in izmenjava informacij s Skupnim odborom

1. Pristojni organi sodelujejo s Skupnim odborom za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010, Uredbo (EU) št. 1094/2010 in Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2. Pristojni organi Skupnemu odboru nemudoma posredujejo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 14(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da znotraj njihove pristojnosti ni pravnih ovir, ki bi fizičnim ali pravnim osebam, reguliranim in nereguliranim osebam, ki so vključene v dopolnilni nadzor, preprečevale, da si med seboj izmenjajo informacije, ki bi lahko bile pomembne za dopolnilni nadzor, ter da si med sabo izmenjajo informacije v skladu s to direktivo in z ESA v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, po potrebi prek Skupnega odbora.“

10.

V členu 16 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v člen 17(2) lahko države članice določijo, katere ukrepe lahko sprejmejo pristojni organi glede mešanih finančnih holdingov. V skladu s členoma 16 in 56 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko ESA prek Skupnega odbora razvijejo smernice za ukrepe glede mešanih finančnih holdingov.“

11.

Člen 18 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Brez poseganja v sektorska pravila, kadar se uporablja člen 5(3), pristojni organi preverijo, ali so regulirane osebe, katerih matično podjetje ima sedež v tretji državi, predmet nadzora, ki ga opravljajo pristojni organi navedene tretje države in ki je enakovreden nadzoru, kakor ga predpisuje ta direktiva o dopolnilnem nadzoru reguliranih oseb iz člena 5(2). Preverjanje opravi pristojni organ, ki bi bil ob uporabi meril iz člena 10(2) imenovan za koordinatorja, na zahtevo matičnega podjetja ali katere koli regulirane osebe, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v Uniji, ali na lastno pobudo.

Ta pristojni organ se posvetuje z drugimi ustreznimi pristojnimi organi in po svojih najboljših močeh upošteva vsa ustrezna navodila, ki jih pripravi Skupni odbor v skladu s členoma 16 in 56 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b)	vstavi se naslednji odstavek: „1a. Kadar se pristojni organ ne strinja z odločitvijo drugega zadevnega pristojnega organa iz odstavka 1, se uporabi člen 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

12.

Člen 19(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Brez poseganja v člen 218(1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Komisija s pomočjo Skupnega odbora, Evropskega odbora za bančništvo, Evropskega odbora za zavarovanje in poklicne pokojnine in Odbora za finančne konglomerate preuči izid pogajanj iz odstavka 1 in nastale razmere.“

13.	V členu 20(1) se doda naslednji pododstavek: „Ti ukrepi ne vključujejo vsebine pooblastila, delegiranega in podeljenega Komisiji v zvezi s postavkami iz člena 21a.“

14.

Člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. ESA prek Skupnega odbora lahko zagotovijo splošna navodila o tem, ali bodo ureditve glede dopolnilnega nadzora pristojnih organov v tretjih državah dosegle cilje dopolnilnega nadzora, kakor so opredeljeni v tej direktivi, kar zadeva regulirane osebe v finančnem konglomeratu, kadar ima oseba, ki je na čelu skupine, sedež v tretji državi. Skupni odbor redno pregleduje ta navodila in upošteva vse spremembe dopolnilnega nadzora, ki ga opravljajo ti pristojni organi.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Komisija do 1. decembra 2011 pregleda člen 20 in predloži ustrezne zakonodajne predloge, da se omogoči popolna uporaba delegiranih aktov iz člena 290 PDEU in izvedbenih aktov iz člena 291 PDEU v zvezi s to direktivo. Brez poseganja v že sprejete izvedbene ukrepe se pooblastila za sprejetje izvedbenih ukrepov dodeljena Komisiji na podlagi člena 21, ki veljajo tudi po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, prenehajo uporabljati 1. decembra 2012.“

15.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 21a

Tehnični standardi

1. Za zagotovitev dosledne usklajenosti te direktive lahko ESA v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010 pripravijo osnutke regulativnih tehničnih standardov v zvezi s:

(a)	členom 2(11), da se opredeli uporaba člena 17 Direktive Sveta 78/660/EGS v okviru te direktive;

(b)	členom 2(17), da se vzpostavijo postopki ali določijo merila za določitev ‚ustreznih pristojnih organov‘;

(c)	členom 3(5), da se opredelijo nadomestni parametri za identifikacijo finančnega konglomerata.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive lahko ESA v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010 pripravijo osnutke izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s:

(a)	členom 6(2), da se zagotovi enotne pogoje uporabe izračunskih metod, navedenih v delu II Priloge I, vendar brez poseganja v člen 6(4);

(b)	členom 7(2), da se zagotovi enotne pogoje uporabe postopkov za vključitev postavk v obseg opredelitve ‚koncentracije tveganja‘ pri nadzoru iz drugega pododstavka člena 7(2);

(c)	členom 8(2), da se zagotovi enotne pogoje uporabe postopkov za vključitev postavk v obseg opredelitve ‚poslov v skupini‘ pri nadzoru iz tretjega pododstavka člena 8(2);

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 3

Spremembe Direktive 2003/6/ES

Direktiva 2003/6/ES se spremeni:

V členu 1(5) se dodata naslednja pododstavka:

„Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA) ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (24), lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu s tem členom v zvezi s sprejetimi tržnimi praksami.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

V členu 6 se doda naslednji odstavek:

„11. ESMA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da bi zagotovili enotne pogoje uporabe aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu s šesto alineo prvega pododstavka odstavka 10.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 8 se spremeni:

(a)	obstoječe besedilo se oštevilči kot odstavek 1;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„2. ESMA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da bi zagotovil enotne pogoje uporabe aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 1.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

V členu 14 se doda naslednji odstavek:

„5. Države članice letno posredujejo ESMA informacije v zbirni obliki o vseh upravnih ukrepih in sankcijah, izrečenih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Če je pristojni organ javno objavil upravni ukrep ali sankcijo, hkrati o tem dejstvu obvesti ESMA.

Če se objavljena sankcija nanaša na investicijsko podjetje, pooblaščeno v skladu z Direktivo 2004/39/ES, ESMA doda referenco k objavljeni sankciji v register investicijskih podjetij, ustanovljenih v skladu s členom 5(3) Direktive 2004/39/ES.“

5.	Vstavi se naslednji člen: „Člen 15a 1. Pristojni organi sodelujejo z ESMA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. 2. Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 nemudoma zagotovijo ESMA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.“

Člen 16 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko pristojni organ, katerega zahtevek za informacije ni obravnavan v razumnem roku ali katerega zahtevek za informacije je zavrnjen, o taki zavrnitvi ali neobravnavi v razumnem roku seznani ESMA. V primerih iz prvega stavka lahko ESMA ukrepa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010, brez poseganja v možnosti iz drugega pododstavka tega odstavka, da se odkloni ukrepanje na zahtevo po informacijah, in v možnosti, da ESMA v takih primerih ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b)

v odstavku 4 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko pristojni organ, katerega zahtevek za začetek preiskave ali zahtevek za dovoljenje, da njegovi uradniki spremljajo uradnike pristojnega organa druge države članice, ni obravnavan v razumnem roku ali je zavrnjen, o taki zavrnitvi ali neobravnavi v razumnem roku seznani ESMA. V primeru iz zadnjega stavka lahko ESMA ukrepa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010, brez poseganja v možnosti iz četrtega pododstavka tega odstavka, da se odkloni ukrepanje na zahtevo po informacijah in v možnosti, da ESMA v takih primerih ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe EU št. 1095/2010.“;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavkov 2 in 4 lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za izmenjavo informacij in za čezmejne inšpekcijske preglede iz tega člena.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 17a

Komisija do 1. decembra 2011 pregleda člene 1, 6, 8, 14 in 16 ter predloži ustrezne zakonodajne predloge, da se omogoči popolna uporaba delegiranih aktov po členu 290 PDEU in izvedbenih aktov po členu 291 PDEU v zvezi s to direktivo. Brez poseganja v že sprejete izvedbene ukrepe se pooblastila za sprejetje izvedbenih ukrepov, dodeljena Komisiji v členu 17 za sprejetje izvedbenih ukrepov, ki veljajo tudi po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, prenehajo uporabljati 1. decembra 2012.“

Člen 4

Spremembe Direktive 2003/41/ES

Direktiva 2003/41/ES se spremeni:

Člen 9 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

da je institucija vpisana v nacionalni register s strani pristojnega organa ali da je pooblaščena; v primeru opravljanja dejavnosti na tujih trgih v smislu člena 20 so v registru navedene tudi države članice, v katerih institucija posluje; te informacije se posredujejo Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (25), ki jih objavi na svojem spletnem mestu;

(b)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. V primeru opravljanja dejavnosti na tujih trgih v smislu člena 20, morajo pogoje delovanja institucije predhodno odobriti pristojni organi matične države članice. Države članice o takšni odobritvi takoj obvestijo EIOPA.“

Člen 13 se spremeni:

(a)	obstoječe besedilo se oštevilči kot odstavek 1;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„2. EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o oblikah in formatih za dokumente iz odstavka 1(c)(i) do (vi).

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“

3.	V členu 14(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Vsaka odločitev o prepovedi dejavnosti institucije vsebuje natančne razloge in se sporoči zadevni instituciji. O odločitvi se obvesti tudi EIOPA.“

V členu 15(6) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„6. Zaradi nadaljnje opravičljive uskladitve predpisov o izračunavanju zavarovalno-tehničnih rezervacij – zlasti obrestnih mer in drugih predpostavk, ki vplivajo na raven zavarovalno-tehničnih rezervacij – Komisija na podlagi nasveta EIOPA vsaki dve leti ali na zahtevo države članice izda poročilo o stanju razvoja opravljanja dejavnosti na tujih trgih.“

V členu 20 se doda naslednji odstavek:

„11. Države članice poročajo EIOPA o svojih nacionalnih določbah v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem, pomembnih za področje sistemov poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki niso zajeti v sklicevanje na nacionalno socialno in delovno pravo v odstavku 1.

Države članice redno in vsaj vsaki dve leti posodabljajo te informacije, EIOPA pa jih objavi na svojem spletnem mestu.

Da bi zagotovili enotne pogoje uporabe tega odstavka, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih morajo upoštevati, ter obrazce in modele, ki jih morajo uporabiti pristojni organi pri posredovanju in posodabljanju zadevnih informacij EIOPA. EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“

Člen 21 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim:

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a. Pristojni organi sodelujejo z EIOPA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

Pristojni organi nemudoma posredujejo EIOPA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive in iz Uredbe (EU) št. 1094/2010, v skladu s členom 35 navedene uredbe.“;

(c)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Vsaka država članica obvesti Komisijo in EIOPA o kakršnih koli večjih težavah, do katerih prihaja zaradi uporabe te direktive. Komisija, EIOPA in pristojni organi zadevnih držav članic čim prej proučijo te težave, da bi zanje našli primerno rešitev.“

Člen 5

Spremembe Direktive 2003/71/ES

Direktiva 2003/71/ES se spremeni:

V členu 4 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Za zagotovitev dosledne usklajenosti te direktive, Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (26) lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančno določijo izjeme, ki zadevajo točke od (a) do (e) odstavka 1 in točke od (a) do (h) odstavka 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

V členu 5(2) se dodata naslednja pododstavka:

„Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive in delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 5, ESMA razvije osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da bi zagotovil enotne pogoje uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 5 v zvezi z enotno predlogo za predstavitev izvlečka ter omogočila vlagateljem, da bi primerjali zadevni vrednostni papir z drugimi ustreznimi produkti.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

V členu 7 se doda naslednji odstavek:

„4. ESMA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za zagotovitev enotnih pogojev uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 1.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

V členu 8 se doda naslednji odstavek:

„5. ESMA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za zagotovitev enotnih pogojev uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 4.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 13 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Pristojni organ o odobritvi prospekta in njegovega morebitnega dodatka hkrati uradno obvesti ESMA ter izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki prosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu. Pristojni organi obenem predložijo ESMA izvod prospekta in njegovega morebitnega dodatka.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Pristojni organ matične države članice lahko prenese odobritev prospekta na pristojni organ druge države članice, če se o tem predhodno uradno obvesti ESMA in pristojni organ s tem soglaša. O tem prenosu uradno obvesti izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki prosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, v treh delovnih dneh od datuma odločitve pristojnega organa matične države članice. Rok iz odstavka 2 začne teči na ta datum. Člen 28(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010 se ne uporablja za prenos odobritve prospekta v skladu s tem odstavkom.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive ter poenostavitev komuniciranja med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in ESMA, lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za uradna obvestila, določena v tem odstavku.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 14 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ko je prospekt odobren, ga izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, vloži pri pristojnem organu matične države članice, omogoči dostop do njega ESMA prek pristojnega organa in ga da na voljo javnosti takoj, ko je to izvedljivo in vsekakor v razumnem času pred začetkom javne ponudbe vrednostnih papirjev ali sprejetja vpletenih vrednostnih papirjev v trgovanje in najpozneje takrat. Poleg tega je v primeru prve javne ponudbe razreda delnic, ki še niso sprejete v trgovanje na organiziranem trgu ali bodo v trgovanje sprejete prvič, prospekt na voljo vsaj šest delovnih dni pred koncem ponudbe.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a. ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam vseh prospektov, ki so bili odobreni v skladu s členom 13, po potrebi tudi spletno povezavo na prospekt, ki je bil objavljen na spletnem mestu pristojnega organa matične države članice, na spletem mestu izdajatelja ali na spletnem mestu organiziranega trga. Objavljeni seznam se posodablja in vsak prospekt ostane na spletnem mestu najmanj 12 mesecev.“

V členu 16 se doda naslednji odstavek:

„3. Za zagotovitev dosledne usklajenosti, opredelitev zahtev iz tega člena in upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se natančno opredelijo primeri, v katerih je treba zaradi pomembnega novega dejavnika, bistvene napake ali netočnosti v zvezi z informacijami v prospektu objaviti dodatek k prospektu. ESMA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 17 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Brez poseganja v člen 23, kadar je javna ponudba ali sprejem v trgovanje na organizirani trg predvideno v eni ali več držav članic ali v državi članici, ki ni matična država članica, so prospekt in kakršnih koli dodatki k prospektu, ki jih odobri matična država članica, veljavni za javno ponudbo ali sprejem v trgovanje v poljubnem številu držav članic gostiteljic, pod pogojem, da sta ESMA in pristojni organ vsake države članice gostiteljice uradno obveščena v skladu s členom 18. Pristojni organi držav članic gostiteljic v zvezi s prospektom ne opravijo nobenih odobritvenih ali upravnih postopkov.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. V primeru, da se po odobritvi prospektov pojavijo pomembni novi dejavniki, bistvene napake ali netočnosti, kakor je navedeno v členu 16, pristojni organ matične države članice zahteva, da se objava dodatka odobri v skladu s členom 13(1). ESMA in pristojni organ države članice gostiteljice lahko obvestita pristojni organ matične države članice, da so potrebne nove informacije.“

V členu 18 se dodata naslednja odstavka:

„3. Pristojni organ matične države članice o potrdilu o odobritvi hkrati uradno obvesti ESMA ter pristojni organ države članice gostiteljice.

ESMA in pristojni organ države članice gostiteljice na svojih spletnih mestih objavita seznam potrdil o odobritvi prospektov in vseh morebitnih dodatkov k njim, ki so priglašena v skladu s tem členom, vključno, če je primerno, s spletno povezavo na te dokumente, ki so bili objavljeni na spletnem mestu pristojnega organa matične države članice, na spletnem mestu izdajatelja ali na spletnem mestu organiziranega trga. Objavljeni seznam se posodablja in ostane na spletnih mestih najmanj 12 mesecev.

4. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive in upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki v zvezi z uradnim obveščanjem o potrdilu o odobritvi, izvodu prospekta, dodatku k prospektu in prevodu izvlečka.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

10.

Člen 21 se spremeni:

(a)	vstavita se naslednja odstavka: „1a. Pristojni organi sodelujejo z ESMA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. 1b. Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 nemudoma zagotovijo ESMA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.“;

(b)	v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Države članice Komisijo, ESMA in pristojne organe drugih držav članic obvestijo o vseh dogovorih, ki jih sklenejo v zvezi s prenosom nalog, vključno z natančnimi pogoji, ki urejajo tak prenos.“;

(c)	v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek: „V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ima ESMA pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem iz točke (d), ki jih izvajata skupaj dva ali več pristojnih organov.“

11.

Člen 22 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Pristojni organi lahko obvestijo ESMA o primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku. Brez poseganja v člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unij (PDEU) lahko ESMA v primerih iz prvega stavka ukrepa v skladu s pooblastilom, dodeljenim s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Odstavek 1 pristojnim organom ne preprečuje izmenjave zaupnih informacij ali njihovega posredovanja ESMA ali Evropskemu odboru za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) ob upoštevanju omejitev za informacije, ki so specifične za podjetja, in vpliva na tretje države, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 1095/2010 oziroma Uredbi (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (27). Za informacije, izmenjane med pristojnimi organi in ESMA ali ESRB, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, ki velja za nekdanje in sedanje zaposlene v pristojnih organih, ki prejmejo informacijo.

(c)

doda se naslednji odstavek:

„4. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena in upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo informacije, zahtevane v odstavku 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 2 in da se upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih lahko ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

12.

Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Previdnostni ukrepi

1. Kadar pristojni organ države članice gostiteljice ugotovi, da so bile pri izdajatelju ali finančnih institucijah, odgovornih za javno ponudbo, storjene nepravilnosti ali da je izdajatelj kršil svoje obveznosti zaradi dejstva, da so bili vrednostni papirji sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, te ugotovitve predloži pristojnemu organu matične države članice in ESMA.

2. Če izdajatelj ali finančna institucija, ki je odgovorna za javno ponudbo, kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali zaradi neustreznosti takšnih ukrepov še naprej krši zadevne zakonske ali podzakonske določbe, sprejme pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice in ESMA, vse ustrezne ukrepe, da bi zaščitil vlagatelje ter o tem čim prej obvesti Komisijo in ESMA.“

Člen 6

Spremembe Direktive 2004/39/ES

Direktiva 2004/39/ES se spremeni:

Člen 5(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice registrirajo vsa investicijska podjetja. Register je javno dostopen in vsebuje informacije o storitvah ali dejavnostih, za katere je investicijsko podjetje pridobilo dovoljenje. Register se redno posodablja. Vsako dovoljenje se priglasi Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (28).

ESMA pripravi seznam vseh investicijskih podjetij v Uniji. Seznam vsebuje informacije o storitvah ali dejavnostih, za katere je investicijsko podjetje pridobilo dovoljenje, in se redno posodablja. ESMA ta seznam objavi in redno posodablja na svojem spletnem mestu.

Če je pristojni organ odvzel dovoljenje v skladu s členom 8(b) do (d), se ta odvzem objavi v registru za obdobje petih let.

V členu 7 se doda naslednji odstavek:

„4. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena in člena 9(2) do (4), člena 10(1) in (2), ESMA lahko pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se navedejo:

(a)	informacije, ki se predložijo pristojnim organom po členu 7(2), vključno s poslovnim načrtom,

(b)	zahteve glede vodenja investicijskih podjetij v skladu s členom 9(4) in informacije za obvestila iz člena 9(2),

(c)	zahteve, ki veljajo za delničarje in družbenike s kvalificiranimi deleži, ter ovire, ki utegnejo preprečevati učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnega organa, po členu 10(1) in (2).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 7(2) in člena 9(2) lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da bi se opredelili standardni obrazci, predloge in postopki za obvestilo ali sporočanje informacij v skladu s tema členoma.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

3.	V členu 8 se doda naslednji odstavek: „Vsak odvzem dovoljenja se sporoči ESMA.“

V členu 10a se doda naslednji odstavek:

„8. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi izčrpen seznam informacij iz odstavka 4, ki jih morajo zainteresirani pridobitelji vključiti v svoje obvestilo, brez poseganja v odstavek 2.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe členov 10, 10a in 10b ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za načine posvetovanja med ustreznimi pristojnimi organi iz člena 10(4).

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 15 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Države članice obvestijo Komisijo in ESMA o morebitnih splošnih težavah, ki jih imajo njihova investicijska podjetja pri svojem ustanavljanju ali opravljanju investicijskih storitev in/ali investicijskih dejavnosti v tretjih državah.“

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar koli Komisija na podlagi informacij, ki jih prejme v skladu z odstavkom 1, meni, da tretja država investicijskim podjetjem iz Unije ne omogoča učinkovitega dostopa do trga, primerljivega z dostopom, ki ga Unija omogoča investicijskim podjetjem iz te tretje države, Komisija v skladu z navodili, ki jih izda ESMA Svetu predloži predloge za ustrezen mandat za pogajanja s ciljem pridobiti primerljive konkurenčne priložnosti za investicijska podjetja iz Unije. Svet odloča s kvalificirano večino.

Evropski parlament je v skladu členom 217 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) nemudoma in v celoti obveščen o pogajanjih v vseh fazah postopka.

ESMA Komisiji pomaga za namene tega člena.“

6.	V členu 16(2) se doda naslednji pododstavek: „ESMA lahko razvije smernice za metode spremljanja iz tega odstavka.“

V členu 19(6) se prva alinea nadomesti z naslednjim:

„—

storitve iz uvodnega dela se nanašajo na delnice, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu ali enakovrednem trgu tretje države, instrumente denarnega trga, obveznice ali druge oblike listinjenega dolga (razen obveznic ali listinjenega dolga, ki zajemajo izvedeni finančni instrument), KNPVP in druge nekompleksne finančne instrumente. Trg tretje države se šteje za enakovrednega reguliranem trgu, če izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim iz naslova III. Komisija in ESMA na svojih spletnih mestih objavita seznam takih trgov, ki se štejejo za enakovredne. Navedeni seznam se periodično posodablja. ESMA Komisiji pomaga pri ocenjevanju trgov tretjih držav.“

V členu 23(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice, ki se odločijo investicijskim podjetjem dovoliti, da imenujejo vezane zastopnike, vzpostavijo javni register. Vezani zastopniki morajo biti registrirani v javnem registru države članice, kjer so ustanovljeni. ESMA na svojem spletnem mestu objavi reference ali spletne povezave do javnih registrov, ki jih v skladu s tem členom vzpostavijo države članice, ki se odločijo, da investicijskim podjetjem dovolijo imenovanje vezanih zastopnikov.“

Člen 25 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Brez poseganja v dodelitev odgovornosti za izvrševanje določb Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (29) države članice, ki jih usklajuje ESMA v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1095/2010, zagotovijo, da so sprejeti ustrezni ukrepi, ki pristojnim organom omogočajo, da spremljajo dejavnosti investicijskih podjetij za zagotovitev, da ravnajo pošteno, pravično in profesionalno ter na način, ki spodbuja integriteto trga.

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da najmanj pet let pristojnemu organu na razpolago hranijo zadevne podatke v zvezi z vsemi transakcijami finančnih instrumentov, ki so jih opravili za lastni račun ali v imenu stranke. V primeru transakcij, opravljenih v imenu strank, evidence zajemajo vse informacije in podrobnosti glede istovetnosti strank ter informacije, zahtevane v skladu z Direktivo 2005/60/ES.

ESMA lahko v skladu s postopkom in pod pogoji iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zahteva dostop do teh informacij.“

10.

V člen 27 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Pristojni organ trga, ki je za posamezno delnico najpomembnejši trg kar zadeva likvidnost, kakor je opredeljeno v členu 25, najmanj enkrat letno na podlagi aritmetične povprečne vrednosti naročil, izvedenih na trgu v zvezi s to delnico, določi razred delnic, ki mu ta delnica pripada. Ta informacija se javno objavi za vse udeležence na trgu in posreduje ESMA, ki jo objavi na svojem spletnem mestu.“

11.

Člen 31 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če namerava investicijsko podjetje uporabiti vezane zastopnike, pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja na zahtevo pristojnega organa države članice gostiteljice v primernem roku sporoči istovetnost vezanih zastopnikov, ki jih investicijsko podjetje namerava uporabiti v tej države članici. Država članica gostiteljica lahko te informacije objavi. ESMA lahko v skladu s postopkom in pod pogoji iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zahteva dostop do teh informacij.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„7. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli, katere informacije je treba posredovati v skladu z odstavki 2, 4 in 6.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ESMA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za obveščanje v skladu z odstavki 3, 4 in 6.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

12.

V členu 32 se doda naslednji odstavek:

„10. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli, katere informacije je treba posredovati v skladu z odstavki 2, 4 in 9.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke tehničnih izvedbenih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za obveščanje v skladu z odstavkoma 3 in 9.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

13.	V členu 36 se doda naslednji odstavek: „6. Vsak odvzem dovoljenja se sporoči ESMA.“

14.

V členu 41 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Pristojni organ, ki zahteva začasni umik ali odstranitev finančnega instrumenta iz trgovanja na enem ali več reguliranih trgih, takoj objavi svojo odločitev in obvesti ESMA in pristojne organe drugih držav članic. Razen kjer bi to lahko povzročilo znatno škodo interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju notranjega trga, pristojni organi drugih držav članic zahtevajo začasni umik ali odstranitev tega finančnega instrumenta iz trgovanja na reguliranih trgih in MTF, ki delujejo v okviru njihovega nadzora.“

15.

V členu 42(6) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Regulirani trg pristojnemu organu svoje matične države članice sporoči, v kateri državi članici namerava vzpostaviti tako ureditev. Pristojni organ matične države članice v enem mesecu sporoči te informacije državi članici, v kateri regulirani trg namerava vzpostaviti tako ureditev. ESMA lahko v skladu s postopkom in pod pogoji iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zahteva dostop do teh informacij.“

16.

Člen 47 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 47

Seznam reguliranih trgov

Vsaka država članica sestavi seznam reguliranih trgov, za katere je matična država članica, in ta seznam posreduje drugim državam članicam in ESMA. Podobno se sporoči vsako spremembo na tem seznamu. ESMA objavi seznam vseh reguliranih trgov na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.“

17.

Člen 48 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica imenuje pristojne organe, ki morajo izvajati vse dolžnosti iz te direktive. Države članice Komisijo, ESMA in pristojne organe drugih držav članic obvestijo o tem, kdo so pristojni organi, odgovorni za izpolnjevanje vsake od teh dolžnosti, ter o morebitni delitvi teh dolžnosti.“;

(b)	v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Države članice Komisijo, ESMA in pristojne organe drugih držav članic obvestijo o vseh dogovorih, ki jih sklenejo v zvezi s prenosom nalog, vključno z natančnimi pogoji, ki urejajo tak prenos.“;

(c)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. ESMA objavi seznam pristojnih organov iz odstavkov 1 in 2 na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.“

18.

V členu 51 se dodajo naslednji odstavki:

„4. Države članice letno posredujejo ESMA informacije v zbirni obliki o vseh upravnih ukrepih in sankcijah, izrečenih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

5. Če je pristojni organ javno objavil upravni ukrep ali sankcijo, hkrati o tem dejstvu obvesti ESMA.

6. Ko se objavljena sankcija nanaša na investicijsko podjetje, pooblaščeno v skladu s to direktivo, ESMA doda referenco k objavljeni sankciji v register investicijskih podjetij, ustanovljenih v skladu s členom 5(3).“

19.	V členu 53 se doda naslednji odstavek: „3. Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o postopkih za pritožbe in reševanje sporov iz odstavka 1, ki so na voljo v okviru njihove pristojnosti. ESMA objavi seznam vseh izven sodnih mehanizmov na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.“

20.	Naslov poglavja II se nadomesti z naslednjim:

21.

Člena 56 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Da bi države članice poenostavile in pospešile sodelovanje in zlasti izmenjavo informacij, imenujejo en sam pristojni organ kot kontaktno točko za namene te direktive. Države članice Komisiji, ESMA in drugim državam članicam sporočijo imena organov, imenovanih za sprejemanje zahtev za izmenjavo informacij ali sodelovanje v skladu s tem odstavkom. ESMA objavi seznam teh organov na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Če ima pristojni organ utemeljene razloge za sum, da na ozemlju druge države članice prihaja do dejanj ali je prihajalo do dejanj, ki so v nasprotju z določbami te direktive, in jih izvajajo subjekti, ki niso pod njegovim nadzorom, o tem na kar se da specifičen način uradno obvesti pristojni organ druge države članice in ESMA. Obveščeni pristojni organ ustrezno ukrepa. O izidu ukrepanja in, kolikor je mogoče, o pomembnih vmesnih dogajanjih obvesti pristojni organ, ki je poslal obvestilo, in ESMA. Ta odstavek ne posega v pristojnosti pristojnega organa, ki je poslal obvestilo.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„6. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za ureditev sodelovanja iz odstavka 2.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

22.

Člen 57 se spremeni:

(a)	obstoječe besedilo se preštevilči v odstavek 1;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„2. Da bi se nadzorne prakse združile ima ESMA možnost sodelovanja pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, tudi pri dejanskih preverjanjih ali preiskavah na kraju samem, ki jih skupaj izvajajo dva ali več pristojnih organov v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3. Za zagotovitev dosledne usklajenosti odstavka 1 lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo informacije, ki si jih pristojni organi izmenjujejo, ko sodelujejo pri nadzornih dejavnostih, preverjanju na kraju samem in preiskavah.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se za pristojne organe pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za sodelovanje pri dejavnostih nadzora, preverjanju na kraju samem in preiskavah.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

23.

Člen 58 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavkov 1 in 2 lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za izmenjavo informacij.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Niti ta člen, niti člena 54 in 63 pristojnemu organu ne preprečujejo, da ESMA Evropskemu odboru za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB), centralnim bankam, Evropskemu sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki kot monetarnim organom, ter, kjer je ustrezno, drugim javnim organom oblasti, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posreduje zaupne informacije, namenjene opravljanju njihovih nalog; niti se takim organom ali telesom ne prepreči, da bi pristojnim organom posredovali takšne informacije, ki jih ti morda potrebujejo za opravljanje funkcij iz te direktive.“

24.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 58a

Zavezujoče posredovanje

Pristojni organi lahko obvestijo ESMA o primerih, ko je bila zahteva, ki se nanaša na spodaj navedeno, zavrnjena ali se nanjo ni odzvalo v razumnem roku:

(a)	izvedbo nadzornega pregleda, preverjanja na kraju samem ali preiskave, kot določa člen 57; ali

(b)

izmenjavo informacij, kot določa člen 58.

V primerih iz prvega odstavka lahko ESMA ukrepa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010, brez poseganja v možnosti, da se odkloni ukrepanje na zahtevo po informacijah, predvideno v členu 59a, in v možnosti, da ESMA v takih primerih ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

25.	V členu 59 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „V primeru take zavrnitve pristojni organ v skladu s tem uradno obvesti pristojni organ, ki je vložil zahtevo, in ESMA pri čemer navede čim podrobnejše informacije.“

26.

V členu 60 se doda naslednji odstavek:

„4. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavkov 1 in 2 lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se oblikujejo standardni obrazci, predloge in postopki za posvetovanje z drugimi pristojnimi organi pred izdajo dovoljenja.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

27.

Člen 62 se spremeni:

(a)

drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Če investicijsko podjetje, kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali ker se taki ukrepi izkažejo za neprimerne, še naprej deluje na način, ki jasno škodi interesom vlagateljev države članice gostiteljice ali pravilnemu delovanju trgov, se uporabi naslednje:

(a)

pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, da bi zaščitil vlagatelje in pravilno delovanje trgov, kar vključuje možnost preprečevanja investicijskim podjetjem kršiteljem, da bi začela s katerimi koli novimi transakcijami na njihovem ozemlju. Komisijo in ESMA se nemudoma obvesti o takih ukrepih;

(b)	poleg tega pristojni organi države članice gostiteljice lahko o zadevi obvestijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b)

v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če investicijsko podjetje kljub ukrepom, ki jih sprejme država članica gostiteljica, še naprej krši zakonske ali uredbene določbe iz prvega pododstavka, ki veljajo v državi članici gostiteljici, se uporabi naslednje:

(a)	pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, da se zaščiti vlagatelje in pravilno delovanje trgov. Komisijo in ESMA se nemudoma obvesti o takih ukrepih;

(b)	poleg tega pristojni organ države članice gostiteljice lahko o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(c)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če navedeni regulirani trg ali MTF, kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali ker se taki ukrepi izkažejo za neprimerne, še naprej deluje na način, ki jasno škodi interesom vlagateljev države članice gostiteljice ali pravilnemu delovanju trgov, se uporabi naslednje:

(a)

pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, da se zaščiti vlagatelje in pravilno delovanje trgov, kar zajema možnost preprečitve navedenemu reguliranemu trgu ali MTF, da bi svojo ureditev dal na razpolago oddaljenim članom ali udeležencem s sedežem v državi članici gostiteljici. Komisijo in ESMA se nemudoma obvesti o takih ukrepih;

(b)	poleg tega pristojni organi države članice gostiteljice lahko o zadevi obvestijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

28.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 62a

Sodelovanje in izmenjava informacij z ESMA

1. Pristojni organi sodelujejo z ESMA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2. Pristojni organi nemudoma zagotovijo ESMA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive in v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

29.

Člen 63(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice in ESMA v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko sklenejo sporazume o sodelovanju, ki predvidevajo izmenjavo informacij s pristojnimi organi tretjih držav samo, če za razkrite informacije velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu, zahtevanemu v skladu s členom 54. Taka izmenjava informacij mora biti namenjena opravljanju nalog teh pristojnih organov.

Države članice in ESMA lahko tretji državi posredujejo osebne podatke v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES.

Države članice in ESMA lahko sklenejo tudi sporazume o sodelovanju, ki predvidevajo izmenjavo informacij z organi, telesi in fizičnimi ali pravnimi osebami tretjih držav, odgovornimi za:

(a)	nadzor nad kreditnimi institucijami, drugimi finančnimi institucijami, zavarovalnicami in nadzor nad finančnimi trgi;

(b)	likvidacijo in stečaj investicijskih podjetij in druge podobne postopke;

(c)	izvajanje obveznih revizij računovodskih izkazov investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij, kreditnih institucij in zavarovalnic v okviru opravljanja svojih nadzornih funkcij ali za upravljanje odškodninskih shem v okviru opravljanja svojih funkcij;

(d)	nadzor na telesi, udeleženimi pri likvidaciji in stečaju investicijskih podjetij in pri drugih podobnih postopkih;

(e)	nadzor nad osebami, zadolženimi za opravljanje obveznih revizij računovodskih izkazov zavarovalnic, kreditnih institucij, investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij.

Sporazumi o sodelovanju iz tretjega pododstavka se lahko sklenejo le, če za razkrite informacije velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu, zahtevanemu v skladu s členom 54. Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog teh organov ali teles ali fizičnih ali pravnih oseb.“

30.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 64a

Klavzula o časovni omejitvi veljavnosti

Komisija do 1. decembra 2011 pregleda člene 2, 4, 10b, 13, 15, 18, 19, 21, 22, 24 in 25, člene 27 do 30 ter člene 40, 44, 45, 56 in 58 ter predloži ustrezne zakonodajne predloge, da se omogoči dosledna uporaba delegiranih aktov iz člena 290 PDEU in izvedbenih aktov iz člena 291 PDEU v zvezi s to direktivo. Brez poseganja v že sprejete izvedbene ukrepe se pooblastila za sprejetje izvedbenih ukrepov, dodeljena Komisiji v členu 64, ki veljajo tudi po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009, prenehajo uporabljati 1. decembra 2012.“

Člen 7

Spremembe Direktive 2004/109/ES

Direktiva 2004/109/ES se spremeni:

Člen 2(3) se spremeni:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„3. Da bi lahko upoštevala tehnični razvoj finančnih trgov, opredeljevala zahteve in zagotavljala enotno uporabo odstavka 1, Komisija v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c), in pod pogoji iz členov 27a in 27b, sprejme ukrepe v zvezi z opredelitvami iz odstavka 1.“;

(b)	tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Ukrepi iz točk (a) in (b) drugega pododstavka se določijo z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b.“

Člen 5(6) se spremeni:

(a)	prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „6. Da bi se upošteval tehnični razvoj finančnih trgov Komisija sprejme ukrepe v skladu členom 27(2) ali členom 27(2a), (2b) in (2c), s katerimi opredeli zahteve in zagotavlja enotno uporabo odstavkov 1 do 5 tega člena.“;

(b)	tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Ukrepi iz točke (a) se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 27(2). Ukrepi iz točk (b) in (c) se določijo z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b.“;

(c)	četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Kadar je primerno lahko Komisija prilagodi petletno obdobje iz odstavka 1 z delegiranim aktom v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b.“

Člen 9(7) se spremeni:

(a)	prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „7. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih in za opredelitev zahtev iz odstavkov 2, 4 in 5.“;

(b)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b določi tudi največjo dolžino ‚kratkega obdobja poravnave‘ iz odstavka 4 tega člena, kakor tudi ustrezne nadzorne mehanizme pristojnih organov matične države članice.“

Člen 12 se spremeni:

(a)

odstavek 8 se spremeni:

(i)	v prvem pododstavku se uvodni del nadomesti z naslednjim: „8. Da bi upoštevala tehnični razvoj finančnih trgov ter opredelila zahteve iz odstavkov 1, 2, 4, 5 in 6 tega člena, Komisija sprejme ukrepe v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b:“;

(ii)	točka (a) se črta;

(iii)

drugi pododstavek se črta;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„9. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena in da se upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih lahko Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (30) pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki, ki jih je treba uporabljati za obveščanje izdajateljev o zahtevanih informacijah, kakor to določa odstavek 1 tega člena, ali za predložitev informacij v skladu s členom 19(3).

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)	prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih in opredelitev zahtev iz odstavka 1. Zlasti opredeli:“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	vsebino obvestila;“;

(iii)

drugi pododstavek se črta;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„3. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 tega člena in upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki, ki se bodo uporabljali za obveščanje izdajateljev o zahtevanih informacijah, kakor to določa odstavek 1 tega člena, ali za predložitev informacij v skladu s členom 19(3).

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

6.	Člen 14(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih in opredelitev zahtev iz odstavka 1.“

Člen 17(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih, za upoštevanje razvoja v informacijski in komunikacijski tehnologiji in opredelitev zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3. Komisija še zlasti določi vrsto finančnih institucij, preko katerih lahko delničarji uveljavljajo svoje finančne pravice iz odstavka 2(c).“

Člen 18(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih, za upoštevanje razvoja v informacijski in komunikacijski tehnologiji in opredelitev zahtev iz odstavkov 1 do 4. Komisija zlasti opredeli vrste finančnih institucij, prek katerih lahko imetnik dolžniškega vrednostnega papirja uveljavlja finančne pravice iz odstavka 2(c).“

Člen 19(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za opredelitev zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3.

Komisija opredeli zlasti postopek, v skladu s katerim mora izdajatelj, imetnik delnic ali drugih finančnih instrumentov ali oseba ali subjekt iz člena 10 vložiti informacije pri pristojnem organu matične države članice skladno z odstavkom 1 ali 3, da omogoči vložitev z elektronskimi sredstvi v domači državi članici.“

10.

Člen 21(4) se nadomesti z naslednjim:

Komisija opredeli zlasti:

(a)	minimalne standarde za razširjanje predpisanih informacij iz odstavka 1,

(b)	minimalne standarde za mehanizme centraliziranega shranjevanja iz odstavka 2.

Komisija lahko tudi določi in posodobi seznam medijev za razširjanje informacij javnosti.“

11.	V členu 22 se prvi pododstavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim: „1. ESMA pripravi smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da bi se dodatno olajšal javni dostop do informacij, ki jih je treba dati na voljo v skladu z Direktivo 2003/6/ES, Direktivo 2003/71/ES in to direktivo.“

12.

Člen 23 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Če ima izdajatelj sedež v tretji državi, ga lahko pristojni organ matične države članice izvzame iz zahtev v členih 4 do 7, členu 12(6) ter členih 14 do 18, pod pogojem, da zakonodaja zadevne tretje države določa enakovredne zahteve ali da ta izdajatelj izpolnjuje zahteve zakonodaje tretje države, ki jih pristojni organ matične države članice šteje za enakovredne.

Pristojni organ nato obvesti ESMA o odobreni izjemi.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Da bi Komisija zagotovila enotne pogoje uporabe odstavka 1, v skladu s postopkom iz člena 27(2) sprejme izvedbene ukrepe:

(i)	ki vzpostavljajo mehanizem, ki zagotavlja enakovrednost informacij, ki jih predpisuje ta direktiva, vključno z računovodskimi izkazi in informacijami, ki jih predpisujejo zakoni ali drugi predpisi tretje države;

(ii)	ki navajajo, da tretja država, v kateri ima izdajatelj sedež, zaradi domačih zakonov ali drugih predpisov, praks ali postopkov na osnovi mednarodnih standardov, ki jih določajo mednarodne organizacije, zagotavlja enakovrednost zahtev glede informacij, določenih v tej direktivi.

V kontekstu točke (ii) prvega pododstavka Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter ob upoštevanju pogojev iz členov 27a in 27b sprejme tudi ukrepe za oceno standardov, ki veljajo za izdajatelje iz več kot ene države.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) sprejme potrebne odločitve o enakovrednosti računovodskih standardov, ki jih uporabljajo izdajatelji iz tretjih držav pod pogoji iz člena 30(3). Če Komisija odloči, da računovodski standardi tretje države niso enakovredni, lahko zadevnim izdajateljem dovoli, da te računovodske standarde še naprej uporabljajo v ustreznem prehodnem obdobju.

V kontekstu tretjega pododstavka Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter ob upoštevanju pogojev iz členov 27a in 27b sprejme tudi ukrepe za vzpostavitev splošnih meril enakovrednosti za računovodske standarde, ki veljajo za izdajatelje iz več kot ene države.“;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Da bi Komisija opredelila zahteve iz odstavka 2, lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter ob upoštevanju pogojev iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe, ki opredeljujejo vrsto informacij, razkritih v tretji državi, ki so pomembne za javnost v Uniji.“;

(d)	drugi pododstavek odstavka 7 se nadomesti z naslednjim: „Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter ob upoštevanju pogojev iz členov 27a in 27b sprejme tudi ukrepe za vzpostavitev splošnih meril enakovrednosti iz prvega pododstavka.“;

(e)	doda se naslednji odstavek: „8. ESMA pomaga Komisiji pri izvajanju nalog iz tega člena v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1095/2001.“

13.

Člen 24 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica imenuje osrednji organ iz člena 21(1) Direktive 2003/71/ES kot osrednji pristojen upravni organ, odgovoren za izvajanje obveznosti iz te direktive in za zagotavljanje uporabe določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Države članice o tem ustrezno obvestijo Komisijo in ESMA.“;

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Država članica obvestijo Komisijo, ESMA v skladu s členom 28(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010, in pristojne organe drugih držav članic o vseh ureditvah v zvezi s prenosom nalog, vključno z natančnimi pogoji, ki prenos urejajo.“

14.

Člen 25 se spremeni:

(a)

vstavijo se naslednji odstavki:

„2a. Pristojni organi lahko obvestijo ESMA o primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku. Brez poseganja v člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko ESMA v primerih iz prvega stavka ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2b. Pristojni organi sodelujejo z ESMA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2c. Pristojni organi takoj posredujejo ESMA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive in iz Uredbe (EU) št. 1095/2010, v skladu s členom 35 navedene uredbe.“;

(b)

v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„3. Odstavek 1 pristojnim organom ne preprečuje, da bi si izmenjevali zaupne informacije z drugimi pristojnimi organi, ESMA ter Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (31), ali da bi jim jih posredovali.

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice in ESMA lahko v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sklenejo sporazume o sodelovanju, ki opredeljujejo izmenjavo informacij s pristojnimi organi ali telesi tretjih držav, ki jih omogoča njihova zakonodaja, za izvajanje katerih koli nalog, ki jih ta direktiva nalaga pristojnim organom v skladu s členom 24. Države članice obvestijo ESMA, ko sklenejo sporazume o sodelovanju. Za to izmenjavo informacij velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je vsaj enakovredna zagotovilom iz tega člena. Takšna izmenjava informacij je namenjena izvajanju nadzornih nalog navedenih organov ali teles. Če podatki izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so jih posredovali, in po potrebi izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.“

15.

Člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Previdnostni ukrepi

1. Če pristojni organ države članice gostiteljice ugotovi, da je izdajatelj ali imetnik delnic ali drugih finančnih instrumentov ali fizična ali pravna oseba iz člena 10 storila nepravilnosti ali je kršila svoje obveznosti, svoje ugotovitve sporoči pristojnemu organu matične države članice in ESMA.

2. Če izdajatelj ali imetnik vrednostnega papirja kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali zaradi neustreznosti takšnih ukrepov še naprej krši zadevne zakonske ali regulativne določbe, sprejme pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, v skladu s členom 3(2) vse ustrezne ukrepe, da bi zaščitil vlagatelje in o tem čim prej obvesti Komisijo in ESMA.“

16.	Naslov poglavja VI se nadomesti z naslednjim:

17.

Člen 27 se spremeni:

(a)

odstavek 2a se nadomesti z naslednjim:

„2a. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(3), člena 5(6), člena 9(7), člena 12(8), člena 13(2), člena 14(2), člena 17(4), člena 18(5), člena 19(4), člena 21(4), člena 23(4), člena 23(5) in člena 23(7) se dodeli Komisiji za obdobje štirih let od 4. januarja 2011. Komisija najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenih pooblastilih. Prenos pooblastil se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 27a.“;

(b)	vstavita se naslednja odstavka: „2b. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 2c. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 27a in 27b.“

18.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 27a

Preklic pooblastila

1. Pooblastilo iz člena 2(3), člena 5(6), člena 9(7), člena 12(8), člena 13(2), člena 14(2), člena 17(4), člena 18(5), člena 19(4), člena 21(4), člena 23(4), člena 23(5) in člena 23(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

3. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27b

Nasprotovanje delegiranim aktom

1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeno obdobje podaljša za tri mesece.

2. Če do izteka obdobja iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom tega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v obdobju iz odstavka 1, ta ne začne veljati. V skladu s členom 296 PDEU institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.“

Člen 8

Spremembe Direktive 2005/60/ES

Direktiva 2005/60/ES se spremeni:

Člen 11(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice obveščajo druga drugo, Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (32), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (33) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (34) (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: ESA) v obsegu namena te direktive in v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 ter Komisijo, o primerih kadar po njihovem mnenju tretja država izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 ali 2 ali če so izpolnjena tehnična merila, določena v skladu s členom 40(1)(b).

Člen 16(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice se obveščajo med seboj ter ESA v obsegu namena te direktive in v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 in Komisijo o primerih, kadar po njihovem mnenju tretja država izpolnjuje pogoje iz odstavka 1(b).“

Člen 28(7) se nadomesti z naslednjim:

„7. Države članice se obveščajo med seboj ter ESA v obsegu namena te direktive in v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 in Komisijo, o primerih kadar po njihovem mnenju tretja država izpolnjuje pogoje iz odstavkov 3, 4 ali 5.“

Člen 31 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice, ESA v obsegu namena te direktive in v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 in Komisija se med seboj obveščajo o primerih, ko zakonodaja tretje države ne omogoča izvajanja ukrepov iz prvega pododstavka odstavka 1, in lahko s skupnim ukrepanjem poskušajo najti rešitev.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„4. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena in zaradi upoštevanja tehničnega napredka na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma lahko ESA, ob upoštevanju sedanjega okvira in po potrebi v sodelovanju z drugimi telesi Unije, dejavnimi na tem področju, pripravijo osnutke regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se določi vrsta dodatnih ukrepov iz odstavka 3 tega člena in minimalni ukrepi, ki jih morajo sprejeti kreditne in finančne institucije, kadar zakonodaja tretje države ne omogoča uporabe ukrepov iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

V členu 34 se doda naslednji odstavek:

„3. Za zagotovitev dosledne usklajenosti in zaradi upoštevanja tehničnega napredka na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, lahko ESA, ob upoštevanju sedanjega okvira in po potrebi v sodelovanju z drugimi organi Unije, dejavnimi na tem področju, v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010 pripravijo osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli minimalna vsebina obvestila iz odstavka 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 37a

1. Pristojni organi sodelujejo z ESA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010, Uredbo (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2. Pristojni organi ESA posredujejo vse informacije, potrebne za opravljanje njihovih nalog iz te direktive in Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

7.	Naslov poglavja VI se nadomesti z naslednjim:

Člen 40 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)	v prvem pododstavku se uvodni del nadomesti z naslednjim: „1. Da bi v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma upoštevali tehnični razvoj in opredelili zahteve iz te direktive, lahko Komisija sprejme naslednje ukrepe:“;

(ii)	drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Ukrepi se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členom 41(2a), (2b) in (2c) in pod pogoji iz členov 41a in 41b.“;

(b)	v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Ukrepi se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členom 41(2a), (2b) in (2c) in pod pogoji iz členov 41a in 41b.“

Člen 41 se spremeni:

(a)	v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju člena 8 Sklepa, če po tem postopku sprejeti ukrepi ne spreminjajo bistvenih določb te direktive.“;

(b)

odstavek 2a se nadomesti z naslednjim:

„2a. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 40 za obdobje štirih let od 4. januarja 2011. Komisija najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenih pooblastilih. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 41a.“;

(c)	vstavita se naslednja odstavka: „2b. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o njem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 2c. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 41a in 41b.“;

(d)	odstavek 3 se črta.

10.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 41a

Preklic pooblastila

1. Pooblastilo iz člena 40 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

3. Z odločitvijo o preklicu prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 41b

Nasprotovanje delegiranim aktom

1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece.

2. Če do izteka navedenega roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, ta ne začne veljati. V skladu s členom 296 PDEU institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.“

Člen 9

Spremembe Direktive 2006/48/ES

Direktiva 2006/48/ES se spremeni:

Člen 6 se spremeni:

(a)

obstoječi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice od kreditnih institucij zahtevajo, da pridobijo dovoljenje pred začetkom opravljanja dejavnosti. Brez poseganja v člene 7 do 12 določijo pogoje za pridobitev takega dovoljenja ter o njih uradno obvestijo Komisijo in Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (35) (v nadaljnjem besedilu: EBA).

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„2. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov:

(a)	o informacijah, ki se predložijo pristojnim organom v vlogi za izdajajo dovoljenja za kreditne institucije, vključno s poslovnim načrtom iz člena 7;

(b)	o pogojih, pod katerimi je treba izpolniti zahteve, določene v členu 8;

(c)	o zahtevah, ki se uporabljajo za delničarje in družbenike s kvalificiranimi deleži, ter okoliščine, ki utegnejo pristojni organ ovirati pri učinkovitem izvajanju nadzornih funkcij, kakor je določeno v členu 12.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

3. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o standardnih obrazcih, predlogih in postopkih za tako zagotavljanje informacij.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

V členu 9(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	zadevne države članice uradno obvestijo Komisijo in EBA o svojih razlogih za uporabo te možnosti; in“.

3.	Člen 14 se nadomesti z naslednjim: „Člen 14 Vsako dovoljenje se priglasi EBA. Naziv vsake kreditne institucije, kateri je bilo izdano dovoljenje, se vpiše na seznam. EBA ta seznam objavi na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.“

4.	Člen 17(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Odvzem dovoljenja se skupaj z utemeljitvijo posreduje Komisiji in EBA. Udeležene osebe je treba obvestiti o teh razlogih.“

V členu 19 se doda naslednji odstavek:

„9. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena, lahko EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi izčrpen seznam informacij iz člena 19a(4), ki jih morajo zainteresirani pridobitelji vključiti v svoje obvestilo, brez poseganja v odstavek 3 tega člena.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive lahko EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo skupni postopki, obrazci in predloge za posvetovalni postopek med zadevnimi pristojnimi organi, kot je navedeno v členu 19b.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

V členu 22 se doda naslednji odstavek:

„3. Da bi bile zahteve, določene v tem členu, podrobneje opredeljene in bi bile nadzorne prakse usklajene, lahko EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev pravil, procesov in mehanizmov iz odstavka 1, v skladu z načeli sorazmernosti in izčrpnosti iz odstavka 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

V členu 25 se doda naslednji odstavek:

„5. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da bi opredelila, katere informacije je treba priglasiti v skladu s tem členom.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za takšno priglasitev.

EBA predloži Komisiji navedene osnutke tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Komisiji se podeli tudi pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

V členu 26 se doda naslednji odstavek:

„5. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da bi opredelil, katere informacije je treba priglasiti v skladu s tem členom.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za takšno priglasitev.

EBA predloži Komisiji navedene osnutke tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Komisiji se podeli tudi pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

V členu 28 se doda naslednji odstavek:

„4. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da bi opredelil, katere informacije je treba priglasiti v skladu s tem členom.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za takšno priglasitev.

EBA predloži Komisiji navedene osnutke tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Komisiji se podeli tudi pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

10.

V členu 33 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Preden pristojni organi države članice gostiteljice ukrepajo v skladu s postopkom, predvidenim v členu 30, lahko v nujnih primerih sprejmejo kakršne koli previdnostne ukrepe, potrebne za zaščito interesov vlagateljev, investitorjev in drugih, za katere se storitve opravljajo. Komisija, EBA in pristojni organi drugih zadevnih držav članic so o teh ukrepih obveščeni čim prej.“

11.	Člen 36 se nadomesti z naslednjim: „Člen 36 Države članice obvestijo Komisijo in EBA o številu in vrsti primerov zavrnitve na podlagi člena 25 in člena 26(1), (2) in (3) ali primerov, v katerih so bili sprejeti ukrepi v skladu s členom 30(3).“

12.	Člen 38(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Pristojni organi Komisiji, EBA in Evropskemu odboru za bančništvo priglasijo vsa dovoljenja, izdana podružnicam kreditnih institucij s sedeži v tretji državi.“

13.

Člen 39 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se doda naslednja točka:

„(c)	EBA lahko pridobi informacije od pristojnih organov držav članic, ki so jih prejele od nacionalnih organov tretjih držav v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010;“

(b)	doda se naslednji odstavek „4. EBA pomaga Komisiji za namene iz tega člena v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

14.

V členu 42 se dodajo naslednji odstavki:

„Pristojni organi lahko obvestijo EBA o primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku. Brez poseganja v člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko EBA v primerih iz prvega stavka ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančno opredelijo informacije, ki jih vsebuje ta člen.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za zahteve glede izmenjave informacij, ki bi lahko olajšale spremljanje in nadzor poslovanja kreditnih institucij.

EBA predloži navedene osnutke tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Komisiji se podeli tudi pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

15.

Člen 42a se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se za četrtim pododstavkom doda naslednji pododstavek:

„Če kateri koli zadevni pristojni organi v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ob koncu začetnega dvomesečnega obdobja zadevo predložijo EBA, pristojni organi države članice gostiteljice odložijo svojo odločitev in počakajo na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA. Pristojni organi države članice gostiteljice ukrepajo skladno z odločitvijo EBA. Dvomesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v smislu člena 19 navedene uredbe. EBA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po koncu začetnega dvomesečnega obdobja ali po sprejemu skupne odločitve ne predloži EBA.“;

(b)

v odstavku 3 se dodajo naslednji pododstavki:

„Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo splošni pogoji delovanja kolegijev nadzornikov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se podrobno opredeli operativno delovanja kolegijev nadzornikov.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz šestega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

16.

Člen 42b se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organi pri opravljanju svojih nalog upoštevajo konvergenco glede nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Zato države članice zagotovijo, da:

(a)	pristojni organi sodelujejo pri dejavnostih EBA;

(b)	pristojni organi upoštevajo smernice in priporočila EBA ter navedejo razloge, če tega ne storijo;

(c)	nacionalne pristojnosti, podeljene pristojnim organom, ne ovirajo izvajanja njihovih dolžnosti, ki jih imajo kot člani EBA ali v skladu s to direktivo.“;

(b)	odstavek 2 se črta.

17.

Člen 44(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Odstavek 1 pristojnim organom različnih držav članic ne preprečuje izmenjave informacij ali posredovanja informacij EBA v skladu s to direktivo, drugimi direktivami, ki se nanašajo na kreditne institucije, in členoma 31 in 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Za te informacije veljajo pogoji v zvezi s poklicno skrivnostjo v skladu z odstavkom 1.“

18.

Člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

V skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1093/2010 lahko države članice in EBA sklepajo sporazume o sodelovanju, ki predvidevajo izmenjavo informacij, s pristojnimi organi tretjih držav ali z organi ali subjekti tretjih držav, opredeljenimi v členu 47 in členu 48(1) te direktive, samo če za razkrite informacije velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu, zahtevanemu v skladu s členom 44(1) te direktive. Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog nadzora teh organov ali subjektov.

Če informacije izvirajo iz druge države članice, se lahko razkrijejo samo ob izrecnem soglasju organov, ki so jih razkrili, in, kadar je primerno, le za namen, ki so ga ti organi odobrili.“

19.

Člen 49 se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Ta oddelek pristojnemu organu ne preprečuje, da bi pošiljali informacije naslednjim subjektom za opravljanje njihovih nalog:

(a)

centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank in drugim organom s podobno funkcijo v vlogi monetarnih organov, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave, ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema;

(b)	po potrebi drugim javnim organom, odgovornim za nadzor plačilnih sistemov;

(c)

Evropskemu odboru za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB), če so informacije pomembne za opravljanje njegovih zakonsko predpisanih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (36).

Ta oddelek prav tako ne preprečuje organom ali subjektom iz prvega pododstavka, da posredujejo take informacije pristojnim organom, ki jih bodo morda potrebovali za namene iz člena 45.

(b)

četrti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„V izrednih razmerah iz člena 130(1) države članice pristojnim organom dovolijo, da nemudoma sporočijo informacije centralnim bankam v Evropskem sistemu centralnih bank, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanimi likvidnostnimi sredstvi, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema, in ESRB v skladu z Uredbo (EU) št. 1092/2010, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih zakonsko predpisanih nalog.“

20.

Člen 63a se spremeni:

(a)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Določbe, ki urejajo instrument, predpisujejo, da so glavnica, neplačane obresti ali dividende take, da absorbirajo izgubo in ne ovirajo dokapitalizacije kreditne institucije z ustreznimi mehanizmi, ki jih je pripravil EBA v skladu z odstavkom 6.“;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Za zagotovitev dosledne usklajenosti in za zagotovitev konvergence nadzornih praks EBA pripravi osnutke regulativnih standardov, da se podrobno opredelijo zahteve, ki veljajo za instrumente iz odstavka 1 tega člena. EBA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

“EBA izda tudi smernice v zvezi z instrumenti iz točke (a) prvega odstavka člena 57.

21.

V členu 74(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive uporabljajo pristojni organi za sporočanje izračunov kreditnih institucij od 31. decembra 2012 enotne obrazce za poročanje ter poročajo enako pogosto, v istem jeziku in v istem roku. EBA za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da bi se v Uniji pred 1. januarjem 2012 uvedli enotni obrazci za poročanje (z ustreznimi navodili) ter da bi se poročalo enako pogosto in v istem roku. Oblike poročanja so sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti kreditnih institucij.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive EBA prav tako pripravi osnutke tehničnih izvedbenih standardov o IT rešitvah, ki jih je treba uporabljati pri tovrstnem poročanju.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega in tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

22.

V členu 81(2) se dodata naslednja pododstavka:

„Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena pripravi EBA po posvetovanju z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (37), osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo metodologije ocenjevanja v zvezi z bonitetnimi ocenami. EBA predloži Komisiji navedene osnutke tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

23.

V členu 84(2) se dodata naslednja pododstavka:

„Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredeli metodologija ocenjevanja, v skladu s katero pristojni organi kreditnim institucijam dovolijo uporabo pristopa IRB.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz točke (a) prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

24.

V členu 97(2) se dodata naslednja pododstavka:

„Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena pripravi EBA po posvetovanju z ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo metodologije ocenjevanja v zvezi z bonitetnimi ocenami. EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

25.

V členu 105(1) se dodata naslednja pododstavka:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

26.

V členu 106(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega odstavka EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo izjeme iz točk (c) in (d) ter pogoji, na podlagi katerih bo v skladu z odstavkom 3 določeno, ali obstaja skupina povezanih strank. EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

27.

Člen 110(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice določijo, da se poroča vsaj dvakrat na leto. Pristojni organi od 31. decembra 2012 uporabljajo enotne obrazce za poročanje ter poročajo enako pogosto in v istem roku. EBA za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da bi se v Uniji pred 1. januarjem 2012 uvedli enotni obrazci za poročanje (z ustreznimi navodili) ter da bi se poročalo enako pogosto in v istem roku. Oblike poročanja so sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti kreditnih institucij.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive EBA prav tako pripravi osnutek tehničnih izvedbenih standardov o IT rešitvah, ki jih je treba uporabljati pri tovrstnem poročanju.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega in drugega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

28.	V členu 111(1) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim: „Države članice lahko določijo zgornjo mejo, ki je nižja od 150 milijonov EUR, in o tem obvestijo EBA in Komisijo.“

29.

Člen 122a(10) se nadomesti z naslednjim:

„10. EBA letno poroča Komisiji, ali pristojni organi izpolnjujejo ta člen.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za zbliževanje nadzornih praks v zvezi s tem členom, vključno z ukrepi, sprejetimi v primeru kršitve obveznosti glede potrebne skrbnosti in upravljanja s tveganji. EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/201.“

30.

V členu 124 se doda naslednji odstavek:

„6. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo pogoji uporabe tega člena in skupni postopek ocene tveganja ter metodologija.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

31.	Člen 126(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Pristojni organi obvestijo Komisijo in EBA o vsakem dogovoru v okviru odstavka 3.“

32.

Člen 129 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Kadar konsolidacijski nadzornik ne opravi nalog iz prvega pododstavka ali kadar pristojni organi ne sodelujejo s kosolidacijskim nadzornikom v obsegu, ki ga zahteva prvi pododstavek, lahko kateri koli zadevni pristojni organ o tej zadevi obvesti EBA, ki lahko ukrepa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(b)

v odstavku 2 se petemu pododstavku doda naslednje:

„Če je kateri koli od zadevnih pristojnih organov v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ob koncu šestmesečnega obdobja zadevo predložil EBA, konsolidacijski nadzornik odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA nato pa sprejme odločitev skladno z odločitvijo EBA. Šestmesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu z navedeno uredbo. EBA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po koncu šestmesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti EBA.“;

(c)

v odstavku 2 se dodata naslednja pododstavka:

„EBA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za zagotovitev enotnih pogojev uporabe postopka skupnega odločanja iz tega odstavka v zvezi z vlogami za dovoljenja iz člena 84(1), člena 87(9) in člena 105 ter dela 6 Priloge III, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz šestega in sedmega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(d)

odstavek 3 se spremeni:

(i)	v tretjem pododstavku se izraz „Odborom evropskih bančnih nadzornikov“ nadomesti z „EBA“;

(ii)

četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Če pristojni organi v štirih mesecih ne sprejmejo skupne odločitve, sprejme konsolidacijski nadzornik na konsolidirani osnovi odločitev o uporabi členov 123 in 124 ter člena 136(2) po ustrezni obravnavi ocene tveganja podrejenih družb, ki jo izdelajo ustrezni pristojni organi. Če je kateri koli od zadevnih pristojnih organov v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ob koncu štirimesečnega obdobja zadevo predložil EBA konsolidacijski nadzornik odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(4) navedene uredbe sprejme EBA, nato pa sprejme odločitev skladno z odločitvijo EBA. Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v skladu z navedeno uredbo. EBA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po koncu štirimesečnega obdobja ali po sprejemu skupne odločitve ne predloži EBA.“;

(iii)

peti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Odločitev o uporabi členov 123 in 124 ter člena 136(2) sprejmejo ustrezni pristojni organi, o odgovorni za nadzor podrejenih družb nadrejene kreditne institucije Unije ali nadrejenega finančnega holdinga Unije na individualni ali subkonsolidirani osnovi, po ustrezni obravnavi stališč in pridržkov konsolidacijskega nadzornika. Če je kateri koli od zadevnih pristojnih organov v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ob koncu štirimesečnega obdobja zadevo predložil EBA, konsolidacijski nadzornik odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA, nato pa sprejme odločitev skladno z odločitvijo EBA. Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v skladu z navedeno uredbo. EBA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po koncu štirimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne predloži EBA.“;

(iv)	sedmi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „V primeru posvetovanja z EBA vsi pristojni organi upoštevajo njegov nasvet in pojasnijo kakršno koli bistveno odstopanje od tega nasveta.“;

(v)

deseti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„EBA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz tega odstavka v zvezi z uporabo členov 123 in 124 ter člena 136(2) in se spodbujajo skupne odločitve.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz desetega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

33.

V členu 130(1) se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„1. Ob nastopu izrednih razmer, vključno z razmerami, opredeljenimi v členu 18 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ali ob neugodnem razvoju na trgih, ki bi lahko ogrozil likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli od držav članic, kjer je določeno podjetje skupine pridobilo dovoljenje ali kjer imajo sedež pomembne podružnice iz člena 42a, konsolidacijski nadzornik takoj, ko je mogoče, ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 obvesti EBA, ESRB in organe iz četrtega pododstavka člena 49 in iz člena 50 ter sporoči vse informacije, bistvene za opravljanje njihovih nalog. Navedene obveznosti se uporabljajo za vse pristojne organe iz členov 125 in 126 ter za pristojni organ, določen v skladu s členom 129(1).

Če organ iz četrtega odstavka člena 49 izve za razmere, opisane v prvem pododstavku, takoj, ko je mogoče, obvesti pristojne organe iz členov 125 in 126 ter EBA.“

34.

V členu 131 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organi, odgovorni za izdajo dovoljenja podrejeni družbi, katerega nadrejena družba je kreditna institucija, lahko v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 1093/2010 z dvostranskim sporazumom prenesejo svojo odgovornost nadzora na pristojne organe, ki so nadrejeni družbi izdali dovoljenje in jo nadzorujejo, tako da prevzamejo odgovornost nadzora podrejene družbe v skladu s to direktivo. EBA se obvesti o obstoju in vsebini takih sporazumov. EBA posreduje te informacije pristojnim organom v drugih državah članicah in Evropskemu odboru za bančništvo.“

35.

Člen 131a se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Konsolidacijski nadzornik ustanovi kolegije nadzornikov, da se omogoči lažje izvajanje nalog iz člena 129 in člena 130(1), ter ob upoštevanju zahtev o zaupnosti iz odstavka 2 tega člena in skladnosti s pravom Unije po potrebi zagotovi primerno usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav.

EBA prispeva k spodbujanju in spremljanju učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov iz tega člena v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA v ta namen sodeluje kot meni da je ustrezno in se v ta namen šteje kot pristojni organ.

Kolegiji nadzornikov zagotovijo okvir za konsolidacijskega nadzornika, EBA in druge zadevne pristojne organe za opravljanje naslednjih nalog:

(a)	medsebojna izmenjava informacij in z EBA v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010;

(b)	dogovor o prostovoljnem poverjanju nalog in po potrebi prostovoljnem delegiranju odgovornosti;

(c)	določitev programov nadzorstvenih pregledov na podlagi ocene tveganja skupine v skladu s členom 124;

(d)	povečanje učinkovitosti nadzora z odpravo nepotrebnega podvajanja nadzornih zahtev, vključno v zvezi z zahtevami po podatkih iz člena 130(2) in člena 132(2);

(e)	dosledno uporabo zahtev glede varnega in skrbnega poslovanja iz te direktive za vse subjekte znotraj bančne skupine, brez poseganja v možnosti in diskrecijske pravice, ki izhajajo iz zakonodaje Unije;

(f)	uporabo člena 129(1)(c) ob upoštevanju drugih forumov, ki so lahko ustanovljeni na tem področju.

Pristojni organi, ki sodelujejo v kolegijih nadzornikov in EBA tesno sodelujejo. Zahteve o zaupnosti na podlagi oddelka 2 poglavja 1 pristojnim organom ne preprečujejo izmenjave zaupnih informacij v okviru kolegijev nadzornikov. Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov ne vpliva na pravice in odgovornosti pristojnih organov iz te direktive.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo splošni pogoji delovanja kolegijev nadzornikov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se podrobno opredeli operativno delovanja kolegijev nadzornikov.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

(ii)

šesti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Konsolidacijski nadzornik ob upoštevanju zahtev o zaupnosti na podlagi oddelka 2 poglavja 1 obvesti EBA o dejavnostih kolegija nadzornikov, tudi v izrednih razmerah, in EBA sporoči vse informacije, ki so še posebej pomembne za namene nadzorne konvergence.“

36.

Člen 132(1) se spremeni:

(a)

za prvim pododstavkom se vstavijo naslednji pododstavki:

„Pristojni organi sodelujejo z EBA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010.

Pristojni organi nemudoma posredujejo EBA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive in Uredbe (EU) št. 1093/2010, v skladu s členom 35 navedene uredbe.“;

(b)

dodata se naslednja pododstavka:

„Pristojni organi lahko obvestijo EBA o naslednjih primerih:

(a)	pristojni organ ni sporočil bistvenih informacij; ali

(b)	zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo pomembnih informacij, je bila zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku.

Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko EBA v primerih iz sedmega pododstavka ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

37.	V členu 140 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Pristojni organi, odgovorni za nadzor na konsolidirani osnovi, sestavijo sezname finančnih holdingov iz člena 71(2). Te sezname pošljejo pristojnim organom v drugih državah članicah, EBA in Komisiji.“

38.

Člen 143 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)	na koncu prvega pododstavka se doda naslednji stavek: „EBA pomaga Komisiji in Evropskemu odboru za bančništvo pri izvajanju navedenih nalog, vključno v zvezi s tem, ali je treba ta navodila posodabljati.“;

(ii)	drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Pristojni organ, ki opravlja preverjanje iz prvega pododstavka odstavka 1, upošteva ta navodila. Za ta namen se pristojni organ posvetuje z EBA, preden sprejme odločitev.“;

(b)	v odstavku 3 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim: „Te nadzorne tehnike morajo biti pripravljene tako, da uresničijo cilje konsolidiranega nadzora, ki so določeni v tem poglavju, in je o njih treba obvestiti druge vključene pristojne organe, EBA in Komisijo.“

39.

V členu 144 se dodata naslednja odstavka:

„Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo oblika, struktura, seznam vsebine in letna objava podatkov razkritja iz tega člena. EBA predloži Komisiji navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

40.

V členu 150 se doda naslednji odstavek:

„3. EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive ob upoštevanju pogojev uporabe:

(a)	točk 15 do 17 Priloge V;

(b)	točke 23(l) Priloge V glede meril za določitev primernih razmerij med nespremenljivim in spremenljivim delom v celoti izplačanih prejemkov ter točke 23(o)(ii) Priloge V glede opredelitve razredov instrumentov, ki izpolnjujejo pogoje iz navedene točke;

(c)	dela 2 Priloge VI v zvezi s kvantitativnimi dejavniki iz točke 12, kvalitativnimi dejavniki iz točke 13 in merilom iz točke 14;

EBA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

41.

Člen 156 se spremeni:

(a)	izraz „Odbor evropskih bančnih nadzornikov“ se nadomesti z izrazom „EBA“;

(b)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Komisija v sodelovanju z EBA in državami članicami ter ob upoštevanju prispevka Evropske centralne banke redno spremlja, ali ta direktiva, skupaj z Direktivo 2006/49/ES, znatno vpliva na gospodarski cikel, in glede na navedeni pregled obravnava, ali so upravičeni morebitni popravni ukrepi.“

Člen 10

Spremembe Direktive 2006/49/ES

Direktiva 2006/49/ES se spremeni:

V členu 18 se doda naslednji odstavek:

„5. Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (38), lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančno opredeli metodologija ocenjevanja, v skladu s katero pristojni organi institucijam dovolijo uporabo notranjih modelov za izračun kapitalskih zahtev v skladu s to direktivo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

2.	V členu 22(1) se doda naslednji pododstavek: „Če pristojni organi opustijo uporabo kapitalskih zahtev na konsolidirani osnovi iz tega člena, o tem obvestijo Komisijo in EBA.“

Člen 32(1) se spremeni:

(a)	drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Pristojni organi uradno obvestijo EBA, Svet in Komisijo o teh postopkih.“;

(b)	doda se naslednji pododstavek: „EBA izda smernice v zvezi s postopki iz tega odstavka.“

4.	Člen 36(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Države članice določijo organe, ki so pristojni za opravljanje dolžnosti iz te direktive. Države članice o tem obvestijo EBA in Komisijo ter navedejo vse razporeditve dolžnosti.“

V členu 38(1) se dodata naslednja pododstavka:

„Pristojni organi sodelujejo z EBA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010.

Pristojni organi nemudoma posredujejo EBA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive in Uredbe (EU) št. 1093/2010 v skladu s členom 35 navedene uredbe.“

Člen 11

Spremembe Direktive 2009/65/ES

Direktiva 2009/65/ES se spremeni:

V členu 5 se doda naslednji odstavek:

„8. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (39) lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo informacije, ki se predložijo pristojnim organom v zahtevi za izdajo dovoljenja za KNPVP.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.	V členu 6(1) se doda naslednji pododstavek: „ESMA se obvesti o vsakem izdanem dovoljenju in na svojem spletnem mestu objavi seznam pooblaščenih družb za upravljanje in ga redno posodablja.“

V členu 7 se doda naslednji odstavek:

„6. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo:

(a)	informacije, ki se predložijo pristojnim organom v vlogi za izdajo dovoljenja za družbo za upravljanje, ki vključuje program dejavnosti;

(b)	zahteve, ki veljajo za družbe za upravljanje v skladu z odstavkom 2, in informacije za obvestitev iz odstavka 3;

(c)	zahteve, ki se uporabljajo za delničarje in družbenike s kvalificiranimi deleži, ter ovire, ki utegnejo preprečevati učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnega organa, kakor je določeno v členu 8(1) te direktive in členih 10(1) in (2) Direktive 2004/39/ES, v skladu s členom 11 te direktive.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da bi se opredelili standardni obrazci, predloge in postopki za tako obvestilo ali sporočanje informacij, ki jih je treba predložiti v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 9(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice obvestijo ESMA in Komisijo o kakršnih koli splošnih težavah, na katere naletijo KNPVP pri trženju svojih enot v kateri koli tretji državi.

Komisija čim prej te težave preuči, da bi se našla ustrezno rešitev. ESMA ji pomaga pri opravljanju te naloge.“

V členu 11 se doda naslednji odstavek:

„3. Za zagotovitev dosledne usklajenosti te direktive lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi izčrpen seznam informacij iz tega člena v zvezi s členom 10b(4) Direktive 2004/39/ES, ki jih morajo zainteresirani pridobitelji vključiti v svoje obvestilo, brez poseganja v člen 10a(2) navedene direktive.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Da bi se zagotovili enaki pogoji uporabe tega člena, lahko ESMA pripravi osnutka izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in načini postopka posvetovanja ustreznih pristojnih organov iz tega člena v zvezi s členom 10(4) Direktive 2004/39/ES.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 12 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija brez poseganja v člen 116 z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) in pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki opredeljujejo postopke in ureditve iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 1 ter strukture in organizacijske zahteve za preprečevanje navzkrižja interesov iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 1.“;

(ii)	drugi pododstavek se črta;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„4. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se podrobneje opredelijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi s postopki, ureditvijo, strukturami in organizacijskimi zahtevami iz odstavka 3.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Člen 14 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija brez poseganja v člen 116 z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) ter pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, s katerimi naj bi zagotovila, da družbe za upravljanje izpolnjujejo dolžnosti iz odstavka 1, zlasti kar zadeva:“;

(ii)	drugi pododstavek se črta;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„3. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo delegirani akti, ki jih sprejme Komisija v zvezi z merili, načeli in koraki iz odstavka 2.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

V členu 17 se doda naslednji odstavek:

„10. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da bi opredelila, katere informacije je treba predložiti v skladu z odstavki 1, 2, 3, 8 in 9.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za obveščanje v skladu z odstavkoma 3 in 9.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

V členu 18 se doda naslednji odstavek:

„5. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli, katere informacije je treba predložiti v skladu z odstavki 1, 2 in 4.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

10.

V členu 20 se doda naslednji odstavek:

„5. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo informacije, ki jih je treba predložiti pristojnim organom v vlogi za upravljanje KNPVP, ustanovljenega v drugi državi članici.

Komisija lahko sprejme osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se oblikujejo standardni obrazci, predloge in postopki za to zagotavljanje informacij.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

11.

Člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Če kljub ukrepom, ki jih sprejmejo pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje, ali zato, ker se takšni ukrepi izkažejo za nezadostne ali ker niso na razpolago v zadevni državi članici, družba za upravljanje še vedno ni pripravljena posredovati informacij na zahtevo države članice gostiteljice družbe za upravljanje v skladu z odstavkom 2 ali še naprej krši pravne ali ureditvene predpise iz istega odstavka, veljavne v državi članici gostiteljici družbe za upravljanje, lahko pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje sprejmejo katerega koli izmed naslednjih ukrepov:

(a)

potem ko so obvestili pristojne organe matične države članice družbe za upravljanje, sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno s tistimi iz členov 98 in 99, za preprečitev ali sankcioniranje nadaljnjih nepravilnosti in po potrebi preprečijo tej družbi za upravljanje, da na njihovem ozemlju začne katero koli nadaljnjo transakcijo. Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju mogoče vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe proti družbam za upravljanje. Če je storitev, ki se zagotavlja v državi članici gostiteljici družbe za upravljanje, upravljanje KNPVP, lahko država članica gostiteljica družbe za upravljanje zahteva, da družba za upravljanje preneha upravljati določen KNPVP; ali

(b)	če menijo, da pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje niso ravnali ustrezno, o zadevi obvestijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b)

v odstavku 7 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„7. Pred uporabo postopka, določenega v odstavkih 3, 4 ali 5, lahko pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje v nujnih primerih sprejmejo varnostne ukrepe, ki so potrebni za zaščito koristi vlagateljev in drugih, za katere se opravljajo storitve. Komisija, ESMA in pristojni organi drugih zadevnih držav članic so o teh ukrepih obveščeni ob prvi priložnosti.

Po posvetu s pristojnimi organi zadevnih držav članic lahko Komisija odloči, da mora zadevna država članica te ukrepe spremeniti ali odpraviti brez poseganja v pooblastila ESMA iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(c)	v odstavku 9 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „9. Države članice obvestijo ESMA in Komisijo o številu in vrsti primerov, v katerih so v skladu s členom 17 ali 20 izdale zavrnitev dovoljenj in o vseh primerih, ko so sprejele ukrepe v skladu z odstavkom 5 tega člena.“

12.

Člen 23(6) se spremeni:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„6. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) in pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe glede ukrepov, ki jih mora sprejeti depozitar, da bi izpolnjeval svoje obveznosti glede KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje iz druge države članice, vključno s podrobnostmi, ki morajo biti vključene v standardne sporazume iz odstavka 5, ki jih uporabljajo depozitarji in družbe za upravljanje.“;

(b)	drugi pododstavek se črta.

13.

V členu 29 se dodata naslednja odstavka:

„5. Za zagotovitev dosledne usklajenosti te direktive lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo:

(a)	informacije, ki bodo predložene pristojnim organom v vlogi za izdajo dovoljenja za investicijsko družbo, ki vključuje program dejavnosti, in

(b)	ovire, ki utegnejo preprečevati učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnih organov, kakor je določeno v točki (c) odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za zagotavljanje informacij iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 5.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

14.	Člen 32(6) se nadomesti z naslednjim: „6. Države članice obveščajo ESMA in Komisijo o investicijskih družbah, ki izkoristijo izjeme iz odstavkov 4 in 5.“

15.

Člen 33(6) se spremeni:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„6. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) ter pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe glede ukrepov, ki jih mora sprejeti depozitar, da bi izpolnjeval svoje obveznosti glede KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje iz druge države članice, vključno s podrobnostmi, ki morajo biti vključene v standardne sporazume iz odstavka 5, ki jih uporabljajo depozitarji in družbe za upravljanje.“;

(b)	drugi pododstavek se črta.

16.

Člen 43 se spremeni:

(a)

v odstavku 5:

(i)	se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „5. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) ter pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki opredeljujejo podrobno vsebino, obliko in način zagotavljanja informacij iz odstavkov 1 in 3.“;

(ii)	drugi pododstavek se črta.

(b)

doda se naslednji odstavek:

„6. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi z vsebino, obliko in načinom zagotavljanja informacij iz odstavkov 1 in 3 tega člena.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

17.

V členu 50 se doda naslednji odstavek:

„4. Za zagotovitev enotne uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo določbe v zvezi s kategorijami sredstev, v katere lahko v skladu s tem členom vlagajo KNPVP in v skladu z delegiranimi akti, ki jih sprejme Komisija v zvezi s temi določbami.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

18.

Člen 51 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Pristojni organi zagotovijo, da se vse informacije, prejete v skladu s tretjim odstavkom, zbrane glede na vse družbe za upravljanje ali investicijske družbe, ki jih ti organi nadzorujejo, pošljejo ESMA v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 in Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (40), v skladu s členom 15 navedene uredbe za namen spremljanja sistemskih tveganj na ravni Unije.

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Brez poseganja v člen 116 Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) in pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki opredeljujejo naslednje:

(a)	merila za oceno ustreznosti postopka obvladovanja tveganj, ki ga izvaja družba za upravljanje v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1;

(b)	podrobna pravila za natančno in neodvisno oceno vrednosti izvedenih finančnih instrumentov OTC; in

(c)	podrobna pravila o vsebini in postopku, ki ga je treba izpeljati za pošiljanje informacij pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje iz tretjega pododstavka odstavka 1;“

(c)

doda se naslednji odstavek:

„5. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi z merili in pravili iz odstavka 4.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

19.

V členu 52(4) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice pošljejo ESMA in Komisiji seznam kategorij obveznic iz prvega pododstavka, skupaj s kategorijami izdajateljev, ki jim je bilo v skladu z zakoni in sporazumi o nadzoru iz navedenega pododstavka izdano dovoljenje za izdajo obveznic, ki izpolnjujejo kriterije iz tega člena. Obvestilo, ki podrobno določa status ponujenih jamstev, se priloži seznamu. Komisija in ESMA nemudoma posredujejo te informacije drugim državam članicam skupaj z opombami, za katere menijo, da so ustrezne in objavijo informacije na svojem spletnem mestu. Ta obvestila so lahko predmet izmenjave mnenj v Evropskem odboru za vrednostne papirje iz člena 112(1).“

20.

Člen 60 se spremeni:

(a)

odstavek 6 se spremeni:

(i)	v prvem pododstavku se uvodni del nadomesti z naslednjim: „6. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) ter pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki določajo:“;

(ii)	drugi pododstavek se črta;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„7. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi z dogovorom, ukrepi in postopki iz odstavka 6.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

21.

Člen 61 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) in pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki nadalje določajo:

(a)	podatke, ki morajo biti vključeni v dogovor iz odstavka 1; in

(b)	vrste nepravilnosti iz odstavka 2, za katere velja, da negativno vplivajo na napajalni KNPVP.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„4. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi z dogovorom, ukrepi in vrstami nepravilnosti iz odstavka 3.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

22.	Člen 62(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) in pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki določajo vsebino dogovora iz prvega pododstavka odstavka 1.“

23.

Člen 64 se spremeni:

(a)

odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) ter pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki določajo:

(a)	obliko in način za zagotavljanje podatkov iz odstavka 1; ali

(b)	če napajalni KNPVP vsa ali del svojih sredstev prenese na centralni KNPVP v zameno za enote premoženja, postopek za ovrednotenje in revizijo tega prispevka v naravi in vlogo depozitarja napajalnega KNPVP v tem postopku.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„5. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe glede načina zagotavljanja informacij, lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi z obliko in načinom predstavitve informacij in postopkom iz odstavka 4.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

24.

V členu 69 se doda naslednji odstavek:

„5. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo določbe v zvezi z vsebino prospekta, letnim poročilom in polletnim poročilom, kot je določeno v Prilogi I, ter obliko teh dokumentov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

25.

V členu 75 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) ter pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki določajo, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, če se prospekt zagotovi na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletnem mestu, ki ni trajen nosilec podatkov.“

26.

Člen 78 se spremeni:

(a)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim

„7. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) ter pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki določajo:

(a)	podrobno in izčrpno vsebino ključnih podatkov za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem, kot določajo odstavki 2, 3 in 4;

(b)

podrobno in izčrpno vsebino ključnih podatkov za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem v naslednjih posebnih primerih:

(i)	za KNPVP z različnimi naložbenimi razdelki: ključni podatki za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem, ki vlagajo v določen naložbeni razdelek, vključno s tem, kako prestopiti iz enega naložbenega razdelka v drugega, in s tem povezanimi stroški;

(ii)	za KNPVP, ki ponujajo različne razrede delnic;

(iii)

za strukture sklada skladov, ključni podatki za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem, ki vlagajo v KNPVP, ki vlaga sam v drug KNPVP ali v drug kolektivni naložbeni podjem iz člena 50(1)(e);

(iv)	za strukture centralnih in napajalnih KNPVP: ključni podatki za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem, ki vlagajo v napajalni KNPVP; in

(v)	za strukturirane, kapitalsko zaščitene in druge primerljive KNPVP: ključni podatki za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem v zvezi s posebnimi značilnostmi takšnih KNPVP; in

(c)	podrobnosti o obliki in predstavitvi ključnih podatkov za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem v skladu z odstavkom 5.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„8. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 7 v zvezi s podatki iz odstavka 3.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

27.

Člen 81(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) ter pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki določajo, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, če se ključni podatki za vlagatelje zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletnem mestu, ki ni trajen nosilec podatkov.“

28.

V členu 83 se doda naslednji odstavek:

„3. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da podrobno opredeli zahteve iz tega člena glede posojil.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

29.

V členu 84 se doda naslednji odstavek:

„4. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo pogoji, ki jih morajo izpolniti KNPVP po sprejetju začasne prekinitve ponovnega odkupa ali izplačila enot KNPVP, kot je določeno v točki (a) odstavka 2, ko se sprejme odločitev o prekinitvi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

30.

Člen 95 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 95

1. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) ter pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki določajo:

(a)	obseg podatkov iz člena 91(3);

(b)	lažji dostop pristojnih organov držav članic gostiteljic KNPVP do podatkov ali dokumentov iz člena 93(1), (2) in (3) v skladu s členom 93(7).

2. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 93 lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo:

(a)	oblika in vsebina standardnega vzorca uradnega obvestila iz člena 93(1), ki ga KNPVP uporabljajo za namene obveščanja, vključno z navedbo, na katere dokumente se prevodi nanašajo;

(b)	oblika in vsebina standardnega vzorca potrdila iz člena 93(3), ki ga uporabljajo pristojni organi držav članic;

(c)	postopek za izmenjavo podatkov in uporabo elektronske komunikacije med pristojnimi organi za namene obveščanja v skladu s členom 93.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

31.	Člen 97(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje dolžnosti, določenih v tej direktivi. Države članice o tem obvestijo ESMA in Komisijo ter navedejo vse razporeditve dolžnosti.“

32.

Člen 101 se spremeni:

(a)	vstavi se naslednji odstavek: „2a. Pristojni organi sodelujejo z ESMA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 nemudoma zagotovijo ESMA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.“;

(b)

odstavka 8 in 9 se nadomestita z naslednjim:

„8. Pristojni organi lahko obvestijo ESMA o naslednjih primerih:

(a)	zahteva po izmenjavi informacij, kot jo določa člen 109, je bila zavrnjena ali nanjo ni bilo odgovora v razumnem roku;

(b)	zahteva za izvedbo preiskave ali preverjanja na kraju samem, kot ju določa člen 110, je bila zavrnjena ali se ni nanjo odzvalo v razumnem roku; ali

(c)

zahteva po soglasju, da lahko njihovi uradniki spremljajo uradnike pristojnega organa druge države članice, je bila zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku.

Brez poseganja v določbe 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko ESMA v primerih iz prvega pododstavka ukrepa v skladu s pooblastili, podeljenimi v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010, brez poseganja v možnosti iz odstavka 6 tega člena, da se odkloni ukrepanje na zahtevo po informacijah ali po izvajanju preiskave, in v možnosti, da ESMA v teh primerih ukrepa v skladu s členom 17 navedene uredbe.

9. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo skupni postopki za sodelovanje pristojnih organov pri preverjanju na kraju samem in preiskavah, kot je določeno v odstavkih 4 in 5.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

33.

Člen 102 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2. Odstavek 1 ne preprečuje pristojnim organom držav članic, da izmenjujejo podatke v skladu s to direktivo ali drugo zakonodajo Unije, ki velja za KNPVP ali podjeme, ki prispevajo k njihovi poslovni dejavnosti, ali posredujejo te podatke ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 ali ESRB. Za te informacije veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 1.“

(b)

v odstavku 5 se doda naslednja točka:

„(d)

ESMA, Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (41) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (42) in ESRB.

34.

Člen 103 se spremeni:

(a)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Države članice sporočijo ESMA, Komisiji in drugim državam članicam imena organov, ki lahko sprejemajo podatke na podlagi odstavka 1.“

(b)	odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: „7. Države članice sporočijo ESMA, Komisiji in drugim državam članicam imena organov ali subjektov, ki lahko sprejemajo podatke na podlagi odstavka 4.“

35.

Člen 105 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 105

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe določb iz te direktive v zvezi z izmenjavo podatkov lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe v zvezi s postopki izmenjave podatkov med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in ESMA.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

36.

Člen 108(5) se spremeni

(a)

točka (b) prvega pododstavka se nadomesti z naslednjim:

„(b)	po potrebi o zadevi obvestijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b)	drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Komisija in ESMA sta nemudoma obveščena o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s točko (a) prvega pododstavka.“

37.	Naslov Poglavja XIII se nadomesti z naslednjim:

38.

Člen 111 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 111

Komisija lahko sprejme tehnične spremembe te direktive na naslednjih področjih:

(a)	razjasnitev opredelitev, da se zagotovi dosledna uskladitev in enotna uporaba te direktive v vsej Uniji; ali

(b)	prilagoditev terminologije in oblikovanje okvira opredelitev v skladu s poznejšimi pravnimi akti o KNPVP in z njimi povezanimi zadevami.

Ukrepi iz prvega pododstavka se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členom 112(2), (3) in (4) ter pod pogoji iz členov 112a in 112b.“

39.

Člen 112 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 112

1. Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES.

2. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12, 14, 23, 33, 43, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111 za obdobje štirih let od 4. januarja 2011. Komisija najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenih pooblastilih. Prenos pooblastil se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če jih Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 112a.

3. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisiji pod pogoji, določenimi v členih 112a in 112b.“

40.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 112a

Preklic pooblastila

1. Pooblastila iz členov 12, 14, 23, 33, 43, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

3. Z odločitvijo o preklicu prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 112b

Nasprotovanje delegiranim aktom

1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok lahko podaljša za tri mesece.

2. Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. V skladu s členom 296 PDEU institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.“

Člen 12

Pregled

Komisija do 1. januarja 2014 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem je navedeno, ali so ESA predložili osnutke regulativnih tehničnih standardov in osnutke izvedbenih tehničnih standardov, določene v tej direktivi, in ali je ta predložitev obvezna ali neobvezna, hkrati pa tudi vse ustrezne predloge.

Člen 13

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1(1) in (2), členom 2(1)(a), členom 2(2), (5), (7) in (9), členom 2(11)(b), členom 3(4), členom 3 (6)(a) ter (b), členom 4(1)(a), členom 4(3), členom 5(5)(a), prvim pododstavkom člena 5(5)(b), členom 5(6), (8), (9) (v povezavi s členom 18(3) Direktive 2003/71/ES), členom 5(10), členom 5(11)(a) in (b), členom 5(12), členom 6(1) (v povezavi s prvim pododstavkom člena 5(3) Direktive 2004/39/ES), členom 6(3), členom 6(5)(a), členom 6(10), (13), (14) in (16), členom 6(17)(a) in (b), členom 6(18) in (19) (v povezavi s prvim pododstavkom člena 53(3) Direktive 2004/39/ES), členom 6(21)(a) in (b), členom 6(23)(b), členom 6(24), (25) in (27), členom 7(12)(a), členom 7(13), (14), (15) in (16), členom 9(1)(a), členom 9(2), (3), (4), (10), (11), (12), (15), (16), (17), (18), (20), (29) in (32), členom 9(33)(a) in (b), členom 9(33)(d)(ii) do (iv), členom 9(34) in (35), členom 9(36)(b)(ii), členom 9(37)(b), členom 9(38) in (39), členom 10(2), členom 10(3)(a), členom 10(4), členom 11(2), (4), (11), (14), (19) in (31), členom 11(32)(b) v zvezi s členom 101(8) Direktive 2009/65/ES in členom 11(33), (34) in (36) te direktive do 31. decembra 2011. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo glavnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 24. novembra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL

(1) Mnenje z dne 18.3.2010 (UL C 87, 1.4.2010, str. 1).

(2) Mnenje z dne 18.3.2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. septembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. novembra 2010.

(4) Glej stran 12 tega Uradnega lista.

(5) Glej stran 48 tega Uradnega lista.

(6) Glej stran 84 tega Uradnega lista.

(7) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(8) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

(9) UL L 345, 31.12.2003, str. 64.

(10) UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

(11) UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

(12) UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

(13) UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

(14) UL L 35, 11.2.2003, str. 1.

(15) UL L 96, 12.4.2003, str. 16.

(16) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

(17) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(18) UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

(19) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.“

(20) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(21) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

(22) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.“;

(23) UL L 331, 15.12.2010, str. 1.“

(24) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.“

(25) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.“;

(26) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.“.

(27) UL L 331, 15.12.2010, str. 1.“;

(28) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.“

(29) UL L 96, 12.4.2003, str. 16.“;

(30) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.“

(31) UL L 331, 15.12.2010, str. 1.“;

(32) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(33) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

(34) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.“

(35) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.“;

(36) UL L 331, 15.12.2010, str. 1.“;

(37) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.“

(38) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.“

(39) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.“

(40) UL L 331, 15.12.2010, str. 1.“;

(41) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(42) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.“

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.331.slv
Uradni list Evropske unije		L 331

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 15. december 2010

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja	1
	*	Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES	12
	*	Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES	48
	*	Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES	84
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) ( 1 )	120

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja	162


	(1) Besedilo velja za EGP