26.11.2010

Uradni list Evropske unije

L 310/3

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1085/2010

z dne 25. novembra 2010

o odprtju in načinu upravljanja nekaterih letnih tarifnih kvot Skupnosti za uvoz sladkega krompirja, manioke, škroba iz manioke in drugih proizvodov z oznakama KN 0714 90 11 in KN 0714 90 19 ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1000/2010

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti členov 144(1) in 148 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi sporazumov, doseženih pri multilateralnih trgovinskih pogajanjih v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), je Komisija sestavila seznam „CXL–Evropske skupnosti“ (v nadaljnjem besedilu: seznam CXL), v katerem so navedene dodeljene koncesije. Obveznost Unije je, da na podlagi tega seznama odpre nekatere letne tarifne kvote za izdelke, zajete v tarifnih oznakah KN 0714 10 91, ex 0714 10 98, 0714 90 11 in 0714 90 19 s poreklom iz Indonezije, Ljudske republike Kitajske (Kitajske), iz drugih pogodbenic STO, razen Tajske, in iz nekaterih tretjih držav, ki niso članice STO. V okviru teh kvot so carinske dajatve omejene na 6 % ad valorem. Te kvote morajo biti odprte za več let, upravljati pa jih mora Komisija.

(2)	Obveznost Unije je tudi, da na podlagi seznama CXL odpre dve letni tarifni kvoti brez carinskih dajatev za sladki krompir z oznako KN 0714 20 90 v korist Kitajske in ostalih tretjih držav ter dve tarifni kvoti za škrob iz manioke z oznako KN 1108 14 00 v korist ostalih tretjih držav.

(3)

Sporazum v obliki izmenjave pisem o posvetovanjih med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Tajsko v skladu s členom XXIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) (2) (v nadaljnjem besedilu: sporazum s Tajsko), odobren s Sklepom Sveta 96/317/ES z dne 13. maja 1996 o zaključku rezultatov pogajanj s Tajsko v okviru člena XXIII GATT (3), določa odprtje dodatne neodvisne letne tarifne kvote za škrob iz manioke v višini 10 500 ton, od katerih se 10 000 ton dodeli Tajski. Uporabljene dajatve so enake veljavnim dajatvam za države z največjimi ugodnostmi, zmanjšanim za 100 EUR na tono.

(4)

Natančna pravila za upravljanje vseh teh uvoznih kvot (v nadaljevanju imenovanih: kvote) so zdaj določena v Uredbi Komisije (ES) št. 2402/96 z dne 17. decembra 1996 o odprtju in določitvi upravnih pravil za določene letne tarifne kvote za sladki krompir in škrob iz manioke (4) in v Uredbi Komisije (ES) št. 27/2008 z dne 15. januarja 2008 o odprtju in upravljanju določenih letnih tarifnih kvot za izdelke, zajete v tarifnih oznakah KN 0714 10 91, ex 0714 10 98, 0714 90 11 in 0714 90 19 s poreklom iz določenih tretjih držav, razen Tajske (5).

(5)

Uporaba načela „kdor prvi pride, prvi melje“ se je izkazala kot koristna v drugih kmetijskih sektorjih in zaradi administrativnih poenostavitev je odslej treba upravljati te kvote po metodi iz člena 144(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007. To je treba izvajati v skladu s členi 308a, 308b in 308c(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (6).

(6)	Ob upoštevanju posebnosti, povezanih s prehodom z enega sistema upravljanja na drugega, se člen 308c(2) in (3) Uredbe (EGS) št. 2454/93 ne sme uporabljati za kvotno obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011.

(7)

Treba je razlikovati med sladkim krompirjem za človeško prehrano in tistim za drugo rabo; zato je treba opredeliti način označevanja in pakiranja sladkega krompirja z oznako KN 0714 20 10 za človeško prehrano ter proizvode, ki takšnemu označevanju in pakiranju ne ustrezajo, uvrščati v oznako KN 0714 20 90.

(8)

Ohraniti je treba sistem upravljanja, ki zagotavlja, da se v okviru kvot, dodeljenih Indoneziji, Kitajski in Tajski, lahko uvozijo samo proizvodi s poreklom iz navedenih držav. Treba je natančno določiti vrsto dokazila, ki ga je treba predložiti kot potrdilo o poreklu proizvodov, za katere naj bi se uporabile navedene tarifne kvote po načelu „kdor prvi pride, prvi melje“.

(9)	Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2402/96 in Uredbo (ES) št. 27/2008 razveljaviti ter ju nadomestiti z novo uredbo. Kljub temu je primerno ohraniti veljavnost navedenih dveh uredb za uvozna dovoljenja, izdana za uvozna kvotna obdobja, ki so časovno pred tistimi, na katera se nanaša ta uredba.

(10)

Določbe iz členov 1, 2 in 3 Uredbe Komisije (EU) št. 1000/2010 z dne 3. novembra 2010 o odstopanju od uredb (ES) št. 2402/96, (ES) št. 2058/96, (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1918/2006, (ES) št. 1964/2006, (ES) št. 27/2008, (ES) št. 1067/2008 in (ES) št. 828/2009 glede datumov za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za leto 2011 v okviru tarifnih kvot za sladki krompir, škrob iz manioke, manioko, žita, riž, sladkor in oljčno olje ter o odstopanju od uredb (ES) št. 382/2008, (ES) št. 1518/2003, (ES) št. 596/2004, (ES) št. 633/2004 in (ES) št. 951/2006 glede datumov za izdajo izvoznih dovoljenj za leto 2011 v sektorjih govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, jajc in perutninskega mesa ter izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze (7) zaradi prenosa upravljanja teh kvot na sistem „kdor prvi pride, prvi melje“ iz člena 144(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 niso več ustrezne. Zato jih je treba odpraviti.

(11)	Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

S to uredbo se odpirajo tarifne kvote za uvoz iz Priloge. Navedene kvote se upravljajo na podlagi koledarskega leta, ki se začne 1. januarja 2011.

Člen 2

Kvote, navedene v prilogi, se upravljajo v skladu s členi 308a, 308b in 308c(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93. Člen 308c(2) in (3) navedene uredbe se ne uporablja za kvotno obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011.

Člen 3

Pogoj za upravičenost do tarifnih kvot z zaporednimi številkami 09.0125, 09.0126 ali 09.0124 ali 09.0127, navedenih v Prilogi za proizvode s poreklom iz Tajske, Indonezije oziroma Ljudske republike Kitajske, je predložitev potrdila o poreklu, ki ga izdajo pristojni organi v skladu s členi 55 do 65 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Člen 4

1. Za namene te uredbe šteje kot sladki krompir, namenjen za človeško prehrano, v smislu oznake KN 0714 20 10 tisti sladki krompir, ki je svež, cel, izvirno pakiran v času carinskih formalnosti za sprostitev v prosti promet.

2. Določbe te uredbe se uporabljajo le za tisti sladki krompir, ki ni namenjen za človeško prehrano v smislu opredelitve iz odstavka 1.

3. V tej uredbi so izdelki iz oznake KN ex 0714 10 98 izdelki, ki niso peleti iz moke in zdroba, zajeti pod oznako KN 0714 10 98.

Člen 5

Uredbi (ES) št. 2402/96 in (ES) št. 27/2008 se razveljavita. Ostaneta pa v veljavi za uvozna dovoljenja, izdana pred 1. januarjem 2011, in to do njihovega izteka.

Člen 6

V Uredbi (EU) št. 1000/2010 se črtajo členi 1, 2 in 3.

Člen 7

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. novembra 2010

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 122, 22.5.1996, str. 16.

(3) UL L 122, 22.5.1996, str. 15.

(4) UL L 327, 18.12.1996, str. 14.

(5) UL L 13, 16.1.2008, str. 3.

(6) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(7) UL L 290, 6.11.2010, str. 26.

PRILOGA

Brez poseganja v pravila za tolmačenje kombinirane nomenklature je treba poimenovanje proizvodov razumeti zgolj okvirno. Področje uporabe kvot je v okviru te priloge določeno s področjem uporabe oznak KN, kakršne obstajajo v trenutku sprejetja te uredbe.

Zaporedna številka	Oznake KN/proizvod	Poreklo	Carinske dajatve	Letna tarifna kvota (v tonah, neto teža)
09.0124	0714 20 90 Sladki krompir, ki ni namenjen za človeško prehrano	Ljudska republika Kitajska	Jih ni	600 000
09.0125	1108 14 00 Škrob iz manioke	Tajska	Dajatve so enake veljavnim dajatvam za države z največjimi ugodnostmi, zmanjšanim za 100 EUR na tono	10 000
09.0126	0714 10 91, ex 0714 10 98, 0714 90 11 0714 90 19 Manioka, maranta in salep ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba	Indonezija	6 % ad valorem	825 000
09.0127	0714 10 91, ex 0714 10 98, 0714 90 11 0714 90 19 Manioka, maranta in salep ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba	Ljudska republika Kitajska	6 % ad valorem	350 000
09.0128	0714 10 91, ex 0714 10 98, 0714 90 11 0714 90 19 Manioka, maranta in salep ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba	Tretje države, članice STO, razen Ljudske republike Kitajske, Tajske in Indonezije	6 % ad valorem	145 590
09.0130	0714 10 91, 0714 90 11 Manioka, maranta in salep ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba	Tretje države, nečlanice STO	6 % ad valorem	2 000
09.0129	0714 10 91, ex 0714 10 98, 0714 90 11 0714 90 19 Manioka, maranta in salep ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba	Tretje države, nečlanice STO	6 % ad valorem	30 000
09.0131	0714 20 90 Sladki krompir, ki ni namenjen za človeško prehrano	Tretje države, razen Ljudske republike Kitajske	Jih ni	5 000
09.0132	1108 14 00 Škrob iz manioke	Vse tretje države	Dajatve so enake veljavnim dajatvam za države z največjimi ugodnostmi, zmanjšanim za 100 EUR na tono	10 500

26.11.2010

Uradni list Evropske unije

L 310/18

Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343/, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 64 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na njihovo opremo, ki lahko vključuje: zasilno nadomestno enoto, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo in/ali sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in/ali sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 02 – začetek veljavnosti: 19. avgust 2010

popravka 1 sprememb 02 – začetek veljavnosti: 19. avgust 2010

KAZALO

PRAVILNIK

1.	Področje uporabe

2.	Opredelitev pojmov

3.	Vloga za homologacijo

4.	Homologacija

5.	Specifikacije in preskusi

6.	Dodatne informacije

7.	Spremembe in razširitev homologacije za tip vozila

8.	Skladnost proizvodnje

9.	Kazni za neskladnost proizvodnje

10.	Popolno prenehanje proizvodnje

11.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

12.	Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo o homologaciji (ali zavrnitvi ali razširitvi ali preklicu homologacije ali popolnem prenehanju proizvodnje) tipa vozila glede na njegovo opremo v skladu s Pravilnikom št. 64

Priloga 2 –

Primeri homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Preskus zaviranja in odklona iz smeri za vozila z zasilnimi rezervnimi enotami

Priloga 4 –

Preskusne zahteve za opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo

Priloga 5 –

Preskus za sisteme za nadzor tlaka v pnevmatikah

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za homologacijo vozil kategorij M1 in N1 (1), ki so opremljena z:

(a)	zasilno nadomestno enoto in/ali

(b)	pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo in/ali sistemom pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in/ali

(c)	sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah (2).

Za izvajanje tega pravilnika je treba nadomestne enote rezervnega kolesa in pnevmatike v obliki pnevmatik s podaljšano mobilnostjo ali sistema s podaljšano mobilnostjo v popolnoma izpraznjenem stanju obravnavati kot zasilne rezervne enote, kot so opredeljene v odstavku 2.10 Pravilnika.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na njegovo enoto zasilnega rezervnega kolesa in pnevmatike;

2.2.

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo bistveno v takšnih ključnih vidikih, kot so:

2.2.1

„tip vozila glede na njegovo zasilno rezervno enoto“:

2.2.1.1

največja obremenitev osi vozila, kot je določena v odstavku 2.12;

2.2.1.2

značilnosti enote zasilnega rezervnega kolesa in pnevmatike;

2.2.1.3

vrsta pogona (na sprednji kolesi, na zadnji kolesi, na štiri kolesa);

2.2.1.4

vzmetenje;

2.2.1.5

zavorni sistem;

2.2.1.6

velikost koles/velikost pnevmatik;

2.2.1.7

odmik kolesa;

2.2.2

„tip vozila glede na sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah“:

2.2.2.1

blagovna znamka proizvajalca;

2.2.2.2

značilnosti vozila, ki bistveno vplivajo na delovanje sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah;

2.2.2.3

tip in zasnova sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah;

2.3

„kolo“ pomeni celotno kolo, sestavljeno iz platišča in diska kolesa;

2.3.1

„oznaka velikosti kolesa“ pomeni oznako, ki vključuje vsaj nazivni premer platišča, nazivno širino platišča in profil platišča;

2.3.2

„odmik kolesa“ pomeni razdaljo od sprednje strani stika pesta do središčnice platišča;

2.4

„pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, ki je okrepljen prožen ovoj z neprekinjenim, v osnovi toroidnim zaprtim prostorom, ki vsebuje plin (običajno zrak) ali plin in tekočino, ali tvori takšen prostor skupaj s kolesom, na katerega je pritrjen, pri čemer je običajno namenjen za uporabo pri tlaku, ki je večji od atmosferskega tlaka. Pnevmatika je lahko:

2.4.1

„običajna pnevmatika“, ki je pnevmatika, primerna za vse običajne pogoje cestne uporabe;

2.4.2

„zasilna rezervna pnevmatika“, ki je pnevmatika, posebej zasnovana tako, da se razlikuje od običajne pnevmatike, in namenjena le za začasno uporabo v omejenih voznih razmerah;

2.4.3

„pnevmatika s podaljšano mobilnostjo“ ali „samonosilna pnevmatika“ opisuje zgradbo pnevmatike s tehnično rešitvijo (na primer ojačane bočnice itd.), ki omogoča, da pnevmatika, pritrjena na ustrezno kolo, brez dopolnilnih sestavnih delov zagotavlja vozilu vsaj osnovne funkcije pnevmatike pri hitrosti 80 km/h (50 mph) in na razdalji 80 km v voznem načinu prazne pnevmatike;

2.4.4

„sistem vozi prazna“ ali „sistem s podaljšano mobilnostjo“ pomeni sklop posebnih funkcionalno odvisnih sestavnih delov, vključno s pnevmatiko, ki skupaj zagotavljajo določeno delovanje in omogočajo vozilu vsaj osnovne funkcije pnevmatike pri hitrosti 80 km/h (50 mph) in na razdalji 80 km v voznem načinu prazne pnevmatike;

2.5	„vozni način prazne pnevmatike“ pomeni stanje pnevmatike, ki predvsem ohranja celovitost zgradbe med delovanjem pri tlaku med 0 in 70 kPa;

2.6	„osnovna funkcija pnevmatike“ pomeni običajno zmogljivost napolnjene pnevmatike, da vzdrži določeno breme do določene hitrosti in prenaša silo vožnje, krmiljenja in zaviranja na tla, po katerih se kotali;

2.7	„oznaka velikosti pnevmatike“ pomeni kombinacijo številk, ki enotno določajo geometrijsko velikost pnevmatike, ter obsega nazivno širino preseka, nazivno presečno razmerje in nazivni premer. Te značilnosti so natančneje opredeljene v Pravilniku št. 30;

2.8	„zgradba pnevmatike“ pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike. To je lahko zgradba s poševnim vložkom (diagonalni ali prečni vložek), prepasana diagonalna zgradba, zgradba z radialnim vložkom ali pnevmatika s podaljšano mobilnostjo, kot je podrobneje opredeljeno v Pravilniku št. 30;

2.9

„standardna rezervna enota“ pomeni sklop kolesa in pnevmatike, ki je glede na oznake velikosti kolesa in pnevmatike, odmik kolesa in zgradbo pnevmatike enak enoti, ki je nameščena na isto mesto osi, in določenemu modelu ali različici vozila za običajno delovanje. Vključuje ogrodje kolesa, ki je proizvedeno iz drugega materiala, na primer iz jekla namesto aluminijeve zlitine, in za katerega se lahko uporabijo druge vrste matic ali vijakov, drugače pa je enako kolesu, namenjenemu za običajno uporabo;

2.10

„zasilna rezervna enota“ pomeni sklop kolesa in pnevmatike, ki ni zajet v sklopu, opredeljenem kot „standardna rezervna enota“ iz odstavka 2.9. Zasilne rezervne enote so lahko naslednjih tipov:

2.10.1

tip 1

sklop, v katerem je pnevmatika zasilna rezervna pnevmatika iz odstavka 2.4.2;

2.10.2

tip 2

sklop, v katerem se odmik kolesa razlikuje od odmika kolesa za običajno delovanje vozila, ki je nameščeno na isto mesto na osi;

2.10.3

tip 3

sklop, v katerem se zgradba pnevmatike razlikuje od zgradbe pnevmatike za običajno delovanje vozila, ki je nameščena na isto mesto na osi;

2.10.4

tip 4

sklop, v katerem je pnevmatika običajna pnevmatika iz odstavka 2.4.1, vendar se oznake velikosti kolesa ali pnevmatike ali obeh razlikujejo od oznak kolesa ali pnevmatike za običajno delovanje vozila, ki je nameščena na isto mesto na osi;

2.10.5

tip 5

sklop, v katerem je enota kolesa in pnevmatike iz odstavka 2.4.3 ali 2.4.4 nameščena na vozilo za običajno dolgoročno cestno uporabo, vendar je v sili uporabljena v popolnoma izpraznjenem stanju;

2.11	„največja masa“ pomeni največjo vrednost vozila, ki jo je proizvajalec vozila določil kot tehnično dovoljeno (ta masa je lahko večja od „največje dovoljene mase“, ki jo določijo državni organi);

2.12

„največja obremenitev osi“ pomeni največjo vrednost skupne navpične sile med stičnimi površinami pnevmatik ali gosenic ene osi in tlemi, kot jo je določil proizvajalec in ki izhaja iz dela mase vozila, ki jo nosi ta os; ta obremenitev je lahko večja od „odobrene obremenitve osi“, ki jo določijo državni organi. Vsota obremenitev osi je lahko večja od vrednosti, ki ustreza skupni masi vozila;

2.13	„opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo“ pomeni sistem, ki vozniku posreduje informacijo, da pnevmatika deluje v voznem načinu prazne pnevmatike;

2.14	„sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah“ pomeni sistem, vgrajen v vozilo, ki lahko zajema tlak pnevmatik ali spremembo tega tlaka v določenem času ter posreduje ustrezne informacije uporabniku med delovanjem vozila;

2.15	„tlak v hladnih pnevmatikah“ pomeni tlak v pnevmatikah pri temperaturi okolja, ki ne narašča zaradi uporabe pnevmatik;

2.16	„priporočeni tlak v hladnih pnevmatikah (Prec)“ pomeni tlak, ki ga proizvajalec pnevmatik priporoči za vsak položaj pnevmatike in za predvidene pogoje uporabe (npr. hitrost in obremenitev) zadevnega vozila, kot je določen na tablici vozila in/ali v navodilih za uporabo vozila;

2.17	„delovni tlak med uporabo (Pwarm)“ pomeni tlak pri vsakem položaju pnevmatike, ki je zaradi temperaturnih učinkov med uporabo vozila večji od tlaka v hladnih pnevmatikah (Prec);

2.18	„preskusni tlak (Ptest)“ pomeni dejanski tlak v pnevmatikah, izbranih za vse položaje pnevmatik po izpraznitvi med preskusnim postopkom;

2.19

„tip sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah“ pomeni sisteme, ki se ne razlikujejo bistveno v takšnih ključnih značilnostih, kot so:

(a)	načelo delovanja;

(b)	sestavni deli, ki bi lahko pomembno vplivali na delovanje sistema, kot je določeno v odstavku 5.3 tega pravilnika.

3. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1 Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na njegovo opremo, ki vključuje:

(a)	zasilno rezervno enoto (po potrebi vključno z opozorilnim sistemom za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo) in/ali

(b)	sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah,

vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2 Vlogi se v treh izvodih priloži opis tipa vozila glede na elemente iz Priloge 1 k temu pravilniku.

3.3 Homologacijskemu organu ali tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži vzorčni tip vozila, ki je v homologacijskem postopku.

3.4 Pred podelitvijo homologacije upravni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

4. HOMOLOGACIJA

4.1 Če vozilo, predloženo v homologacijski postopek v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje vse zahteve iz odstavka 5 spodaj, se homologacija za navedeni tip vozila podeli.

4.1.1 Homologacija vozila glede na določbe v zvezi z zasilno rezervno enoto se podeli le, če vozilo izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5.1 in 5.2.

4.1.2 Homologacija vozila zgolj glede na določbe v zvezi s sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah se podeli le, če vozilo izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.

4.2 Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 02, kar ustreza spremembam 02) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila. Kljub temu lahko ista homologacija zajame različice modela, ki so v ločenih kategorijah glede na merila iz odstavka 2.2, če rezultati preskusov, opisani v odstavkih 5.2 in 5.3, ne kažejo večjih razlik.

4.3 Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4 Na vsako vozilo, ki ustreza tipu vozila, homologiranemu v skladu s tem pravilnikom, se na vidno in lahko dostopno mesto, določeno na homologacijskem certifikatu, namesti mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1 kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3);

4.4.2 številke tega pravilnika, ki ji sledijo:

4.4.2.1

črka „R“ za vozila, ki so bila homologirana le v skladu z odstavkom 4.1.1;

4.4.2.2

črka „P“ za vozila, ki so bila homologirana le v skladu z odstavkom 4.1.2;

4.4.2.3

črki „RP“ za vozila, ki so bila homologirana v skladu z odstavkoma 4.1.1 in 4.1.2;

4.4.3 pomišljaj in homologacijska številka na desni strani oznak, predpisanih v odstavkih 4.4.1 in 4.4.2.

4.5 Če je vozilo skladno s tipom vozila, homologiranim v skladu z enim ali več pravilniki, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številka pravilnika, homologacijske številke in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6 Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7 Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8 V Prilogi 2 k temu pravilniku so navedeni primeri homologacijskih oznak.

5. SPECIFIKACIJE IN PRESKUSI

5.1 Splošno

5.1.1 Pnevmatike, ki so namenjene za uporabo kot del zasilne rezervne enote iz odstavka 2.10, je treba homologirati v skladu s Pravilnikom št. 30.

5.1.2 Pri vozilih, ki imajo vsaj štiri kolesa, mora biti nosilnost zasilne rezervne enote vsaj enaka polovici največjih obremenitev osi vozila; če je njena uporaba omejena na določeno os, navedeno v navodilih iz odstavka 6 spodaj, mora biti njena nosilnost vsaj enaka polovici največje obremenitve te osi.

5.1.3 Konstrukcijsko določena hitrost zasilne rezervne enote mora biti najmanj 120 km/h za tipe 1, 2 in 3.

5.1.4 Zasilna rezervna enota mora imeti naslednje značilnosti:

5.1.4.1

opozorilni simbol glede največje hitrosti 80 km/h, kot je določen s spodnjim diagramom, je treba trajno namestiti na vidno mesto na zunanji strani kolesa.

V primeru vozil, namenjenih prodaji v države, ki uporabljajo angleške merske enote, je treba na vidno mesto na zunanji strani kolesa trajno namestiti dodatni opozorilni simbol, ki je enak zgoraj opisanemu, pri čemer je treba številko „80“ nadomestiti s številko „50“, besedilo „km/h“ pa z „mph“.

Namesto tega se lahko na vidno mesto na zunanji strani kolesa trajno namesti enoten opozorilni simbol, kot je določen s spodnjim diagramom.

Velike tiskane črke morajo biti visoke najmanj 5 mm, številki „80“ in „50“ pa najmanj 20 mm, pri čemer morajo biti črte elementov, ki sestavljajo vsako števko številke, debele najmanj 3 mm. Besedilo v malih tiskanih črkah mora biti visoko najmanj 5 mm. Besedilo mora biti v celoti omejeno s črto in na ozadju kontrastne barve.

Zahteve iz tega odstavka se uporabljajo le za zasilne rezervne enote tipov 1, 2 in 3 iz odstavkov 2.10.1, 2.10.2 in 2.10.3.

5.1.4.1.1

Opozorilni simbol glede največje hitrosti 120 km/h, kot je določen s spodnjim diagramom, je treba trajno namestiti na vidno mesto na zunanji strani kolesa.

V primeru vozil, namenjenih prodaji v države, ki uporabljajo imperialne merske enote, je treba na vidno mesto na zunanji strani kolesa trajno namestiti dodatni opozorilni simbol, ki je enak zgoraj opisanemu, pri čemer je treba številko „120“ nadomestiti s številko „75“, besedilo „km/h“ pa z „mph“.

Namesto tega se lahko na vidno mesto na zunanji strani kolesa trajno namesti enoten opozorilni simbol, kot je določen s spodnjim diagramom.

Velike tiskane črke morajo biti visoke najmanj 5 mm, številki „120“ in „75“ pa najmanj 20 mm, pri čemer morajo biti črte elementov, ki sestavljajo vsako števko številke, debele najmanj 3 mm. Besedilo v malih tiskanih črkah mora biti visoko najmanj 5 mm. Besedilo mora biti v celoti omejeno s črto in na ozadju kontrastne barve.

Zahteve iz tega odstavka se uporabljajo le za zasilno rezervno enoto tipa 4 iz odstavka 2.10.4 za uporabo na vozilu kategorije M1.

5.1.4.2

Če sta kolo in/ali pnevmatika nameščena na vozilo za začasno uporabo, mora biti zunanja površina kolesa in/ali pnevmatike posebne barve ali imeti poseben barvni vzorec, ki se jasno razlikuje od barv standardnih enot. Če je na zasilno rezervno enoto mogoče namestiti okrasni pokrov, ta pokrov ne sme zakriti posebne barve ali barvnega vzorca.

5.1.5 Razen v primeru pnevmatik s podaljšano mobilnostjo/samonosilnih pnevmatik ali sistema „vozi prazna“/sistema s podaljšano mobilnostjo je dovoljeno vozilu priložiti le eno zasilno rezervno enoto.

5.1.6 V primeru vozil, opremljenih s pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo/samonosilnimi pnevmatikami ali sistemom „vozi prazna“/sistemom s podaljšano mobilnostjo, mora biti v vozilo nameščen tudi opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo (opredeljen v odstavku 2.13), ki lahko deluje znotraj območja hitrosti od 40 km/h do največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila in izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5.1.6.1 do 5.1.6.6. Vendar dodatna namestitev opozorilnega sistema za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo ni potrebna, če je v vozilo nameščen sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.

5.1.6.1

Opozorilo se optično prikaže z rumenim opozorilnim signalom.

5.1.6.2

Opozorilni signal se mora sprožiti, ko je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno (preskus indikatorja).

5.1.6.3

Voznik mora biti z opozorilnim signalom iz odstavka 5.1.6.1 opozorjen najpozneje, ko se za eno pnevmatiko ugotovi, da je v voznem načinu prazne pnevmatike.

5.1.6.4

Voznik mora biti o električni okvari ali nepravilnosti v delovanju senzorja, ki vpliva na opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo, vključno z izpadom električnega vira, zagotavljanja izhodnega signala ali njegovega prenosa, opozorjen z optičnim rumenim signalom za okvaro opozorilnega sistema za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo. Če se opozorilni signal, ki je opisan v odstavku 5.1.6.1, uporablja za opozarjanje na pnevmatiko v voznem načinu prazne pnevmatike in nepravilnosti v delovanju opozorilnega sistema za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo, mora veljati naslednje: če je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, mora opozorilni signal utripati, ko opozarja na okvaro sistema. Po krajšem obdobju mora opozorilni signal neprekinjeno svetiti, dokler okvara ni odpravljena in je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno. Zaporedno utripanje in svetenje se morata ponoviti vsakič, ko je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, dokler okvara ni odpravljena.

5.1.6.5

Kadar se sistem ročno ponovno nastavi v skladu z navodili proizvajalca vozila, določbe odstavkov 5.1.6.3 in 5.1.6.4 ne veljajo.

5.1.6.6

Pri delovanju opozorilnega signala iz odstavkov 5.1.6.2 do 5.1.6.4 morajo biti izpolnjene zahteve iz Priloge 4.

5.1.7 Če ima vozilo zasilno rezervno enoto, ki je shranjena v izpraznjenem stanju, mora biti opremljeno z napravo, s katero je pnevmatiko mogoče v 10 minutah napolniti do tlaka, ki je določen za začasno uporabo.

5.2 Preskus zaviranja

5.2.1 Vozila, ki bodo opremljena z zasilnimi rezervnimi enotami, morajo izpolnjevati zahteve iz Priloge 3 k temu pravilniku.

5.3 Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

5.3.1 Splošne zahteve

5.3.1.1

V skladu z zahtevami iz odstavka 12 mora vsako vozilo iz kategorije M1 do največje mase 3 500 kg in kategorije N1 s pnevmatikami v enojni montaži in sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki je v skladu z opredelitvijo iz odstavka 2.14, izpolnjevati zahteve za zmogljivost iz odstavkov 5.3.1.2 do 5.3.5.5 spodaj, pri čemer ga je treba preskusiti v skladu s Prilogo 5.

5.3.1.2

Vsak sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah, nameščen v vozilo, mora izpolnjevati zahteve iz Pravilnika št. 10.

5.3.1.3

Sistem mora delovati od hitrosti 40 km/h ali manj do največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila.

5.3.2 Zaznavanje tlaka v pnevmatikah v primeru izgube tlaka zaradi nezgode (preskus v zvezi s predrtjem)

5.3.2.1

Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah je treba preskusiti v skladu s preskusnim postopkom iz odstavka 2.6.1 Priloge 5. Pri preskusu v skladu s tem postopkom mora sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah sprožiti svetlobni opozorilni signal, ki je opisan v odstavku 5.3.5, največ 10 minut po tem, ko se delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila zmanjša za 20 % ali ima vrednost najmanjšega tlaka, tj. 150 kPa, kar je več.

5.3.3 Zaznavanje ravni tlaka pnevmatike pod priporočenim tlakom za optimalno delovanje, vključno s porabo goriva in varnostjo (preskus razpršitve)

5.3.3.1

Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah se preskusi v skladu s preskusnim postopkom iz odstavka 2.6.2 Priloge 5. Pri preskusu v skladu s tem postopkom mora sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah sprožiti svetlobni opozorilni signal, ki je opisan v odstavku 5.3.5, v največ 60 minutah skupnega časa vožnje po tem, ko se delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila, do skupaj štirih pnevmatik, zmanjša za 20 %.

5.3.4 Preskus zaznave okvare

5.3.4.1

Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah je treba preskusiti v skladu s preskusnim postopkom iz odstavka 3 Priloge 5. Pri preskusu v skladu s tem postopkom mora sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah sprožiti svetlobni opozorilni signal, ki je opisan v odstavku 5.3.5, v največ 10 minutah po nastopu okvare, ki vpliva na ustvarjanje ali prenos signalov upravljanja ali odziva v sistemu za nadzor tlaka v pnevmatikah vozila. Če sistem ovira zunanji vpliv (npr. radijska motnja), je lahko čas zaznave okvare daljši.

5.3.5 Opozorilni znak

5.3.5.1

Opozorilo se optično prikaže kot opozorilni signal v skladu s Pravilnikom št. 121.

5.3.5.2

Opozorilni signal se mora sprožiti, ko je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno (preskus indikatorja). [Ta zahteva ne velja za indikatorje v skupnem prostoru.]

5.3.5.3

Opozorilni signal mora biti viden tudi podnevi; voznik mora imeti možnost, da s svojega sedeža enostavno preveri pravilno delovanje signala.

5.3.5.4

Znak za okvaro je lahko enak kot opozorilni signal, ki se uporablja za opozarjanje na prenizek tlak. Če se opozorilni signal, ki je opisan v odstavku 5.3.5.1, uporablja za opozarjanje na prenizek tlak in okvaro sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah, velja naslednje: če je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, mora opozorilni signal utripati, ko opozarja na okvaro sistema. Po krajšem obdobju mora opozorilni signal neprekinjeno svetiti, dokler okvara ni odpravljena in je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno. Zaporedno utripanje in svetenje se morata ponoviti vsakič, ko je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, dokler okvara ni odpravljena.

5.3.5.5

Indikator opozorila, ki je opisan v odstavku 5.3.5.1, se lahko uporabi v utripajočem načinu, da se zagotovijo informacije o stanju ponovne nastavitve sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah v skladu z navodili za uporabo vozila.

6. DODATNE INFORMACIJE

6.1 Če je vozilo opremljeno z zasilno rezervno enoto, je treba v navodila za uporabo vozila vključiti vsaj naslednje informacije:

6.1.1 opozorilo o tveganju zaradi neupoštevanja omejitev uporabe zasilne rezervne enote, vključno z izjavo v zvezi z uporabo, omejeno na določeno os, kot je ustrezno;

6.1.2 navodilo o previdni vožnji pri največji dovoljeni hitrosti 80 km/h (50 mph) v primeru nameščene zasilne rezervne enote tipa 1, 2 ali 3 iz odstavka 2.10.1, 2.10.2 ali 2.10.3 ter o čimprejšnji ponovni namestitvi standardne enote. Jasno je treba navesti tudi, da to navodilo velja tudi za zasilno rezervno enoto tipa 5 iz odstavka 2.10.5, ki se uporablja v voznem načinu prazne pnevmatike;

6.1.2.1

navodilo o previdni vožnji pri največji dovoljeni hitrosti 120 km/h (75 mph) v primeru nameščene zasilne rezervne enote tipa 4 iz odstavka 2.10.4 ter o čimprejšnji ponovni namestitvi standardne enote;

6.1.3 opozorilo, da vožnja z vozilom, ki ima hkrati nameščeno več kot eno zasilno rezervno enoto, ni dovoljena. Ta zahteva velja le za zasilne rezervne enote tipov 1, 2 in 3 iz odstavkov 2.10.1, 2.10.2 in 2.10.3;

6.1.4 jasno navedbo tlaka pnevmatike, ki ga je določil proizvajalec vozila za pnevmatiko zasilne rezervne enote;

6.1.5 za vozila, ki so opremljena z zasilno rezervno enoto, shranjeno v izpraznjenem stanju, opis postopka za napolnitev pnevmatike do tlaka, ki je določen za zasilno uporabo, z napravo iz odstavka 5.1.7 zgoraj.

6.2 Če je v vozilo vgrajen sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah ali opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo, morajo biti v navodila za uporabo vozila vključene vsaj naslednje informacije:

6.2.1 navedba, da je vozilo opremljeno s takšnim sistemom (in informacije o ponovni nastavitvi sistema, če dejanski sistem vključuje takšno funkcijo);

6.2.2 sliko simbola indikatorja, opisanega v odstavku 5.1.6.1 ali 5.3.5.1, kot je ustrezno (in sliko simbola indikatorja okvare, če se za to funkcijo uporablja poseben indikator);

6.2.3 dodatne informacije o pomenu svetenja indikatorja opozorila za nizek tlak v pnevmatikah in opis ustreznega ukrepa, ki ga je v tem primeru treba izvesti.

6.3 Če vozilo ni opremljeno z navodili za uporabo, morajo biti informacije, ki so potrebne v skladu z odstavkom 6.1 in/ali 6.2 zgoraj, prikazane na vidnem mestu na vozilu.

7. SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE ZA TIP VOZILA

7.1 Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo. Organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

7.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

7.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3 Upravni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu sporočilu na obrazcu za takšno razširitev.

8. SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1 Postopki za zagotavljanje skladnosti proizvodnje morajo biti skladni s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324 – E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:

8.2 Upravni organ ali tehnična služba, ki je podelila homologacijo, lahko kadar koli preveri skladnost proizvodnje v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi vsaj enkrat na leto.

9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1 Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve iz odstavka 8 niso izpolnjene.

9.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega certifikata, ki ima na koncu z velikimi črkami dopisano opombo „HOMOLOGACIJA PREKLICANA“ z datumom in podpisom.

10. POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije popolnoma preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Navedeni organ po prejemu ustreznega sporočila o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega certifikata, ki ima na koncu z velikimi črkami dopisano opombo „PRENEHANJE PROIZVODNJE“ z datumom in podpisom.

11. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije.

12. PREHODNE DOLOČBE

12.1 Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

12.2 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik v zvezi z zasilnimi rezervnimi kolesi/pnevmatikami, pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo ali sistemom s podaljšano mobilnostjo, po preteku 36 mesecev od začetka veljavnosti sprememb 01 homologacijo podelijo le, če tip vozila v homologacijskem postopku izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

12.3 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo razširitve homologacij v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

12.4 V 36-mesečnem obdobju po začetku veljavnosti sprememb 01 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za tiste tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami.

12.5 Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 02 tega pravilnika nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s spremembami 02.

12.6 Od 1. novembra 2012 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo podelitev nacionalne ali regionalne homologacije za tip vozila kategorije M1 do največje mase 3 500 kg in kategorije N1, v obeh primerih s pnevmatikami v enojni montaži, če tip vozila ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 02 tega pravilnika.

12.7 Od 1. novembra 2014 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo (začetek uporabe vozila) vozila kategorije M1 do največje mase 3 500 kg in kategorije N1, v obeh primerih s pnevmatikami v enojni montaži, če tip vozila ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 02 tega pravilnika.

12.8 Ne glede na zgornje prehodne določbe pogodbenicam, ki začnejo uporabljati ta pravilnik po začetku veljavnosti najnovejših sprememb, ni treba sprejeti homologacij, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

(1) Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bila nazadnje spremenjena s Spremembo 4).

(2) V primeru vozil kategorije M1 do največje mase 3 500 kg in v primeru kategorije N1, v obeh primerih z enojnimi pnevmatikami na vseh oseh.

(3) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Republiko Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto), 56 za Črno goro, 57 (prosto) ter 58 za Tunizijo. Nadaljnje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali k njemu pristopijo, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

PRILOGA 1

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Vzorec A

(Glej odstavek 4.4 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na zasilne rezervne enote homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 64 in pod homologacijsko številko 022439. Homologacijska številka kaže, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 64, ki je vključeval spremembe 02.

Vzorec B

(Glej odstavek 4.4 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 64 in pod homologacijsko številko 022439. Homologacijska številka pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 64, ki je vključeval spremembe 02.

Vzorec C

(Glej odstavek 4.5 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka na vozilu pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s pravilnikoma št. 64 (glede na zasilne rezervne enote in sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah) in št. 13-H (1). Homologacijski številki pomenita, da je v času podelitve zadevnih homologacij Pravilnik št. 64 vključeval spremembe 02, Pravilnik št. 13-H pa je bil v prvotni obliki.

(1) Zadnja številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 3

PRESKUS ZAVIRANJA IN ODKLONA IZ SMERI ZA VOZILA Z ZASILNIMI REZERVNIMI ENOTAMI

1. SPLOŠNI POGOJI

1.1	Proga za preskušanje mora biti čim bolj ravna in mora imeti površino z visoko oprijemljivostjo.

1.2	Preskus je treba izvesti v brezvetrju, da veter ne bi vplival na rezultate.

1.3	Vozilo mora biti obremenjeno do njegove največje mase, kot je določeno v odstavku 2.11 tega pravilnika.

1.4	Obremenitve osi, ki so posledica pogojev obremenitve v skladu z odstavkom 1.3 te priloge, morajo biti sorazmerne z največjimi obremenitvami osi, kot je določeno v odstavku 2.12 tega pravilnika.

1.5	Razen v primeru pnevmatike s podaljšano mobilnostjo morajo biti pnevmatike napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec vozila za tip vozila in stanje obremenitve. Pnevmatika s podaljšano mobilnostjo se preskuša v popolnoma izpraznjenem stanju.

2. PRESKUS ZAVIRANJA IN ODKLONA IZ SMERI

2.1	Preskus se izvaja z zasilno rezervno enoto, ki se izmenično namesti na mesto enega sprednjega in enega zadnjega kolesa. Če je uporaba zasilne rezervne enote omejena na določeno os, se preskus izvaja tako, da se zasilna rezervna enota namesti le na to os.

2.2	Preskus se izvaja z delovnim zavornim sistemom pri začetni hitrosti 80 km/h in izklopljenim motorjem.

2.3

Zavorni učinek mora ustrezati preskusnemu postopku iz Pravilnika št. 13 ali št. 13-H za vozila kategorij M1 in N1 pri preskusu zaviranja tipa 0 s hladnimi zavorami in izklopljenim motorjem:

2.3.1

V primeru vozil kategorije M1, homologiranih v skladu s Pravilnikom št. 13, opremljenih z zasilnimi rezervnimi enotami tipov 1, 2, 3 in 5 iz odstavkov 2.10.1, 2.10.2, 2.10.3 in 2.10.5 ter preskušenih pri predpisani hitrosti 80 km/h,

zavorna pot pri pritisku na stopalko z največjo silo 500 N ne sme biti daljša od 50,7 m in

povprečen polni pojemek (mfdd), izračunan z naslednjo enačbo, ne sme biti manjši od 5,8 ms–2:

Mfdd = v2 / 41,14 s

pri čemer je „v“ začetna hitrost, pri kateri se začne zaviranje, „s“ pa razdalja, prevožena med 0,8 v in 0,1 v.

2.3.1.1

V primeru vozil kategorije N1, homologiranih v skladu s Pravilnikom št. 13, opremljenih z zasilnimi rezervnimi enotami tipov 1, 2, 3 in 5 iz odstavkov 2.10.1, 2.10.2, 2.10.3 in 2.10.5 ter preskušenih pri predpisani hitrosti 80 km/h,

zavorna pot pri pritisku na stopalko z največjo silo 700 N ne sme biti daljša od 61,2 m in

povprečen polni pojemek (mfdd), izračunan z naslednjo enačbo, ne sme biti manjši od 5,0 ms–2:

Mfdd = v2 / 41,14 s

pri čemer je „v“ začetna hitrost, pri kateri se začne zaviranje, „s“ pa razdalja, prevožena med 0,8 v in 0,1 v.

2.3.1.2

V primeru vozil kategorije M1, homologiranih v skladu s Pravilnikom št. 13, opremljenih z rezervno enoto tipa 4 iz odstavka 2.10.4 in preskušenih pri predpisani hitrosti 120 km/h,

zavorna pot pri pritisku na stopalko z največjo silo 500 N ne sme biti daljša od 108 m in

povprečen polni pojemek (mfdd), izračunan z naslednjo enačbo, ne sme biti manjši od 5,8 ms–2:

Mfdd = v2 / 41,14 s

pri čemer je „v“ začetna hitrost, pri kateri se začne zaviranje, „s“ pa razdalja, prevožena med 0,8 v in 0,1 v.

2.3.1.3

V primeru vozil kategorije M1 ali N1, homologiranih v skladu s Pravilnikom št. 13-H, opremljenih z zasilnimi rezervnimi enotami tipov 1, 2, 3 in 5 iz odstavkov 2.10.1, 2.10.2, 2.10.3 in 2.10.5 ter preskušenih pri predpisani hitrosti 80 km/h,

zavorna pot pri pritisku na stopalko z največjo silo 650 N + 0 / – 50 N ne sme biti daljša od 46,4 m in

povprečen polni pojemek (mfdd), izračunan z naslednjo enačbo, ne sme biti manjši od 6,43 ms–2:

Mfdd = v2 / 41,14 s

pri čemer je „v“ začetna hitrost, pri kateri se začne zaviranje, „s“ pa razdalja, prevožena med 0,8 v in 0,1 v.

2.3.1.4

V primeru vozil kategorije M1, homologiranih v skladu s Pravilnikom št. 13-H, opremljenih z zasilno rezervno enoto tipa 4 iz odstavka 2.10.4 in preskušenih pri predpisani hitrosti 120 km/h,

zavorna pot pri pritisku na stopalko z največjo silo 650 N + 0 / – 50 N ne sme biti daljša od 98,4 m in

povprečen polni pojemek (mfdd), izračunan z naslednjo enačbo, ne sme biti manjši od 6,43 ms–2:

Mfdd = v2 / 41,14 s

pri čemer je „v“ začetna hitrost, pri kateri se začne zaviranje, „s“ pa razdalja, prevožena med 0,8 v in 0,1 v.

2.4	Preskusi se izvajajo za vsako namestitev zasilnih rezervnih enot, kot je določeno v odstavku 2.1 te priloge.

2.5	Predpisani zavorni učinek mora biti dosežen brez blokiranja koles, brez odklona vozila iz načrtovane smeri, brez neobičajnega tresenja in obrabe pnevmatik med preskusom ali prekomernih popravkov krmiljenja.

PRILOGA 4

PRESKUSNE ZAHTEVE ZA OPOZORILNI SISTEM ZA PNEVMATIKE S PODALJŠANO MOBILNOSTJO

1. PRESKUSNI POGOJI

1.1 Temperatura okolja

Temperatura okolja mora biti med 0 °C in 40 °C.

1.2 Preskusna površina ceste

Preskusna površina ceste mora biti suha in gladka.

1.3 Kraj preskusa

Kraj preskusa ne sme biti okolje z motnjami radijskih valov, kot je močno električno polje.

1.4 Stanje preskusnega vozila, kadar miruje

Kadar je vozilo parkirano, morajo biti njegove pnevmatike zaščitene pred neposrednim sončnim sevanjem.

2. PRESKUSNA METODA

2.1 Preskusni postopki za zaznavanje pnevmatike v voznem načinu prazne pnevmatike. Izpolnjene morajo biti zahteve iz odstavka 2.1.1 ali 2.1.2.

2.1.1 Preskus 1

2.1.1.1

Pnevmatike morajo biti napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec vozila.

2.1.1.2

Če vozilo miruje in je stikalo za vžig (zagon) zaklenjeno ali izklopljeno, se stikalo za vžig (zagon) vklopi ali po potrebi ključ zasuka v ustrezen položaj. Potrdi se sprožitev opozorilnega signala.

2.1.1.3

Vžig se izklopi in zmanjša se tlak v kateri koli pnevmatiki, dokler prilagojen tlak v pnevmatiki ni 100 kPa pod priporočenim tlakom v hladnih pnevmatikah.

2.1.1.4

V 5 minutah po zmanjšanju tlaka v pnevmatiki se vozilo vozi običajno pri hitrosti med 40 in 100 km/h.

2.1.1.5

Preskus je končan, ko:

(a)	se sproži opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo, kot je opisano v odstavku 5.1.6, ali

(b)	v skladu z odstavkom 2.3 preteče 5 minut od trenutka, ko je bila dosežena preskusna hitrost. Če se opozorilo ne sproži, preskus ni bil uspešno opravljen.

Vozilo se ustavi in izklopi.

2.1.1.6

Če se je v skladu z odstavkom 2.1.1.5 zgoraj sprožil opozorilni signal, je treba pred vklopom vžiga počakati 5 minut; signal se mora ponovno sprožiti in ostati aktiviran, dokler je stikalo za vžig vklopljeno.

2.1.1.7

Postopek, opisan v odstavkih 2.1.1.1 do 2.1.1.6, se ponovi, vendar pri preskusni hitrosti 130 km/h ali več. Pri obeh preskusnih hitrostih morajo biti izpolnjene vse ustrezne zahteve.

2.1.2 Preskus 2

2.1.2.1

Pnevmatike morajo biti napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec vozila.

2.1.2.2

2.1.2.3

Na eni pnevmatiki se povzroči postopna izguba tlaka, in sicer med 10 kPa/min in 20 kPa/min.

2.1.2.4

Vozilo se vozi pri kateri koli hitrosti nad 25 km/h.

2.1.2.5

Preskusna zahteva je izpolnjena, če sistem sproži alarm, preden padec tlaka doseže 100 kPa.

2.2 Preskusni postopki za zaznavanje okvare opozorilnega sistema za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo

2.2.1 Pri običajnih pogojih uporabe vozila se simulira okvara opozorilnega sistema za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo. Ta se lahko simulira na primer z odklopom vtičnih priključkov za napeljavo za napajanje iz vira energije ali napeljavo za prenos vhodnih in izhodnih signalov za upravljanje opozorilnega sistema.

2.2.2 Ko je napaka simulirana, se vozilo vozi običajno pri hitrosti med 40 in 100 km/h.

2.2.3 Preskus je končan, ko:

(a)	se sproži signal za okvaro opozorilnega sistema za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo, kot je opisano v odstavku 5.1.6.4, ali

(b)	v skladu z odstavkom 2.3 preteče 5 minut od trenutka, ko je bila dosežena preskusna hitrost. Če se opozorilo ne sproži, preskus ni bil uspešno opravljen.

Vozilo se ustavi in vžig izklopi.

2.2.4 Če se je v skladu z odstavkom 2.2.3 zgoraj sprožil opozorilni signal, je treba pred vklopom vžiga počakati 5 minut; signal se mora ponovno sprožiti in ostati aktiviran, dokler je stikalo za vžig v položaju „vklopljeno“.

2.3 Izračun trajanja preskusa

Čas, uporabljen za določitev zahtev iz odstavkov 2.1.1.5 in 2.2.3, je celoten čas med vožnjo vozila v območju preskusnih hitrosti, tj. od 40 km/h do 100 km/h.

Čas se izračuna pri neprekinjeni vožnji, vendar ni treba, da vozilo v celotnem preskusu vozi znotraj območja preskusnih hitrosti. Kadar je hitrost vozila zunaj območja preskusnih hitrosti, se čas vožnje pri takih hitrostih ne šteje kot del celotnega trajanja preskusa.

Homologacijski organ preveri, ali opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo beleži čas znotraj območja preskusnih hitrosti kumulativno in izračuna časa ne začne ponovno pri hitrosti vozila zunaj območja preskusnih hitrosti.

PRILOGA 5

PRESKUSI ZA SISTEME ZA NADZOR TLAKA V PNEVMATIKAH

1. PRESKUSNI POGOJI

1.1 Temperatura okolja

Temperatura okolja mora biti med 0 °C in 40 °C.

1.2 Preskusna površina ceste

Cesta mora imeti površino z visoko oprijemljivostjo. Površina ceste mora biti med preskušanjem suha.

1.3 Preskuse je treba izvajati v okolju brez radijskih motenj.

1.4 Stanje vozila

1.4.1 Preskusna masa

Vozilo se lahko preskusi pri vsakem stanju obremenitve, porazdelitev mase med osi pa mora biti takšna, kot jo je navedel proizvajalec vozila, pri čemer ne sme biti presežena nobena največja dovoljena masa za posamezno os.

Kadar sistema ni mogoče nastaviti ali ponovno nastaviti, pa mora biti vozilo neobremenjeno. Poleg voznika je lahko na sprednjem sedežu še ena oseba, ki je odgovorna za beleženje rezultatov preskusov. Stanje obremenitve se med preskusom ne sme spreminjati.

1.4.2 Hitrost vozila

Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah je treba umeriti in preskusiti:

(a)	znotraj območja hitrosti od 40 km/h do 120 km/h ali pri največji konstrukcijsko določeni hitrosti vozila, če je ta nižja od 120 km/h za preskus v zvezi s predrtjem, da se preverijo zahteve iz odstavka 5.3.2 tega pravilnika, in

(b)	znotraj območja hitrosti od 40 km/h do 100 km/h za preskus razpršitve, da se preverijo zahteve iz odstavka 5.3.3 tega pravilnika, in za preskus okvare, da se preverijo zahteve iz odstavka 5.3.4 tega pravilnika.

V preskusu mora biti zajeto celotno območje hitrosti.

Pri vozilih, opremljenih s tempomatom, ta med preskusom ne sme biti vklopljen.

1.4.3 Namestitev platišč

Platišča vozila so lahko nameščena ne glede na položaj kolesa v skladu z vsemi ustreznimi navodili ali omejitvami proizvajalca vozila.

1.4.4 Lokacija mirujočega vozila

Kadar je vozilo parkirano, morajo biti njegove pnevmatike zaščitene pred neposrednim sončnim sevanjem. Lokacijo je treba zaščititi pred morebitnim vetrom, ki lahko vpliva na rezultate.

1.4.5 Uporaba stopalke zavore

Čas vožnje se med uporabo stopalke delovne zavore med premikanjem vozila ne sešteva.

1.4.6 Pnevmatike

Vozilo se preskusi s pnevmatikami, ki so na vozilo nameščene v skladu s priporočilom proizvajalca vozila. Vendar se lahko za preskušanje okvare sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah uporabi rezervna pnevmatika.

1.5 Natančnost opreme za merjenje tlaka

Natančnost opreme za merjenje tlaka, ki se uporablja za preskuse iz te priloge, mora biti vsaj +/– 3 kPa.

2. PRESKUSNI POSTOPEK

Preskus se izvede pri preskusni hitrosti znotraj območja v skladu z odstavkom 1.4.2 te priloge, in sicer vsaj enkrat za preskusni primer v skladu z odstavkom 2.6.1 te priloge („preskus v zvezi s predrtjem“) in vsaj enkrat za vsak preskusni primer v skladu z odstavkom 2.6.2 te priloge („preskus razpršitve“).

2.1 Pred polnjenjem pnevmatik vozila mora vozilo vsaj eno uro mirovati na prostem pri temperaturi okolja in z izklopljenim motorjem, pri čemer mora biti zaščiteno pred neposredno sončno svetlobo in ne sme biti izpostavljeno vetru ali drugim toplotnim vplivom ali vplivom hlajenja. Pnevmatike vozila se napolnijo do tlaka v hladnih pnevmatikah, ki ga priporoča proizvajalec vozila (Prec) glede na priporočila proizvajalca vozila za hitrost, obremenitev in položaje pnevmatik. Vse meritve tlaka se opravijo z isto preskusno opremo.

2.2 Če vozilo miruje in je sistem za blokiranje vžiga zaklenjen ali izklopljen, ga je treba vklopiti ali zagnati. Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah mora preveriti funkcijo lučke za indikator nizkega tlaka v pnevmatikah iz odstavka 5.3.5.2 tega pravilnika. [Zadnja zahteva ne velja za indikatorje v skupnem prostoru.]

2.3 Po potrebi je treba sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah nastaviti ali ponovno nastaviti v skladu s priporočili proizvajalca vozila.

2.4 Faza prepoznavanja

2.4.1 Vozilo je treba voziti vsaj 20 minut v območju hitrosti iz odstavka 1.4.2 te priloge, in sicer pri povprečni hitrosti 80 km/h (+/– 10 km/h). Dovoljeno je, da vozilo med fazo prepoznavanja skupno največ 2 minuti vozi zunaj območja hitrosti.

2.4.2 Kadar se preskus vožnje izvaja na progi (okrogli/ovalni) z obračanjem le v eni smeri, je treba po presoji tehnične službe preskus vožnje iz odstavka 2.4.1 zgoraj enakovredno razdeliti (+/– 2 minuti) v obe smeri.

2.4.3 V 5 minutah po koncu faze prepoznavanja je treba izmeriti tlak v segretih pnevmatikah, ki bodo izpraznjene. Tlak v segretih pnevmatikah se uporabi kot vrednost Pwarm. Ta vrednost se bo uporabila v nadaljnjih korakih.

2.5 Faza izpraznitve

2.5.1 Postopek preskusa v zvezi s predrtjem, da se preverijo zahteve iz odstavka 5.3.2 tega pravilnika

V 5 minutah po merjenju tlaka v segretih pnevmatikah, kot je opisano v odstavku 2.4.3 zgoraj, je treba eno od pnevmatik vozila prazniti, dokler se ne doseže tlak Pwarm – 20 % ali minimalni tlak 150 kPa, kar je več; to je vrednost Ptest. Po obdobju stabiliziranja od 2 do 5 minut, je treba tlak Ptest ponovno preveriti in ga po potrebi prilagoditi.

2.5.2 Postopek preskusa razpršitve, da se preverijo zahteve iz odstavka 5.3.3 tega pravilnika

V 5 minutah po merjenju tlaka v segretih pnevmatikah, kot je opisano v odstavku 2.4.3 zgoraj, se vse štiri pnevmatike vozila izpraznijo, dokler tlak v izpraznjenih pnevmatikah ni enak tlaku Pwarm – 20 %, z dodatnim praznjenjem za 7 kPa; to je vrednost Ptest. Po obdobju stabiliziranja od 2 do 5 minut, je treba tlak Ptest ponovno preveriti in ga po potrebi prilagoditi.

2.6 Faza zaznavanja nizkega tlaka v pnevmatikah

2.6.1 Postopek preskusa v zvezi s predrtjem, da se preverijo zahteve iz odstavka 5.3.2 tega pravilnika

2.6.1.1

Vozilo se vozi po katerem koli delu preskusne proge (ne nujno neprekinjeno). Skupni čas vožnje mora biti manj kot 10 minut ali čas, v katerem zasveti indikator nizkega tlaka v pnevmatikah.

2.6.2 Postopek preskusa razpršitve, da se preverijo zahteve iz odstavka 5.3.3 tega pravilnika

2.6.2.1

Vozilo se vozi po katerem koli delu preskusne proge. Po najmanj 20 minutah in največ 40 minutah se vozilo popolnoma ustavi, izklopi motor ter odstrani ključ za vžig za najmanj 1 minuto in največ 3 minute. S preskusom se nadaljuje. Skupni čas vožnje mora biti manj kot 60 minut pod pogoji iz odstavka 1.4.2 zgoraj ali čas, v katerem zasveti indikator nizkega tlaka v pnevmatikah.

2.6.3 Če signal za nizek tlak v pnevmatikah ni zasvetil, se preskus prekine.

2.7 Če je indikator nizkega tlaka v pnevmatikah med postopkom iz odstavka 2.6 zgoraj zasvetil, se sistem za blokiranje vžiga deaktivira tako, da se izklopi ali zaklene. Po preteku 5 minut se z vklopom (zagonom) sistem vozila za blokiranje vžiga ponovno aktivira. Indikator mora zasvetiti in mora svetiti, dokler je sistem za blokiranje vžiga vklopljen.

2.8 Vse pnevmatike vozila se napolnijo do tlaka v hladnih pnevmatikah, ki ga priporoča proizvajalec vozila. Sistem se ponovno nastavi v skladu z navodili proizvajalca vozila. Preveri se, ali je indikator prenehal svetiti. Po potrebi se vozilo vozi, dokler indikator ne preneha svetiti. Če indikator ne preneha svetiti, se preskus prekine.

2.9 Ponovitev faze izpraznitve

Preskus se lahko ponovi pri enakih ali drugačnih obremenitvah z ustreznimi preskusnimi postopki iz odstavkov 2.1 do 2.8 zgoraj in prenizkem tlaku v zadevnih pnevmatikah v skladu z določbami odstavka 5.3.2 ali 5.3.3 tega pravilnika, kar je ustrezno.

3. ZAZNAVA OKVARE SISTEMA ZA NADZOR TLAKA V PNEVMATIKAH

3.1 Simulira se okvara sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah, na primer s prekinitvijo napajanja katerega koli sestavnega dela v sistemu za nadzor tlaka v pnevmatikah, prekinitvijo električne povezave med sestavnimi deli sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah ali namestitvijo pnevmatike ali kolesa na vozilo, ki je nezdružljivo s sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah. Pri simulaciji okvare sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah električne povezave za svetilke indikatorja ne smejo biti prekinjene.

3.2 Vozilo se skupno vozi največ 10 minut (ne nujno neprekinjeno) po katerem koli delu preskusne proge.

3.3 Skupni čas vožnje v skladu z odstavkom 3.2 mora biti manj kot 10 minut ali čas, v katerem zasveti indikator okvare sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah.

3.4 Če indikator okvare sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah ne zasveti v skladu z odstavkom 5.3.4 tega pravilnika, kot je zahtevano, se preskus prekine.

3.5 Če indikator okvare sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah sveti ali zasveti med postopkom iz odstavkov 3.1 do 3.3 zgoraj, se sistem za blokiranje vžiga deaktivira tako, da se izklopi ali zaklene. Po 5 minutah se z vklopom sistem vozila za blokiranje vžiga ponovno aktivira. Indikator okvare sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah mora ponovno opozoriti na okvaro in mora svetiti, dokler je sistem za blokiranje vžiga vklopljen.

3.6 Vzpostavi se običajno delovanje sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah. Po potrebi se vozilo vozi, dokler opozorilni signal ne preneha svetiti. Če opozorilna lučka ne preneha svetiti, se preskus prekine.

3.7 Preskus se lahko ponovi s preskusnimi postopki iz odstavkov 3.1 do 3.6 zgoraj, pri čemer mora biti vsak preskus omejen na simuliranje ene okvare.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.310.slv
Uradni list Evropske unije		L 310

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 26. november 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1084/2010 z dne 25. novembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 612/2009 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, kar zadeva enakovrednost v okviru aktivnega oplemenitenja	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1085/2010 z dne 25. novembra 2010 o odprtju in načinu upravljanja nekaterih letnih tarifnih kvot Skupnosti za uvoz sladkega krompirja, manioke, škroba iz manioke in drugih proizvodov z oznakama KN 07149011 in KN 07149019 ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1000/2010	3
		Uredba Komisije (EU) št. 1086/2010 z dne 25. novembra 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	7
		Uredba Komisije (EU) št. 1087/2010 z dne 25. novembra 2010 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11	9
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2010/81/EU z dne 25. novembra 2010 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede razširitve uporabe aktivne snovi 2-fenilfenola ( 1 )	11
		SKLEPI
		2010/714/EU
	*	Sklep Komisije z dne 25. novembra 2010 o spremembi Odločbe 2004/4/ES o začasni dovolitvi državam članicam, da sprejmejo nujne ukrepe proti razširjanju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith v zvezi z Egiptom (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 8185)	14
		2010/715/EU
	*	Sklep Komisije z dne 25. novembra 2010 o odobritvi dajanja na trg amonij-železovega fosfata kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 8191)	16
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Pravilnik št. 64 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na njihovo opremo, ki lahko vključuje: zasilno nadomestno enoto, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo in/ali sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in/ali sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah	18

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	50,2
	EC	92,0
	MA	76,9
	MK	48,2
	ZZ	66,8
0707 00 05	AL	54,8
	EG	150,8
	TR	64,9
	ZZ	90,2
0709 90 70	MA	70,3
	TR	115,5
	ZZ	92,9
0805 20 10	MA	71,9
0805 20 10	ZZ	71,9
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	HR	60,7
	IL	72,5
	MA	61,9
	TR	61,4
	UY	58,6
	ZZ	63,0
0805 50 10	AR	65,2
	MA	68,0
	TR	62,7
	UY	57,1
	ZA	51,7
	ZZ	60,9
0808 10 80	AR	74,9
	AU	167,9
	BR	50,3
	CA	113,1
	CL	84,2
	CN	67,1
	MK	24,7
	NZ	139,2
	US	92,1
	ZA	114,5
	ZZ	92,8
0808 20 50	CL	78,3
	CN	85,8
	ZZ	82,1

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	58,48	0,00
1701 11 90 (1)	58,48	0,00
1701 12 10 (1)	58,48	0,00
1701 12 90 (1)	58,48	0,00
1701 91 00 (2)	53,26	1,49
1701 99 10 (2)	53,26	0,00
1701 99 90 (2)	53,26	0,00
1702 90 95 (3)	0,53	0,20

pH 5 % vodne suspenzije	6,8 do 7,8
železo (skupno) železo (II) železo (III)	najmanj 28 % 22 % do 30 % (m/m) največ 7 % (m/m)
amoniak	5 % do 9 % (m/m)
voda	največ 3 %