3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/3

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1117/2010

z dne 2. decembra 2010

o izdaji dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina kot krmni dodatek za odstavljene pujske (imetnik dovoljenja Vetagro SpA)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge k tej uredbi. Zahtevku so bili priloženi podatki in dokumenti, zahtevani s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)	Zahtevek zadeva izdajo dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina kot krmni dodatek za odstavljene pujske in njegovo uvrstitev v skupino dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je v mnenju z dne 25. maja 2010 (2) navedla, da pripravek iz Priloge v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje ter da ta dodatek lahko poveča stopnjo rasti in izboljša razmerje med krmo in prirastom teže ciljne vrste. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah za poprodajni nadzor. Potrdila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)	Ocena pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) EFSA Journal (2010); 8(6):1633.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: drugi zootehnični dodatki (izboljšanje zootehničnih parametrov)

4d 3

Vetagro S.p.A.

pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina v obloženih mikrokroglicah

Sestava dodatka

pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina v obloženih mikrokroglicah, z najmanj:

citronska kislina: 25 g/100 g

timol: 1,7 g/100 g

sorbinska kislina: 16,7 g/100 g

vanilin: 1 g/100 g

Lastnosti aktivnih snovi

citronska kislina C6H8O7 (čistost ≥ 99,5 %)

2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilna kislina, številka CAS 77-92-9 brezvodna

sorbinska kislina C6H8O2 (čistost ≥ 99,5 %)

2,4-heksadienojska kislina, številka CAS 110-44-1

timol (čistost ≥ 98 %)

5-metil-2-(1-metiletil)fenol, številka CAS 89-83-8)

vanilin (čistost ≥ 99,5 %)

4-hidroksi-3-metoksibenzaldehid, številka CAS 121-33-5)

Analitske metode (1)

Določanje sorbinske kisline in timola v krmi: metoda tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z reverzno fazo z ultravijoličnim detektorjem/detektorjem s serijo diod (RP-HPLC-UV/DAD). Določanje citronske kisline v dodatku in premiksih: (RP-HPLC-UV/DAD). Določanje citronske kisline v krmi: spektrometrična metoda encimskega določanja vsebnosti citronske kisline NADH (reducirana oblika nikotinamid adenin dinukleotida).

pujski (odstavljeni)

—

1 000

—

1.	Za pujske (odstavljene) do 35 kg.

2.	Zaradi varnosti je treba pri ravnanju uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

23. december 2020

(1) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/5

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1118/2010

z dne 2. decembra 2010

o izdaji dovoljenja za diklazuril kot krmni dodatek za piščance za pitanje (imetnik dovoljenja Janssen Pharmaceutica N.V.) ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2430/1999

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. V skladu s členom 10 navedene uredbe je treba ponovno oceniti dodatke, dovoljene v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2).

(2)

Diklazuril, številka CAS 101831-37-2, je bil v skladu z Direktivo 70/524/EGS za deset let odobren kot krmni dodatek za piščance za pitanje, piščance za nesnice do 16 tednov in purane do 12 tednov z Uredbo Komisije (ES) št. 2430/1999 (3). Navedeni dodatek je bil naknadno vpisan v register krmnih dodatkov Skupnosti kot obstoječ proizvod v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil predložen zahtevek za ponovno oceno diklazurila kot krmnega dodatka za piščance za pitanje in za uvrstitev navedenega dodatka v kategorijo dodatkov „kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi“. Zahtevku so bili priloženi podatki in dokumenti, zahtevani s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je v mnenju z dne 23. junija 2010 navedla, da diklazuril v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in potrošnikov ali okolje ter da je navedeni dodatek učinkovit pri nadzoru kokcidioze pri piščancih za pitanje (4). Navedla je, da ob sprejetih ustreznih zaščitnih ukrepih ne bo varnostnih tveganj. Potrdila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)	Ocena diklazurila je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)	Zaradi izdaje novega dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 je treba črtati določbe o diklazurilu za piščance za pitanje iz Uredbe (ES) št. 2430/1999.

(7)	Ker spremembe pogojev za izdajo dovoljenja niso povezane z varnostnimi razlogi, je primerno, da se omogoči prehodno obdobje za odstranitev obstoječih zalog premiksov in krmnih mešanic.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek, ki je opredeljen v tej prilogi in spada v kategorijo dodatkov „kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2430/1999 se vnos pod registrsko številko dodatka E 771 v zvezi z diklazurilom za piščance za pitanje črta.

Člen 3

Premiksi in krmne mešanice, ki vsebujejo diklazuril, označen v skladu z Direktivo 70/524/EGS, se lahko še naprej dajejo v promet in uporabljajo do porabe zalog.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) UL L 270, 14.12.1970, str. 1.

(3) UL L 296, 17.11.1999, str. 3.

(4) EFSA Journal 2010; 8(7):1663.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek (trgovsko ime)

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Mejne vrednosti ostankov (MRL) v ustreznih živilih živalskega izvora

mg aktivne snovi/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi

5 1 771

Janssen Pharmaceutica N.V.

diklazuril 0,5 g/100 g

(Clinacox 0,5 %)

Sestava dodatka

diklazuril: 0,50 g/100 g

sojina moka z malo beljakovinami: 99,25 g/100 g

polividon K 30: 0,20 g/100 g

natrijev hidroksid: 0,05 g/100 g

Lastnosti aktivne snovi

diklazuril, C17H9Cl3N4O2,

(±)-4-klorofenil[2,6-dikloro4-

(2,3,4,5-tetrahidro-3,5-diokso-1,2,4-triazin-2-il)fenil]acetonitril,

številka CAS: 101831-37-2

povezane nečistoče:

produkt razgradnje (R064318): ≤ 0,1 %

druge povezane nečistoče (T001434, R066891, R068610, R070156, R070016):

≤ 0,5 % posamezno

nečistoče skupaj: ≤ 1,5 %

Analitska metoda: (1)

Za določanje diklazurila v krmi: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC) z reverzno fazo z ultravijoličnim določanjem pri 280 nm (Uredba (ES) št. 152/2009)

Za določanje diklazurila v perutninskem tkivu: HPLC v povezavi z masnim spektrometrom geometrije trojni kvadrupol (MS/MS) z uporabo enega prekurzorskega iona in dveh produktnih ionov.

piščanci za pitanje

—

1.	Dodatek je treba vključiti v krmno mešanico v obliki premiksa.

2.	Diklazuril se ne meša z drugimi kokcidiostatiki.

3.	Zaradi varnosti je treba pri ravnanju uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

4.	Imetnik dovoljenja mora načrtovati in izvesti program poprodajnega nadzora glede bakterijske odpornosti in odpornosti Eimerie spp.

23. december 2020

1 500 μg diklazurila/kg mokrih jeter

1 000 μg diklazurila/kg mokrih ledvic

500 μg diklazurila/kg mokrega mišičevja

500 μg diklazurila/kg mokre kože/maščobe

(1) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/9

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1119/2010

z dne 2. decembra 2010

o izdaji dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmni dodatek za krave molznice in konje ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1520/2007 (imetnik dovoljenja Prosol SpA)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. V skladu s členom 10 navedene uredbe je treba ponovno oceniti dodatke, dovoljene v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2).

(2)

Pripravek Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 je bil z Uredbo Komisije (ES) 896/2009 (3) za deset let dovoljen kot krmni dodatek za svinje. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 70/524/EGS je bil pripravek z Uredbo Komisije (ES) št. 1200/2005 (4) brez časovne omejitve dovoljen za odstavljene pujske, z Uredbo Komisije (ES) št. 492/2006 (5) za govedo za pitanje in z Uredbo Komisije (ES) št. 1520/2007 (6) za krave molznice. Navedeni dodatek je bil naknadno vpisan v register krmnih dodatkov Skupnosti kot obstoječ proizvod v skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil predložen zahtevek za ponovno oceno Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmnega dodatka za krave molznice, v skladu s členom 7 navedene uredbe pa za novo uporabo za konje, da se navedeni dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. Zahtevku so bili priloženi podatki in dokumenti, zahtevani s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je v mnenju z dne 22. junija 2010 (7) navedla, da uporaba Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmnega dodatka za krave molznice v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in potrošnikov ali okolje ter da lahko poveča prirejo mleka pri kravah molznicah. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)	Agencija je v mnenju o uporabi navedenega pripravka kot krmnega dodatka za konje z dne 22. junija 2010 (8) navedla, da njegova uporaba lahko izboljša zaznavno prebavljivost vlaken pri ciljni živalski vrsti.

(6)	Ocena Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)	Zaradi izdaje novega dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 je treba črtati določbe o Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 iz Uredbe (ES) št. 1520/2007.

(8)	Ker spremembe pogojev za izdajo dovoljenja niso povezane z varnostnimi razlogi, je primerno, da se omogoči prehodno obdobje za odstranitev obstoječih zalog premiksov in krmnih mešanic.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

V Uredbi (ES) št. 1520/2007 se črtata člen 1 in Priloga I.

Člen 3

Premiksi in krmne mešanice, ki vsebujejo Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885, označen v skladu z Direktivo 70/524/EGS, se lahko še naprej dajejo v promet in uporabljajo do porabe zalog.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) UL L 270, 14.12.1970, str. 1.

(3) UL L 256, 29.9.2009, str. 6.

(4) UL L 195, 27.7.2005, str. 6.

(5) UL L 89, 28.3.2006, str. 6.

(6) UL L 335, 20.12.2007, str. 17.

(7) EFSA Journal 2010; 8(7):1662.

(8) EFSA Journal 2010; 8(7):1659.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore

4b1710

Prosol S.p.A

Saccharomyces cerevisiae

MUCL 39885

Sestava dodatka

pripravek Saccharomyces cerevisiae MUCL Sc 39885 vsebuje najmanjšo vsebnost 1 × 109 CFU/g.

Lastnosti aktivne snovi

žive celice Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885

Analitske metode (1)

metoda štetja: na politi plošči z uporabo agarja, pripravljenega iz ekstrakta kvasovk kloramfenikola.

identifikacija: metoda verižne reakcije s polimerazo (PCR).

krave molznice

—

2 × 109

—

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.	Zaradi varnosti je treba pri ravnanju uporabljati zaščitna očala in rokavice.

23. december 2020

konji

3 × 109

(1) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/12

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1120/2010

z dne 2. decembra 2010

o izdaji dovoljenja za Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M kot krmni dodatek za odstavljene pujske (imetnik dovoljenja Lallemand SAS)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge k tej uredbi. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)	Zahtevek zadeva izdajo dovoljenja za Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M kot krmni dodatek za odstavljene pujske in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)	Uporaba Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M je bila brez časovne omejitve dovoljena za piščance za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1200/2005 (2) in za prašiče za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 2036/2005 (3), za deset let pa za salmonide in kozice z Uredbo Komisije (ES) št. 911/2009 (4).

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za izdajo dovoljenja za pripravek, namenjen odstavljenim pujskom. Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je v mnenju z dne 23. junija 2010 (5) navedla, da Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje ter da njegova uporaba precej izboljšuje rast ali učinkovitost krme ciljne živalske vrste. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)	Ocena Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) UL L 195, 27.7.2005, str. 6.

(3) UL L 328, 15.12.2005, str. 13.

(4) UL L 257, 30.9.2009, str. 10.

(5) EFSA Journal 2010; 8(7):1660.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore

4d1712

Lallemand SAS

Pediococcus acidilactici

CNCM MA 18/5M

Sestava dodatka

pripravek Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M z vsebnostjo najmanj 1 × 1010 CFU/g dodatka

Lastnosti aktivne snovi

žive celice Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M

Analitske metode (1)

metoda štetja: na razliti plošči z uporabo agarja MRS (EN 15786:2009)

identifikacija: gelska elektroforeza v utripajočem polju (PFGE)

pujski (odstavljeni)

—

1 × 109

—

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.	Za pujske (odstavljene) do 35 kg.

3.	Zaradi varnosti je treba pri ravnanju uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

23. december 2020

(1) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/14

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1121/2010

z dne 2. decembra 2010

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Edam Holland (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 7(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim odstavkom člena 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Nizozemske za vpis imena „Edam Holland“ v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Češka republika, Nemčija, Finska, Avstrija, Slovaška, vlade Avstralije, Nove Zelandije in Združenih držav Amerike ter organizacija Dairy Australia, novozelandsko združenje podjetij v sektorju mleka in nacionalno združenje proizvajalcev mleka skupaj z ameriškim svetom za izvoz mleka so v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 registraciji ugovarjali. Ugovori so se na podlagi člena 7(3) navedene uredbe šteli za sprejemljive, razen ugovorov Avstralije in organizacije Dairy Australia, ki zaradi pozne vložitve nista bila sprejemljiva.

(3)

Izjave o ugovoru so se nanašale na neizpolnjevanje pogojev iz člena 2 Uredbe (ES) št. 510/2006, zlasti glede imena in njegove uporabe, posebnosti in slovesa proizvoda, opredelitve geografskega območja in omejitev v zvezi s poreklom surovin. V ugovorih je bilo še navedeno, da bi bila registracija v nasprotju s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 510/2006, da bi ogrozila obstoj imen, blagovnih znamk ali proizvodov, ki so bili zakonito na trgu vsaj pet let pred datumom objave iz člena 6(2), ter da je ime, predlagano za registracijo, generično.

(4)	Komisija je v dopisih z dne 21. oktobra 2008 Nizozemsko in vlagatelje ugovorov pozvala, naj se med seboj dogovorijo v skladu z njihovimi notranjimi postopki.

(5)	Ker vlagatelji ugovorov v predvidenem roku niso dosegli nobenega sporazuma, mora Komisija sprejeti sklep v skladu s postopkom iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(6)

Kar zadeva domnevno neizpolnjevanje člena 2 Uredbe (ES) št. 510/2006 glede imena, geografskega območja, posebnosti proizvoda, povezave med lastnostmi proizvoda in geografskim območjem, slovesa in omejitev v zvezi s poreklom surovin, so pristojni nacionalni organi potrdili prisotnost teh elementov, poleg tega pa ni bila ugotovljena nobena očitna napaka. Treba je poudariti, da „Holland“ ni ime zadevne države članice in da se „Edam Holland“ šteje za tradicionalno geografsko ime, zajeto s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 510/2006. V zvezi s tem so izpolnjene zahteve člena 2(1)(b) navedene uredbe, saj je zadevno geografsko območje opredeljeno glede na povezavo in glavne elemente posebnosti proizvoda. Posebnost sira Edam Holland je povezana z več dejavniki v zvezi z geografskim območjem, kot so kakovost mleka (visoka raven maščob in vsebnost beljakovin), aminokisline iz β-CN in γ-glutamil peptidov ter pretežna paša na travnikih, uporaba sirila iz telet, naravno zorenje ter veščine kmetov in proizvajalcev sira.

(7)

Kar zadeva ugovore zaradi neizpolnjevanja člena 3(3) Uredbe (ES) št. 510/2006, je Nizozemska predložila informacije v zvezi z razlikovanjem med proizvodom z registriranim imenom „Noord-Hollandse Edammer“ in proizvodom, za katerega se uporablja ime „Edam Holland“. V izjavi o ugovoru ni bil naveden noben dokaz o morebitnem zavajanju potrošnikov ali neenakovredni obravnavi proizvajalcev.

(8)

Zdi se, da vlagatelji ugovorov, ko so trdili, da bi registracija ogrozila obstoj imen, blagovnih znamk ali proizvodov in da je ime, predlagano za registracijo, generično, niso upoštevali celotnega imena „Edam Holland“, ampak le njegov del, tj. „Edam“. Vendar se zaščita dodeli za izraz „Edam Holland“ kot celoto. V skladu z drugim pododstavkom člena 13(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 se lahko izraz „Edam“ še naprej uporablja, če se upoštevajo veljavna načela in pravila iz pravnega reda Unije. Zaradi večje jasnosti sta bila specifikacija in povzetek ustrezno spremenjena.

(9)	Glede na to je treba ime „Edam Holland“ vpisati v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge I k tej uredbi se vpiše v register.

Ne glede na prvi odstavek se lahko ime „Edam“ še naprej uporablja na ozemlju Unije, če se upoštevajo veljavna načela in pravila iz pravnega reda Unije.

Člen 2

Prečiščeni povzetek z navedbo glavnih elementov specifikacije je v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2) UL C 57, 1.3.2008, str. 39.

PRILOGA I

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, navedeni v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.3. Siri

NIZOZEMSKA

Edam Holland (ZGO)

PRILOGA II

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

„EDAM HOLLAND“

ES št.: NL-PGI-0005-0329-27.11.2003

ZOP ( ) ZGO (X)

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici

Naziv	:	Hoofdproductschap Akkerbouw
Naslov	:	Postbus 29739 – 2502 LS 's-Gravenhage
Tel.	:	+31-70-3708708
Telefaks	:	+31-70-3708444
E-naslov	:	plw@hpa.agro.nl

2. Skupina

Naziv	:	Nederlandse Zuivel Organisatie (NZO)
Naslov	:	Postbus 165 – 2700 AD Zoetermeer
Tel.	:	+31-79-3430300
Telefaks	:	+31-79-3430320
E-naslov	:	info@nzo.nl
Sestava	:	proizvajalci/predelovalci (X) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda

Skupina 1.3

Sir

4. Specifikacija

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1. Ime

„Edam Holland“

4.2. Opis

Sir Edam Holland je naravno zorjeni poltrdi sir. Sir proizvajajo na Nizozemskem iz kravjega mleka, ki ga pridobivajo na nizozemskih mlečnih kmetijah, in ki zori v nizozemskih prostorih za zorenje, dokler ni pripravljen za prodajo.

Sestava

Sir Edam Holland se proizvaja iz ene ali več naslednjih surovin:

—	mleka, smetane, posnetega ali polposnetega kravjega mleka (izključno kravjega mleka), pridobljenega na nizozemskih mlečnih kmetijah.

Značilne lastnosti

Sir ima obliko krogle s sploščeno zgornjo in spodnjo ploskvijo ali pa obliko hlebca ali kvadra. Specifikacije so navedene v naslednji tabeli.

Vrsta	Teža	Maščoba v suhi snovi	Vsebnost vlage (največja)	Sol v suhi snovi (največ)
Baby Edam Holland	največ 1,5 kg	40,0–44,0 %	46,5 %	5,4 %
Edam Holland (oblika krogle)	1,5–2,5 kg	40,0–44,0 %	45,5 %	5,0 %
Edam Holland Bros (trdi)	1,5–2,5 kg	40,0–44,0 %	47,5 %	5,3 %
Edam Holland Stip (lisast)	1,5–2,5 kg	40,0–44,0 %	45,5 %	6,0 %
Edam Holland (kvadraste oblike)	največ 20 kg	40,0–44,0 %	46,0 %	4,6 %
Edam Holland (oblika velikega hlebca)	4–5 kg	40,0–44,0 %	46,0 %	4,6 %
Edam Holland (oblika malega hlebca)	2–3 kg	40,0–44,0 %	47,0 %	4,8 %

Navedena vsebnost vlage velja po dvanajstem dnevu od dneva začetka postopka priprave, razen za Baby Edam Holland, pri katerem velja po petem dnevu.

Ostale značilne lastnosti so:

—	okus: blag do pikanten, odvisno od starosti in vrste;

—	prerez: mora biti enotne barve z nekaj majhnimi okroglimi luknjami. Sir Bros Edam Holland ima veliko majhnih lukenj. Sir je slonokoščene do rumene barve;

—	skorja: skorja je trdna, gladka, suha, čista in brez plesni. Skorja nastane s sušenjem med fazo zorenja;

—	tekstura: mladi sir Edam Holland mora biti dovolj čvrst in primeren za rezanje. Z nadaljnjim zorenjem postane njegova sestava čvrstejša in bolj zategnjena. Sir Bros Edam Holland mora biti dovolj čvrst in trd;

—	obdobje zorenja: najmanj 28 dni (najmanj 21 dni za Baby Edam Holland);

—	Edam Holland je naravno zorjeni sir. Sir Edam Holland ne sme zoreti v foliji;

—	temperatura zorenja: najmanj 12 °C;

—	starost: rok uporabnosti je od najmanj 28 dni po dnevu proizvodnje (Baby Edam Holland) do več kot eno leto.

Posebna merila kakovosti

—	Ko proizvajalec sira dobi in shrani mleko, smetano ali polposneto mleko, ti še niso bili toplotno obdelani ali pa so bili toplotno obdelani brez pasterizacije.

—

Smetano in posneto ali polposneto mleko je treba neposredno pred predelavo v sir Edam Holland pasterizirati, da se izpolnijo naslednja merila:

—	aktivnost fosfataze je neopazna, razen če je aktivnost peroksidaze neopazna;

—	stopnja kislosti za smetano, preračunana za nemasten proizvod, ni višja od 20 mmol NaOH na liter, razen če je vsebnost laktata 200 mg na 100 g nemastne snovi ali manj;

—	v 0,1 ml ni koliformnih mikroorganizmov.

—	Neposredno pred predelavo v sir Edam Holland je treba vse surovine pasterizirati tako, da vsebnost nedenaturiranih beljakovin sirotke ne odstopa ali le rahlo odstopa od vsebnosti v nepasteriziranih surovinah podobne vrste in kakovosti.

—

Med proizvodnjo sira Edam Holland se lahko dodajo le negensko spremenjene kulture mikroorganizmov, ki ustvarjajo mlečno kislino in dajejo aromo. Te kulture vsebujejo za sir Edam Holland primerne mezofilne mlečnokislinske kulture, Lactococcus in Leuconostoc, vrste L ali LD, po možnosti v kombinaciji s termofilnimi kulturami Lactobacillus in/ali Lactococcus. Kulture, ki so na voljo, imajo zelo pomembno vlogo v postopku zorenja ter nastajanja značilnega okusa in arome.

—

Sirilo: za proizvodnjo sira Edam Holland se uporablja le sirilo iz telet. Le v posebnih okoliščinah, če je to na primer nujno zaradi kužne živalske bolezni, je morda treba uporabiti druga sirila. V tem primeru mora uporabljeno sirilo izpolnjevati zahteve uredbe o mlečnih proizvodih (Warenwetbesluit Zuivel).

—	Vsebnost nitrita v siru Edam Holland, v smislu vsebnosti nitritnih ionov, ni višja od 2 mg na kilogram sira.

4.3. Geografsko območje

Geografsko območje, ki ga zajema vloga, je Holandija, tj. evropski del Kraljevine Nizozemske.

4.4. Dokazilo o poreklu

Preden se sesirjeno mleko stisne, se na vsak sir Edam Holland natisne oznaka iz kazeina (glej sliko). Oznaka vsebuje označbo „Edam Holland“, skupaj s kombinacijo številk in črk, ki je za vsak sir enkratna (znaki si sledijo po abecednem vrstnem redu oziroma po naraščajoči velikosti).

Nizozemski inštitut za inšpekcijski nadzor mlečnih proizvodov (COKZ) vodi register teh enkratnih številk, ki vsebuje tudi evidenco vseh podatkov o preskusih (vključno s časom in krajem). Označba je za potrošnike enostavno prepoznavna ter jo lahko kontrolni organ preveri na podlagi oznake iz kazeina in registra COKZ.

4.5. Metoda pridobivanja

Sir Edam Holland se proizvaja iz mleka, pridobljenega na mlečnih kmetijah na Nizozemskem. Na kmetiji mleko ohladijo na največ 6 °C in ga shranijo v hladilni posodi. V sirarno ga prepeljejo v 72 urah. Po prihodu v sirarno mleko takoj predelajo ali toplotno obdelajo (blaga toplotna obdelava brez pasterizacije), potem pa ga za kratek čas postavijo v hladilnico, preden ga uporabijo za proizvodnjo sira.

Vsebnost maščob v mleku je standardizirana, tako da je razmerje maščob in beljakovin takšno, da je vsebnost maščob v končno proizvedenem siru med 40 % in 44 % maščobe v suhi snovi. Mleko za sir se pasterizira 15 sekund pri temperaturi najmanj 72 °C. Sesiri se pri temperaturi približno 30 °C. Pri tem pride do delitve in koagulacije mlečnih beljakovin, kar je značilno za sir Edam Holland.

Sesirjeno mleko, ki nastane pri koagulaciji, se loči od sirotke ter predela in opere, da vsebnost vlage in pH dosežeta želeni vrednosti.

Sesirjeno mleko se v kadeh stisne, da dobi pravilno obliko in želeno težo. Nastali „sir“ se potem potopi v kad s slanico.

Sir Edam Holland zori le naravno, tj. pusti se na odprtem zraku, da zori, pri tem pa se redno obrača ter kontrolira. Med zorenjem sira nastaja suha skorja. Za encimski postopek in postopek staranja sta potrebna ustrezna čas in temperatura, da lahko sir razvije fizikalno in organoleptično kakovost, ki je značilna za sir Edam Holland. Zorenje sira Edam Holland lahko traja več kot eno leto, odvisno od vrste želenega okusa.

Sir Edam Holland se lahko razreže in predpakira na Nizozemskem ali zunaj Nizozemske, če ima izvajalec predpakiranja celovit upravni sistem za spremljanje, s katerim zagotovi, da se lahko ugotavlja poreklo razrezanega sira Edam Holland z enkratno kombinacijo številk in črk na oznaki ter da je potrošnik prepričan o poreklu sira.

4.6. Povezava

Geografski element v imenu tega proizvoda je „Holland“. Kot je splošno znano, je „Holland“ (Holandija) sopomenka uradnejšega imena Nizozemska. V času Republike združena Nizozemska (od 17. do 19. stoletja) je bila Holandija najvplivnejša od sedmih pokrajin.

Zgodovinsko ozadje

Sir Edam Holland je simbol nizozemske tradicije proizvodnje sira, ki sega v srednji vek in se je popolnoma razvila že v 17. stoletju (zlata doba).

Sistemi zagotavljanja kakovosti, ki se uporabljajo na mlečnih kmetijah, in sistem intenzivnega ocenjevanja kakovosti (vsaka pošiljka mleka se pregleda in oceni na podlagi različnih parametrov kakovosti) skupaj zagotavljajo kakovost mleka. Že na kmetiji mleko ohladijo (tako da ima največ 6o C), v proizvodnjo pa ga pripeljejo v hladilnih posodah. Sorazmerno kratke razdalje prav tako pripomorejo k ohranjanju kakovosti mleka.

Od začetkov proizvodnje na kmetijah se je sir Edam Holland razvijal s proizvodnjo v lokalnih tovarnah, dokler ni postal nacionalni proizvod svetovnega slovesa ter pomemben in trden dejavnik pri doseganju najboljše kakovosti mleka s kmetij. Na začetku 20. stoletja so bili uvedeni nacionalni zakoni o siru edamec, ime Edam Holland pa je bilo določeno v Landbouwkwaliteitsbeschikking kaasproducten (odločba o kakovosti v kmetijstvu za sirne proizvode).

Podoba sira Edam Holland med evropskimi potrošniki

Obsežna raziskava, opravljena v šestih evropskih državah, je pokazala, da je po mnenju evropskih potrošnikov Nizozemska najpomembnejša proizvajalka sirov edamec (in gavda).

Edam Holland (in Gouda Holland) sta simbola nizozemske kulturne dediščine. Evropski potrošniki sir Edam Holland (in Gouda Holland) obravnavajo kot blagovno znamko. Edam Holland (in Gouda Holland) sta sopomenki za nizozemsko kakovost. Tržna raziskava (opravljena na podlagi reprezentativnega vzorca 1 250 vprašancev na državo članico s 97,5-odstotno zanesljivostjo) v šestih državah članicah, v katerih je poraba edamca (in gavde) največja, je pokazala, da:

—	obstaja močna povezava med edamcem in Nizozemsko;

—	je sir Edam Holland bolj priljubljen kot edamec, ki se proizvaja zunaj Nizozemske;

—	skoraj polovica potrošnikov v državah članicah, vključenih v raziskavo, verjame, da so vsi siri edamec proizvedeni na Nizozemskem;

—	edamec iz Holandije dosega bistveno boljše rezultate pri spremenljivkah „izvrstna kakovost“, „tradicionalna proizvodnja“ in „proizvod s poreklom“.

Skozi več stoletij sta nizozemska vlada in mlečnopredelovalna industrija uvajali različne ukrepe in zakone, da bi zagotovili ohranjanje zelo visoke kakovosti sira Edam Holland (in Gouda Holland). Poleg tega je nizozemska mlečnopredelovalna industrija velik del sredstev vložila v izpolnjevanje teh standardov visoke kakovosti ter odpiranje, razvijanje in vzdrževanje trgov. Od leta 1950 je bilo za oglaševanje, ozaveščanje in promocijo po Evropi (brez upoštevanja naložb na Nizozemskem) vloženih več kot 635 milijonov EUR (1,4 milijarde NLG).

4.7. Nadzorni organ

Naziv	:	Stichting Centraal Orgaan voor Kwaliteitsaangelegenheden in de Zuivel (COKZ)
Naslov	:	Kastanjelaan 7, 3833 AN LEUSDEN
Telefon	:	+31-33-4965696
Telefaks	:	+31-33-4965666
E-naslov	:	productcontrole@cokz.nl

4.8. Označevanje

„Edam Holland“ je zaščitena geografska označba (ZGO) Evropske unije.

Ta označba mora biti na vseh celih sirih na vidnem mestu na etiketi, ki je na ravni ploskvi sira, in/ali na traku, ki poteka po obodu sira. To ni obvezno, če se sir prodaja predhodno razrezan in predpakiran, kot je opisano v oddelku 4.5. V tem primeru mora biti oznaka „Edam Holland“ navedena na embalaži.

Na embalaži mora biti jasen razpoznaven znak, da lahko potrošniki prepoznajo sir Edam Holland na policah. S poimenovanjem in uporabo ločene identitete (z razvojem logotipa) ter simbolom ZGO EU mora biti potrošnikom pojasnjeno, da se sir Edam Holland razlikuje od ostalih sirov edamec.

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/22

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1122/2010

z dne 2. decembra 2010

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Gouda Holland (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Nizozemske za vpis imena „Gouda Holland“ v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Češka republika, Nemčija, Francija, Avstrija, vlade Avstralije, Nove Zelandije in Združenih držav Amerike ter organizacija Dairy Australia, novozelandsko združenje podjetij v sektorju mleka in nacionalno združenje proizvajalcev mleka skupaj z ameriškim svetom za izvoz mleka so v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 registraciji ugovarjali. Ti ugovori so se na podlagi člena 7(3) navedene uredbe šteli za sprejemljive.

(3)

(4)	Komisija je v dopisih z dne 4. novembra 2008 Nizozemsko in vlagatelje ugovorov pozvala, naj se med seboj dogovorijo v skladu z njihovimi notranjimi postopki.

(5)	Ker vlagatelji ugovorov v predvidenem roku niso dosegli nobenega sporazuma, razen sporazuma med Nizozemsko in Francijo, mora Komisija sprejeti sklep v skladu s postopkom iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(6)

Kar zadeva domnevno neizpolnjevanje člena 2 Uredbe (ES) št. 510/2006 glede imena, geografskega območja, posebnosti proizvoda, povezave med lastnostmi proizvoda in geografskim območjem, slovesa in omejitev v zvezi s poreklom surovin, so pristojni nacionalni organi potrdili prisotnost teh elementov, poleg tega ni bila ugotovljena nobena očitna napaka. Treba je poudariti, da „Holland“ ni ime zadevne države članice in da se „Gouda Holland“ šteje za tradicionalno geografsko ime, zajeto s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 510/2006. V zvezi s tem so izpolnjene zahteve člena 2(1)(b) navedene uredbe, saj je zadevno geografsko območje opredeljeno glede na povezavo in glavne elemente posebnosti proizvoda. Posebnost sira Gouda Holland je povezana z več dejavniki v zvezi z geografskim območjem, kot so kakovost mleka (visoka raven maščob in vsebnost beljakovin), aminokisline iz β-CN in γ-glutamil peptidov ter pretežna paša na travnikih, uporaba sirila iz telet, naravno zorenje ter veščine kmetov in proizvajalcev sira.

(7)

Kar zadeva ugovore zaradi neizpolnjevanja člena 3(3) Uredbe (ES) št. 510/2006, je Nizozemska predložila informacije v zvezi z razlikovanjem med proizvodom z registriranim imenom „Noord-Hollandse Gouda“ in proizvodom, za katerega se uporablja ime „Gouda Holland“. V izjavi o ugovoru ni bil naveden noben dokaz o morebitnem zavajanju potrošnikov ali neenakovredni obravnavi proizvajalcev.

(8)

Zdi se, da vlagatelji ugovorov, ko so trdili, da bi registracija ogrozila obstoj imen, blagovnih znamk ali proizvodov in da je ime, predlagano za registracijo, generično, niso upoštevali celotnega imena „Gouda Holland“, ampak le njegov del, tj. „Gouda“. Vendar se zaščita dodeli za izraz „Gouda Holland“ kot celoto. V skladu z drugim pododstavkom člena 13(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 se lahko izraz „Gouda“ še naprej uporablja, če se upoštevajo veljavna načela in pravila iz pravnega reda Unije. Zaradi večje jasnosti sta bila specifikacija in povzetek ustrezno spremenjena.

(9)	Glede na to je treba ime „Gouda Holland“ vpisati v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge I k tej uredbi se vpiše v register.

Ne glede na prvi odstavek se lahko ime „Gouda“ še naprej uporablja na ozemlju Unije, če se upoštevajo veljavna načela in pravila iz pravnega reda Unije.

Člen 2

Prečiščeni povzetek z navedbo glavnih elementov specifikacije je v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2) UL C 61, 6.3.2008, str. 15.

PRILOGA I

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, navedeni v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.3. Siri

NIZOZEMSKA

Gouda Holland (ZGO)

PRILOGA II

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

„GOUDA HOLLAND“

ES št.: NL-PGI-0005-0328-27.11.2003

ZOP ( ) ZGO (X)

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici

Naziv	:	Hoofdproductschap Akkerbouw
Naslov	:	Postbus 29739 – 2502 LS 's-Gravenhage
Telefon	:	+31-70-3708708
Telefaks	:	+31-70-3708444
E-naslov	:	plw@hpa.agro.nl

2. Skupina

Naziv	:	Nederlandse Zuivel Organisatie (NZO)
Naslov	:	Postbus 165 – 2700 AD Zoetermeer
Telefon	:	+31-79-3430300
Telefaks	:	+31-79-3430320
E-naslov	:	info@nzo.nl
Sestava	:	proizvajalci/predelovalci (X) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda

Skupina 1.3.

Sir

4. Specifikacija

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1. Ime

„Gouda Holland“

4.2. Opis

Gouda Holland je polnomastni (48 % in več), naravno zorjeni poltrdi sir.

Sir proizvajajo na Nizozemskem iz kravjega mleka, ki ga pridobivajo na nizozemskih mlečnih kmetijah, in ki zori v nizozemskih prostorih za zorenje, dokler ni pripravljen za prodajo.

Sestava

Gouda Holland se proizvaja iz ene ali več naslednjih surovin:

—	mleka, smetane, posnetega ali polposnetega kravjega mleka (izključno kravjega mleka), pridobljenega na nizozemskih mlečnih kmetijah.

Značilne lastnosti

Sir ima obliko sploščenega valja, kvadra ali hlebca ter tehta med 2,5 in 20 kg. Za sploščeno valjasto obliko so značilne izbočene zaobljene stranske ploskve, ki gladko prehajajo v ravno zgornjo oziroma spodnjo ploskev, v višino pa sir meri med četrtino in tretjino svojega premera.

Najmanjša vsebnost maščob v suhi snovi je 48,0 %, največja pa 52,0 %. Vsebnost vlage znaša 12 dni po prvem dnevu proizvodnje največ 42,5 %, vsebnost soli v suhi snovi pa največ 4,0 %. Ostale značilne lastnosti so:

—	okus: aromatičen, prijeten, blag do izrazit, odvisno od starosti. Lahko se doda kumina;

—	prerez: ko sir narežemo, so vidne oblike lukenj, ki niso nujno enakomerno razporejene. Sir je slonokoščene do rumene barve;

—	skorja: skorja je trdna, gladka, suha, čista in brez plesni. Skorja nastane s sušenjem med fazo zorenja;

—	tekstura: sir je pri starosti štirih tednov rahlo mehek do prožen. Z nadaljnjim zorenjem postane njegova sestava čvrstejša in polnejša. Sir je enostavno rezati;

—	obdobje zorenja: najmanj 28 dni. Gouda Holland je naravno zorjeni sir. Sir Gouda Holland ne sme zoreti v foliji;

—	temperatura zorenja: najmanj 12 °C;

—	starost: rok uporabnosti je od najmanj 28 dni po dnevu proizvodnje do več kot eno leto.

Posebna merila kakovosti

—	Ko proizvajalec sira dobi in shrani mleko, smetano ali polposneto mleko, ti še niso bili toplotno obdelani ali pa so bili toplotno obdelani brez pasterizacije.

—

Smetano in posneto ali polposneto mleko je treba neposredno pred predelavo v sir Gouda Holland pasterizirati, da se izpolnijo naslednja merila:

—	aktivnost fosfataze je neopazna, razen če je aktivnost peroksidaze neopazna;

—	stopnja kislosti za smetano, preračunana za nemasten proizvod, ni višja od 20 mmol NaOH na liter, razen če je vsebnost laktata 200 mg na 100 g nemastne snovi ali manj;

—	v 0,1 ml ni koliformnih mikroorganizmov.

—

Neposredno pred predelavo v sir Gouda Holland je treba vse surovine pasterizirati tako, da vsebnost nedenaturiranih beljakovin sirotke ne odstopa ali le rahlo odstopa od vsebnosti v nepasteriziranih surovinah podobne vrste in kakovosti. Med proizvodnjo sira Gouda Holland se lahko dodajo le negensko spremenjene kulture mikroorganizmov, ki ustvarjajo mlečno kislino in dajejo aromo. Te kulture vsebujejo za sir Gouda Holland primerne mezofilne mlečnokislinske bakterije, Lactococcus in Leuconostoc, vrste L ali LD, po možnosti v kombinaciji s termofilnimi kulturami Lactobacillus in/ali Lactococcus. Kulture, ki so na voljo, so zaščitene. Njihova uporaba je pri proizvodnji sira Gouda Holland obvezna.

—

Sirilo: za proizvodnjo sira Gouda Holland se uporablja le sirilo iz telet. Le v posebnih okoliščinah, če je to na primer nujno zaradi kužne živalske bolezni, je lahko treba uporabiti druga sirila. V tem primeru mora uporabljeno sirilo izpolnjevati zahteve uredbe o mlečnih proizvodih (Warenwetbesluit Zuivel).

—	Vsebnost nitrita v siru Gouda Holland, v smislu vsebnosti nitritnih ionov, ni višja od 2 mg na kilogram sira.

4.3. Geografsko območje

Geografsko območje, ki ga zajema vloga, je Holandija, tj. evropski del Kraljevine Nizozemske.

4.4. Dokazilo o poreklu

Preden se sesirjeno mleko stisne, se na vsak sir Gouda Holland natisne oznaka iz kazeina (glej sliko). Oznaka vsebuje označbo „Gouda Holland“, skupaj s kombinacijo številk in črk, ki je za vsak sir enkratna (znaki si sledijo po abecednem vrstnem redu oziroma po naraščajoči velikosti).

4.5. Metoda pridobivanja

Sir Gouda Holland se proizvaja iz mleka, pridobljenega na mlečnih kmetijah na Nizozemskem. Na kmetiji mleko ohladijo na največ 6 °C in ga shranijo v hladilno posodo. V sirarno ga prepeljejo v 72 urah. Po prihodu v sirarno mleko takoj predelajo ali toplotno obdelajo (blaga toplotna obdelava brez pasterizacije), potem pa ga za kratek čas postavijo v hladilnico, preden ga uporabijo za proizvodnjo sira.

Vsebnost maščob v mleku je standardizirana, tako da je razmerje maščob in beljakovin takšno, da je vsebnost maščob v končno proizvedenem siru med 48 % in 52 % maščobe v suhi snovi. Mleko za sir se pasterizira 15 sekund pri temperaturi najmanj 72 °C. Sesiri se pri temperaturi približno 30 °C. Pri tem pride do delitve in koagulacije mlečnih beljakovin, kar je značilno za sir Gouda Holland.

Sesirjeno mleko, ki nastane pri koagulaciji, se loči od sirotke ter predela in opere, da vsebnost vlage in pH dosežeta želeni vrednosti.

Sesirjeno mleko se v kadeh stisne, da dobi pravilno obliko in želeno težo. Nastali „sir“ se potem potopi v kad s slanico.

Sir Gouda Holland zori le naravno, tj. pusti se na odprtem zraku, da zori, pri tem pa se redno obrača ter kontrolira. Med zorenjem sira nastaja suha skorja. Za encimski postopek in postopek staranja sta potrebna ustrezna čas in temperatura, da lahko sir razvije fizikalno in organoleptično kakovost, ki je značilna za sir Gouda Holland.

Zorenje sira Gouda Holland lahko traja več kot eno leto, odvisno od vrste želenega okusa.

Sir Gouda Holland se lahko razreže in predpakira na Nizozemskem ali zunaj Nizozemske, če ima izvajalec predpakiranja celovit upravni sistem za spremljanje, s katerim zagotovi, da se lahko ugotavlja poreklo razrezanega sira Gouda Holland z enkratno kombinacijo številk in črk na oznaki ter da je potrošnik prepričan o poreklu sira.

4.6. Povezava

Geografski element imena tega proizvoda je „Holland“. Kot je splošno znano, je „Holland“ (Holandija) sopomenka bolj uradnega Nizozemska. V času Republike združena Nizozemska (od 17. do 19. stoletja) je bila Holandija najvplivnejša od sedmih pokrajin.

Mleko je primerno za proizvodnjo visokokakovostnega sira, polnega arome, predvsem zaradi geografskega položaja Nizozemske (večinoma pod morsko gladino), njenega (obmorskega) podnebja in sestave trave, ki tam raste (večinoma na peščeni in glineni prsti). Sistemi zagotavljanja kakovosti, ki se uporabljajo na mlečnih kmetijah, in sistem intenzivnega ocenjevanja kakovosti (vsaka pošiljka mleka se pregleda in oceni na podlagi različnih parametrov kakovosti) skupaj zagotavljajo kakovost mleka. Že na kmetiji mleko ohladijo (tako da ima največ 6 °C), v proizvodnjo pa ga pripeljejo v hladilnih posodah. Sorazmerno kratke razdalje prav tako pripomorejo k ohranjanju kakovosti mleka.

Zgodovinsko ozadje

Sir Gouda Holland je simbol nizozemske tradicije proizvodnje sira, ki sega v srednji vek in se je popolnoma razvila že v 17. stoletju (zlata doba).

Sir, ki so ga prodajali v kraju Gouda, je od 18. stoletja naprej znan kot sir gavda. Pozneje so ime gavda začeli povezovati z vsemi polnomastnimi siri v obliki sploščenega valja, proizvedenimi v Holandiji.

Od začetkov proizvodnje na kmetijah se je sir Gouda Holland razvijal s proizvodnjo v lokalnih tovarnah, dokler ni postal nacionalni proizvod svetovnega slovesa ter pomemben in trden dejavnik pri doseganju najboljše kakovosti mleka s kmetij. Na začetku 20. stoletja so bili uvedeni nacionalni zakoni o siru gavda, ime Gouda Holland pa je bilo določeno v Landbouwkwaliteitsbeschikking kaasproducten (odločba o kakovosti v kmetijstvu za sirne proizvode).

Podoba sira Gouda Holland med evropskimi potrošniki

Obsežna raziskava, opravljena v šestih evropskih državah, je pokazala, da je po mnenju evropskih potrošnikov Nizozemska najpomembnejša proizvajalka sirov gavda in edamec. Gouda Holland (in Edam Holland) sta simbola nizozemske kulturne dediščine. Evropski potrošniki sir Gouda Holland (in Edam Holland) obravnavajo kot blagovno znamko. Tržna raziskava (opravljena na podlagi reprezentativnega vzorca 1 250 vprašancev na državo članico s 97,5-odstotno zanesljivostjo) v šestih državah članicah, v katerih je poraba gavde (in edamca) največja, je pokazala, da:

—	obstaja močno povezava med gavdo in Nizozemsko;

—	je sir Gouda Holland bolj priljubljen kot gavda, ki se proizvaja zunaj Nizozemske;

—	skoraj polovica potrošnikov v državah članicah, vključenih v raziskavo, verjame, da so vsi siri gavda proizvedeni na Nizozemskem;

—	gavda iz Holandije dosega bistveno boljše rezultate pri spremenljivkah „izvrstna kakovost“, „tradicionalna proizvodnja“ in „proizvod s poreklom“.

Gouda Holland (in Edam Holland) sta sopomenki za nizozemsko kakovost. Skozi več stoletij sta nizozemska vlada in panoga uvajali različne ukrepe in zakone, da bi zagotovili ohranjanje zelo visoke kakovosti sira Gouda Holland (in Edam Holland). Poleg tega je nizozemska mlečna panoga velik del sredstev vložila v izpolnjevanje teh standardov visoke kakovosti ter odpiranje, razvijanje in vzdrževanje trgov. Od leta 1950 je bilo za oglaševanje, ozaveščanje in promocijo po Evropi (brez upoštevanja naložb na Nizozemskem) vloženih več kot 635 milijonov EUR (1,4 milijarde NLG).

4.7. Nadzorni organ

Naziv	:	Stichting Centraal Orgaan voor Kwaliteitsaangelegenheden in de Zuivel (COKZ)
Naslov	:	Kastanjelaan 7, 3833 AN LEUSDEN
Telefon	:	+31-33-4965696
Telefaks	:	+31-33-4965666
E-naslov	:	productcontrole@cokz.nl

4.8. Označevanje

„Gouda Holland“ je zaščitena geografska označba (ZGO) Evropske unije.

Ta označba mora biti na vseh celih sirih na vidnem mestu na etiketi, ki je na ravni ploskvi sira, in/ali na traku, ki poteka po obodu sira.

To ni obvezno, če se sir prodaja predhodno razrezan in predpakiran, kot je opisano v oddelku 4.5. V tem primeru mora biti oznaka „Gouda Holland“ navedena na embalaži.

Na embalaži mora biti jasen razpoznaven znak, da lahko potrošniki prepoznajo sir Gouda Holland na policah. Z uporabo imena „Gouda Holland“, razvijanjem ločene identitete in navedbo simbola ZGO Evropske unije mora biti potrošnikom pojasnjeno, da se sir Gouda Holland razlikuje od ostalih sirov „gavda“.

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/30

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1123/2010

z dne 2. decembra 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 3. decembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	64,0
	MA	96,2
	MK	68,6
	TR	131,8
	ZZ	90,2
0707 00 05	EG	145,5
	JO	182,1
	TR	76,2
	ZZ	134,6
0709 90 70	MA	86,7
	TR	146,6
	ZZ	116,7
0805 10 20	BR	57,8
	MA	56,2
	TR	54,8
	ZA	52,0
	ZW	43,6
	ZZ	52,9
0805 20 10	MA	73,7
0805 20 10	ZZ	73,7
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	HR	60,9
	IL	72,8
	TR	66,6
	ZZ	66,8
0805 50 10	AR	45,9
	TR	57,2
	UY	57,1
	ZZ	53,4
0808 10 80	AR	74,9
	AU	164,5
	BR	50,3
	CA	65,9
	CL	84,2
	CN	86,4
	CO	50,3
	MK	26,7
	NZ	99,4
	US	113,6
	ZA	125,5
	ZZ	85,6
0808 20 50	CN	105,3
	US	112,9
	ZZ	109,1

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/32

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/85/EU

z dne 2. decembra 2010

o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve cinkovega fosfida kot aktivne snovi in o spremembi Odločbe 2008/941/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) in zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 1112/2002 (2) in (ES) št. 2229/2004 (3) določata podrobna pravila za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam je vključeval cinkov fosfid.

(2)

V skladu s členom 24(e) Uredbe (ES) št. 2229/2004 je vlagatelj umaknil svoj zahtevek za vključitev aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS v dveh mesecih od prejema osnutka poročila o oceni. Zato je bila v zvezi z nevključitvijo cinkovega fosfida sprejeta Odločba Komisije 2008/941/ES z dne 8. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te snovi (4).

(3)

Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil nov zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (5).

(4)

Zahtevek je bil predložen Nemčiji, ki je bila kot država članica poročevalka imenovana z Uredbo (ES) št. 2229/2004. Časovno obdobje za pospešeni postopek je bilo upoštevano. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2008/941/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in proceduralnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(5)

Nemčija je ocenila dodatne podatke, ki jih je predložil vlagatelj, in pripravila dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 20. julija 2009 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Agencija je drugim državam članicam in vlagatelju v presojo poslala dodatno poročilo ter Komisiji posredovala prejete pripombe. Agencija je 2. julija 2010 (6) v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije Komisiji predstavila svoje sklepe o cinkovem fosfidu. Osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 28. oktobra 2010 v obliki poročila Komisije o pregledu glede cinkovega fosfida.

(6)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo cinkov fosfid, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno vključiti cinkov fosfid v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov.

(7)	Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti primeren rok, v katerem se države članice in zainteresirane strani lahko pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo posledica vključitve.

(8)

Brez poseganja v obveznosti iz Direktive 91/414/EGS, ki izhajajo iz vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba omogočiti, da v šestih mesecih po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo cinkov fosfid, da zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 in ustreznih pogojev iz Priloge I. Države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS obstoječe registracije po potrebi spremenijo, nadomestijo ali prekličejo. Z odstopanjem od zgoraj navedenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS.

(9)

Izkušnje iz prejšnjih vključitev aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (7), so pokazale, da se lahko pojavijo težave pri razlagi dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. V izogib nadaljnjim težavam se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I.

(10)	Zato je primerno Direktivo 91/414/EGS ustrezno spremeniti.

(11)

Odločba 2008/941/ES z dne 8. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te snovi, določa nevključitev cinkovega fosfida in preklic registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov, do 31. decembra 2011. V Prilogi k navedeni Odločbi je treba črtati vrstico, ki zadeva cinkov fosfid.

(12)	Zato je primerno Odločbo 2008/941/ES ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 91/414/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

V Prilogi k Odločbi 2008/941/ES se črta vrstica, ki zadeva cinkov fosfid.

Člen 3

Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. oktobra 2011. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice uporabljajo te predpise od 1. novembra 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 4

1. Države članice v skladu z Direktivo 91/414/EGS do 1. novembra 2011 po potrebi spremenijo ali prekličejo obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo cinkov fosfid kot aktivno snov.

Do navedenega datuma zlasti preverijo, ali so pogoji iz Priloge I k navedeni direktivi v zvezi s cinkovim fosfidom, z izjemo tistih iz dela B besedila o navedeni aktivni snovi, izpolnjeni in ali ima imetnik registracije dokumentacijo ali dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi v skladu s pogoji iz člena 13 navedene direktive.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice znova ocenijo vsako registrirano fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje cinkov fosfid kot edino aktivno snov ali kot eno od več aktivnih snovi, vključenih v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS najpozneje do 30. aprila 2011, v skladu z enotnimi načeli iz Priloge VI k Direktivi 91/414/EGS na podlagi dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge III k navedeni direktivi, in ob upoštevanju dela B besedila o cinkovem fosfidu iz Priloge I k navedeni direktivi. Na podlagi navedene ocene države članice presodijo, ali sredstvo izpolnjuje pogoje iz člena 4(1)(b), (c), (d) in (e) Direktive 91/414/EGS.

Države članice nato:

(a)	če sredstvo vsebuje cinkov fosfid kot edino aktivno snov, najpozneje do 30. aprila 2015 po potrebi spremenijo ali prekličejo registracijo, ali

(b)

če sredstvo vsebuje cinkov fosfid kot eno izmed več aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 30. aprila 2015 ali do datuma, določenega za takšno spremembo ali preklic v ustreznih direktivah, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, pri čemer se upošteva poznejši datum.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati 1. maja 2011.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(2) UL L 168, 27.6.2002, str. 14.

(3) UL L 379, 24.12.2004, str. 13.

(4) UL L 335, 13.12.2008, str. 91.

(5) UL L 15, 18.1.2008, str. 5.

(6) Evropska agencija za varnost hrane; Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo cinkov fosfid. EFSA Journal 2010; 8(7): 1671. [48pp].doi:10.2903/j.efsa.2010.1671. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu

(7) UL L 366, 15.12.1992, str. 10.

PRILOGA

Na koncu razpredelnice v Prilogi I k Direktivi 91/414/EGS se doda naslednje besedilo:

Št.

Splošno ime, identifikacijske številke

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Začetek veljavnosti

Potek veljavnosti

Posebne določbe

„319

Cinkov fosfid

Št. CAS: 1314-84-7

Št. CIPAC: 69

Trizinc diphosphide

≥ 800 g/kg

1. maj 2011

30. april 2021

DEL A

Registrirajo se lahko le uporabe kot rodenticid v obliki pripravljenih vab, postavljenih v držala za vabe ali na ciljna mesta.

DEL B

Za izvajanje enotnih načel iz Priloge VI se upoštevajo sklepi poročila o pregledu za cinkov fosfid ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 28. oktobra 2010.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

—	zaščito neciljnih organizmov. Po potrebi je treba uporabiti ukrepe za zmanjšanje tveganja, zlasti v izogib razširjanju vab, ki niso bile v celoti zaužite.“

(1) Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o pregledu.

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/36

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/86/EU

z dne 2. decembra 2010

o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve haloksifopa-P kot aktivne snovi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) in zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 703/2001 (3) določata podrobna pravila za izvajanje druge faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam je vključeval haloksifop-R. V Odločbi Komisije 2007/437/ES (4) je bilo določeno, da se haloksifop-R ne vključi kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(2)

(3)

Zahtevek je bil predložen Danski, ki je bila z Uredbo (ES) št. 451/2000 imenovana za državo članico poročevalko. Časovno obdobje za pospešeni postopek je bilo upoštevano. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi Komisije 2007/437/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in proceduralnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008. V navedenem zahtevku je za aktivno snov namesto predhodno uporabljenega imena „haloksifop-R“ uporabljeno ime ISO „haloksifop-P“.

(4)

Danska je ocenila nove informacije in podatke, ki jih je predložil vlagatelj, ter pripravila dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 3. aprila 2009 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Agencija je dodatno poročilo poslala v presojo drugim državam članicam in vlagatelju ter Komisiji posredovala prejete pripombe. Agencija je 9. oktobra 2009 v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije Komisiji predstavila svoje sklepe o haloksifopu-P (6). Osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 28. oktobra 2010 v obliki poročila Komisije o pregledu glede haloksifopa-P.

(5)	Dodatno poročilo države članice poročevalke in nov sklep EFSA zadevata pomisleke, ki so povzročili nevključitev. Navedeni pomisleki zadevajo zlasti možno onesnaženje podtalnice in morebiti tudi pitne vode z več metaboliti ter tveganje za sesalce.

(6)	Vlagatelj je medtem predložil nove podatke. V skladu z navedenimi podatki zadevni metaboliti nimajo toksikološkega ali biološkega pomena ter pomenijo majhno ekotoksikološko tveganje.

(7)	Zato se na podlagi dodatnih podatkov in informacij, ki jih je predložil vlagatelj, lahko izločijo posebni pomisleki, ki so povzročili nevključitev. Drugih odprtih znanstvenih vprašanj ni bilo.

(8)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo haloksifop-P, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile preučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno vključiti haloksifop-P v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov.

(9)

Brez poseganja v navedeni sklep je primerno pridobiti dodatne informacije o nekaterih posameznih točkah. Člen 6(1) Direktive 91/414/ES določa, da za vključitev snovi v Prilogo I lahko veljajo nekateri pogoji. Zato je primerno zahtevati, da vlagatelj predloži informacije o oceni izpostavljenosti podtalnice glede aktivne snovi in njenih metabolitov v tleh DE-535 fenola, DE-535 piridinola in DE-535 piridinona.

(10)	Zato je primerno Direktivo 91/414/EGS ustrezno spremeniti.

(11)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 91/414/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2011. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati 1. januarja 2011.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(2) UL L 55, 29.2.2000, str. 25.

(3) UL L 98, 7.4.2001, str. 6.

(4) UL L 163, 23.6.2007, str. 22.

(5) UL L 15, 18.1.2008, str. 5.

(6) Evropska agencija za varnost hrane: Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo haloksifop-P (haloksifop-R) EFSA Journal 2009; 7(11): 1348. [102 pp.]. doi: 10.2903/j.efsa.2009.1348. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu

PRILOGA

Na koncu razpredelnice v Prilogi I k Direktivi 91/414/EGS se doda naslednje besedilo:

Št.

Splošno ime, identifikacijske številke

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Začetek veljavnosti

Potek veljavnosti

Posebne določbe

„314

Haloksifop-P

Št. CAS:

Kislina: 95977-29-0

Ester: 72619-32-0

Št. CIPAC:

Kislina: 526

Ester: 526.201

Kislina: (R)-2-[4-(3-chloro-5-trifluoromethyl-2- pyridyloxy)phenoxy]propanoic acid

Ester: Methyl (R)-2-{4-[3-chloro-5-(trifluoromethyl)-2-pyridyloxy]phenoxy}propionate

≥ 940 g/kg

(Haloksifop-P-metil ester)

1. januar 2011

31. december 2020

DEL A

Registrira se lahko samo kot herbicid.

DEL B

Za izvajanje enotnih načel iz Priloge VI se upoštevajo sklepi poročila o pregledu za haloksifop-P ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 28. oktobra 2010.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

—	varnost izvajalca: v pogojih uporabe se predpiše uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme,

—	zaščito vodnih organizmov: pogoji registracije po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so ustrezni varovalni pasovi,

—	varnost potrošnikov glede prisotnosti metabolitov DE-535 piridinola in DE-535 piridinona v podtalnici.

Zadevne države članice zagotovijo, da vlagatelj Komisiji najpozneje do 31. decembra 2012 predloži informacije, ki potrjujejo oceno izpostavljenosti podtalnice glede aktivne snovi in njenih metabolitov v tleh DE-535 fenola, DE-535 piridinola in DE-535 piridinona.“

(1) Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o pregledu.

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/39

SKLEP KOMISIJE

z dne 2. decembra 2010

o določitvi razredov požarne odpornosti za nekatere gradbene proizvode v zvezi z jekleno pločevino, prevlečeno s poliestrom in plastisolom

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 389)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/737/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (1), in zlasti člena 20(2)(a) Direktive,

po posvetovanju s Stalnim odborom za gradbeništvo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 89/106/EGS predvideva, da bi bilo treba zaradi upoštevanja različnih ravni zaščite gradbenih objektov na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni v razlagalnih dokumentih določiti razrede, ki ustrezajo zmogljivosti proizvodov v zvezi z vsako bistveno zahtevo. Navedeni dokumenti so bili objavljeni kot „Obvestilo Komisije v zvezi z razlagalnimi dokumenti Direktive 89/106/EGS (2)“.

(2)	Razlagalni dokument št. 2 v zvezi z bistveno zahtevo glede varnosti v primeru požara navaja številne med seboj povezane ukrepe, ki skupaj opredeljujejo strategijo požarne varnosti, ki jo je treba v državah članicah razvijati na različne načine.

(3)	Razlagalni dokument št. 2 opredeljuje enega od navedenih ukrepov kot omejevanje netenja in širjenja ognja ter dima znotraj določenega območja, tako da se zmanjša možen vpliv gradbenih proizvodov na razplamtevanje požara.

(4)	Raven navedene omejitve se lahko izrazi samo v smislu različnih ravni požarne odpornosti proizvodov pri njihovi končni uporabi.

(5)	Z usklajeno rešitvijo je bil v Odločbi Komisije 2000/147/ES z dne 8. februarja 2000 o izvajanju Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s klasifikacijo požarne odpornosti gradbenih proizvodov (3) sprejet sistem razredov.

(6)	V primeru jeklene pločevine, prevlečene s poliestrom in plastisolom, je treba uporabiti razvrstitev iz Odločbe 2000/147/ES.

(7)	Lastnosti odziva na ogenj številnih gradbenih proizvodov in/ali materialov v okviru klasifikacije, predvidene v Odločbi 2000/147/ES, so dovolj dobro določene in zadostno poznane zakonodajalcem na področju požarne varnosti v državah članicah, da ne zahtevajo preskušanja za to posebno lastnost –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Gradbeni proizvodi in/ali materiali, ki izpolnjujejo vse zahteve glede „požarne odpornosti“ brez potrebe po nadaljnjih preskusih, so navedeni v Prilogi.

Člen 2

Posebni razredi, ki se uporabijo za različne gradbene proizvode in/ali materiale v okviru klasifikacije požarne odpornosti, sprejete v Odločbi 2000/147/ES, so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 3

Proizvodi se obravnavajo glede na končno uporabo, kadar je to ustrezno.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik

(1) UL L 40, 11.2.1989, str. 12.

(2) UL C 62, 28.2.1994, str. 1.

(3) UL L 50, 23.2.2000, str. 14.

PRILOGA

V tabelah iz te priloge so navedeni gradbeni proizvodi in/ali materiali, ki izpolnjujejo vse zahteve požarne odpornosti brez preskušanja.

Tabela 1

Razredi požarne odpornosti jeklenih plošč, prevlečenih s poliestrom, ki se uporabljajo kot ena plast (brez izolacije)

Proizvod

Nominalna debelina „t“ jeklene plošče s kovinsko prevleko

(mm)

Profil

Razred (1)

Jeklene plošče s kovinsko prevleko, profilirane ali ravne, nominalne debeline t (mm) in prevlečene na površini, izpostavljeni ognju, s poliestrom največje nominalne debeline 25 μm, v skladu z ustreznim delom standardov EN 14782 in EN 10169, če je masa prevleke največ 70 g/m2 in PCS največ 1,0 MJ/m2.

Površina jeklene plošče, ki ni izpostavljena ognju, lahko ima organsko prevleko, pod pogojem, da je debelina te prevleke največ 15 μm in PCS največ 0,7 MJ/m2.

0,40 ≤ t ≤ 1,50

ravne ali profilirane (2)

Uporabljen simbol: PCS = bruto kalorični potencial.

Tabela 2

Razredi požarne odpornosti jeklenih plošč, prevlečenih s plastisolom

Proizvod (3)

Nominalna debelina „t“ jeklene plošče s kovinsko prevleko

(mm)

Podatki o sestavi

Razred (4)

Jeklene plošče s kovinsko prevleko, profilirane ali ravne, nominalne debelina t (mm) in prevlečene na površini, izpostavljeni ognju, s plastisolom, največje debeline 200 μm, in maso prevleke ≤ 300 g/m2 in PCS ≤ 7,0 MJ/m2.

Površina jeklene plošče, ki ni izpostavljena ognju, lahko ima organsko prevleko, pod pogojem, da je debelina te prevleke ≤ 15 μm in PCS ≤ 0,7 MJ/m2.

0,55 ≤ t ≤ 1,00

Raven ali profiliran proizvod, ki se uporablja kot ena plast (brez izolacije) ali je podprt z mineralno volno kot del večplastnega sestava (ki je lahko dvojna plast). Če je proizvod profiliran, lahko profilirana (valovita) površina znaša največ dvakratnik celotne (pokrite) površine proizvoda.

Mineralna volna je vsaj razreda A2-s1,d0. Debelina mineralne volne je vsaj 100 mm, razen če je material (če obstaja), ki se nahaja takoj za mineralno volno – vključno s kakršno koli parno oviro – vsaj razreda A2-s1,d0.

Nosilna konstrukcija je vsaj razreda A2-s1,d0.

C-s3,d0

Uporabljen simbol: PCS = bruto kalorični potencial.

(1) Razred, kot je predviden v tabeli 1 Priloge k Odločbi 2000/147/ES.

(2) Profilirana (valovita) površina lahko znaša največ dvakratnik celotne (pokrite) površine proizvoda.

Uporabljen simbol: PCS = bruto kalorični potencial.

(3) Odstopanje nominalne debeline je v skladu z ustreznimi standardi, kot so navedeni v EN 14782 in EN 14783.

(4) Razred, kot je predviden v tabeli 1 Priloge k Odločbi 2000/147/ES.

Uporabljen simbol: PCS = bruto kalorični potencial.

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

L 317/42

SKLEP KOMISIJE

z dne 2. decembra 2010

o določitvi razredov požarne odpornosti za nekatere gradbene proizvode v zvezi z mavčnimi vlaknenimi ploščami

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 392)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/738/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

po posvetovanju s Stalnim odborom za gradbeništvo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Razlagalni dokument št. 2 v zvezi z bistveno zahtevo glede varnosti v primeru požara navaja številne med seboj povezane ukrepe, ki skupaj opredeljujejo strategijo požarne varnosti, ki jo je treba v državah članicah razvijati na različne načine.

(3)	Razlagalni dokument št. 2 opredeljuje enega od navedenih ukrepov kot omejevanje netenja in širjenja ognja ter dima znotraj določenega območja, tako da se zmanjša možen vpliv gradbenih proizvodov na razplamtevanje požara.

(4)	Raven navedene omejitve se lahko izrazi samo z različnimi ravnmi požarne odpornosti proizvodov pri njihovi končni uporabi.

(5)	Z usklajeno rešitvijo je bil v Odločbi Komisije 2000/147/ES z dne 8. februarja 2000 o izvajanju Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s klasifikacijo požarne odpornosti gradbenih proizvodov (3) sprejet sistem razredov.

(6)	V primeru mavčnih vlaknenih plošč je treba uporabiti razvrstitev iz Odločbe 2000/147/ES.

(7)	Požarna odpornost številnih gradbenih proizvodov in/ali materialov v okviru klasifikacije iz Odločbe 2000/147/ES je dobro uveljavljena in dovolj poznana pri zakonodajalcih na področju požarne varnosti v državah članicah, tako da ne zahtevajo preskušanja te posebne značilnosti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Gradbeni proizvodi in/ali materiali, ki izpolnjujejo vse zahteve glede „požarne odpornosti“ brez potrebe po nadaljnjih preskusih, so navedeni v Prilogi.

Člen 2

Posebni razredi, ki se uporabijo za različne gradbene proizvode in/ali materiale v okviru klasifikacije požarne odpornosti, sprejete v Odločbi 2000/147/ES, so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 3

Proizvodi se obravnavajo glede na končno uporabo, kadar je to ustrezno.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 2. decembra 2010

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik

(1) UL L 40, 11.2.1989, str. 12.

(2) UL C 62, 28.2.1994, str. 1.

(3) UL L 50, 23.2.2000, str. 14.

PRILOGA

V preglednici v tej prilogi so navedeni gradbeni proizvodi in/ali materiali, ki izpolnjujejo vse zahteve glede požarne odpornosti brez potrebe po nadaljnjih preskusih.

Tabela

Razredi požarne odpornosti za nekatere mavčne vlaknene plošče, ojačane z vlakni sisala ali jute

Proizvod

Podatki o proizvodu

Najmanjša gostota

(kg/m3)

Razred (1)

Mavčne vlaknene plošče

Proizvod v skladu z EN 13815, izdelan iz odlitka mavca, pomešanega z vodo, ojačan z enakomerno porazdeljenimi vlakni sisala ali jute z masnim deležem največ 2,5 %.

1 000

(1) Razred, kot je predviden v tabeli 1 Priloge k Odločbi 2000/147/ES.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.317.slv
Uradni list Evropske unije		L 317

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 3. december 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1116/2010 z dne 2. decembra 2010 o določitvi koeficientov, ki se za obdobje 2010/2011 uporabljajo za žito, izvoženo v obliki irskega viskija	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1117/2010 z dne 2. decembra 2010 o izdaji dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina kot krmni dodatek za odstavljene pujske (imetnik dovoljenja Vetagro SpA) ( 1 )	3
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1118/2010 z dne 2. decembra 2010 o izdaji dovoljenja za diklazuril kot krmni dodatek za piščance za pitanje (imetnik dovoljenja Janssen Pharmaceutica N.V.) ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2430/1999 ( 1 )	5
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1119/2010 z dne 2. decembra 2010 o izdaji dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmni dodatek za krave molznice in konje ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1520/2007 (imetnik dovoljenja Prosol SpA) ( 1 )	9
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1120/2010 z dne 2. decembra 2010 o izdaji dovoljenja za Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M kot krmni dodatek za odstavljene pujske (imetnik dovoljenja Lallemand SAS) ( 1 )	12
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1121/2010 z dne 2. decembra 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Edam Holland (ZGO))	14
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1122/2010 z dne 2. decembra 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Gouda Holland (ZGO))	22
		Uredba Komisije (EU) št. 1123/2010 z dne 2. decembra 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	30
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2010/85/EU z dne 2. decembra 2010 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve cinkovega fosfida kot aktivne snovi in o spremembi Odločbe 2008/941/ES ( 1 )	32
	*	Direktiva Komisije 2010/86/EU z dne 2. decembra 2010 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve haloksifopa-P kot aktivne snovi ( 1 )	36
		SKLEPI
		2010/737/EU
	*	Sklep Komisije z dne 2. decembra 2010 o določitvi razredov požarne odpornosti za nekatere gradbene proizvode v zvezi z jekleno pločevino, prevlečeno s poliestrom in plastisolom (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 389) ( 1 )	39
		2010/738/EU
	*	Sklep Komisije z dne 2. decembra 2010 o določitvi razredov požarne odpornosti za nekatere gradbene proizvode v zvezi z mavčnimi vlaknenimi ploščami (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 392) ( 1 )	42

Koeficienti, ki se uporabijo na Irskem
Obdobje uporabe	Uporabljeni koeficient
	za ječmen, uporabljen za proizvodnjo irskega viskija kategorije B (1)	za žita, uporabljena za proizvodnjo irskega viskija kategorije A
Od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011	0,030	0,102

		Popravki
	*	Popravek Sporazuma med Evropsko unijo in Črno goro o varnostnih postopkih pri izmenjavi in varovanju tajnih podatkov (UL L 260, 2.10.2010)	44


	(1) Besedilo velja za EGP