13.11.2010

Uradni list Evropske unije

L 297/1

Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 37 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarnic z žarilno nitko za uporabo v homologiranih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 34 k spremembam 03 – začetek veljavnosti: 19. avgust 2010

VSEBINA

PRAVILNIK

1.	Področje uporabe

2.	Upravne določbe

2.1	Opredelitev pojmov

2.2	Vloga za homologacijo

2.3

Napisi

2.4	Homologacija

3.	Tehnične zahteve

3.1	Opredelitev pojmov

3.2	Splošne specifikacije

3.3	Proizvodnja

3.4

Preskusi

3.5	Položaj in mere žarilne nitke

3.6

Barva

3.7	UV-sevanje

3.8	Opomba o selektivno rumeni barvi

3.9	Preverjanje optične kakovosti

3.10	Standardne žarnice z žarilno nitko

4.	Skladnost proizvodnje

5.	Kazni za neskladnost proizvodnje

6.	Popolno prenehanje proizvodnje

7.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

8.	Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1 –

Podatkovni listi za žarnice z žarilno nitko

Priloga 2 –

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa žarnice z žarilno nitko v skladu s Pravilnikom št. 37

Priloga 3 –

Primer homologacijske oznake

Priloga 4 –

Središče svetilnosti in oblike žarilnih nitk

Priloga 5 –

Preverjanje barve žarnic z žarilno nitko

Priloga 6 –

Minimalne zahteve za postopke nadzora kakovosti, ki jih opravi proizvajalec

Priloga 7 –

Vzorčenje in ravni skladnosti za proizvajalčeve zapise o preskusih

Priloga 8 –

Minimalne zahteve za preglede naključnih vzorcev, ki jih opravi upravni organ

Priloga 9 –

Skladnost, potrjena s pregledom naključnih vzorcev

Priloga 10 –

Prevod izrazov, uporabljenih na slikah v Prilogi 1

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za žarnice z žarilno nitko iz Priloge 1, ki so namenjene za uporabo v homologiranih svetilkah motornih vozil in njihovih priklopnikov.

2. UPRAVNE DOLOČBE

2.1 Opredelitev pojmov

2.1.1 Opredelitev „kategorije“

Izraz „kategorija“ se v tem pravilniku uporablja za opis različnih osnovnih oblik standardiziranih žarnic z žarilno nitko. Vsaka kategorija ima posebno oznako, na primer: „H4“, „P21W“, „T4W“, „PY21W“ ali „RR10W“.

2.1.2 Opredelitev „tipa“

Različni (1)„tipi“ žarnic z žarilno nitko so žarnice z žarilno nitko iste kategorije, ki se razlikujejo po bistvenih značilnostih, kot so:

2.1.2.1

blagovna znamka (Za žarnice z žarilno nitko, ki so iste blagovne znamke, vendar jih proizvaja drug proizvajalec, se šteje, da so različnega tipa. Za žarnice z žarilno nitko, ki jih proizvaja isti proizvajalec in se razlikujejo le po blagovni znamki, se lahko šteje, da so istega tipa);

2.1.2.2

oblika balona in/ali podnožja, če te razlike vplivajo na optične učinke;

2.1.2.3

nazivna napetost;

2.1.2.4

halogen.

2.2 Vloga za homologacijo

2.2.1

Vlogo za homologacijo vloži imetnik blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik.

2.2.2

Vsaki vlogi za podelitev homologacije se priložijo (glej tudi odstavek 2.4.2):

2.2.2.1

risbe v treh izvodih, ki so dovolj natančne za identifikacijo tipa;

2.2.2.2

kratek tehnični opis,

2.2.2.3

pet vzorcev vsake barve, na katero se nanaša vloga;

2.2.3

Če se tip žarnice z žarilno nitko razlikuje od že homologiranega tipa le po blagovni znamki, zadošča, da se predložijo:

2.2.3.1

izjava proizvajalca, da je predloženi tip enak tipu, ki je bil že homologiran, (razen blagovne znamke), da ga je izdelal isti proizvajalec in je označen z njegovo homologacijsko kodo;

2.2.3.2

dva vzorca z novo blagovno znamko.

2.2.4

Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

2.3 Napisi

2.3.1

Žarnice z žarilno nitko, predložene v homologacijo, imajo na podnožju ali balonu (2):

2.3.1.1

blagovno znamko vlagatelja;

2.3.1.2

nazivno napetost. Vendar pri žarnicah z žarilno nitko, ki imajo standardiziran le tip 12 V in katerih največji dovoljeni premer balona ne presega 7,5 mm, nazivne napetosti ni treba navesti;

2.3.1.3

mednarodno oznako ustrezne kategorije. Vatne moči v „W“ ni treba navesti, če največji dovoljeni premer balona tipa žarnice z žarilno nitko ne presega 7,5 mm;

2.3.1.4

nazivno moč (pri žarnicah z dvema žarilnima nitkama v naslednjem vrstnem redu: velika moč/majhna moč); če je nazivna moč razvidna iz mednarodne oznake kategorije, je ni treba posebej navesti,

2.3.1.5

dovolj velik prostor za homologacijsko oznako.

2.3.2

Prostor iz odstavka 2.3.1.5 se označi na risbah, ki so priložene vlogi za homologacijo.

2.3.3.

Halogenske žarnice z žarilno nitko, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 3.7 spodaj, se označijo z „U“.

2.3.4

Razen napisov iz odstavkov 2.3.1 in 2.4.3 se lahko dodajo tudi drugi napisi, če nimajo škodljivega vpliva na svetilne značilnosti.

2.4 Homologacija

2.4.1

Če vsi vzorci tipa žarnice z žarilno nitko, predloženi v skladu z odstavkom 2.2.2.3 ali 2.2.3.2 zgoraj, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, se homologacija podeli.

2.4.2

Homologacijska koda se določi za vsak homologiran tip. Prva števka (zdaj 2 v skladu s spremembami 02, ki so začele veljati 27. oktobra 1983, in s spremembami 03 (sprememba homologacijske številke ni potrebna), ki so začele veljati 1. junija 1984) označuje spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Temu sledi identifikacijska koda, ki jo sestavljata največ dva znaka. Uporabljajo se le arabske številke in velike tiskane črke, navedene v opombi (3). Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste kode drugemu tipu žarnice z žarilno nitko. Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa žarnice z žarilno nitko v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku, in z risbo, ki jo predloži vlagatelj vloge za homologacijo v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), in v merilu vsaj 2 : 1. Na željo vlagatelja se lahko enaka homologacijska koda dodeli žarnici z žarilno nitko, ki oddaja belo svetlobo, in žarnici z žarilno nitko, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo (glej odstavek 2.1.2.3).

2.4.3

Na vsaki žarnici z žarilno nitko, ki je skladna s tipom, homologiranim po tem pravilniku, se na prostor iz odstavka 2.3.1.5 poleg napisov iz odstavka 2.3.1 namesti mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

2.4.3.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (4));

2.4.3.2

homologacijske kode, nameščene zraven kroga.

2.4.4

Če je vlagatelj prejel isto homologacijsko kodo za več blagovnih znamk, za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2.3.1.1 zadošča ena ali več teh oznak.

2.4.5

Oznake in napisi iz odstavkov 2.3.1 in 2.4.3 morajo biti jasno čitljivi in neizbrisni.

2.4.6

V Prilogi 3 k temu pravilniku je primer namestitve homologacijske oznake.

3. TEHNIČNE ZAHTEVE

3.1. Opredelitev pojmov

3.1.1 „Nazivna napetost“: napetost (v voltih), označena na žarnici z žarilno nitko.

3.1.2 „Nazivna moč“: moč (v vatih), označena na žarnici z žarilno nitko, ki je lahko vključena v mednarodno oznako ustrezne kategorije.

3.1.3 „Preskusna napetost“: napetost na sponkah žarnice z žarilno nitko, za katero so električne in fotometrične značilnosti žarnice z žarilno nitko določene ter pri kateri se preskušajo.

3.1.4 „Dejanske vrednosti“: vrednosti, ki jih je treba doseči, v mejah dovoljenih odstopanj, če se v žarnico z žarilno nitko dovaja tok pri preskusni napetosti.

3.1.5 „Standardna (etalonska) žarnica z žarilno nitko“: žarnica z žarilno nitko, ki oddaja belo, oranžno ali rdečo svetlobo z zmanjšanim dovoljenim odstopanjem glede mer in se uporablja za fotometrično preskušanje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav. Standardne žarnice z žarilno nitko so pri vsaki kategoriji predvidene le za eno napetost.

3.1.6 „Referenčni svetlobni tok“: določen svetlobni tok standardne žarnice z žarilno nitko, za katero veljajo optične značilnosti svetlobne naprave.

3.1.7 „Merilni svetlobni tok“: določena vrednost svetlobnega toka za preskušanje žarnice z žarilno nitko v standardnem žarometu iz odstavka 3.9.

3.1.8 „Referenčna os“: os, ki je opredeljena glede na podnožje in za katero veljajo določene mere žarnice z žarilno nitko.

3.1.9 „Referenčna ravnina“: ravnina, ki je opredeljena glede na podnožje in za katero veljajo določene mere žarnice z žarilno nitko.

3.2 Splošne specifikacije

3.2.1

Vsak predloženi vzorec mora biti skladen z ustreznimi specifikacijami iz tega pravilnika.

3.2.2

Žarnice z žarilno nitko morajo biti zasnovane tako, da pri običajni uporabi dobro delujejo. Poleg tega ne smejo imeti nobenih konstrukcijskih ali proizvodnih napak.

3.3 Proizvodnja

3.3.1

Baloni žarnic z žarilno nitko ne smejo imeti nobenih brazd ali madežev, ki bi lahko zmanjšali njihovo učinkovitost in optično delovanje.

3.3.2

Žarnice z žarilno nitko morajo biti opremljene s standardnimi podnožji, ki so skladni s podatkovnimi listi za podnožja iz Publikacije IEC 60061, tretja izdaja, kot je navedeno na posameznih podatkovnih listih iz Priloge 1.

3.3.3

Podnožje mora biti trdno in čvrsto pritrjeno na balon.

3.3.4

Skladnost žarnic z žarilno nitko z zahtevami iz odstavkov 3.3.1 do 3.3.3 zgoraj se ugotavlja z vizualnim pregledom, preverjanjem mer in po potrebi s poskusno namestitvijo.

3.4. Preskusi

3.4.1

Žarnice z žarilno nitko se najprej približno eno uro starajo pri preskusni napetosti. Pri žarnicah z dvema žarilnima nitkama se vsaka žarilna nitka stara posebej.

3.4.2

Pri žarnicah z žarilno nitko, ki imajo barven balon, se površina balona po staranju v skladu z odstavkom 3.4.1 nežno obriše z bombažno krpo, prepojeno z mešanico 70 vol. % n-heptana in 30 vol. % toluola. Po približno petih minutah se površina vizualno pregleda. Na njej ne sme biti očitnih sprememb.

3.4.3

Položaj in mere žarilne nitke se merijo na žarnicah z žarilno nitko pri napetosti od 90 % do 100 % preskusne napetosti.

3.4.4

Če ni določeno drugače, se električne in fotometrične meritve izvajajo pri preskusni napetosti.

3.4.5

Električne meritve se izvajajo z instrumenti vsaj razreda 0,2.

3.4.6

Svetlobni tok (v lumnih), naveden v podatkovnih listih za žarnice z žarilno nitko iz Priloge 1, velja za žarnice z žarilno nitko, ki oddajajo belo svetlobo, razen če je navedena posebna barva.

Če je dovoljena selektivno rumena barva, mora svetlobni tok žarnice z žarilno nitko s selektivno rumenim zunanjim balonom znašati vsaj 85 % svetlobnega toka, predpisanega za ustrezno žarnico z žarilno nitko, ki oddaja belo svetlobo.

3.5 Položaj in mere žarilne nitke

3.5.1

Geometrijske oblike žarilne nitke so načeloma takšne, kot so določene v podatkovnih listih za žarnice z žarilno nitko iz Priloge 1.

3.5.2

Pri ravnih žarilnih nitkah se pravilni položaj in oblika preverita, kot je navedeno v ustreznih podatkovnih listih.

3.5.3

Če je žarilna nitka v podatkovnem listu za žarnico z žarilno nitko v vsaj enem pogledu prikazana kot točka, se položaj središča svetilnosti določi v skladu s Prilogo 4.

3.5.4

Dolžina ravne žarilne nitke se določi z njenima koncema, ki sta opredeljena, če v ustreznem podatkovnem listu ni določeno drugače, kot vrha prvega in zadnjega navoja žarilne nitke, prikazana v projekciji, pravokotni na referenčno os žarnice z žarilno nitko. Pri takšnem vrhu kot, ki ga tvorita kraka, ne sme presegati 90°. Pri žarilnih nitkah z dvojnim navitjem se upoštevata vrha drugega navoja.

3.5.4.1

Pri vzdolžnih žarilnih nitkah se skrajni položaj zadevnih vrhov določi z vrtenjem žarnice z žarilno nitko okoli referenčne osi. Dolžina se potem izmeri v smeri, ki je vzporedna referenčni osi.

3.5.4.2

Pri prečnih žarilnih nitkah se os žarilne nitke postavi pravokotno na smer projekcije. Dolžina se izmeri v smeri, ki je pravokotna na referenčno os.

3.6 Barva

3.6.1

Barva svetlobe, ki jo oddaja žarnica z žarilno nitko, je bela, razen če je v ustreznem podatkovnem listu določeno drugače.

3.6.2

Za ta pravilnik veljajo opredelitve pojmov glede barve oddajane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa.

3.6.3

Barva oddajane svetlobe se meri z metodo iz Priloge 5. Vse izmerjene vrednosti morajo biti v predpisanem območju dovoljenega odstopanja (5). Poleg tega pri žarnicah z žarilno nitko, ki oddajajo belo svetlobo, izmerjene vrednosti ne smejo odstopati za več kot 0,020 enote v smeri x in/ali y od izbrane točke na Planckovi krivulji (Publikacija IEC 15.2 Kolorimetrija, 1986). Žarnice z žarilno nitko, ki se uporabljajo v svetlobno-signalnih napravah, morajo izpolnjevati zahteve iz odstavka 2.4.2 sprememb 5 k drugi izdaji Publikacije IEC 60809.

3.7 UV-sevanje

UV-sevanje halogenskih žarnic mora biti takšno, da velja:

Formula

pri čemer je:

Ee(λ)	(W/nm)	spektralna porazdelitev sevalnega toka;
V (λ)	(1)	spektralna svetlobna učinkovitost;
km = 683	(lm/W)	je fotometrični ekvivalent sevanja;
λ	(nm)	je valovna dolžina.

Ta vrednost se izračuna v presledkih petih nanometrov.

3.8 Opomba o selektivno rumeni barvi

Homologacija tipa žarnice z žarilno nitko v skladu s tem pravilnikom se v skladu z odstavkom 3.6 zgoraj lahko podeli za žarnico z žarilno nitko, ki oddaja belo svetlobo in selektivno rumeno svetlobo; člen 3 Sporazuma, ki mu je priložen ta pravilnik, pogodbenicam ne preprečuje, da za vozila, ki jih registrirajo, prepovejo žarnice z žarilno nitko, ki oddajajo belo ali selektivno rumeno svetlobo.

3.9 Preverjanje optične kakovosti

(Velja le za žarnice z žarilno nitko kategorij R2, H4 in HS1.)

3.9.1

To preverjanje optične kakovosti se izvaja pri napetosti, pri kateri nastane merilni svetlobni tok; v skladu s tem se upoštevajo specifikacije iz odstavka 3.4.6.

3.9.2

Pri 12-voltnih žarnicah z žarilno nitko, ki oddajajo belo svetlobo:

Vzorec, ki najbolj ustreza zahtevam, predpisanim za standardno žarnico z žarilno nitko, se preskusi v standardnem žarometu iz odstavka 3.9.5, pri čemer se preveri, ali sklop omenjenega žarometa in žarnice z žarilno nitko, ki se preskuša, izpolnjuje zahteve glede porazdelitve svetlobe za kratki svetlobni pramen iz ustreznega pravilnika.

3.9.3

Pri 6-voltnih in 24-voltnih žarnicah z žarilno nitko, ki oddajajo belo svetlobo:

Vzorec, ki najbolj ustreza nazivnim vrednostim mer, se preskusi v standardnem žarometu iz odstavka 3.9.5, pri čemer se preveri, ali sklop omenjenega žarometa in žarnice z žarilno nitko, ki se preskuša, izpolnjuje zahteve glede porazdelitve svetlobe za kratki svetlobni pramen iz ustreznega pravilnika. Dovoljena so odstopanja, ki niso večja od 10 % najmanjših vrednosti.

3.9.4

Žarnice z žarilno nitko, ki oddajajo selektivno rumeno svetlobo, se preskusijo na enak način, kot je opisano v odstavkih 3.9.2 in 3.9.3, v standardnem žarometu iz odstavka 3.9.5, da se zagotovi, da je pri 12-voltnih žarnicah z žarilno nitko osvetljenost najmanj 85 %, pri 6-voltnih in 24-voltnih pa najmanj 77 % najmanjših vrednosti skladno z zahtevami o porazdelitvi svetlobe za kratki svetlobni pramen iz ustreznega pravilnika. Največje mejne vrednosti osvetljenosti ostanejo nespremenjene.

Pri žarnici z žarilno nitko s selektivno rumenim balonom tega preskusa ni treba opraviti, če se homologacija podeli tudi za isti tip žarnice z žarilno nitko, ki oddaja belo svetlobo.

3.9.5

Žaromet se šteje za standardni žaromet, če:

3.9.5.1

izpolnjuje ustrezne pogoje za homologacijo;

3.9.5.2

če ima efektivni premer najmanj 160 mm;

3.9.5.3

s standardno žarnico z žarilno nitko na različnih točkah in različnih območjih, določenih za zadevni tip žarometa, doseže osvetljenost:

3.9.5.3.1

največ 90 % največjih mejnih vrednosti;

3.9.5.3.2

najmanj 120 % najmanjših mejnih vrednosti, predpisanih za zadevni tip žarometa.

3.10. Standardne žarnice z žarilno nitko

Dodatne zahteve za standardne (etalonske) žarnice z žarilno nitko so navedene v ustreznih podatkovnih listih iz Priloge 1.

Baloni standardnih (etalonskih) žarnic z žarilno nitko, ki oddajajo belo svetlobo, ne smejo spreminjati trikromatskih koordinat CIE svetlobnega vira z barvno temperaturo 2 856 K za več kot 0,010 enote v smeri x in/ali y.

Pri standardnih (etalonskih) žarnicah z žarilno nitko, ki oddajajo oranžno ali rdečo svetlobo, spremembe temperature balona ne smejo vplivati na svetlobni tok, ki bi lahko poslabšal fotometrične meritve signalnih naprav.

4. SKLADNOST PROIZVODNJE

4.1	Žarnice z žarilno nitko, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da izpolnjujejo napise in tehnične zahteve iz odstavka 3 zgoraj in Prilog 1, 3 in 4 k temu pravilniku, da so v skladu s homologiranim tipom.

4.2	Zaradi preverjanja izpolnjevanja zahtev iz odstavka 4.1 se izvede primeren nadzor proizvodnje.

4.3

Imetnik homologacije mora zlasti:

4.3.1

zagotoviti postopke za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;

4.3.2

imeti dostop do opreme za nadzor, ki je potrebna za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;

4.3.3

poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in da so ustrezni dokumenti na voljo za obdobje, določeno po dogovoru s homologacijskim organom;

4.3.4

analizirati rezultate vseh vrst preskusov, pri čemer uporablja merila iz Priloge 7, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;

4.3.5

zagotoviti, da se za vsak tip žarnice z žarilno nitko izvedejo vsaj preskusi iz Priloge 6 k temu pravilniku;

4.3.6

zagotoviti, da se po vsakem zbiranju vzorcev, ki pokaže neskladnost z zadevno vrsto preskusa, opravita ponovno vzorčenje in ponoven preskus. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje teh izdelkov.

4.4	Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri ustreznost postopkov preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti.

4.4.1

Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži proizvodna in preskusna dokumentacija.

4.4.2

Inšpektor lahko izbere naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.

4.4.3

Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu z odstavkom 4.4.2 zgoraj, inšpektor izbere vzorce in jih pošlje tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.

4.4.4

Pristojni organ lahko izvede katere koli preskuse iz tega pravilnika. Če se pristojni organ odloči za preglede naključnih vzorcev, se uporabljajo merila iz Prilog 8 in 9 k temu pravilniku.

4.4.5

Pregledi, ki jih predpiše pristojni organ, se običajno opravljajo enkrat na dve leti. Če so rezultati pregleda negativni, pristojni organ zagotovi vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

5. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

5.1	Homologacija, ki je bila podeljena za žarnico z žarilno nitko v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če žarnica z žarilno nitko, ki ima homologacijsko oznako, ni skladna s homologiranim tipom.

5.2	Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem takoj obvesti ostale pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

6. POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip žarnice z žarilno nitko, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

7. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali popolno prenehanje proizvodnje

8. PREHODNE DOLOČBE

8.1	Homologacije, podeljene v skladu s prejšnjimi spremembami, še naprej veljajo, razen da pri skladnosti proizvodnje žarnice z žarilno nitko sedanje proizvodnje izpolnjujejo zahteve zadnjih sprememb, ki začnejo veljati 12 mesecev od začetka uporabe te spremembe (6).

8.2

Primerjava prejšnjih in novih oznak je prikazana v naslednji preglednici:

Stare oznake	Nove oznake v spremembah 03
P25-1	P21W
P25-2	P21/5W
R19/5	R5W
R19/10	R10W
C11	C5W
C15	C21W
T8/4	T4W
W10/5	W5W
W10/3	W3W

8.3	12 mesecev po začetku veljavnosti Dodatka 28 k spremembam 03 Pravilnika št. 37 se v svetilkah za namene homologacije ne uporabljajo žarnice z žarilno nitko kategorij R2, S1 in C21W.

8.4	Vendar pa lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za svetilke, v katerih se uporabljajo žarnice z žarilno nitko kategorij R2, S1 in C21W, pod pogojem, da so te žarnice namenjene za uporabo kot nadomestni deli za pritrditev na vozila v uporabi.

(1) Selektivno rumeni balon ali dodaten selektivno rumeni zunanji balon, namenjen izključno spremembi barve in ne spremembi drugih značilnosti žarnice z žarilno nitko, ki oddaja belo svetlobo, ne pomeni spremembe tipa žarnice z žarilno nitko.

(2) Če je napis na balonu, ne sme škodljivo vplivati na svetilne značilnosti.

(3) 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

A B C D E F G H J K L M N P R S T U V W X Y Z

(4) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Veliko Britanijo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo njene države članice z uporabo svojih ECE simbolov), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto), 56 za Črno goro, 57 (prosto) ter 58 za Tunizijo. Nadaljnje številke se za druge države določijo po kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali na njih uporabijo, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako določene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.

(5) Za skladnost proizvodnje le za oranžno in rdečo barvo mora biti vsaj 80 % rezultatov merjenja v zahtevanem območju dovoljenega odstopanja.

(6) Spremenjeno besedilo tega odstavka je bilo vključeno z Dodatkom 14 k spremembam 03. Dodatek je začel veljati 3. septembra 1997 in je v besedilo Pravilnika vključil tudi nova odstavka 2.3.3 in 3.7 ter v Prilogo 1 nova lista HIR1 in PY27/7W.

PRILOGA 1

PODATKOVNI LISTI (1) ZA ŽARNICE Z ŽARILNO NITKO

Seznam kategorij žarnic z žarilno nitko, združenih, in številke lista:

Skupina 1

Brez splošnih omejitev:

Kategorija	Številka podat. lista
H1	H1/1 do 3
H3	H3/1 do 4
H4	H4/1 do 5
H7	H7/1 do 4
H8	H8/1 do 4
H8B	H8/1 do 4
H9 (3)	H9/1 do 4
H9B (3)	H9/1 do 4
H10	H10/1 do 3
H11	H11/1 do 4
H11B	H11/1 do 4
H12	H12/1 do 3
H13	H13/1 do 4
H13A	H13/1 do 4
H14	H14/1 do 4
H15	H15/1 do 5
H16	H16/1 do 4
H21W (2)	H21W/1 do 2
H27W/1	H27W/1 do 3
H27W/2	H27W/1 do 3
HB3	HB3/1 do 4
HB3A	HB3/1 do 4
HB4	HB4/1 do 4
HB4A	HB4/1 do 4
HIR1 (3)	HIR1/1 do 3
HIR2	HIR2/1 do 3
HS1	HS1/1 do 5
HS2	HS2/1 do 3
HS5	HS5/1 do 4
HS5A (5)	HS5A/1 do 3
HS6 (4)	HS6/1 do 4
PSX24W (2)	P24W/1 do 3
PSX26W (2)	PSX26W1 do 3
PX24W (2)	P24W/1 do 3
S2	S1/S2/1 do 2
S3	S3/1

Skupina 2

Le za uporabo v signalnih svetilkah, svetilkah za zavijanje, žarometih za vzvratno vožnjo in svetilkah za osvetlitev zadnje registrske tablice:

Kategorija	Številka podat. lista
C5W	C5W/1
H6W	H6W/1
H10W/1	H10W/1 do 2
HY6W	H6W/1
HY10W	H10W/1 do 2
HY21W	H21W/1 do 2
P13W	P13W/1 do 3
P19W	P19W/1 do 3
P21W	P21W/1 do 2
P21/4W	P21/4W/1 (P21/5W/2 do 3)
P21/5W	P21/5W/1 do 3
P24W	P24W/1 do 3
P27W	P27W/1 do 2
P27/7W	P27/7W/1 do 3
PC16W	PC16W/1 do 3
PCR16W	PC16W/1 do 3
PCY16W	PC16W/1 do 3
PR19W	P19W/1 do 3
PR21W	PR21W/1 (P21W/2)
PR21/4W	PR21/4W/1 (P21/5W/2 do 3)
PR21/5W	PR21/5W/1 (P21/5W/2 do 3)
PR24W	P24W/1 do 3
PR27/7W	PR27/7W/1 (P27/7W/2 do 3)
PS19W	P19W/1 do 3
PS24W	P24W/1 do 3
PSR19W	P19W/1 do 3
PSR24W	P24W/1 do 3
PSY19W	P19W/1 do 3
PSY24W	P24W/1 do 3
PY19W	P19W/1 do 3
PY21W	PY21W/1 (P21W/2)
PY24W	P24W/1 do 3
PY27/7W	PY27/7W/1 (P27/7W/2 do 3)
R5W	R5W/1
R10W	R10W/1
RR5W	R5W/1
RR10W	R10W/1
RY10W	R10W/1
T1.4W	T1.4W/1
T4W	T4W/1
W2.3W	W2.3W/1
W3W	W3W/1
W5W	W5W/1
W15/5W	W15/5W/1 do 3
W16W	W16W/1
W21W	W21W/1 do 2
W21/5W	W21/5W/1 do 3
WP21W	WP21W/1 do 2
WPY21W	WP21W/1 do 2
WR5W	W5W/1
WR21/5W	WR21/5W/1 (W21/5W/2 do 3)
WY2.3W	WY2.3W/1
WY5W	W5W/1
WY21W	WY21W/1 do 2

Skupina 3

Le ta namene zamenjave (glej prehodne določbe odstavkov 8.3 in 8.4):

Kategorija	Številka podat. lista
C21W	C21W/1 do 2
R2	R2/1 do 3
S1	S1/S2/1 do 2

Seznam listov za žarnice z žarilno nitko in njihovo zaporedje v tej prilogi:

Številka(-e) lista

C5W/1

C21W/1 do 2

H1/1 do 3

H3/1 do 4

H4/1 do 5

H7/1 do 4

H8/1 do 4

H9/1 do 4

H10/1 do 3

H11/1 do 4

H12/1 do 3

H13/1 do 4

H14/1 do 4

H15/1 do 5

H16/1 do 4

H6W/1

H10W/1 do 2

H21W/1 do 2

H27W/1 do 3

HB3/1 do 4

HB4/1 do 4

HIR1/1 do 3

HIR2/1 do 3

HS1/1 do 5

HS2/1 do 3

HS5/1 do 4

HS5A/1 do 3

HS6/1 do 4

P13W/1 do 3

P19W/1 do 3

P21W/1 do 2

P21/4W/1

P21/5W/1 do 3

P24W/1 do 3

P27W/1 do 2

P27/7W/1 do 3

PC16W/1 do 3

PR21W/1

PR21/4W/1

PR21/5W/1

PR27/7W/1

PSX26W/1 do 3

PY21W/1

PY27/7W/1

R2/1 do 3

R5W/1

R10W/1

S1/S2/1 do 2

S3/1

T1.4W/1

T4W/1

W2.3W/1

W3W/1

W5W/1

W15/5W/1 do 3

W16W/1

W21W/1 do 2

W21/5W/1 do 3

WP21W/1 do 2

WR21/5W/1

WY2.3W/1

WY21W/1 do 2

KATEGORIJA C5W — List C5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj	nazivno	največ
b (6)		34,0	35,0	36,0	35,0 ± 0,5
f (7) (8)		7,5 (9)		15 (10)	9 ± 1,5
Podnožje SV8.5 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-81-4)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	6	12	24	12
Nazivne vrednosti	Vati	5			5
Preskusna napetost	Volti	6,75	13,5	28,0	13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 5,5		največ 7,7	največ 5,5
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	45 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok: 45 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA C21W — List C21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko.

ŽARNICA Z ŽARILNO NITKO LE ZA ŽAROMET ZA VZVRATNO VOŽNJO

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ
b (11)		40,0	41,0	42,0	41,0 ± 0,5
f (12)		7,5		10,5	8 ± 1,0
Podnožje SV8.5 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-81-4)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	21			21
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 26,5			največ 26,5
	Svetlobni tok	460 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok: 460 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA C21W List — C21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in vzdolžno sredino žarnice.

12 V	a	h	k
žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	4,0 + d	14,5	2,0
standardna žarnica z žarilno nitko	2,0 + d	14,5	0,5
d= nazivni premer žarilne nitke, ki ga določi proizvajalec.

Preskusni postopek in zahteve

Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki ga je mogoče sukati za 360° okoli referenčne osi, da se vidi pogled od spredaj na merilnem zaslonu, na katerega se projicira slika žarilne nitke. Referenčna ravnina na zaslonu mora sovpadati s sredino žarnice z žarilno nitko. Na zaslonu mora iskana sredinska os sovpadati z vzdolžno sredino žarnice z žarilno nitko.

Pogled od spredaj

2.1.	Projekcija žarilne nitke ves čas vrtenja žarnice z žarilno nitko za 360° v celoti leži v pravokotniku.

2.2.	Središče žarilne nitke ni zamaknjeno od iskane sredinske osi za več kot „k“.

KATEGORIJA H1 — List H1/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJA H1 — List H1/2

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		6 V	12 V	24 V	12 V
e (14) (18)		25,0 (17)			25,0 ± 0,15
f (14) (18)		4,5 ± 1,0	5,0 ± 0,5	5,5 ± 1,0	5,0 + 0,50/– 0,00
g (15) (16)		0,5 d ± 0,5 d			0,5 d ± 0,25 d
h1		(17)			0 ± 0,20 (13)
h2		(17)			0 ± 0,25 (13)
ε		45° ± 12°			45° ± 3°
Podnožje P14.5s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-46-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	6	12	24	12
	Vati	55		70	55
Preskusna napetost	Volti	6,3	13,2	28,0	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 63	največ 68	največ 84	največ 68
	Svetlobni tok ± %	1 350	1 550	1 900
		15
Referenčni svetlobni tok pri približno				12 V	1 150
				13,2 V	1 550

KATEGORIJA H1 — List H1/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	a1	a2	b1	b2	c1	c2
6 V	1,4 d	1,9 d	0,25		6	3,5
12 V					6	4,5
24 V					7	4,5
d= premer žarilne nitke

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na listu H1/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Začetek žarilne nitke, opredeljen v opombi 10/ na listu H1/2, leži med premicama Z1 in Z2.

KATEGORIJA H3 — List H3/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJA H3 — List H3/2

KATEGORIJA H3 — List H3/3

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica za žarilno nitko
		6 V	12 V	24 V	12 V
e		18,0 (19)			18,0
f (21)		3,0 min.	4,0 min.		5,0 ± 0,50
k		0 (19)			0 ± 0,20
h1, h3		0 (19)			0 ± 0,15 (20)
h2, h4		0 (19)			0 ± 0,25 (20)
Podnožje PK22s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-47-4)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	6	12	24	12
	Vati	55		70	55
Preskusna napetost	Volti	6,3	13,2	28,0	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 63	največ 68	največ 84	največ 68
	Svetlobni tok ± %	1 050	1 450	1 750
		15
Referenčni svetlobni tok pri približno				12 V	1 100
				13,2 V	1 450

KATEGORIJA H3 — List H3/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	a	c	k	g
6 V	1,8 d	1,6 d	1,0	2,0
12 V				2,8
24 V				2,9
d= premer žarilne nitke

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Središče žarilne nitke mora ležati v mejah mere k.

KATEGORIJA H4 — List H4/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Slika 2	Slika 3
Največji zunanji deli svetilke (4)

(1)	Referenčna ravnina je ravnina, ki jo sestavljajo nosilne točke treh jezičkov na obroču podnožja.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče kroga s premerom „M“.

(3)	Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(4)	Balon in nosilci ne smejo segati čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 2. Kjer se uporablja zunanji balon selektivno rumene barve, balon in nosilci ne smejo segati čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 3.

(5)	Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona. Prekriva tudi notranji senčnik, če se žarnica opazuje v smeri, pravokotni na referenčno os.

KATEGORIJA H4 — List H4/2

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje				Standardna žarnica z žarilno nitko
		12 V		24 V		12 V
e		28,5 + 0,35/– 0,25		29,0 ± 0,35		28,5 + 0,20/– 0,00
p		28,95		29,25		28,95
α		največ 40°				največ 40°
Podnožje P43t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-39-6)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12 (22)		24 (22)		12 (22)
	Vati	60	55	75	70	60	55
Preskusna napetost	Volti	13,2		28,0		13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 75	največ 68	največ 85	največ 80	največ 75	največ 68
	Svetlobni tok ± %	1 650	1 000	1 900	1 200
		15
Merilni tok/lm (23)		—	750	—	800
Referenčni svetlobni tok pri približno					12 V	1 250	750
					13,2 V	1 650	1 000

KATEGORIJA H4 — List H4/3

Položaj senčnika

Risba ni obvezna glede oblike senčnika

Položaj žarilnih nitk

KATEGORIJA H4 — List H4/4

Pregledica mer (v mm) z risb na listu H4/3

Oznaka (24)		Mera (25)		Dovoljeno odstopanje
				Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje		Standardna žarnica z žarilno nitko
12 V	24 V	12 V	24 V	12 V	24 V	12 V
a/26		0,8		± 0,35		± 0,20
a/23,5		0,8		± 0,60		± 0,20
b1/29,5	30,0	0		± 0,30	± 0,35	± 0,20
b1/33		b1/29,5 mv	b1/30,0 mv	± 0,30	± 0,35	± 0,15
b2/29,5	30,0	0		± 0,30	± 0,35	± 0,20
b2/33		b1/29,5 mv	b2/30,0 mv	± 0,30	± 0,35	± 0,15
c/29,5	30,0	0,6	0,75	± 0,35		± 0,20
c/33		c/29,5 mv	c/30,0 mv	± 0,35		± 0,15
d		najmanj 0,1		—		—
e (31)		28,5	29,0	+ 0,35 – 0,25	± 0,35	+ 0,20 – 0,00
f (29) (30) (31)		1,7	2,0	+ 0,50 – 0,30	± 0,40	+ 0,30 – 0,10
g/26		0		± 0,50		± 0,30
g/23,5		0		± 0,70		± 0,30
h/29,5	30,0	0		± 0,50		± 0,30
h/33		h/29,5 mv	h/30,0 mv	± 0,35		± 0,20
lR (29) (32)		4,5	5,25	± 0,80		± 0,40
lC (29) (30)		5,5	5,25	± 0,50	± 0,80	± 0,35
p/33		Odvisno od oblike senčnika		—		—
q/33		(p + q)/2		± 0,60		± 0,30

KATEGORIJA H4 — List H4/5

Dodatna pojasnila k listu H4/3

Meritve potekajo v treh smereh:

(1)	za mere a, b1, c, d, e, f, lR in lC;

(2)	za mere g, h, p in q;

(3)	za mero b2.

Meri p in q se merita v ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini in od nje oddaljene 33 mm.

Mere b1, b2, c in h se merijo v ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini ter od nje oddaljene 29,5 mm (30,0 mm za 24-voltne žarnice z žarilno nitko) in 33 mm.

Meri a in g se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino ter oddaljeni od nje 26,0 mm in 23,5 mm.

Opomba O merski metodi glej Dodatek E Publikacije IEC 60809.

KATEGORIJA H7 — List H7/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Slika 2

Največji zunanji deli svetilke (5)

Slika 3

Opredelitev referenčne osi (2)

(1)	Referenčno ravnino določajo točke na površini nosilca, na kateri ležijo tri nosilne izbokline na obroču podnožja žarnice.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi presečišče dveh pravokotnic, prikazanih na sliki 3.

(3)	Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(4)

Opombe v zvezi s premerom žarilne nitke:

(a)	Glede premera ni nobenih dejanskih omejitev, v prihodnosti pa je cilj doseči d max. = 1,3 mm za 12-voltne in d max. = 1,7 za 24-voltne žarnice z žarilno nitko.

(b)	Pri istem proizvajalcu morata biti projektirani premer pri standardni (etalonski) žarnici in žarnici v serijski proizvodnji enaka.

(5)	Stekleni balon in nosilci ne segajo čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 2. Ovojnica je koncentrična z referenčno osjo.

KATEGORIJA H7 — List H7/2

Slika 4

Področje brez popačenosti (6) in črna kapica (7)

Slika 5

Območje brez kovine (8)

Slika 6

Dovoljen zamik osi žarilne nitke 9)

(le za standardne žarnice z žarilno nitko)

Slika 7

Ekscentričnost balona

(6)	Obod steklenega balona med kotoma γ1 in povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(7)	Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer γ3 seka površino zunanjega balona (pogled B na listu H7/1).

(8)	Notranjost žarnice mora biti taka, da se razpršene slike in odsevi pojavljajo samo nad žarilno nitko, gledano v vodoravni smeri. (Pogled A na sliki 1 na listu H7/1.) V zasenčenih območjih, ki se vidijo na sliki 5, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih kovinskih delov.

KATEGORIJA H7 — List H7/3

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje		Standardna žarnica z žarilno nitko
		12 V	24 V	12 V
e (33)		25,0 (34)		25,0 ± 0,1
f (33)		4,1 (34)	4,9 (34)	4,1 ± 0,1
g (36)		0,5 min.		v obravnavi
h1 (35)		0 (34)		0 ± 0,10
h2 (35)		0 (34)		0 ± 0,15
γ1		najmanj 40°		najmanj 40°
γ2		najmanj 50°		najmanj 50°
γ3		najmanj 30°		najmanj 30°
odnožje PX26d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-5-6)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12	24	12
	Vati	55	70	55
Preskusna napetost	Volti	13,2	28,0	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 58	največ 75	največ 58
	Svetlobni tok	1 500 ± 10 %	1 750 ± 10 %
Referenčni svetlobni tok pri približno			12 V	1 100
			13,2 V	1 500

KATEGORIJA H7 — List H7/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

(Mere v mm)

	a1	a2	b1	b2	c1	c2
12 V	d + 0,30	d + 0,50	0,2		4,6	4,0
24 V	d + 0,60	d + 1,00	0,25		5,9	4,4
d= premer žarilne nitke

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H7/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 9/ na listu H7/3, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJI H8 IN H8B — List H8/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Slika 2

Največji zunanji deli svetilke (3)

(1)	Referenčna ravnina je ravnina, ki jo tvori spodnja stran poševne vstopne prirobnice podnožja.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče podnožja žarnice s premerom 19 mm.

(3)	Stekleni balon in nosilci ne segajo čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 2. Ovojnica je koncentrična z referenčno osjo.

(4)	Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(5)

Opombe v zvezi s premerom žarilne nitke:

(a)	Glede premera ni nobenih dejanskih omejitev, v prihodnosti pa je cilj doseči d max. = 1,2 mm.

(b)	Pri istem proizvajalcu morata biti projektirani premer pri standardni (etalonski) žarnici in žarnici v serijski proizvodnji enaka.

KATEGORIJI H8 IN H8B — List H8/2

Slika 3

Področje brez popačenosti (6) in črna kapica (7)

Slika 4

Območje brez kovine (8)

Slika 5

Dovoljen zamik osi žarilne nitke (9)

(le za standardne žarnice z žarilno nitko)

Slika 6

Ekscentričnost balona (10)

(6)	Obod steklenega balona med kotoma γ1 in γ2ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma 1 in 2.

(7)	Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer 3seka površino zunanjega balona (pogled B, kot je navedeno na listu H8/1).

(8)

Notranjost žarnice mora biti taka, da se razpršene slike in odsevi pojavljajo samo nad žarilno nitko, gledano v vodoravni smeri. (Pogled A, kot je navedeno na sliki 1 na listu H8/1). V zasenčenih območjih, ki se vidijo na sliki 4, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih kovinskih delov.

(9)	Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H8/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(10)	Zamik žarilne nitke glede na os balona se meri v dveh ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in potekata skozi točki, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

KATEGORIJI H8 IN H8B — List H8/3

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12 V

e (37)

25,0 (38)

25,0 ± 0,1

f (37)

3,7 (38)

3,7 ± 0,1

najmanj 0,5

v obravnavi

0 (38)

0 ± 0,1

0 (38)

0 ± 0,15

γ1

najmanj 50°

γ2

najmanj 40°

γ3

najmanj 30°

Podnožje:	H8:	PGJ19-1	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-110-2)
Podnožje:	H8B:	PGJY19-1	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-146-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 43

Svetlobni tok

800 ± 15 %

Referenčni svetlobni tok pri približno

12 V

600

13,2 V

800

KATEGORIJI H8 IN H8B — List H8/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

a1	a2	b1	b2	c1	c2
d + 0,50	d + 0,70	0,25		4,6	3,5
d= premer žarilne nitke

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kakor je prikazano na sliki 1 na listu H8/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 11/na listu H8/3, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJI H9 IN H9B — List H9/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Slika 2

Največji zunanji deli svetilke (3)

(1)	Referenčna ravnina je ravnina, ki jo tvori spodnja stran poševne vstopne prirobnice podnožja.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče podnožja žarnice s premerom 19 mm.

(3)	Stekleni balon in nosilci ne segajo čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 2. Ovojnica je koncentrična z referenčno osjo.

(4)

Opombe v zvezi s premerom žarilne nitke:

(a)	Glede premera ni nobenih dejanskih omejitev, v prihodnosti pa je cilj doseči d max. = 1,4 mm.

(b)	Pri istem proizvajalcu morata biti projektirani premer pri standardni (etalonski) žarnici in žarnici z žarilno nitko v serijski proizvodnji enaka.

KATEGORIJI H9 IN H9B — List H9/2

Slika 3

Območje brez popačenosti (5)

Slika 4

Območje brez kovine (6)

Slika 5

Dovoljen zamik osi žarilne nitke (7)

(le za standardne žarnice z žarilno nitko)

Slika 6

Ekscentričnost balona (8)

(5)	Obod steklenega balona med kotoma 1 in 2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma 1 in 2.

(6)

Notranjost žarnice mora biti taka, da se razpršene slike in odsevi pojavljajo samo nad žarilno nitko, gledano v vodoravni smeri. (Pogled A, kot je naveden na sliki 1 na listu H9/1). V zasenčenih območjih, ki se vidijo na sliki 4, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih kovinskih delov.

(7)	Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H9/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(8)	Zamik žarilne nitke glede na os balona se meri v dveh ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in potekata skozi točki, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

KATEGORIJI H9 IN H9B — List H9/3

Mere v mm

Odstopanja

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12 V

e (39) (40)

(41)

± 0,10

f (39) (40)

4,8

(41)

± 0,10

g (39)

0,7

± 0,5

± 0,30

(41)

± 0,10 (42)

(41)

± 0,15 (42)

γ1

najmanj 50°

—

γ2

najmanj 40°

—

Podnožje:	H9:	PGJ19-5	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-110-2)
Podnožje:	H9B:	PGJY19-5	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-146-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 73

Svetlobni tok

2 100 ± 10 %

Referenčni svetlobni tok pri približno

12 V

1 500

13,2 V

2 100

KATEGORIJI H9 IN H9B — List H9/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarilna nitka skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

a1	a2	b1	b2	c1	c2
d + 0,4	d + 0,7	0,25		5,7	4,6
d= premer žarilne nitke

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H9/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 10/na listu H9/3, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA H10 — List H10/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJA H10 — List H10/2

Mere v mm (43)		Dovoljeno odstopanje
Mere v mm (43)		Žarnica z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	Standardna žarnica z žarilno nitko
e (44) (45)	28,9	(46)	± 0,16
f (47) (13)	5,2	(46)	± 0,16
h1, h2	0	(46)	± 0,15 (47)
γ1	najmanj 50°	—	—
γ2	najmanj 52°	—	—
γ3	45°	± 5°	± 5°
Podnožje PY20d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-31-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12	12
Nazivne vrednosti	Vati	42	42
Preskusna napetost	Volti	13,2	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 50	največ 50
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	850 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok pri približno		12 V	600
Referenčni svetlobni tok pri približno		13,2 V	850

KATEGORIJA H10 — List H10/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	a1	a2	b1	b2	c1	c2
12 V	1,4 d	1,8 d	0,25		6,1	4,9
d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na sliki na listu H10/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 10/ na listu H10/2, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJI H11 IN H11B — List H11/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Slika 2

Največji zunanji deli svetilke (3)

(1)	Referenčna ravnina je ravnina, ki jo tvori spodnja stran poševne vstopne prirobnice podnožja.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče podnožja žarnice s premerom 19 mm.

(3)	Stekleni balon in nosilci ne segajo čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 2. Ovojnica je koncentrična z referenčno osjo.

(4)	Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(5)

Opombe v zvezi s premerom žarilne nitke:

(a)	Glede premera ni nobenih dejanskih omejitev, v prihodnosti pa je cilj doseči d max. = 1,4 mm.

(b)	Pri istem proizvajalcu morata biti projektirani premer pri standardni (etalonski) žarnici in žarnici z žarilno nitko v serijski proizvodnji enaka.

KATEGORIJI H11 IN H11B — List H11/2

Slika 3

Območje brez popačenosti (6) in črna kapica (7)

Slika 4

Območje brez kovine (8)

Slika 5

Dovoljen zamik osi žarilne nitke (9)

(le za standardne žarnice z žarilno nitko)

Slika 6

Ekscentričnost balona (10)

(6)	Obod steklenega balona med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(7)	Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer γ3 seka površino zunanjega balona (pogled B, kot je navedeno na listu H11/1).

(8)	Notranjost žarnice mora biti taka, da se razpršene slike in odsevi pojavljajo samo nad žarilno nitko, gledano v vodoravni smeri (pogled A na sliki 1 na listu H11/1). V zasenčenih območjih, ki se vidijo na sliki 4, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih kovinskih delov.

(9)	Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H11/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(10)	Ekscentričnost osi balona glede na os žarilne nitke se meri v dveh ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino, v kateri projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

KATEGORIJI H11 IN H11B — List H11/3

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12 V

24 V

12 V

e (49)

25,0 (50)

25,0 ± 0,1

f (13)

4,5

5,3 (14)

4,5 ± 0,1

najmanj 0,5

v obravnavi

0 (15)

0 ± 0,1

0 (16)

0 ± 0,15

γ1

najmanj 50°

γ2

najmanj 40°

γ3

najmanj 30°

Podnožje:	H11:	PGJ19-2	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-110-2)
Podnožje:	H11B:	PGJY19-2	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-146-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,2

28,0

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 62

največ 80

največ 62

Svetlobni tok

1 350 ± 10 %

1 600 ± 10 %

Referenčni svetlobni tok pri približno

12 V

1 000

13,2 V

1 350

KATEGORIJI H11 IN H11B — List H11/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	a1	a2	b1	b2	c1	c2
12 V	d + 0,3	d + 0,5	0,2		5,0	4,0
24 V	d + 0,6	d + 1,0	0,25		6,3	4,6
d= premer žarilne nitke

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H11/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 11/na listu H11/3, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA H12 — List H12/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJA H12 — List H12/2

Mere v mm (51)		Dovoljeno odstopanje
Mere v mm (51)		Žarnica z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	Standardna žarnica z žarilno nitko
e (52) (53)	31,5	(54)	± 0,16
f (52) (53)	5,5	najmanj 4,8	± 0,16
h1, h2, h3, h4	0	(54)	± 0,15 (55)
k	0	(54)	± 0,15 (56)
γ1	najmanj 50°	—	—
γ2	najmanj 52°	—	—
γ3	45°	± 5°	± 5°
Podnožje PY20d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-31-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12	12
Nazivne vrednosti	Vati	53	53
Preskusna napetost	Volti	13,2	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 61	največ 61
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	1 050 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok pri približno		12 V	775
Referenčni svetlobni tok pri približno		13,2 V	1 050

KATEGORIJA H12 — List H12/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

a1	a2	b1	b2	c
1,6 d	1,3 d	0,30	0,30	2,8
d= premer žarilne nitke

Za smeri pogledov A, B in C glejte list H12/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Središče žarilne nitke je med mejnimi vrednostmi mer b1 in b2.

KATEGORIJI H13 IN H13A — List H13/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

KATEGORIJI H13 IN H13A — List H13/2

Slika 2

Opredelitev referenčne osi (2)

Slika 4

Zamik balona (8)

Slika 3

Območje brez popačenj (6) in neprosojna prevleka (7)

Slika 5

Blokiranje svetlobe v smeri podnožja (9)

(6)	Stekleni balon med kotoma β in δ aksialno in cilindrično ne sme povzročati optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma β in δ in tega ni treba preverjati na območju, ki ga pokriva neprosojna prevleka.

(7)	Neprosojna prevleka mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer ă seka površino zunanjega balona (pogled B, kot je navedeno na listu H13/1).

(8)	Zamik žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena glede na os balona se meri na dveh ravninah, vzporednih referenčni ravnini, kjer projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki je najbližje referenčni ravnini ali od nje najbolj oddaljen, seka os žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(9)	Svetloba se blokira nad koncem podnožja balona, ki sega do kota θ. Ta zahteva velja v vseh smereh okoli referenčne osi.

KATEGORIJI H13 IN H13A — List H13/3

Slika 6

Položaj in mere žarilnih nitk (10) (11) (12) (13) (14)

KATEGORIJI H13 IN H13A — List H13/4

Mere v mm

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

d1 (13) (58)

največ 1,8

—

d2 (13) (58)

največ 1,8

—

e (57)

29,45

± 0,20

± 0,10

f1 (57)

4,6

± 0,50

± 0,25

f2 (57)

4,6

± 0,50

± 0,25

g (8) (58)

0,5 d1

± 0,40

± 0,20

h (8)

± 0,30

± 0,15

j (10)

2,5

± 0,20

± 0,10

k (10)

2,0

± 0,20

± 0,10

m (11)

± 0,20

± 0,13

n (11)

± 0,20

± 0,13

p (10)

± 0,08

najmanj 42°

—

najmanj 52°

—

43°

+ 0°/– 5°

θ (9)

41°

± 4°

Podnožje:	H13:	P26.4t	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-128-3)
	H13A:	PJ26.4t

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI (59)

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 68

največ 75

največ 68

največ 75

Svetlobni tok

1 100 ± 15 %

1 700 ± 15 %

Referenčni svetlobni tok pri približno

12 V

800

1 200

13,2 V

1 100

1 700

KATEGORIJA H14 — List H14/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Slika 2

Največji zunanji deli svetilke (3)

(1)	Referenčno ravnino določajo točke na površini nosilca, na katerih ležijo trije jezički na obroču podnožja žarnice.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče obroča podnožja s premerom „M“.

(3)	Stekleni balon in nosilci ne segajo čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 2. Ovojnica je koncentrična z referenčno osjo.

KATEGORIJA H14 — List H14/2

Slika 3

Območje brez popačenosti (4) in črna kapica (5)

Slika 4

Ekscentričnost balona

Slika 5

Zamik osi žarilne nitke (7)

(le za standardne žarnice z žarilno nitko)

(4)	Stekleni balon med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2 in tega ni treba preverjati na območju, ki ga pokriva zatemnitev.

(5)	Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer γ3 seka površino zunanjega balona (pogled B, kot je navedeno na listu H14/1).

(6)	Ekscentričnost balona glede na žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena se meri na dveh ravninah, vzporednih referenčni ravnini, kjer projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki je najbližje referenčni ravnini ali od nje najbolj oddaljen, seka os žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(7)	Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A, B in C, kot je prikazano na sliki 1 na listu H14/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

KATEGORIJA H14 — List H14/3

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje		Standardne žarnice z žarilno nitko
e (60)	26,15	(62)		± 0,1
f1 (60) (61)	5,3	(62)		± 0,1
f2 (60) (61)	5,0	(62)		± 0,1
g	najmanj 0,3
h1	0	(62)		± 0,1
h2	0	(62)		± 0,15
h3	0	(62)		± 0,15
h4	0	(62)		± 0,15
i	2,7			—
j	2,5	(62)		± 0,1
γ1	najmanj 55°	—		—
γ2	najmanj 52°	—		—
γ3	43°	0/– 5°		0/– 5°
Podnožje P38t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-133-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12		12
	Vati	55	60	55	60
Preskusna napetost	Volti	13,2		13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 68.	največ 75	največ 68	največ 75
	Svetlobni tok	1 150 ± 15 %	1 750 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok pri približno			12 V	860	1 300
			13,2 V	1 150	1 750

KATEGORIJA H14 — List H14/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

a1	a2	b1	b2	c1	c2	c3	i	k
d1 + 0,5	1,6 * d2	0,2		5,8	5,1	5,75	2,7	0,15

d1 je premer žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena in d2 je premer žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

Opombe v zvezi s premerom žarilne nitke:

(a)	Glede premera ni nobenih dejanskih omejitev, v prihodnosti pa je cilj doseči premera d1 in d2 največ 1,6 mm.

(b)	Pri istem proizvajalcu morata biti projektirani premer pri standardnih žarnicah z žarilno nitko in žarnicah z žarilno nitko v serijski proizvodnji enaka.

Položaji žarilnih nitk se preverjajo le v smereh A, B in C, kot je prikazano na sliki 1 na listu H14/1.

Žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena je v celoti znotraj pravokotnika A, žarilna nitka dolgega svetlobnega pramena pa v celoti znotraj pravokotnika B.

Konca žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena, opredeljena v opombi 8/ na listu H14/3, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA H15 — List H15/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Slika 3

Največji zunanji deli svetilke (3)

Slika 2

Opredelitev referenčne osi (2)

Slika 4

Območje brez popačenosti (4)

(1)

Referenčna ravnina je opredeljena s točkami, na katerih se nosilec dotika treh jezičkov na obroču podnožja z vtične strani. Namenjena je uporabi kot notranja referenčna ravnina.

Pomožno referenčno ravnino določajo točke na površini nosilca, na kateri ležijo tri nosilne izbokline na obroču podnožja žarnice. Namenjena je uporabi kot zunanja referenčna ravnina.

Podnožje je zasnovano za uporabo (notranje) referenčne ravnine, a za določene namene je mogoče uporabiti tudi (zunanjo) pomožno referenčno ravnino.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi presečišče dveh pravokotnic, prikazanih na sliki 2 na listu H15/1.

(3)	Stekleni balon in nosilci ne smejo segati čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 3. Ovojnica je koncentrična z referenčno osjo.

(4)	Stekleni balon med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj, kot je prikazano na sliki 4. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

KATEGORIJA H15 — List H15/2

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje				Standardna žarnica z žarilno nitko
		12 V		24 V		12 V
e		30,0 + 0,35/– 0,25		30,0 + 0,35/– 0,25		30,0 + 0,20/– 0,15
γ1		najmanj 50°		najmanj 50°		najmanj 50°
γ2		najmanj 50°		najmanj 50°		najmanj 50°
r	Za podrobnosti glejte list za podnožje
Podnožje PGJ23t-1 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-155-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12 (63)		24 (63)		12 (63)
	Vati	15	55	20	60	15	55
Preskusna napetost	Volti	13,2		28,0		13,2	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 19	največ 64	največ 24	največ 73	največ 19	največ 64
	Svetlobni tok	260	1 350	300	1 500
		± 10 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 12 V							1 000
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,2 V							1 350
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V						290

KATEGORIJA H15 — List H15/3

Position of the shield

Position of the filaments

KATEGORIJA H15 — List H15/4

Preglednica mer (v mm) z risb na listu H15/3

Oznaka (64)		Mera (65)		Dovoljeno odstopanje
				Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje		Standardna žarnica z žarilno nitko
12 V	24 V	12 V	24 V	12 V	24 V	12 V	24 V
a/24,0	a/24,5	1,8		± 0,35		± 0,20
a/26,0		1,8		± 0,35		± 0,20
b1/31,0		0		± 0,30		± 0,15
b1/33,5	b1/34,0	b1/295 mv		± 0,30		± 0,15
b2/31,0		0		± 0,30		± 0,15
b2/33,5	b2/34,0	b2/31,0 mv		± 0,30		± 0,15
c1/31,0		0		± 0,30	± 0,50	± 0,15	± 0,25
c1/33,5	c1/34,0	c1/31,0 mv		± 0,30	± 0,50	± 0,15	± 0,25
c2/33,5	c2/34,0	1,1		± 0,30	± 0,50	± 0,15	± 0,25
d		najmanj 0,1		—		—
f (68) (69) (70)		2,7		± 0,30	± 0,40	+ 0,20 – 0,10	+ 0,25 – 0,15
g/24,0	g/24,5	0		± 0,50	± 0,70	± 0,25	± 0,35
g/26,0		0		± 0,50	± 0,70	± 0,25	± 0,35
h/31,0		0		± 0,50	± 0,60	± 0,25	± 0,30
h/33,5	h/34,0	h/31,0 mv		± 0,30	± 0,40	± 0,15	± 0,20
lR (68) (71)		4,2	4,6	± 0,40	± 0,60	± 0,20	± 0,30
lC (68) (69)		4,4	5,4	± 0,40	± 0,60	± 0,20	± 0,30
p/33,5	p/34,0	Odvisno od oblike senčnika		—		—
q/33,5	q/34,0	p/33,5	p/34,0	± 1,20		± 0,60

KATEGORIJA H15 — List H15/5

Dodatna pojasnila k listu H15/3

Meritve potekajo v štirih smereh:

(1)	za mere a, c1, c2, d, e, f, lR in lC;

(2)	za mere g, h, p in q;

(3)	za mero b1;

(4)	za mero b2.

Mere b1, b2, c1 in h se merijo na ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini na razdaljah 31,0 in 33,5 mm (34,0 mm za 24-voltne žarnice).

Mere c2, p in q se merijo na ravnini, ki je vzporedna referenčni ravnini na razdalji 33,5 mm (34,0 mm za 24-voltne žarnice).

Meri a in g se merita na ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini na razdaljah 24,0 mm (24,5 mm za 24-voltne žarnice) in 26,0 mm.

KATEGORIJA H16 — List H16/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJA H16

Slika 1

Glavna risba

Slika 2

Največji zunanji deli svetilke (3)

(1)	Referenčna ravnina je ravnina, ki jo tvori spodnja stran poševne vstopne prirobnice podnožja.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče podnožja žarnice s premerom 19 mm.

(3)	Stekleni balon in nosilci ne segajo čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 2. Ovojnica je koncentrična z referenčno osjo.

(4)	Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(5)

Opombe v zvezi s premerom žarilne nitke:

—	Glede premera ni nobenih dejanskih omejitev, v prihodnosti pa je cilj doseči d max. = 0,9 mm.

—	Pri istem proizvajalcu morata biti projektirani premer pri standardni (etalonski) žarnici z žarilno nitko in žarnici z žarilno nitko v serijski proizvodnji enaka.

KATEGORIJA H16 — List H16/2

Slika 3

Območje brez popačenosti (6) in črna kapica (7)

Slika 4

Območje brez kovine (8)

Slika 5

Dovoljen zamik osi žarilne nitke (9)

(le za standardne žarnice z žarilno nitko)

Slika 6

Ekscentričnost balona (10)

(6)	Stekleni balon med kotoma γ1 in γ2ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(7)	Zatemnitev sega vsaj do kota γ3 in vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona.

(8)	Notranjost žarnice mora biti taka, da se razpršene slike in odsevi pojavljajo samo nad žarilno nitko, gledano v vodoravni smeri. (Pogled A na sliki 1 na listu H16/1). V zasenčenih območjih, ki se vidijo na sliki 4, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih kovinskih delov.

(9)	Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H16/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(10)	Zamik žarilne nitke glede na os balona se meri v dveh ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in potekata skozi točki, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

KATEGORIJA H16 — List H16/3

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		12 V	12 V
e (74)		25,0 (75)	25,0 ± 0,1
f (74)		3,2 (75)	3,2 ± 0,1
g		najmanj 0,5	v obravnavi
h1		0 (75)	0 ± 0,1
h2		0 (75)	0 ± 0,15
γ1		najmanj 50°	najmanj 50°
γ2		najmanj 40°	najmanj 40°
γ3		najmanj 30°	najmanj 30°
Podnožje: H16: PGJ19-3 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-110-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12	12
Nazivne vrednosti	Vati	19	19
Preskusna napetost	Volti	13,2	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 22	največ 22
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	500 + 10 %/– 15 %
Referenčni svetlobni tok: 500 lm pri približno 13,2 V
Referenčni svetlobni tok: 550 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA H16 — List H16/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

a1	a2	b1	b2	c1	c2
d + 0,50	d + 0,70	0,25		3,6	2,6
d= premer žarilne nitke

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kakor je prikazano na sliki 1 na listu H16/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 11/na listu H16/3, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJI H6W IN HY6W — List H6W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

14,25

15,0

15,75

15,0 ± 0,25

Bočno odstopanje (1)

0,75

največ 0,4

82,5°

90°

97,5°

90° ± 5°

γ1, γ2 (2)

30°

najmanj 30°

Podnožje:	H6W:	BAX9s	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-8-1)
Podnožje:	HY6W:	BAZ9s	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-150-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 7,35

Svetlobni tok

H6W

125 ± 12 %

HY6W

75 ± 17 %

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

Bela: 125 lm

Oranžna: 75 lm

(1)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(2)	Na območju med zunanjimi kraki kotov γ1 in γ2 na balonu ni nobenih popačenih površin, polmer ukrivljenosti balona pa ni manjši od 50 % dejanskega premera balona.

(3)	Na celotni dolžini podnožja ni nobenih štrlečih delov ali spojev, ki bi segali čez največji dovoljeni premer podnožja.

(4)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo H6W in oranžna za kategorijo HY6W.

(5)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo W6W in bela ali oranžna za kategorijo HY6W.

KATEGORIJI H10W/1 IN HY10W — List H10W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

14,25

15,0

15,75

15,0 ± 0,25

Bočno odstopanje (1)

0,75

največ 0,4

82,5°

90°

97,5°

90° ± 5°

γ1, γ2 (2)

30°

najmanj 30°

Podnožje:	H10W/1:	BAU9s	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-150A-1)
Podnožje:	HY10W	BAUZ9s	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-150B-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 12

Svetlobni tok

H10W/1

200 ± 12 %

HY10W

120 ± 17 %

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

Bela: 200 lm

Oranžna: 120 lm

(1)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(2)	Na območju med zunanjimi kraki kotov γ1 in γ2 na balonu ni nobenih popačenih površin, polmer ukrivljenosti balona pa ni manjši od 50 % dejanskega premera balona.

(3)	Na celotni dolžini podnožja ni nobenih štrlečih delov ali spojev, ki bi segali čez največji dovoljeni premer podnožja.

(4)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo H10W/1 in oranžna za kategorijo HY10W.

(5)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo H10W/1 in bela ali oranžna za kategorijo HY10W.

KATEGORIJI H21W IN HY21W — List H21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

20,0 (1)

20,0 ± 0,25

12 V

3,8

3,8 + 0/– 1

24 V

4,5

Bočno odstopanje (2)

(3)

0,0 ± 0,15 (4)

82,5°

90°

97,5°

90° ± 5°

γ1, γ2 (5)

45°

najmanj 45°

Podnožje:	H21W:	BAY9s	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-9-1)
Podnožje:	HY6W:	BAW9s	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-149-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,25

največ 29,4

največ 26,25

Svetlobni tok

H21W

600 ± 12 %

600 ± 15 %

HY21W

300 ± 17 %

300 ± 20 %

Referenčni svetlobni tok pri približno

12 V

Bela: 415 lm

13,2 V

Bela: 560 lm

13,5 V

Bela: 600 lm

Oranžna: 300 lm

(1)	Preverja se z „box sistemom“; list H21W/2.

(2)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(3)	Bočno odstopanje glede na ravnino, ki je pravokotna na os X-X, se meri v položaju iz odstavka 1 preskusnega postopka na listu H21W/2.

(4)	Na območju med zunanjimi kraki kotov γ1 in γ2 na balonu ni nobenih popačenih površin, polmer ukrivljenosti balona pa ni manjši od 50 % dejanskega premera balona.

(5)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo H21W in oranžna za kategorijo HY21W.

(6)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo H21W in bela ali oranžna za kategorijo HY21W.

KATEGORIJI H21W IN HY21W — List H21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino in ali je njena os pravokotna, z odstopanjem ± 7,5°, na ravnino, ki poteka skozi središča referenčnih čepov in referenčno ravnino.

Oznaka

Mera

d + 1,0

f + 1,2

0,50

d	=	dejanski premer žarilne nitke
f	=	dejanska dolžina žarilne nitke

Preskusni postopki in zahteve

1. Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2. Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi, projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3. Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1.	projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2.	središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJI H27W/1 IN H27W/2 — List H27W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Kategorija H27W/1

Kategorija H27W/2

(1)	Referenčna ravnina je ravnina, ki jo tvori spodnja stran poševne vstopne prirobnice podnožja.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče podnožja žarnice s premerom 13,10 mm.

(3)	Stekleni balon in nosilci ne smejo segati čez teoretični valj, ki je na referenčni osi.

(4)	Zatemnitev sega čez celotno kapico balona, vključno z valjastim delom balona do presečišča z γ1.

KATEGORIJI H27W/1 IN H27W/2 — List H27W/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

31,75 (77)

31,75 ± 0,25

f (79)

največ 4,8

4,2 ± 0,20

0 (77)

0,0 ± 0,25

h1, h2, h3, h4 (78)

0 (77)

0,0 ± 0,25

γ1 (76)

38° nazivno

γ2 (76)

44° nazivno

Podnožje:	H27W/1:	PG13	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-107-4) H27W/2: PGJ13
	H27W/2:	PGJ13

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 31

Svetlobni tok

477 ± 15 %

Referenčni svetlobni tok pri približno

12 V

350 lm

13,2 V

450 lm

13,5 V

477 lm

KATEGORIJI H27W/1 IN H27W/2 — List H27W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

Mere v mm

Oznaka	a	c	k	g
Mere	d + 1,2	d + 1,0	0,5	2,4
d= dejanski premer žarilne nitke

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Središče žarilne nitke mora ležati v mejah mere k.

KATEGORIJI HB3 IN HB3A— List HB3/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJI HB3 IN HB3A— List HB3/2

Območje brez popačenosti (7)

Položaj in mere žarilne nitke

(6)	Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(7)	Obod steklenega balona aksialno med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg balona med kotoma γ1 in γ2.

KATEGORIJI HB3 IN HB3A— List HB3/3

Mere v mm (84)		Odstopanja
Mere v mm (84)		Žarnica z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	Standardna žarnica z žarilno nitko
e (81) (83)	31,5	(82)	± 0,16
f (81) (83)	5,1	(82)	± 0,16
h1, h2	0	(82)	± 0,15 (80)
h3	0	(82)	± 0,08 (80)
1	najmanj 45°	—	—
2	najmanj 52°	—	—
Podnožje P20d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-31-2) (85)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12	12
Nazivne vrednosti	Vati	60	60
Preskusna napetost	Volti	13,2	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 73	največ 73
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	1 860 ± 12 %
Referenčni svetlobni tok pri približno		12 V	1 300
Referenčni svetlobni tok pri približno		13,2 V	1 860

KATEGORIJI HB3 IN HB3A— List HB3/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	p	q	r	s	t	u	v
12 V	1,3 d	1,6 d	3,0	2,9	0,9	0,4	0,7
d= premer žarilne nitke

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, prikazanih na listu HB3/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Začetek žarilne nitke, opredeljen v opombi 11 na listu HB4/3, mora biti v prostoru „B“, konec pa v prostoru „C“.

Prostor „A“ se ne nanaša na zahteve glede središča žarilne nitke.

KATEGORIJI HB4 IN HB4A — List HB4/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJI HB4 IN HB4A — List HB4/2

Območje brez popačenosti (7) in črna kapica (8)

Ekscentričnost balona

Položaj in mere žarilne nitke

(6)	Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(7)	Obod steklenega balona med kotoma γ1 in γ2 aksialno in cilindrično ne sme povzročati optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2 in tega ni treba preverjati na območju, ki ga pokriva zatemnitev.

(8)	Zatemnitev mora segati vsaj do kota γ3 in vsaj do konca tistega dela balona, kjer ni popačenj in ki ga določa kot γ1.

KATEGORIJI HB4 IN HB4A — List HB4/3

Mere v mm (91)		Odstopanja
Mere v mm (91)		Žarnica z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	Standardna žarnica z žarilno nitko
e (88) (90)	31,5	(89)	± 0,16
f (88) (90)	5,1	(89)	± 0,16
h1, h2	0	(89)	± 0,15 (87)
h3	0	(89)	± 0,08 (87)
g (88)	0,75	± 0,5	± 0,3
γ1	najmanj 50°	—	—
γ2	najmanj 52°	—	—
γ3	45°	± 5°	± 5°
Podnožje P22d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-32-2) (92)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12	12
Nazivne vrednosti	Vati	51	51
Preskusna napetost	Volti	13,2	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 62	največ 62
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	1 095 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok pri približno		12 V	825
Referenčni svetlobni tok pri približno		13,2 V	1 095

KATEGORIJI HB4 IN HB4A — List HB4/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	p	q	r	s	t	u	v
12 V	1,3 d	1,6 d	3,0	2,9	0,9	0,4	0,7
d= premer žarilne nitke

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, prikazanih na listu HB4/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Začetek žarilne nitke, opredeljen v opombi 12/ na listu HB4/3, mora biti v prostoru „B“, konec pa v prostoru „C“.

Prostor „A“ se ne nanaša na zahteve glede središča žarilne nitke.

KATEGORIJA HIR1 — List HIR1/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJA HIR1 — List HIR1/2

Mere v mm (98)		Odstopanja
Mere v mm (98)		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	Standardna žarnica z žarilno nitko
e (95) (97)	29	(96)	± 0,16
f (95) (97)	5,1	(96)	± 0,16
g (95)	0	+ 0,7/– 0,0	+ 0,4/– 0,0
h1, h2	0	(96)	± 0,15 (94)
d	največ 1,6
γ1	najmanj 50°	—	—
γ2	najmanj 50°	—	—
Podnožje PX20d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-31-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12	12
Nazivne vrednosti	Vati	65	65
Preskusna napetost	Volti	13,2	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 73	največ 73
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	2 500 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok pri približno		12 V	1 840
Referenčni svetlobni tok pri približno		13,2 V	2 500

KATEGORIJA HIR1 — List HIR1/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	a1	a2	b1	b2	c1	c2
12 V	d + 0,4	d + 0,8	0,35		6,1	5,2
d= premer žarilne nitke

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kakor je prikazano na listu HIR1/1.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 10/na listu HIR1/2, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA HIR2 — List HIR2/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJA HIR2 — List HIR2/2

Mere v mm (103)		Odstopanja
Mere v mm (103)		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	Standardna žarnica z žarilno nitko
e (100) (102)	28,7	(101)	± 0,16
f (100) (102)	5,3	(101)	± 0,16
g (100)	0	+ 0,7/– 0,0	+ 0,4/– 0,0
h1, h2	0	(101)	± 0,15 (99)
d	največ 1,6	—	—
γ1	najmanj 50°	—	—
γ2	najmanj 50°	—	—
Podnožje PX22d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-32-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12	12
Nazivne vrednosti	Vati	55	55
Preskusna napetost	Volti	13,2	13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 63	največ 63
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	1 875 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok pri približno		12 V	1 355
Referenčni svetlobni tok pri približno		13,2 V	1 875

KATEGORIJA HIR2 — List HIR2/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	a1	a2	b1	b2	c1	c2
12 V	d + 0,4	d + 0,8	0,35		6,6	5,7
d= premer žarilne nitke

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na listu HIR2/1.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 10/ na listu HIR2/2, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA HS1 — List HS1/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Maximum lamp outlines (4)

Slika 2	Slika 3

(1)	Referenčna ravnina je ravnina, ki jo sestavljajo nosilne točke treh jezičkov na obroču podnožja.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče kroga s premerom „M“.

(3)	Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(4)	Balon in nosilci ne smejo segati čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 2. Kjer se uporablja zunanji balon selektivno rumene barve, balon in nosilci ne smejo segati čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 3.

(5)	Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona. Prekriva tudi notranji senčnik, če se žarnica opazuje v smeri, pravokotni na referenčno os.

KATEGORIJA HS1 — List HS1/2

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje				Standardna žarnica z žarilno nitko
		6 V		12 V		12 V
e		28,5 + 0,45/– 0,25				28,5 + 0,20/– 0,00
p		28,95				28,95
a		največ 40°				največ 40°
Podnožje PX43t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-34-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	6 (104)		12 (104)		12 (104)
	Vati	35	35	35	35	35	35
Preskusna napetost	Volti	6,3		13,2		13,2
Dejanske vrednosti	Vati ± %	35	35	35	35	35	35
		5				5
	Svetlobni tok ± %	700	440	825	525
		15
Merilni tok (105) lm		—		—	450
Referenčni svetlobni tok pri približno					12 V	700	450
					13,2 V	825	525

KATEGORIJA HS1 — List HS1/3

Položaj senčnika

Položaj žarilnih nitk

KATEGORIJA HS1 — List HS1/4

Preglednica mer (v mm) z risb na listu HS1/3

Oznaka (106)		Mere (107)		Dovoljeno odstopanje
				Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje		Standardna žarnica z žarilno nitko
6 V	12 V	6 V	12 V	6 V	12 V	12 V
a/26		0,8		± 0,35		± 0,20
a/25		0,8		± 0,55		± 0,20
b1/29,5		0		± 0,35		± 0,20
b1/33		b1/29,5 mv		± 0,35		± 0,15
b2/29,5		0		± 0,35		± 0,20
b2/33		b2/29,5 mv		± 0,35		± 0,15
c/29,5		0,6		± 0,35		± 0,20
c/31		c/29,5 mv		± 0,30		± 0,15
d		najmanj 0,1/največ 1,5		—		—
e (113)		28,5		+ 0,45/– 0,25		+ 0,20/– 0,00
f (111) (112) (113)		1,7		+ 0,50/– 0,30		+ 0,30/– 0,10
g/26		0		± 0,50		± 0,30
g/25		0		± 0,70		± 0,30
h/29,5		0		± 0,50		± 0,30
h/31		h/29,5 mv		± 0,30		± 0,20
lR (111) (114)		3,5	4,0	± 0,80		± 0,40
lC (111) (112)		3,3	4,5	± 0,80		± 0,35
p/33		Odvisno od oblike senčnika		—		—
q/33		(p + q) / 2		± 0,60		± 0,30

KATEGORIJA HS1 — List HS1/5

Dodatna pojasnila k listu HS1/3

Meritve potekajo v treh smereh:

(1)	za mere a, b1, c, d, e, f, lR in lC;

(2)	za mere g, h, p in q;

(3)	za mero b2.

Meri p in q se merita v ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini in od nje oddaljene 33 mm.

Meri b1 in b2 se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino ter oddaljeni od nje 29,5 mm in 33 mm.

Meri a in g se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino ter oddaljeni od nje 25,0 mm in 26,0 mm.

Meri c in h se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in oddaljeni od nje 29,5 mm in 31 mm.

Opomba: O merski metodi glej Dodatek E Publikacije IEC 60809.

KATEGORIJA HS2 — List HS2/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJA HS2 — List HS2/2

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj	nazivno	največ
e			11,0 (5)		11,0 ± 0,15
f (116)	6 V	1,5	2,5	3,0	2,5 ± 0,15
f (116)	12 V	2,0	3,0	4,0
h1, h2			(5)		0 ± 0,15
α (2)				40°
β (3)		75°	90°	105°	90° ± 5°
γ (4)		15°			najmanj 15°
γ (4)		40°			najmanj 40°
Podnožje PX13.5s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-35-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	6		12	6
Nazivne vrednosti	Vati	15			15
Preskusna napetost	Volti	6,75		13,5	6,75
Dejanske vrednosti	Vati	15 ± 6 %			15 ± 6 %
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	320 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok: 320 lm pri približno 6,75 V

KATEGORIJA HS2 — List HS2/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

Oznaka	a1	a2	b1	b2	c1 (6 V)	c1 (12 V)	c2
Mera	d + 1,0	d + 1,4	0,25	0,25	4,0	4,5	1,75
d= dejanski premer žarilne nitke

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Začetek žarilne nitke je med premicama Z1 in Z2.

KATEGORIJA HS5 — List HS5/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

ŽARNICA Z ŽARILNO NITKO ZA MOTORNA KOLESA

Slika 1

Glavna risba

Slika 2

Območje brez popačenosti (4) in črna kapica (5)

(1)	Referenčno ravnino določajo trije nakloni na površini.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče podnožja žarnice s premerom 23 mm.

(3)	Stekleni balon in nosilci ne segajo čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 1. Ovojnica je koncentrična z referenčno osjo.

(4)	Stekleni balon med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(5)	Zatemnitev sega vsaj do kota γ3 in vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona.

KATEGORIJA HS5 — List HS5/2

Slika 3

Položaj in mere žarilne nitke

Pogled B na žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena

Pogled A na žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena

Pogled od zgoraj na žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena

Pogled od zgoraj na žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena

KATEGORIJA HS5 — List HS5/3

Mere v mm			Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje		Standardna žarnica z žarilno nitko
			12 V		12 V
e		26	(117)		± 0,15
lC (118)		4,6			± 0,3
k		0			± 0,2
h1, h3		0			± 0,15
h2, h4		0			± 0,20
lR (118)		4,6			± 0,3
j		0			± 0,2
g1, g3		0			± 0,30
g2, g4		2,5			± 0,40
γ1		najmanj 50°	—		—
γ2		najmanj 23°	—		—
γ3		najmanj 50°	—		—
Podnožje P23t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-138-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Napetost	V	12		12
	Moč	W	35	30	35	30
Preskusna napetost		V	13,2		13,2
Dejanske vrednosti	Moč	W	največ 40	največ 37	največ 40	največ 37
	Svetlobni tok	lm	620	515
		± %	15	15
Referenčni svetlobni tok pri približno				12 V	460	380
				13,2 V	620	515

KATEGORIJA HS5 — List HS5/4

Zahteva glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)	žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino;

(b)	žarilna nitka dolgega svetlobnega pramena v pravilnem položaju glede na žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

Mere v milimetrih

Stranski pogled

Oznaka

Mere

d1 + 0,6

d1 + 0,8

d2 + 1,2

d2 + 1,6

2,5

d1	=	premer žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena
d2	=	premer žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena

Pogled od spredaj

Oznaka	h	k
Mere	6,0	0,5

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Središče žarilne nitke mora ležati v mejah mere k.

KATEGORIJA HS5A — List HS5A/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko.

ŽARNICA Z ŽARILNO NITKO ZA MOTORNA KOLESA

Slika 1

Glavna risba

Slika 2

Območje brez popačenosti (4) in črna kapica (5)

(1)	Referenčno ravnino določajo trije nakloni na površini.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče podnožja žarnice s premerom 23 mm.

(3)	Stekleni balon in nosilci ne smejo segati čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 1. Ovojnica je koncentrična z referenčno osjo.

(4)	Stekleni balon med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(5)	Zatemnitev sega vsaj do kota γ3 in vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona.

KATEGORIJA HS5A — List HS5A/2

Slika 3

Položaj in mere žarilne nitke

KATEGORIJA HS5A — List HS5A/3

Mere v mm			Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje		Standardna žarnica z žarilno nitko
			12 V		12 V
e	26		—		—
lC (119)	4,6		± 0,5		± 0,3
k	0		± 0,4		± 0,2
h1, h3	0		± 0,3		± 0,15
h2, h4	0		± 0,4		± 0,2
lR (119)	4,6		± 0,5		± 0,3
j	0		± 0,6		± 0,3
g1, g3	0		± 0,6		± 0,3
g2, g4	2,5		± 0,4		± 0,2
γ1	najmanj 50°		—		—
γ2	najmanj 23°		—		—
γ3	najmanj 50°		—		—
Podnožje PX23t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-138A-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Napetost	V	12 (120)		12 (120)
	Moč	W	45	40	45	40
Preskusna napetost		V	13,2		13,2
Dejanske vrednosti	Moč	W	največ 50	največ 45	največ 50	največ 45
	Svetlobni tok	lm	750	640
		± %	15	15
Referenčni svetlobni tok pri približno			12 V		550 lm	470 lm
			13,2 V		750 lm	640 lm

KATEGORIJA HS6 — List HS6/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

KATEGORIJA HS6 — List HS6/2

Slika 2

Opredelitev referenčne osi (2)

Slika 4

Zamik balona (8)

Slika 3

Območje brez popačenj (6) in neprosojna prevleka (7)

Slika 5

Blokiranje svetlobe v smeri podnožja (9)

(6)	Stekleni balon med kotoma β in δ aksialno in cilindrično ne sme povzročati optičnih popačenj. To velja za celoten obseg balona med kotoma β in δ in tega ni treba preverjati na območju, ki ga pokriva neprosojna prevleka.

(7)	Neprosojna prevleka mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer ă seka površino zunanjega balona, kot je prikazano na sliki 3 (pogled v smeri B, kot je navedeno na listu HS6/1).

(8)	Zamik žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena glede na os balona se meri na dveh ravninah, vzporednih referenčni ravnini, kjer projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki je najbližje referenčni ravnini ali od nje najbolj oddaljen, seka os žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(9)	Svetloba se blokira nad koncem kapice balona, ki sega do kota θ. Ta zahteva velja v vseh smereh okoli referenčne osi.

KATEGORIJA HS6 — List HS6/3

Slika 6

Položaj in mere žarilnih nitk (10) (11) (12) (13) (14)

KATEGORIJA HS6 — List HS6/4

Mere v mm

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

d1 (13) (122)

največ 1,4

—

d2 (13) (122)

največ 1,4

—

e (121)

29,45

± 0,20

± 0,10

f1 (121)

4,4

± 0,50

± 0,25

f2 (121)

4,4

± 0,50

± 0,25

g (8) (122)

0,5 d1

± 0,50

± 0,30

h (8)

± 0,40

± 0,20

j (10)

2,5

± 0,30

± 0,20

k (10)

2,0

± 0,20

± 0,10

m (11)

± 0,24

± 0,20

n (11)

± 0,24

± 0,20

p (10)

± 0,30

± 0,20

najmanj 42°

—

najmanj 52°

—

43°

+ 0°/– 5°

(9)

41°

± 4°

Podnožje

PX26.4t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-128-3)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI (123)

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 45

največ 40

največ 45

največ 40

Svetlobni tok

900 ± 15 %

600 ± 15 %

Referenčni svetlobni tok pri približno

12 V

630/420

13,2 V

900/600

KATEGORIJA P13W — List P13W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Slika 2

Območje brez kovine (3)

(1)	Referenčna ravnina je ravnina, ki jo sestavljajo dotikalne točke ležišča podnožja na nosilcu žarnice.

(2)	Glede premera žarilne nitke ni nobenih dejanskih omejitev, cilj pa je doseči premer največ 1,0 mm.

(3)	V zasenčenem območju, ki se vidi na sliki 2, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih neprosojnih delov. To velja za rotacijsko telo znotraj kotov α1 + α2.

KATEGORIJA P13W — List P13W/2

Mere v mm			Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	Standardna žarnica z žarilno nitko
e (125)			25,0 (124)	25,0 ± 0,25
f (125)			4,3 (124)	4,3 ± 0,25
α1 (126)			30,0° min.	30,0° min.
α2 (126)			58,0° min.	58,0° min.
Podnožje PG18.5d-1 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-147-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Napetost	V	12	12
Nazivne vrednosti	Moč	W	13	13
Preskusna napetost		V	13,5	13,5
Dejanske vrednosti	Moč	W	največ 19	največ 19
	Svetlobni tok	lm	250
	Svetlobni tok	±	+ 15 %/– 20 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V				250 lm

KATEGORIJA P13W — List P13W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	p	q	u1, u2	r, s	t, v
Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	1,7	1,9	0,3	2,6	0,9
Standardne žarnice z žarilno nitko	1,5	1,7	0,25	2,45	0,6

Položaj žarilne nitke se preverja v dveh medsebojno pravokotnih ravninah, od katerih ena poteka skozi dovodne žice.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 4/na listu P13W/2, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

KATEGORIJE P19W, PY19W, PR19W, PS19W, PSY19W IN PSR19W — List P19W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJE P19W, PY19W, PR19W, PS19W, PSY19W AND PSR19W — List P19W/2

Mere v mm (127)			Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
			najmanj	nazivno	največ	α (131)
e (128) (129)				24,0		24,0
f (128) (129)				4,0		4,0 ± 0,2
α (130)			58°			najmanj 58°
P19W Podnožje PGU20-1 PY19W Podnožje PGU20-2 PR19W Podnožje PGU20-5 PS19W Podnožje PG20-1 PSY19W Podnožje PG20-2 PSR19W Podnožje PG20-5			v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-127-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti		12			12
	Vati		19			19
Preskusna napetost	Volti		13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati		največ 20			največ 20
	Svetlobni tok	P19W PS19W	350 ± 15 %
		PY19W PSY19W	215 ± 20 %
		PR19W PSR19W	80 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V			Bela: 350 lm Oranžna: 215 lm Rdeča: 80 lm

KATEGORIJE P19W, PY19W, PR19W, PS19W, PSY19W AND PSR19W — List P19W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	a1	a2	b1, b2	c1	c2
Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	2,9	3,9	0,5	5,2	3,8
Standardne žarnice z žarilno nitko	1,5	1,7	0,25	4,7	3,8

Položaj žarilne nitke se preverja v dveh medsebojno pravokotnih ravninah, od katerih ena poteka skozi dovodne žice.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 6/ na listu P19W/2, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

KATEGORIJA P21W — List P21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj	nazivno	največ
e	6,12 V		31,8 (3)		31,8 ± 0,3
e	24 V	30,8	31,8	32,8
f	12 V	5,5	6,0	7,0	6,0 ± 0,5
f	6 V			7,0
Bočno odstopanje (1)	6,12 V			(3)	največ 0,3
Bočno odstopanje (1)	24 V			1,5
β		75°	90°	105°	90° ± 5°
Podnožje BA15s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-11A-9) (2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	6	12	24	12
Nazivne vrednosti	Vati	21			21
Preskusna napetost	Volti	6,75	13,5	28,0	13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 27,6	največ 26,5	največ 29,7	največ 26,5
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	460 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok: 460 lm pri približno 13,5 V

(1)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os zatičev.

(2)	Žarnice s podnožjem BA15d se lahko uporabljajo za posebne namene; imajo iste mere.

(3)	Preverja se z „box sistemom“; list P21W/2.

(4)	V tem pogledu je lahko žarilna nitka 24-voltne žarnice ravna ali v obliki črke V. To se navede v vlogi za homologacijo Če je ravna, veljajo zahteve glede projekcije na merilni zaslon z lista P21W/2. Če je v obliki črke V, sta konca žarilne nitke na enaki razdalji ± 3 mm od referenčne ravnine.

KATEGORIJA P21W — List P21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi središčnico zatičev (P21W) ali referenčnega zatiča (PY21W in PR21W) in referenčne osi.

Stranski pogled	Pogled od spredaj

Oznaka	a	b	h	k
Mera	3,5	3,0	9,0	1,0

Preskusni postopki in zahteve

2. Stranski pogled

3. Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1.	Projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.2.	Središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJA P21/4W — List P21/4W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje				Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj		nazivno	največ
e				31,8 (1)		31,8 ± 0,3
f					7,0	7,0 + 0/– 2
Bočno odstopanje					(1)	največ 0,3 (2)
x, y		(1)				2,8 ± 0,5
β		75° (1)		90° (1)	105° (1)	90° ± 5°
Podnožje BAZ15d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-11C-3)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12		24		12
	Vati	21	4	21	4	21/4
Preskusna napetost	Volti	13,5		28,0		13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 26,5	največ 5,5	29.7 največ	največ 8,8	največ 26,5/5,5
	Svetlobni tok ± %	440	15	440	20
		15	20	15	20
Referenčni svetlobni tok: 440 lm in 15 lm pri približno 13,5 V

(1)	Te mere se preverijo z „box sistemom“ 3 na podlagi zgoraj navedenih mer in dovoljenih odstopanj. „x“ in „y“ veljata za glavno žarilno nitko (velike moči) in ne za referenčno os. Načini povečanja položajne natančnosti žarilne nitke in sestava podnožja na nosilcu žarnice so v obravnavi.

(2)	Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(3)	„Box sistem“ je enak kot za žarnico z žarilno nitko kategorije P21/5W.

KATEGORIJA P21/5W — List P21/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje						Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj		nazivno		največ
e	6,12 V			31,8 (1)				31,8 ± 0,3
	24 V	30,8		31,8		32,8
f	6,12 V					7,0		7,0 + 0/– 2
Bočno odstopanje (2)	6,12 V					(1)		največ 0,3
	24 V					1,5
x, y	6,12 V			(1)				2,8 ± 0,3
x	24 V (3)	–1,0		0		1,0
y	24 V (3)	1,8		2,8		3,8
β		75°		90°		105°		90° ± 5°
Podnožje BAY15d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-11B-7)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	6		12		24		12
	Vati	21	5	21	5	21	5	21/5
Preskusna napetost	Volti	6,75		13,5		28,0		13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 27,6	največ 6,6	največ 26,5	največ 6,6	največ 29,7	največ 11,0	največ 26,5 in 6,6
	Svetlobni tok ± %	440	35	440	35	440	40
		15	20	15	20	15	20
Referenčni svetlobni tok: 440 in 35 lm pri približno 13,5 V

Za opombe glej list P21/5W/2.

KATEGORIJA P21/5W — List P21/5W/2

Opombe

(1)	Te mere se preverijo z „box sistemom“. Glej lista P21/5W/2 in P21/5W/3. „x“ in „y“ veljata za glavno žarilno nitko (velike moči) in ne za referenčno os.

(2)	Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(3)	V tem pogledu je lahko žarilna nitka 24-voltne žarnice ravna ali v obliki črke V. To se navede v vlogi za homologacijo Če so žarilne nitke ravne, veljajo zahteve glede projekcije na merilni zaslon. Če so v obliki črke V, sta konca vsake žarilne nitke na enaki razdalji ± 3 mm od referenčne ravnine.

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)	glavna žarilna nitka (velike moči) v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z dovoljenim odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi sredino zatičev in referenčno os, ter ali

(b)	je sekundarna žarilna nitka (majhne moči) v pravilnem položaju glede na glavno žarilno nitko (velike moči).

Preskusni postopek in zahteve

1. Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. (tj. 15°). Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika glavne žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2. Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol, ko je referenčna os navpična in referenčni zatič obrnjen na desno, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi:

2.1.	projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

2.2.

projekcija sekundarne žarilne nitke v celoti leži:

2.2.1.

v pravokotniku s širino „c“ in višino „d“, katerega središče je na razdalji „v“ desno od teoretičnega položaja središča glavne žarilne nitke in na razdalji „u“ nad njim;

2.2.2.

nad premico, ki se dotika zgornjega roba projekcije glavne žarilne nitke in se dviga z leve na desno pod kotom 25°;

2.2.3.

desno od projekcije glavne žarilne nitke.

3. Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os glavne žarilne nitke:

3.1.	projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2.	središče glavne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“;

3.3.	središče sekundarne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot ± 2 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko za ± 0,4 mm).

KATEGORIJA P21/5W — List P21/5W/3

(Mere v mm)

Stranski pogled

Oznaka	a	b	c	d	u	v
Mera	3,5	3,0	4,8		2,8

Pogled od spredaj

Oznaka	a	h	k
Mera	3,5	9,0	1,0

KATEGORIJE P24W, PX24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSX24W, PSY24W in PSR24W — List P24W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJE P24W, PX24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSX24W, PSY24W in PSR24W — List P24W/2

Mere v mm (132)			Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
			najmanj	nazivno	največ	(136)
e (133) (134)				24,0		24,0
f (133) (134)	P24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSY24W, PSR24W			4,0		4,0
	PX24W, PSX24W			4,2		4,2
α (135)			58,0°			najmanj 58,0°
P24W	Podnožje PGU20-3		v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-127-2)
PX24W	Podnožje PGU20-7
PY24W	Podnožje PGU20-4
PR24W	Podnožje PGU20-6
PS24W	Podnožje PG20-3
PSX24W	Podnožje PG20-7
PSY24W	Podnožje PG20-4
PSR24W	Podnožje PG20-6
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti		12			12
	Vati		24			24
Preskusna napetost	Volti		13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati		največ 25			največ 25
	Svetlobni tok	P24W PS24W	500 + 10/– 20 %
		PX24W PSX24W	500 + 10/– 15 %
		PY24W PSY24W	300 + 15/– 25 %
		PR24W PSR24W	115 + 15/– 25 %
Referenčni svetlobni tok pri približno					12 V	Bela: 345 lm
					13,2 V	Bela: 465 lm
					13,5 V	Bela: 500 lm Oranžna: 300 lm Rdeča: 115 lm

KATEGORIJE P24W, PX24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSX24W, PSY24W in PSR24W — List P24W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

P24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSY24W, PSR24W	a1	a2	b1, b2	c1	c2
Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	2,9	3,9	0,5	5,2	3,8
Standardne žarnice z žarilno nitko	1,5	1,7	0,25	4,7	3,8

PX24W, PSX24W	a1	a2	b1, b2	c1	c2
Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	1,9	1,9	0,35	5,0	4,0
Standardne žarnice z žarilno nitko	1,5	1,5	0,25	4,7	4,0

Položaj žarilne nitke se preverja v dveh medsebojno pravokotnih ravninah, od katerih ena poteka skozi dovodne žice.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 6/ na listu P24W/2, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

KATEGORIJA P27W — List P27W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ
e			27,9 (3)		27,9 ± 0,3
f				9,9	9,9 + 0/– 2
Bočno odstopanje (2)				(3)	0,0 ± 0,4
β		75° (3)	90°	105° (3)	90° ± 5°
Podnožje W2.5x16d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-104-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	27			27
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 32,1			največ 32,1
	Svetlobni tok	475 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok: 475 lm pri približno 13,5 V

(1)	Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

(2)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(3)	Preverja se z „box sistemom“; list P27W/2.

KATEGORIJA P27W — List P27W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi središča nastavkov in referenčno os.

Oznaka	a	b	h	k
Mera	3,5	3,0	11,9	1,0

Preskusni postopki in zahteve

2. Stranski pogled

3. Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1.	Projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.2.	Središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJA P27/7W — List P27/7W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj	nazivno	največ
e			27,9 (3)		27,9 ± 0,3
f				9,9	9,9 + 0/– 2
Bočno odstopanje (2)				(3)	0,0 ± 0,4
x (4)			5,1 (3)		5,1 ± 0,5
y (4)			0,0 (3)		0,0 ± 0,5
β		75° (3)	90°	105° (3)	90° ± 5°
Podnožje W2.5x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-104-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12		12
Nazivne vrednosti	Vati	27	7	27	7
Preskusna napetost	Volti	13,5		13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 32,1	največ 8,5	največ 32,1	največ 8,5
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	475 ± 15 %	36 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok: 475 in 36 lm pri približno 13,5 V

(1)	Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

(2)	Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(3)	Preverja se z „box sistemom“; lista P27/7W/2 in 3.

(4)	„x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke (majhna moč) glede na os glavne žarilne nitke (velika moč).

KATEGORIJA P27/7W — List P27/7W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)	je glavna žarilna nitka (velike moči) v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z dovoljenim odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi sredino nastavkov in referenčno os, ter ali

(b)	je sekundarna žarilna nitka (majhne moči) v pravilnem položaju glede na glavno žarilno nitko (velike moči).

Preskusni postopek in zahteve

1. Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika glavne žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2. Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol, ko je referenčna os navpična in referenčni nastavek obrnjen na desno, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi:

2.1.	projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

2.2.	projekcija sekundarne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku s širino „c“ in višino „d“, katerega središče je na razdalji „u“ nad teoretičnim položajem središča glavne žarilne nitke.

3. Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os glavne žarilne nitke:

3.1.	projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2.	središče glavne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“;

3.3.	središče sekundarne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot ± 2 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko za ± 0,4 mm).

KATEGORIJA P27/7W — List P27/7W/3

Stranski pogled

Oznaka	a	b	c	d	u
Mere	3,5	3,0	4,8		5,1

Pogled od spredaj

Oznaka	a	h	k
Mere	3,5	11,9	1,0

KATEGORIJE PC16W, PCY16W AND PCR16W — List PC16W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

KATEGORIJE PC16W, PCY16W AND PCR16W — List PC16W/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

(140)

e (137) (138)

18,5

f (137) (138)

4,0

4,0 ± 0,2

α (139)

54°

54° najmanj

PC16W	Podnožje PU20d-1	v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-157-1)
PCY16W	Podnožje PU20d-2
PCR16W	Podnožje PU20d-7

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 17

Svetlobni tok

PC16W

300 ± 15 %

PCY16W

180 ± 20 %

PCR16W

70 ± 20 %

Referenčni svetlobni tok pri približno

13,5 V

Bela: 300 lm

Oranžna: 180 lm

Rdeča: 70 lm

KATEGORIJE PC16W, PCY16W AND PCR16W — List PC16W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	a1	a2	b1, b2	c1	c2
Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	2,9	3,9	0,5	5,2	3,8
Standardne žarnice z žarilno nitko	1,5	1,7	0,25	4,7	3,8

Položaj žarilne nitke se preverja v dveh medsebojno pravokotnih ravninah, od katerih ena poteka skozi dovodne žice.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 5/ na listu PC16W/, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

KATEGORIJA PR21W — List PR21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj	nazivno	največ	(4)
e	12 V		31,8 (3)		31,8 ± 0,3
e	24 V	30,8	31,8	32,8
f	12 V	5,5	6,0	7,0	6,0 ± 0,5
Bočno odstopanje (1)	12 V			(3)	0,3 max
Bočno odstopanje (1)	24 V			1,5
β		75°	90°	105°	90° ± 5°
Podnožje BAW15s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-11E-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12		24	12
Nazivne vrednosti	Vati	21			21
Preskusna napetost	Volti	13,5		28,0
Dejanske vrednosti	Vati	največ 26,5		največ 29,7	največ 26,5
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	110 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:		Bela: 460 Rdeča: 110 lm

(1)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(2)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je rdeča (glej tudi opombo 4).

(3)	Preverja se z „box sistemom“; list P21W/2.

(4)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali rdeča.

(5)	V tem pogledu je lahko žarilna nitka 24-voltne žarnice ravna ali v obliki črke V. To se navede v vlogi za homologacijo Če je ravna, veljajo zahteve glede projekcije na merilni zaslon z lista P21W/2. Če je v obliki črke V, sta konca žarilne nitke na enaki razdalji ± 3 mm od referenčne ravnine.

KATEGORIJA PR21/4W — List PR21/4W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje 5/ (145)				Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj		nazivno	največ	(146)
e				31,8 (141)		31,8 ± 0,3
f					7,0	7,0 + 0/– 2
Bočno odstopanje					(141)	največ 0,3 (142)
x, y		(141)				2,8 ± 0,5
β		75° (141)		90° (141)	105° (141)	90° ± 5°
Podnožje BAU15d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-19-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12		24 (144)		12
	Vati	21	4	21	4	21/4
Preskusna napetost	Volti	13,5		28,0		13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 26,5	največ 5,5	29.7 največ	največ 8,8	največ 26,5/5,5
	Svetlobni tok ± %	105	4	105	5
		20	25	20	25
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:		Bela: 440 lm in 15 lm Rdeča: 105 lm in 4 lm

KATEGORIJA PR21/5W — List PR21/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarilne nitke

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje (150)				Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj		nazivno	največ	(151)
e	12 V			31,8 (147)		31,8 ± 0,3
e	24 V	30,8		31,8	32,8
f	12 V				7,0	7,0 + 0/– 2
Bočno odstopanje (148)	12 V				(147)	največ 0,3
Bočno odstopanje (148)	24 V				1,5
x, y	12 V			(147)		2,8 ± 0,3
x	24 V (149)	–1,0		0	1,0
y	24 V (149)	1,8		2,8	3,8
β		75°		90°	105°	90° ± 5°
Podnožje BAW15d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-11E-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12		24		12
Nazivne vrednosti	Vati	21	5	21	5	21/5
Preskusna napetost	Volti	13,5		28,0		13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 26,5	največ 6,6	največ 29,7	največ 11,0	največ 26,5 in 6,6
	Svetlobni tok ± %	105	8	105	10
		20	25	20	25
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:		Bela: 440 lm in 35 lm Rdeča: 105 lm in 8 lm

KATEGORIJA PR27/7W — List PR27/7W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ	(6)
e			27,9 (3)		27,9 ± 0,3
f				9,9	9,9 + 0/– 2
Bočno odstopanje (2)				(3)	0,0 ± 0,4
x (4)			5,1 (3)		5,1 ± 0,5
y (4)			0,0 (3)		0,0 ± 0,5
β		75° (3)	90°	105° (3)	90° ± 5°
Podnožje WU2.5x16 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-104D-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	27		7	27	7
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 32,1		največ 8,5	največ 32,1	največ 8,5
	Svetlobni tok	110 ± 20 %		9 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:		Bela: 475 in 36 lm Rdeča: 110 in 9 lm

(1)	Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

(2)	Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(3)	Preverja se z „box sistemom“; lista P27/7W/2 in 3.

(4)	„x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke (majhna moč) glede na os glavne žarilne nitke (velika moč).

(5)	Svetloba, ki jo oddaja žarnica iz serijske proizvodnje, je rdeča (glej tudi opombo 6).

(6)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali rdeča.

KATEGORIJA PSX26W — List PSX26W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba (1)

Slika 2

Območje brez kovine (3)

(1)	Referenčna ravnina je ravnina, ki jo sestavljajo dotikalne točke ležišča podnožja na nosilcu žarnice.

(2)	Glede premera žarilne nitke ni nobenih dejanskih omejitev, cilj pa je doseči premer največ 1,1 mm.

(3)	V zasenčenem območju, ki se vidi na sliki 2, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih neprosojnih delov. To velja za rotacijsko telo znotraj kotov 1 + α2.

KATEGORIJA PSX26W — List PSX26W/2

Mere v mm			Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	Standardna žarnica z žarilno nitko
e (153)			24,0 (152)	24,0 ± 0,25
f (153)			4,2 (152)	4,2 ± 0,25
α1 (154)			najmanj 35,0°	najmanj 35,0°
α2 (154)			najmanj 58,0°	najmanj 58,0°
Podnožje PG18.5d-3			v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-147-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Napetost	V	12	12
Nazivne vrednosti	Moč	W	26	26
Preskusna napetost		V	13,5	13,5
Dejanske vrednosti	Moč	W	največ 26	največ 26
	Svetlobni tok	lm	500
	Svetlobni tok	±	+ 10 %/– 10 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,2V				465 lm
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5V				500 lm

KATEGORIJA PSX26W — List PSX26W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

	a1	a2	b1, b2	c1	c2
Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	1,7	1,7	0,30	5,0	4,0
Standardne žarnice z žarilno nitko	1,5	1,5	0,25	4,7	4,0

Položaj žarilne nitke se preverja v dveh medsebojno pravokotnih ravninah, od katerih ena poteka skozi dovodne žice.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 4/na listu PSX26W/2, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

KATEGORIJA PY21W — List PY21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj	nazivno	največ	(4)
e	12 V		31,8 (3)		31,8 ± 0,3
e	24 V	30,8	31,8	32,8
f	12 V			7,0	7,0 + 0/– 2
Bočno odstopanje (1)	12 V			(2)	največ 0,3
Bočno odstopanje (1)	24 V			1,5
β		75°	90°	105°	90° ± 5°
Podnožje BAU15s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-19-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12		24	12
Nazivne vrednosti	Vati	21			21
Preskusna napetost	Volti	13,5		28,0	13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 26,5		največ 29,7	največ 26,5
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	280 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:		Bela: 460 lm
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:		Oranžna: 280 lm

(1)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(2)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je oranžna (glej tudi opombo 4).

(3)	Preverja se z „box sistemom“; list P21W/2.

(4)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je oranžna ali bela.

(5)	V tem pogledu je lahko žarilna nitka 24-voltne žarnice ravna ali v obliki črke V. To se navede v vlogi homologacijo Če je ravna, veljajo zahteve glede projekcije na merilni zaslon z lista P21W/2. Če je v obliki črke V, sta konca žarilne nitke na enaki razdalji ± 3 mm od referenčne ravnine.

KATEGORIJA PY27/7W — List PY27/7W/1

le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ	(6)
e			27,9 (3)		27,9 ± 0,3
f				9,9	9,9 + 0/– 2
Bočno odstopanje (2)				(3)	0,0 ± 0,4
x (4)			5,1 (3)		5,1 ± 0,5
y (4)			0,0 (3)		0,0 ± 0,5
β		75° (3)	90°	105° (3)	90° ± 5°
Podnožje WX2.5x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-104A-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12		12
	Vati	27	7	27	7
Preskusna napetost	Volti	13,5		13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 32,1	največ 8,5	največ 32,1	največ 8,5
	Svetlobni tok	280 ± 15 %	21 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:		Bela: 475 in 36 lm Oranžna: 280 in 21 lm

(1)	Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

(2)	Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(3)	Preverja se z „box sistemom“; lista P27/7W/2 in 3.

(4)	„x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke (majhna moč) glede na os glavne žarilne nitke (velika moč).

(5)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je oranžna (glej tudi opombo 6).

(6)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je oranžna ali bela.

KATEGORIJA R2 — List R2/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje						Standardna žarnica z žarilno nitko
Nazivne vrednosti	Volti	6 (4)		12 (4)		24 (4)		12 (4)
	Vati	45	40	45	40	55	50	45	40
Preskusna napetost	Volti	6,3		13,2		28,0		13,2
Dejanske vrednosti	Vati	največ 53	največ 47	največ 57	največ 51	največ 76	največ 69	52 + 0 % – 10 %	46 ± 5 %
	Svetlobni tok	najmanj 720	570 ± 15 %	najmanj 860	675 ± 15 %	najmanj 1 000	860 ± 15 %
Merilni tok (5)		—	450	—	450	—	450
Referenčni svetlobni tok pri približno 12V								700	450

(1)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče kroga 45-milimetrskega podnožja.

(2)	Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(3)	Kadar je žarnica nameščena na vozilo v položaju, običajnem za delovanje, del podnožja z odbijanjem svetlobe, ki jo oddaja žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena, ne povzroči nobene navzgor usmerjene razpršitve svetlobe.

(4)	Vrednosti, navedene na levi in na desni strani, veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena oziroma na žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(5)	Merilni svetlobni tok za merjenje v skladu z odstavkom 3.9 tega pravilnika.

KATEGORIJA R2 — List R2/2

Položaj in mere (v mm) senčnika in žarilnih nitk

Risbe niso obvezne glede oblike senčnika in žarilnih nitk

KATEGORIJA R2 — List R2/3

POLOŽAJ IN MERE ŽARILNIH NITK IN SENČNIKA (155)
Mere v mm			Dovoljeno odstopanje
			Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje	Standardna žarnica z žarilno nitko
			6 V 12 V 24 V	12 V
a		0,60	± 0,35	± 0,15
b1/30,0 (156) b1/33,0		0,20 b1/30,0 mv (157)	± 0,35	± 0,15
b2/30,0 (156) b2/33,0		0,20 b2/30,0 mv (157)	± 0,35	± 0,15
c/30,0 (156) c/33,0		0,50 c/30,0 mv (157)	± 0,30	± 0,15
e	6 V, 12 V 24 V	28,5 28,8	± 0,35	± 0,15
f	6 V, 12 V 24 V	1,8 2,2	± 0,40	± 0,20
g		0	± 0,50	± 0,30
h/30,0 (156) h 33,0		0 h/30,0 mv (157)	± 0,50	± 0,30
1/2 (p – q)		0	± 0,60	± 0,30
lc		5,5	± 1,50	± 0,50
γ (158)		15 nazivno
Podnožje P45t-41 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-95-5)

KATEGORIJI R5W in RR5W — List R5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

(4)

17,5

19,0

20,5

19,0 ± 0,3

Bočno odstopanje (2)

1,5

največ 0,3

60°

90°

120°

90° ± 5°

Podnožje:	R5W:	BA15s	v skladu s Publikacijo IEC 60061	(list 7004-11A-9) (1)
Podnožje:	RR5W:	BAW15s	v skladu s Publikacijo IEC 60061	(list 7004-11E-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6 (5)

Vati

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 5,5

največ 7,7

največ 5,5

Svetlobni

R5W

50 ± 20 %

tok

RR5W

(5)

12 ± 25 %

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 50 lm

Rdeča: 2 lm

(1)	Žarnice s podnožjem BA15d se lahko uporabljajo za posebne namene; imajo iste mere.

(2)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(3)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo R5W in rdeča za kategorijo RR5W (glej tudi opombo 4).

(4)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo R5W; bela ali rdeča za kategorijo RR5W.

(5)	Za RR5W ni določene nazivne napetosti 6 V.

KATEGORIJE R10W, RY10W IN RR10W — List R10W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko.

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

(4)

17,5

19,0

20,5

19,0 ± 0,3

Bočno odstopanje (2)

1,5

največ 0,3

60°

90°

120°

90° ± 5°

Podnožje:	R10W:	BA15s	v skladu s Publikacijo IEC 60061	(list 7004-11A-9) (1)
	RY10W:	BAU15s		(list 7004-19-2)
	RR10W:	BAW15s		(list 7004-11E-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6 (3)

Vati

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

R10W RY10W

največ 11

največ 14

največ 11

RR10W

(5)

največ 11

Svetlobni tok

R10W

125 ± 20 %

RY10W

75 ± 20 %

RR10W

(5)

30 ± 25 %

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 125 lm

Oranžna: 75 lm

Rdeča: 30 lm

(1)	Žarnice z žarilno nitko kategorije R10W s podnožjem BA15d se lahko uporabljajo za posebne namene; imajo iste mere.

(2)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(3)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo R10W, oranžna za kategorijo RY10W in rdeča za kategorijo RR10W (glej tudi opombo 4).

(4)	Svetloba, ki jo oddaja standardna žarnica z žarilno nitko, je bela za kategorijo R10W; bela ali oranžna za kategorijo RY10W; bela ali rdeča za kategorijo RR10W.

(5)	Za RR10W ni določene nazivne napetosti 6 V.

KATEGORIJI S1 IN S2 — List S1/S2/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko.

ŽARNICE Z ŽARILNO NITKO ZA MOTORNA KOLESA

KATEGORIJI S1 IN S2 — List S1/S2/2

Mere v mm			Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje				Standardna žarnica z žarilno nitko
			najmanj		nazivno	največ
e			32,35		32,70	33,05	32,7 ± 0,15
f			1,4		1,8	2,2	1,8 ± 0,2
l			4,0		5,5	7,0	5,5 ± 0,5
c (159)			–0,2		0,5	0,8	0,5 ± 0,15
b (159)			–0,15		0,2	0,55	0,2 ± 0,15
a (159)			0,25		0,6	0,95	0,6 ± 0,15
h			–0,5		0	0,5	0 ± 0,2
g			–0,5		0	0,5	0 ± 0,2
β (159) (160)			– 2°30′		0°	+ 2°30′	0° ± 1°
Podnožje BA20d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-12-7)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	S1	6 (161)		12 (161)		6
		S2					12
	Vati	S1	25	25	25	25	25	25
		S2	35	35	35	35	35	35
Preskusna napetost	Volti	S1	6,75		13,5		6,75
		S2	6,3		13,5		13,5
Dejanske vrednosti	Vati	S1	25 ± 5 %	25 ± 5 %	25 ± 5 %	25 ± 5 %	25 ± 5 %	25 ± 5 %
		S2	35 ± 5 %	35 ± 5 %	35 ± 5 %	35 ± 5 %	35 ± 5 %	35 ± 5 %
	Svetlobni tok	S1	435 ± 20 %	315 ± 20 %	435 ± 20 %	315 ± 20 %
		S2	650 ± 20 %	465 ± 20 %	650 ± 20 %	465 ± 20 %
Oznaka Svetlobni tok		S1	pri približno			6 V	398	284
		S2	pri približno			12 V	568	426
						13,2 V	634	457
						13,5 V	650	465

KATEGORIJA S3 — List S3/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

ŽARNICA Z ŽARILNO NITKO ZA KOLESA Z MOTORJEM

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj	nazivno	največ
e (2)		19,0	19,5	20,0	19,5 ± 0,25
f	6 V			3,0	2,5 ± 0,5
f	12 V			4,0
h1, h2 (3)		–0,5	0	0,5	0 ± 0,3
Podnožje P26s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-36-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	6		12	6
Nazivne vrednosti	Vati	15			15
Preskusna napetost	Volti	6,75		13,5	6,75
Dejanske vrednosti	Vati	15 ± 6 %			15 ± 6 %
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	240 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok: 240 lm pri približno 6,75 V

(1)	Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(2)	Razdalja se šteje od središča svetilnosti.

(3)	Bočno odstopanje osi žarilne nitke glede na referenčno os. Zadostuje, če se to odstopanje izmeri v dveh medsebojno pravokotnih ravninah.

KATEGORIJA T1.4W — List T1.4W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko.

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ
e		7,6	8,3	9,0	8,3 ± 0,35
Bočno odstopanje (1)				0,7	največ 0,35
β		55°	70°	85°	70° ± 5°
Podnožje P11.5d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-79-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	1,4			1,4
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 1,54			največ 1,54
	Svetlobni tok	8 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok: 8 lm pri približno 13,5 V

(1)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(2)	Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče kroga s premerom „M“.

KATEGORIJA T4W — List T4W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko.

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj	nazivno	največ
e		13,5	15,0	16,5	15,0 ± 0,3
Bočno odstopanje (1)				1,5	največ 0,5
β			90°		90° ± 5°
Podnožje BA9s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-14-9)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	6	12	24	12
Nazivne vrednosti	Vati	4			4
Preskusna napetost	Volti	6,75	13,5	28,0	13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 4,4		največ 5,5	največ 4,4
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	3 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok: 35 lm pri približno 13,5 V

(1)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os zatičev.

(2)	Na celotni dolžini podnožja ni nobenih štrlečih delov ali spojev, ki bi segali čez največji dovoljeni premer podnožja.

KATEGORIJA W2.3W — List W2.3W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ
e		10,3	10,8	11,3	10,8 ± 0,3
Bočno odstopanje (162)				1,0	največ 0,5
β		–15°	0°	+15°	0° ± 5°
Podnožje W2x4.6d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-94-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	2,3			2,3
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 2,5			največ 2,5
	Svetlobni tok	18,6 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok: 18,6 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA W3W — List W3W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj	nazivno	največ
e		11,2	12,7	14,2	12,7 ± 0,3
Bočno odstopanje (163)				1,5	največ 0,5
β		–15°	0°	+15°	0° ± 5°
Podnožje W2.1x9.5d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-91-3)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	6	12	24	12
Nazivne vrednosti	Vati	3			3
Preskusna napetost	Volti	6,75	13,5	28,0	13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 3,45		največ 4,6	največ 3,45
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	22 ± 30 %
Referenčni svetlobni tok: 22 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJE W5W, WY5W in WR5W — List W5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm			Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
			najmanj	nazivno	največ	(3)
e			11,2	12,7	14,2	12,7 ± 0,3
Bočno odstopanje (1)					1,5	največ 0,5
β			–15°	0°	+15°	0° ± 5°
Podnožje W2.1x9.5d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-91-3)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti		Volti	6 (4)	12	24	12
		Vati	5			5
Preskusna napetost		Volti	6,75	13,5	28,0	13,5
Dejanske vrednosti	Vati		največ 5,5		največ 7,7	največ 5,5
	Svetlobni tok	W5W	50 ± 20 %
		WY5W	30 ± 20 %
		WR5W	(4)	12 ± 25 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:			Bela: 50 lm Oranžna: 30 lm Rdeča: 12 lm

(1)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(2)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo W5W, oranžna za kategorijo WY5W in rdeča za kategorijo WR5W (glej tudi opombo 3.)

(3)	Svetloba, ki jo oddaja standardna žarnica z žarilno nitko, je bela za kategorijo W5W; bela ali oranžna za kategorijo WY5W; bela ali rdeča za kategorijo WR5W.

(4)	Za WR5W ni določene nazivne napetosti 6 V.

KATEGORIJA W15/5W — List W15/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

ŽARNICA Z ŽARILNO NITKO ZA MOTORNA KOLESA

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
Mere v mm		najmanj	nazivno	največ
e			25,0 (164)		25,0 ± 0,3
f				7,5	7,5 + 0/– 2
Bočno odstopanje (165)				(164)	največ 0,3
x (166)			2,8 (164)		2,8 ± 0,3
y (166)			0,0 (164)		0,0 ± 0,3
β		–15° (164)	0°	+15° (164)	0° ± 5°
Podnožje WZ3x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-151-1)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12		12
Nazivne vrednosti	Vati	15	5	15	5
Preskusna napetost	Volti	13,5		13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 19,1	največ 6,6	največ 19,1	največ 6,6
Dejanske vrednosti	Svetlobni tok	280 ± 15 %	35 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok: 280 lm in 35 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA W15/5W — List W15/5W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)	žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi os X-X in referenčno os; in ali je

(b)	sekundarna žarilna nitka v pravilnem položaju glede na glavno žarilno nitko.

Preskusni postopek in zahteve

1. Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika glavne žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja. (± 15°).

2. Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi:

2.1.	projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

2.2.	projekcija sekundarne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku s širino „c“ in višino „d“, katerega središče je na razdalji „u“ nad teoretičnim položajem središča glavne žarilne nitke.

3. Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os glavne žarilne nitke:

3.1.	projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2.	središče glavne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“;

3.3.	središče sekundarne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot ± 2 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko za ± 0,4 mm).

KATEGORIJA W15/5W — List W15/5W/3

dimenzije v milimetrih

Stranski pogled

Oznaka	a	b	c	d	u
Mere	3,3	2,8	4,8		2,8

Pogled od spredaj

Oznaka	a	h	k
Mere	3,3	9,5	1,0

KATEGORIJA W16W — List W16W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ
e		18,3	20,6	22,9	20,6 ± 0,3
Bočno odstopanje (167)				1,0	največ 0,5
β		–15°	0°	+15°	0° ± 5°
Podnožje W2.1x9.5d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-91-3)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	16			16
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 21,35			največ 21,35
	Svetlobni tok	310 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok: 310 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA W21W — List W21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ
e			29,0 (169)		29,0 ± 0,3
f				7,5	7,5 + 0/– 2
Bočno odstopanje (168)				(169)	največ 0,5
β		–15° (169)	0°	+15° (169)	0° ± 5°
Podnožje W3x16d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-105-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	21			21
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 26,5			največ 26,5
	Svetlobni tok	460 ± 15 %
Referenčni svetlobni tok: 460 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA W21W — List W21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi os X-X in referenčno os.

Stranski pogled	Pogled od spredaj

Oznaka	a	b	h	k
Mera	3,5	3,0	9,5	1,0

Preskusni postopki in zahteve

1. Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja, tj. ± 15°. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja (± 15°).

2. Stranski pogled

3. Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1.	projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.2.	središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJA W21/5W — List W21/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko.

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ
e			25,0 (170)		25,0 ± 0,3
f				7,5	7,5 + 0/– 2
Bočno odstopanje (171)				(170)	največ 0,3
x (172)			2,8 (170)		2,8 ± 0,3
y (172)			0,0 (170)		0,0 ± 0,3
β		–15° (170)	0°	+15° (170)	0° ± 5°
Podnožje W3x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-106-3)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	21		5	21	5
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 26,5		največ 6,6	največ 26,5	največ 6,6
	Svetlobni tok	440 ± 15 %		35 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok: 440 in 35 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA W21/5W — List W21/5W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)	žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi os X-X in referenčno os; in ali je

(b)	sekundarna žarilna nitka v pravilnem položaju glede na glavno žarilno nitko.

Preskusni postopek in zahteve

1. Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika glavne žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja (± 15°).

2. Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi:

2.1.	projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

2.2.	projekcija sekundarne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku s širino „c“ in višino „d“, katerega središče je na razdalji „u“ nad teoretičnim položajem središča glavne žarilne nitke.

3. Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os glavne žarilne nitke:

3.1.	projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2.	središče glavne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“;

3.3.	središče sekundarne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot ± 2 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko za ± 0,4 mm).

KATEGORIJA W21/5W — List W21/5W/3

Stranski pogled

Oznaka	a	b	c	d	u
Mera	3,5	3,0	4,8		2,8

Pogled od spredaj

Oznaka	a	h	k
Mera	3,5	9,5	1,0

KATEGORIJI WP21W IN WPY21W — List WP21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

27,9 (3)

27,9 ± 0,3

5,5

6,0

7,0

6,0 ± 0,5

Bočno odstopanje (2)

(3)

0,0 ± 0,4

75° (3)

90°

105° (3)

90° ± 5°

Podnožje:	WP21W:	WY2.5x16d	v skladu s Publikacijo IEC 60061	(list 7004-104B-1)
Podnožje:	WPY21W:	WZ2.5x16d	v skladu s Publikacijo IEC 60061	(list 7004-104C-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

Vati

Preskusna napetost

Volti

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

Svetlobni tok

WP21W

460 ± 15 %

WPY21W

280 ± 20 %

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

Bela: 460 lm

Oranžna: 280 lm

(1)	Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

(2)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(3)	Preverja se z „box sistemom“; list WP21W/2.

(4)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo WP21W in oranžna za kategorijo WPY21W (glej tudi opombo 5/.)

(5)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo WP21W in bela ali oranžna za kategorijo WPY21W.

KATEGORIJI WP21W IN WPY21W — List WP21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi središčnico nastavkov in referenčno os.

Stranski pogled	Pogled od spredaj

Oznaka	a	b	h	k
Mera	3,5	3,0	9,0	1,0

Preskusni postopki in zahteve

2. Stranski pogled

3. Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1.	Projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.2.	Središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJA WR21/5W — List WR21/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

a	=	glavna žarilna nitka (velike moči)
b	=	sekundarna žarilna nitka (majhne moči)

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ
e			25,0 (1)		25,0 ± 0,3
f				7,5	7,5 + 0/– 2
Bočno odstopanje (2)				(1)	največ 0,3
x (3)			2,8 (1)		2,8 ± 0,3
y (3)			0,0 (1)		0,0 ± 0,3
β		–15° (1)	0°	+15° (1)	0° ± 5°
Podnožje WY3x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-106-3)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	21		5	21	5
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 26,5		največ 6,6	največ 26,5	največ 6,6
	Svetlobni tok	105 ± 20 %		8 ± 25 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V		Bela: 440 lm in 35 lm Rdeča: 105 lm in 8 lm

(1)	Preverja se z „box sistemom“; lista W21/5W/2 in 3.

(2)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(3)	„x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke glede na os glavne žarilne nitke.

(4)	Svetloba, ki jo oddaja žarnica iz serijske proizvodnje, je rdeča (glej tudi opombo 5).

(5)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali rdeča.

KATEGORIJA WY2.3W — List WY2.3W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ
e		10,3	10,8	11,3	10,8 ± 0,3
Bočno odstopanje (1)				1,0	največ 0,5
β		–15°	0°	+15°	0° ± 5°
Podnožje W2x4.6d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-94-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	2,3			2,3
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 2,5			največ 2,5
	Svetlobni tok	11,2 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V		Bela: 18,6 lm
		Oranžna: 11,2 lm

(1)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(2)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je oranžna (glej tudi opombo 3).

(3)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je oranžna ali bela.

KATEGORIJA WY21W — List WY21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko.

Mere v mm		Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje			Standardna žarnica z žarilno nitko
		najmanj	nazivno	največ
e			29,0 (2)		29,0 ± 0,3
f				7,5	7,5 + 0/– 2
Bočno odstopanje (1)				(2)	največ 0,5
β		–15°	0°	+15°	0° ± 5°
Podnožje W3x16d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-105-2)
ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI
Nazivne vrednosti	Volti	12			12
	Vati	21			21
Preskusna napetost	Volti	13,5			13,5
Dejanske vrednosti	Vati	največ 26,5			največ 26,5
	Svetlobni tok	280 ± 20 %
Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:		Bela: 460 lm
		Oranžna: 280 lm

(1)	Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(2)	Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je oranžna (glej tudi opombo 4).

(3)	Preverja se z „box sistemom“; list WY21W/2.

(4)	Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je oranžna ali bela.

KATEGORIJA WY21W — List WY21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi os X-X in referenčno os.

Stranski pogled	Pogled od spredaj

Oznaka	a	b	h	k
Mera	3,5	3,0	9,5	1,0

Preskusni postopki in zahteve

1. Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja, tj. ± 15°. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja (± 15°).

2. Stranski pogled

3. Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1.	Projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.2.	Središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

(1) Preglednice, električne in fotometrične značilnosti:

napetost je izražena v V;

moč je izražena v W;

svetlobni tok je izražen v lm.

V primeru, da je za kategorijo žarnice z žarilno nitko določena več kot ena vrednost referenčnega svetlobnega toka, se uporabita vrednost približno 12 V za homologacijo svetlobne naprave in vrednost 13,5 V za homologacijo svetlobno-signalne naprave, razen če je drugače določeno v pravilniku za homologacijo naprave.

(2) Ni za uporabo v žarometih za kratki svetlobni pramen.

(3) Ni za uporabo v prednjih žarometih za meglo, označenih z „B“, kot so opredeljeni v Pravilniku št. 19.

(4) Ni za uporabo v žarometih iz Pravilnika št. 112.

(5) Ni za uporabo v žarometih, razen v žarometih razreda C iz Pravilnika št. 113.

(6) Ta mera ustreza razdalji med dvema odprtinama s premerom 3,5 mm, v kateri se potiskata podnožji žarnice.

(7) Žarilna nitka je vgrajena v valjasto ohišje z dolžino 19 mm, koaksialno z osjo žarnice za žarilno nitko in simetrično glede na središče žarnice z žarilno nitko.

Pri 6-voltnih in 12-voltnih žarnicah z žarilno nitko je premer tega valja: d + 4 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko: d + 2 mm), pri 24-voltnih žarnicah z žarilno nitko pa: d + 5 mm, pri čemer je „d“ nazivni premer žarilne nitke, ki ga določi proizvajalec.

(8) Odstopanje središča žarilne nitke od vzdolžne sredine žarnice z žarilno nitko ne presega ± 2,0 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko: ± 0,5 mm), merjeno v smeri referenčne osi.

(9) 4,5 mm pri 6-voltnih žarnicah z žarilno nitko.

(10) 16,5 mm pri 24-voltnih žarnicah z žarilno nitko.

(11) Ta mera ustreza razdalji med dvema odprtinama s premerom 3,5 mm.

(12) Položaj žarilne nitke se preverja z „box sistemom“; list C21W/2.

(13) Ekscentričnost se meri samo v vodoravni in navpični smeri žarnice z žarilno nitko, kakor prikazuje slika. Merijo se tiste točke, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki je najbližje referenčni ravnini ali od nje najbolj oddaljen, seka os žarilne nitke.

(14) Smer opazovanja je pravokotna na referenčno os, ki leži v ravnini, ki jo določata referenčna os in središče druge nožice podnožja žarnice.

(15) Odmik žarilne nitke od osi balona, merjen 27,5 mm od referenčne ravnine.

(16) d: premer žarilne nitke.

(17) Preverja se z „box sistemom“; list H1/3.

(18) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja iz opombe 6/ zgoraj projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki je najbližje referenčni ravnini ali od nje najbolj oddaljen, seka os žarilne nitke (posebna navodila za žarilne nitke z dvojnim navitjem so v pripravi).

(19) Preverja se z „box sistemom“; list H3/4.

(20) Pri standardnih žarnicah so merilne točke tiste, kjer projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(21) Položaja prvega in zadnjega navoja žarilne nitke se določita kot presečišči zunanjega dela prvega in zadnjega navoja žarilne nitke, ki oddaja svetlobo, z ravnino, ki je vzporedna z referenčno ravnino in od nje oddaljena 18 mm. (Dodatna navodila za žarilne nitke z dvojnim navitjem so v pripravi.)

(22) Vrednosti iz levega stolpca veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena. Vrednosti iz desnega stolpca veljajo za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(23) Merilni svetlobni tok za merjenje v skladu z odstavkom 3.9 tega pravilnika.

(24) „…/26“ pomeni mero, ki se meri na oddaljenosti od referenčne ravnine, ki je navedena v mm za poševnico.

(25) „29,5 mv“ ali „30,0 mv“ je vrednost, izmerjena na oddaljenosti 29,5 ali 30,0 mm od referenčne ravnine.

(26) Ravnina V-V je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi referenčno os ter presečišče kroga s premerom „M“ z osjo referenčnega jezička.

(27) Ravnina H-H je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in ravnino V-V ter poteka skozi referenčno os.

(28) 30,0 mm za 24-voltne žarnice.

(29) Končni navoji žarilnih nitk so določeni kot prvi in zadnji žarilni navoji s pravilnim kotom vzpona. Pri žarilnih nitkah z dvojnim navojem sta opredeljena z ovojnico primarnega navitja.

(30) Pri žarilni nitki kratkega svetlobna pramena so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – bočnega roba senčnika in zunanjega dela končnih navojev v skladu z opombo 11.

(31) „e“ je razdalja med referenčno ravnino in zgoraj opredeljenim začetkom žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(32) Pri žarilni nitki dolgega svetlobnega pramena so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – med ravnino, ki je vzporedna z ravnino H-H in je 0,8 mm pod to ravnino ter zunanjim delom končnih navojev v skladu z opombo 11.

(33) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A s slike 1 na listu H7/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke. (Posebna navodila za žarilne nitke z dvojnim navitjem so v pripravi.)

(34) Preverja se z „box sistemom“; list H7/4.

(35) Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H14/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(36) Zamik žarilne nitke glede na os balona se meri v dveh ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in potekata skozi točki, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(37) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A s slike 1 na listu H8/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke

(38) Preverja se z „box sistemom“; list H8/4.

(39) Smer opazovanja je smer A, prikazana na sliki 1 na listu H9/1.

(40) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja iz opombe 9/zgoraj projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke

(41) Preverja se z „box sistemom“; list H9/4.

(42) Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja A in B, ki sta prikazani na sliki 1 na listu H9/1. Točke merjenja so tiste, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(43) Mere se preverjajo ob snetem O-tesnilu.

(44) Smer opazovanja je smer ()/B, kot je prikazana na sliki na listu H10/1.

(45) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja () iz opombe 9/zgoraj projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(46) Preverja se z „box sistemom“; list H10/3 ().

(47) Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja () A in B, ki sta prikazani na sliki na listu H10/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(48) Proizvajalci lahko izberejo druge pravokotne smeri opazovanja. Smeri opazovanja, ki jih opredeli proizvajalec, preskuševalni laboratorij uporabi pri preverjanju mer in položaja žarilne nitke.

(49) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pogled A s slike 1 na listu H11/1, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(50) Preverja se z „box sistemom“; list H11/4.

(51) Mere se preverjajo ob snetem O-tesnilu.

(52) Smer opazovanja je smer A, kot je prikazana na sliki na listu H12/1.

(53) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja iz opombe 9/zgoraj projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(54) Preverja se z „box sistemom“; list H12/3.

(55) Meri h1 in h2 se merita v smeri opazovanja A, mera h3 v smeri C in mera h4 v smeri B, kot je prikazano na sliki na listu H12/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(56) Mera k se meri le v smeri opazovanja A.

(57) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A iz lista H13/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(58) d1 je dejanski premer žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena. d2 je dejanski premer žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

(59) Vrednosti iz levih stolpcev veljajo za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena in tiste iz desnih stolpcev za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena.

(60) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A s slike 1 na listu H14/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(61) „f1“ je dolžina žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena in „f2“ dolžina žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

(62) Preverja se z „box sistemom“; list H14/4.

(63) Vrednosti iz levega stolpca veljajo za žarilno nitko majhne moči. Vrednosti iz desnega stolpca veljajo za žarilno nitko velike moči.

(64) „…/26,0“ pomeni mero, ki se meri na oddaljenosti od referenčne ravnine, ki je navedena v mm za poševnico.

(65) „31,0 mv“ je vrednost, izmerjena na oddaljenosti 31,0 mm od referenčne ravnine.

(66) Ravnina V-V je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi referenčno os in os referenčnega jezička.

(67) Ravnina H-H je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in ravnino V-V ter poteka skozi referenčno os.

(68) Končni navoji žarilnih nitk so določeni kot prvi in zadnji žarilni navoji s pravilnim kotom vzpona.

(69) Pri žarilni nitki velike moči so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – bočnega roba senčnika in zunanjega dela končnih navojev v skladu z opombo 8/.

(70) „e“ je razdalja med referenčno ravnino in zgoraj opredeljenim začetkom žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(71) Pri žarilni nitki majhne moči so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – med ravnino, ki je vzporedna z ravnino H-H in je 1,8 mm nad to ravnino, ter končnimi navoji v skladu z opombo 8/.

(72) 34,0 za 24-voltne žarnice.

(73) 24,5 za 24-voltne žarnice.

(74) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A s slike 1 na listu H16/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(75) Preverja se z „box sistemom“; list H16/4.

(76) Stekleni balon med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(77) Preverja se z „box sistemom“; list H27W/3.

(78) Pri standardnih žarnicah z žarilno nitko so merilne točke tiste, kjer projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(79) Konca žarilne nitke se določita kot presečišči zunanjega dela prvega in zadnjega navoja žarilne nitke, ki oddaja svetlobo, z ravnino, ki je vzporedna z referenčno ravnino in od nje oddaljena 31,75 mm.

(80) Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja () A in B, ki sta prikazani na sliki na listu HB3/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(81) Smer opazovanja je smer () B, kot je prikazana na sliki na listu HB3/1.

(82) Preverja se z „box sistemom“; list HB3/4. ().

(83) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja () iz opombe ()zgoraj projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke

(84) Mere se preverjajo ob snetem O-tesnilu.

(85) Žarnica z žarilno nitko HB3 je opremljena s podnožjem za desni kot, žarnica z žarilno nitko HB3A pa z ravnim podnožjem.

(86) Proizvajalci lahko izberejo druge pravokotne smeri opazovanja. Smeri opazovanja, ki jih določi proizvajalec, uporabi preskuševalni laboratorij pri preverjanju mer in položaja žarilne nitke.

(87) Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja () A in B, ki sta prikazani na sliki na listu HB4/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(88) Smer opazovanja je smer () B, kot je prikazana na sliki na listu HB4/1.

(89) Preverja se z „box sistemom“; list HB4/4 ().

(90) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja () iz opombe 10/zgoraj projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke

(91) Mere se preverjajo ob snetem O-tesnilu.

(92) Žarnica z žarilno nitko HB3 je opremljena s podnožjem za desni kot, žarnica z žarilno nitko HB3A pa z ravnim podnožjem.

(93) Proizvajalci lahko izberejo druge pravokotne smeri opazovanja. Smeri opazovanja, ki jih določi proizvajalec, uporabi preskuševalni laboratorij pri preverjanju mer in položaja žarilne nitke.

(94) Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja */A in B, ki sta prikazani na sliki na listu HIR1/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(95) Smer opazovanja je smer */B, kot je prikazana na sliki na listu HIR1/1.

(96) Preverja se z „box sistemom“; list HIR1/3.

(97) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja iz opombe 8/zgoraj projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(98) Mere se preverjajo ob nameščenem O-tesnilu.

(99) Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja A in B, ki sta prikazani na sliki na listu HIR2/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(100) Smer opazovanja je smer B, kot je prikazana na sliki na listu HIR2/1.

(101) Preverja se z „box sistemom“; list HIR2/3.

(102) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja iz opombe 8/zgoraj projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(103) Mere se preverjajo ob snetem O-tesnilu.

(104) Vrednosti iz levega stolpca veljajo za dolgi svetlobni pramen. Vrednosti iz desnega stolpca veljajo za kratki svetlobni pramen.

(105) Merilni svetlobni tok za merjenje v skladu z odstavkom 3.9 tega pravilnika.

(106) „…/26“ pomeni mero, ki se meri na oddaljenosti od referenčne ravnine, ki je navedena v mm za poševnico.

(107) „29,5 mv“ je vrednost, izmerjena na oddaljenosti 29,5 mm od referenčne ravnine.

(108) Ravnina V-V je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi referenčno os ter presečišče kroga s premerom „M“ z osjo referenčnega jezička.

(109) Ravnina H-H je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in ravnino V-V ter poteka skozi referenčno os.

(110) (Prazno)

(111) Končni navoji žarilnih nitk so določeni kot prvi in zadnji žarilni navoji s pravilnim kotom vzpona. Pri žarilnih nitkah z dvojnim navojem sta opredeljena z ovojnico primarnega navitja.

(112) Pri žarilni nitki kratkega svetlobna pramena so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – bočnega roba senčnika in zunanjega dela končnih navojev v skladu z opombo 11.

(113) „e“ je razdalja med referenčno ravnino in zgoraj opredeljenim začetkom žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(114) Pri žarilni nitki dolgega svetlobnega pramena so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – med ravnino, ki je vzporedna z ravnino H-H in je 0,8 mm pod to ravnino ter zunanjim delom končnih navojev v skladu z opombo 11/.

(115) Preverja se z „box sistemom“; list HS2/3.

(116) Da bi preprečili hitro odpoved žarilne nitke, napajalna napetost ne presega 8,5 V pri 6-voltnih žarnicah in 15 V pri 12-voltnih žarnicah.

(117) Preverja se z „box sistemom“. List HS5/4

(118) Položaja prvega in zadnjega navoja žarilne nitke se določita kot presečišči zunanjega dela prvega in zadnjega navoja žarilne nitke, ki oddaja svetlobo, z ravnino, ki je vzporedna z referenčno ravnino in od nje oddaljena 26 mm.

(119) Položaja prvega in zadnjega navoja žarilne nitke se določita kot presečišči zunanjega dela prvega in zadnjega navoja žarilne nitke, ki oddaja svetlobo, z ravnino, ki je vzporedna z referenčno ravnino in od nje oddaljena 26 mm.

(120) Vrednosti iz levih stolpcev veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena in tiste iz desnih stolpcev za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(121) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A iz lista HS6/1projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(122) d1 je dejanski premer žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

d2 je dejanski premer žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

(123) Vrednosti iz levih stolpcev veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena in tiste iz desnih stolpcev za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(124) Preverja se z „box sistemom“; list P13W/3.

(125) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pravokotna na ravnino, ki poteka skozi dovodne žice žarilne nitke, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(126) Noben del podnožja nad referenčno ravnino ne posega v kot α2, kot je prikazano na sliki 1 na listu P13W/1. Balon med kotoma α1+ α2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg balona.

(127) Za kategorije PS19W, PSY19W in PSR19W se mere lahko preverjajo ob snetem O-tesnilu, da se zagotovi pravilna namestitev med preskusom.

(128) Položaj žarilne nitke se preverja z „box sistemom“; list P19W/3.

(129) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pravokotna na ravnino, ki poteka skozi dovodne žice žarilne nitke, kot je prikazano na sliki na listu P19W/1, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(130) Noben del podnožja nad referenčno ravnino ne sme posegati v kot α. Balon med kotoma 2α + 180° ne povzroča optičnih popačenj.

(131) Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategoriji P19W in PS19W; bela ali oranžna za kategorije PY19W in PSY19W; bela ali rdeča za kategorije PR19W in PSR19W.

(132) Za kategorije PS24W, PSX24W, PSY24W in PSR24W se mere lahko preverjajo ob snetem O-tesnilu, da se zagotovi pravilna namestitev med preskusom.

(133) Položaj žarilne nitke se preverja z „box sistemom“; list P24W/3.

(134) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pravokotna na ravnino, ki poteka skozi dovodne žice žarilne nitke, kot je prikazano na sliki na listu P24W/1, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(135) Noben del podnožja nad referenčno ravnino ne sme posegati v kot α. Balon med kotoma 2α + 180°.ne povzroča optičnih popačenj.

(136) Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je bela za kategorije P24W, PX24W, PS24W in PSX24W; bela ali oranžna za kategoriji PY24W in PSY24W; bela ali rdeča za kategoriji PR24W in PSR24W.

(137) Položaj žarilne nitke se preverja z „box sistemom“; list PC16W/3.

(138) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pravokotna na ravnino, ki poteka skozi dovodne žice žarilne nitke, kot je prikazano na sliki na listu PC16W/1, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(139) Noben del podnožja nad referenčno ravnino ne sme posegati v kot α. Balon med kotoma 2α + 180°.ne povzroča optičnih popačenj.

(140) Svetloba, ki jo oddaja standardna žarnica z žarilno nitko, je bela za kategorijo PC16W; bela ali oranžna za kategorijo PCY16W; bela ali rdeča za kategorijo PCR16W.

(141) Te mere se preverijo z „box sistemom“ () na podlagi zgoraj navedenih mer in dovoljenih odstopanj. „x“ in „y“ veljata za glavno žarilno nitko (velike moči) in ne za referenčno os. Načini povečanja položajne natančnosti žarilne nitke in sestava podnožja na nosilcu žarnice so v obravnavi.

(142) Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(143) „Box sistem“ je enak kot za žarnico z žarilno nitko kategorije P21/5W.

(144) 24-voltna žarnica z žarilno nitko ni priporočljiva za prihodnjo izvedbo.

(145) Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je rdeča (glej tudi opombo 6)

(146) Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali rdeča.

(147) Glej opombo 1/na listu P21/5W/2.

(148) Glej opombo 2/na listu P21/5W/2.

(149) Glej opombo 3/na listu P21/5W/2.

(150) Svetloba, ki jo oddaja žarnica iz serijske proizvodnje, je rdeča (glej tudi opombo 5).

(151) Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali rdeča

(152) Preverja se z „box sistemom“; list PSX26W/3.

(153) Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pravokotna na ravnino, ki poteka skozi dovodne žice žarilne nitke, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(154) Noben del podnožja nad referenčno ravnino ne posega v kot a2, kot je prikazano na sliki 1 na listu PSX26W/1. Balon med kotoma α1+ α2 ne sme povzročati optičnih popačenj. To velja za celoten obseg balona.

(155) Položaj in mere senčnika in žarilnih nitk se preverjajo z merilno metodo iz Publikacije IEC 60809.

(156) Merijo se na oddaljenosti od referenčne ravnine, ki je navedena v mm za poševnico.

(157) mv = merilna vrednost.

(158) Kot γ velja le za konstrukcijo senčnika in se ga ne preverja na dokončani žarnici z žarilno nitko.

(159) Mere a, b, c in β se nanašajo na ravnino, ki je vzporedna z referenčno ravnino in seka dva robova senčnika na razdalji e + 1,5 mm.

(160) Dopustno kotno odstopanje položaja ravnine senčnika od normalnega položaja.

(161) Vrednosti iz levega stolpca veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena. Vrednosti iz desnega stolpca veljajo za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(162) Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(163) Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(164) Preverja se z „box sistemom“; lista W15/5W/2 in 3..

(165) Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(166) „x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke glede na os glavne žarilne nitke.

(167) Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(168) Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(169) Preverja se z „box sistemom“; glej list W21W/2.

(170) Preverja se z „box sistemom“; lista W21/5W/2 in 3.

(171) Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(172) „x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke glede na os glavne žarilne nitke.

PRILOGA 2

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 3

PRIMER HOMOLOGACIJSKE OZNAKE

(glej odstavek 2.4.3)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na žarnico z žarilno nitko, označuje, da je bila ta žarnica homologirana v Združenem kraljestvu (E11) v skladu s homologacijsko kodo A1.

Prvi znak homologacijske kode pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 37, kot je bil spremenjen s spremembami 02 in 03 (1).

(1) Sprememba številke homologacije ni potrebna.

PRILOGA 4

SREDIŠČE SVETILNOSTI IN OBLIKE ŽARILNIH NITK

Ta standard velja za določanje središča svetilnosti različnih oblik žarilnih nitk, razen če je na podatkovnih listih za žarnice z žarilno nitko navedeno drugače.

Položaj središča svetilnosti je odvisen od oblike žarilne nitke.

Št.	Oblike žarilnih nitk	Opažanja
1		Pri b > 1,5h odstopanje osi žarilne nitke glede na ravnino, ki je pravokotna na referenčno os, ne presega 15°.
2		Velja le za žarilne nitke, ki jih je mogoče včrtati v pravokotnik b > 3h.
3		Velja za žarilne nitke, ki jih je mogoče včrtati v pravokotnik b ≤ 3h, pri čemer je k < 2h.

Stranice očrtanega pravokotnika pri številkah 2 in 3 so vzporedne z referenčno osjo ali pravokotne nanjo.

Središče svetilnosti je presečišče črtkasto-pikčastih črt.

Risbe so namenjene le prikazu osnovnih mer.

PRILOGA 5

PREVERJANJE BARVE ŽARNIC Z ŽARILNO NITKO

1. Splošno

1.1	Meritve se opravijo na dokončanih žarnicah. Žarnice s sekundarnim (zunanjim) balonom kot barvnim filtrom se obravnavajo kot žarnice s primarnim balonom.

1.2	Preskusi se izvajajo pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

1.3	Preskusi se izvajajo pri preskusni napetosti, ki je navedena na ustreznem podatkovnem listu za žarnico.

1.4	Žarnice z žarilno nitko se po možnosti preverjajo v položaju, običajnem za delovanje. Pri žarnicah z dvema žarilnima nitkama deluje le žarilna nitka velike moči (glavna žarilna nitka ali žarilna nitka dolgega svetlobnega pramena).

1.5	Pred preskusom se z 10-minutnim delovanjem pri preskusni napetosti zagotovi stalna temperatura žarnice z žarilno nitko.

2. Barva

2.1	Barvni preskusi se izvajajo z merilnim sistemom, ki določa trikromatske koordinate CIE prejete svetlobe s točnostjo ± 0,002.

2.2	Trikromatske koordinate se merijo v središču žarilne nitke s kolorimetričnim sprejemnikom v obsegu pokončnega krožnega stožca, ki zajema kot najmanj 5° in največ 15°.

2.3

Smeri merjenja (glej sliko spodaj)

2.3.1

Sprejemnik se najprej namesti pravokotno na os žarnice in os žarilne nitke (ali ravnino v primeru ukrivljene žarilne nitke). Po meritvi se sprejemnik pomika okrog žarnice z žarilno nitko v obeh smereh za približno 30°, dokler ni zajeto območje iz odstavka 2.3.2 ali 2.3.3. V vsakem položaju se izvede meritev. Vendar se meritev ne izvede, ko:

(a)	središčnica sprejemnika sovpada z osjo žarilne nitke ali

(b)	smer opazovanja med sprejemnikom in žarilno nitko ovirajo neprosojni(neprepustni)deli svetlobnega vira, kot so dovodne žice ali druga žarilna nitka, če obstajajo.

2.3.2

Pri žarnicah z žarilno nitko, ki se uporabljajo v žarometih, se meritve izvajajo v smereh okoli žarnice z žarilno nitko, ko je središčnica odprtine sprejemnika ± 30° od ravnine, ki je pravokotna na os žarnice, ki izhaja iz središča žarilne nitke. V primeru žarnic z dvema žarilnima nitkama se upošteva središče žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

2.3.3

Pri žarnicah z žarilno nitko, ki se uporabljajo v svetlobno-signalnih napravah, se meritve izvajajo v smereh okoli žarnice z žarilno nitko, razen na:

(a)	območju, na katerem je ali ki ga prekriva podnožje žarnice; in

(b)	bližnjem prehodnem območju vzdolž podnožja.

V primeru žarnic z dvema žarilnima nitkama se upošteva središče glavne žarilne nitke.

Slika, ki prikazuje položaje kolorimetričnega sprejemnika

PRILOGA 6

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE NADZORA KAKOVOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

1. Splošno

Zahteve glede skladnosti se štejejo za izpolnjene z vidika fotometričnih, geometrijskih, vizualnih in električnih lastnosti, če se upoštevajo določena dovoljena odstopanja za proizvodnjo žarnic z žarilno nitko iz ustreznih podatkovnih listov iz Priloge 1 in ustreznih podatkovnih listov za podnožja.

2. Minimalne zahteve za preverjanje skladnosti, ki ga opravi proizvajalec

Proizvajalec ali imetnik homologacijske oznake v skladu z določbami tega pravilnika v ustreznih časovnih presledkih izvaja preskuse za vsak tip žarnic z žarilno nitko.

2.1 Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti teh specifikacij vključujejo njihove fotometrične, geometrijske in optične značilnosti.

2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1

Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

Uporaba odstavka 2.2.1 zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.3 Vrsta vzorčenja

Vzorci žarnic z žarilno nitko se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarnic z žarilno nitko istega tipa, ki je določen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

2.4 Pregledane in zapisane značilnosti

Žarnice z žarilno nitko se pregledajo in rezultati preskusa se zapišejo glede na skupine značilnosti iz preglednice 1 Priloge 7.

2.5 Merila sprejemljivosti

Proizvajalec ali imetnik homologacije je odgovoren za izvajanje statistične študije rezultatov preskusa, da bi izpolnil zahteve za preverjanje skladnosti proizvodnje iz odstavka 4.1 tega pravilnika.

Skladnost se zagotovi, če v ustrezni skupini značilnosti iz preglednice 1 Priloge 7 raven sprejemljive neskladnosti ni presežena. To pomeni, da število žarnic z žarilno nitko, ki niso v skladu z zahtevo za katero koli skupino značilnosti katerega koli tipa žarnic z žarilno nitko, ne presega mejnih vrednosti iz ustreznih preglednic 2, 3 ali 4 Priloge 7.

Opomba: Vsaka zahteva za posamezno žarnico z žarilno nitko se obravnava kot značilnost.

PRILOGA 7

VZORČENJE IN RAVNI SKLADNOSTI ZA PROIZVAJALČEVE ZAPISE O PRESKUSIH

Preglednica 1

Značilnosti

Skupina značilnosti	Skupina (1) zapisov o preskusih različnih tipov žarnic	Najmanjši 12-mesečni vzorec na skupino (1)	Sprejemljiva raven neskladnosti za vsako skupino značilnosti (%)
Označevanje, čitljivost in trajnost	Vsi tipi z enakimi zunanjimi merami	315	1
Kakovost balona	Vsi tipi z enakim balonom	315	1
Barva balona	Vsi tipi (ki oddajajo rdečo ali oranžno svetlobo) iste kategorije in barvne tehnologije	20	1
unanje mere žarnice (brez podnožja/podlage)	Vsi tipi iste kategorije	200	1
Mere podnožja in podlage	Vsi tipi iste kategorije	200	6,5
Mere glede na notranje dele (2)	Vse žarnice enakega tipa	200	6,5
Začetne vrednosti, moč in svetlobni tok (2)	Vse žarnice enakega tipa	200	1
Preskus barvne obstojnosti	Vse žarnice (ki oddajajo rdečo, oranžno in belo svetlobo) ene tehnologije nanašanja barve	20 (3)	1

Meje sprejemljivosti, ki temeljijo na različnem številu rezultatov preskusa za vsako skupino značilnosti, so navedene v preglednici 2 kot največja dovoljena raven neskladnosti. Meje temeljijo na ravni sprejemljivosti z 1-odstotno neskladnostjo, če je verjetnost sprejemljivosti vsaj 0,95.

Preglednica 2 (4)

Število rezultatov preskusa za vsako značilnost	Meje sprejemljivosti
20	0
21 - 50	1
51 - 80	2
81 - 125	3
126 - 200	5
201 - 260	6
261 - 315	7
316 - 370	8
371 - 435	9
436 - 500	10
501 - 570	11
571 - 645	12
646 - 720	13
721 - 800	14
801 - 860	15
861 - 920	16
921 - 990	17
991 - 1 060	18
1 061 - 1 125	19
1 126 - 1 190	20
1 191 - 1 249	21

Meje sprejemljivosti, ki temeljijo na različnem številu rezultatov preskusa za vsako skupino značilnosti, so navedene v preglednici 3 kot največja dovoljena raven neskladnosti. Meje temeljijo na ravni sprejemljivosti s 6,5-odstotno neskladnostjo, če je verjetnost sprejemljivosti vsaj 0,95.

Preglednica 3

Število žarnic v zapisniku	Mejne vrednosti
- 200	21
201 - 213	22
214 - 227	23
228 - 240	24
241 - 254	25
255 - 268	26
269 - 281	27
282 - 295	28
296 - 308	29
309 - 322	30
323 - 336	31
337 - 349	32
350 - 363	33
364 - 376	34
377 - 390	35
391 - 404	36
405 - 417	37
418 - 431	38
432 - 444	39
445 - 458	40
459 - 472	41
473 - 485	42
486 - 499	43
500 - 512	44
513 - 526	45
527 - 540	46
541 - 553	47
554 - 567	48
568 - 580	49
581 - 594	50
595 - 608	51
609 - 621	52
622 - 635	53
636 - 648	54
649 - 662	55
663 - 676	56
677 - 689	57
690 - 703	58
704 - 716	59
717 - 730	60
731 - 744	61
745 - 757	62
758 - 771	63
772 - 784	64
785 - 798	65
799 - 812	66
813 - 825	67
826 - 839	68
840 - 852	69
853 - 866	70
867 - 880	71
881 - 893	72
894 - 907	73
908 - 920	74
921 - 934	75
935 - 948	76
949 - 961	77
962 - 975	78
976 - 988	79
989 - 1 002	80
1 003 - 1 016	81
1 017 - 1 029	82
1 030 - 1 043	83
1 044 - 1 056	84
1 057 - 1 070	85
1 071 - 1 084	86
1 085 - 1 097	87
1 098 - 1 111	88
1 112 - 1 124	89
1 125 - 1 138	90
1 139 - 1 152	91
1 153 - 1 165	92
1 166 - 1 179	93
1 180 - 1 192	94
1 193 - 1 206	95
1 207 - 1 220	96
1 221 - 1 233	97
1 234 - 1 249	98

Meje sprejemljivosti, ki temeljijo na različnem številu rezultatov preskusa za vsako skupino značilnosti, so navedene v preglednici 4 kot odstotek rezultatov, če je verjetnost sprejemljivosti vsaj 0,95.

Preglednica 4

Število rezultatov preskusa za vsako značilnost	Mejne vrednosti kot odstotek rezultatov. Sprejemljiva raven neskladnosti 1 %	Mejne vrednosti kot odstotek rezultatov. Sprejemljiva raven neskladnosti 6,5 %
1 250	1,68	7,91
2 000	1,52	7,61
4 000	1,37	7,29
6 000	1,30	7,15
8 000	1,26	7,06
10 000	1,23	7,00
20 000	1,16	6,85
40 000	1,12	6,75
80 000	1,09	6,68
100 000	1,08	6,65
1 000 000	1,02	6,55

(1) Ocenjevanje na splošno zajema serijsko izdelane žarnice z žarilno nitko iz posameznih tovarn. Proizvajalec lahko združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem zagotavljanja in upravljanja kakovosti.

(2) Pri žarnici z več kot enim notranjim elementom (žarilna nitka, senčnik) veljajo podatki skupine značilnosti (mere, moč, svetlobni tok) za vsak posamezni element.

(3) Reprezentativna razdelitev po kategorijah žarnic, izdelanih z enako tehnologijo nanašanja barve in končne obdelave, ki vključuje žarnice z najmanjšim in največjim premerom zunanjega balona, od katerih vse delujejo pri najvišji nazivni moči.

(4) V skladu z ISO 2859-1:1999 „Postopki vzorčenja za preverjanje po atributih - Del 1: Programi vzorčenja, indeksirani s sprejemljivo ravnjo kakovosti (AQL) za preverjanje po lotih“, vključno s tehničnim popravkom 1:2001.

PRILOGA 8

MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREGLEDE NAKLJUČNIH VZORCEV, KI JIH OPRAVI UPRAVNI ORGAN

1. Splošno

Zahteve glede skladnosti veljajo za izpolnjene z vidika fotometričnih, geometrijskih, vizualnih in električnih lastnosti, če se upoštevajo določena dovoljena odstopanja za proizvodnjo žarnic z žarilno nitko iz ustreznih podatkovnih listov iz Priloge 1 in ustreznih podatkovnih listov za podnožja.

2. Skladnost serijsko izdelanih žarnic z žarilno nitko ni sporna, če so rezultati skladni s Prilogo 9 k temu pravilniku.

3. Če rezultati niso skladni s Prilogo 9 k temu pravilniku, je skladnost proizvodnje sporna in od proizvajalca se zahteva izpolnjevanje zahtev.

4. Če se uporablja odstavek 3 te priloge, se v dveh mesecih iz zadnje proizvodne serije naključno izbere dodatni vzorec, ki vključuje 250 žarnic z žarilno nitko.

PRILOGA 9

SKLADNOST, POTRJENA S PREGLEDOM NAKLJUČNIH VZORCEV

O potrditvi ali zavrnitvi skladnosti se odloča glede na vrednosti iz preglednice 1. Pri vsaki skupini značilnosti se žarnice z žarilno nitko sprejmejo ali zavrnejo v skladu z vrednostmi iz preglednice 1 (1).

Preglednica 1

	1 % (2)		6,5 % (2)
	Sprejetje	Zavrnitev	Sprejetje	Zavrnitev
Velikost prvega vzorca: 125	2	5	11	16
Če je število neskladnih enot večje od 2 (11) in manjše od 5 (16), se izbere drugi vzorec s 125 enotami in oceni 250 enot.	6	7	26	27

(1) Predlagani sistem je oblikovan za ocenjevanje skladnosti žarnic z žarilno nitko glede na sprejemljivo raven neskladnosti 1 % in 6,5 % ter temelji na načrtu dvojnega vzorčenja za običajno preverjanje iz Publikacije IEC 60410: Načrti in postopki vzorčenja za preverjanje lastnosti.

(2) Žarnice z žarilno nitko se pregledajo in rezultati preskusa se zapišejo glede na skupine značilnosti iz preglednice 1 Priloge 7.

PRILOGA 10

PREVOD IZRAZOV, UPORABLJENIH NA SLIKAH V PRILOGI 1

English	Slovenian
a = major (high wattage) filament	a = glavna žarilna nitka (velike moči)
Auxiliary reference plane	Pomožna referenčna ravnina
Axis of bulb	Os balona
Axis of driving-beam filament	Os žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena
Axis of high wattage filament	Os žarilne nitke velike moči
Axis of low wattage filament	Os žarilne nitke majhne moči
Axis of passing-beam filament	Os žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena
Axis of the bulb	Os balona
b = minor (low wattage) filament	b = sekundarna žarilna nitka (majhne moči)
Bulb axis	Os balona
Category	Kategorija
Central axis sought	Iskana sredinska os
Definition of Z – Z line	Opredelitev premice Z – Z
Definition: Ring centre and reference axis	Opredelitev: središče odoba in referenčna os
Distorsion free area and black top	Območje brez popačenosti in črna kapica
Driving	Dolgi
Driving-beam	Dolgi svetlobni pramen
Driving-beam filament	Žarilna nitka dolgega svetlobnega pramena
Driving-beam filament axis	Os žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena
Earth	Ozemljitev
Enlarged centre of View A	Povečano središče pogleda A
Enlarged centre of View B	Povečano središče pogleda B
Filament axis	Os žarilne nitke
Filament centre	Središče žarilne nitke
Filament centres	Središča žarilne nitke
Filament position	Položaj žarilne nitke
Filament position and dimensions	Položaj in mere žarilne nitke
First filament turn	Prvi navoj žarilne nitke
For driving-beam filament	Za žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena
For passing-beam filament	Za žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena
Ground	Tla
High wattage	Velika moč
High-wattage filament	Žarilna nitka velike moči
Low wattage	Majhna moč
Low-wattage filament	Žarilna nitka majhne moči
Lug width 3 mm	Širina jezička 3 mm
max	Največ
Maximum lamp outlines	Največji zunanji deli svetilke
Metal free zone	Območje brez kovine
Nominal position of lampholder studs	Nominalni položaj vijakov okova žarnice
Obscuration angle limits of cap	Omejitve kota zatemnitve podnožja
Offset of filament	Zamik žarilne nitke
Passing	Kratki
Passing beam filament axis	Os žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena
Passing-beam	Kratki svetlobni pramen
Passing-beam filament	Žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena
Permissible offset of filament axis	Dovoljen zamik osi žarilne nitke
Plane C	Ravnina C
Position and dimensions of filaments	Položaj in mere žarilnih nitk
Position of the filaments	Položaj žarilnih nitk
Position of the shield	Položaj senčnika
Reference axis	Referenčna os
Reference boss	Referenčna izboklina
Reference diameter	Referenčni premer
Reference key	Referenčni nastavek
Reference lug	Referenčni jeziček
Reference mark	Referenčna oznaka
Reference notch	Referenčna zareza
Reference pin	Referenčni zatič
Reference plane	Referenčna ravnina
Ring centre	Središče oboda
Second pin	Drugi zatič
Section A-B	Razdelek A-B
Section D-E	Razdelek D-E
Shield	Senčnik
Top view	Pogled od zgoraj
Top view of driving-beam and passing-beam filament	Pogled of zgoraj na žarilno nitko dolgega in kratkega svetlobnega pramena
View A	Pogled A
View A passing-beam filament	Pogled A žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena
View A: measuring H2	Pogled A: merjenje H2
View B	Pogled B
View B driving-beam filament	Pogled B žarilna nitka dolgega svetlobnega pramena
View B: measuring k, h1, h3, f	Pogled B: merjenje k, h1, h3, f
View C	Pogled C
View C: measuring h4	Pogled C: merjenje h4
View from A / View from 1	Pogled od A / pogled od 1
View from B / View from 2	Pogled od B / pogled od 2
View from C / View from 3	Pogled od C / pogled od 3
Views A and C	Pogleda A in C
Views B and C	Pogleda B in C
x mm to reference plane	x mm na referenčno ravnino
x to reference plane	x na referenčno ravnino

13.11.2010

Uradni list Evropske unije

L 297/183

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Spremembe Pravilnika št. 13 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil kategorij M, N in O v zvezi z zaviranjem

Spremembe 11

Spremembe Pravilnika št. 13, objavljene v UL L 257 z dne 30. septembra 2010, str. 1.

Vključuje:

Spremembe 11 – začetek veljavnosti: 11. julij 2008

Revizijo 6 – Spremembo 1 – Popravek 1

Revizijo 6 – Spremembo 1 – Popravek 2

Dodatek 1 k Spremembam 11 – začetek veljavnosti: 22. julij 2009

Dodatek 2 k Spremembam 11 – začetek veljavnosti: 24. oktober 2009

Popravek 2 Sprememb 11 – začetek veljavnosti: 24. junij 2009

Dodatek 3 k Spremembam 11 – začetek veljavnosti: 17. marec 2010

Spremembe kazala

Naslov Priloge 16 se spremeni:

„Priloga 16: Združljivost vlečnih vozil in priklopnikov v zvezi s prenosom podatkov ISO11992“

Priloga 19 Vstavita se nova dodatka 7 in 8:

„Priloga 19 – Dodatek 7 – Opisni list za funkcijo stabilnosti vozila

Priloga 19 – Dodatek 8 – Poročilo o preskusu funkcije stabilnosti vozila“

Dodatka 7 in 8 (prejšnja) se preštevilčita v dodatka 9 in 10.

Vstavi se nova Priloga 21

„Priloga 21:

Posebne zahteve za vozila, opremljena s funkcijo stabilnosti vozila

Priloga 21 – Dodatek 1 – Uporaba simulacije dinamične stabilnosti

Priloga 21 – Dodatek 2 – Simulacijsko orodje dinamične stabilnosti in njegovo potrjevanje

Priloga 21 –

Dodatek 3 –

Poročilo o preskusu s simulacijskim orodjem funkcije stabilnosti vozila“

Spremembe glavnega besedila Pravilnika

V celotnem besedilu Pravilnika št. 13 se sklic na „standard ISO 11992:2003“ nadomesti s „standard ISO 11992:2003, vključno s standardom ISO 11992-2:2003 in njegovimi spremembami 1:2007“.

Dodajo se novi odstavki 2.34 do 2.36:

„2.34.

‚funkcija stabilnosti vozila‘ pomeni funkcijo elektronskega nadzora vozila, ki izboljša dinamično stabilnost vozila.

2.34.1

Funkcija stabilnosti vozila vključuje eno ali oboje od naslednjega:

(a)	nadzor smeri

(b)	nadzor proti prevrnitvi

2.34.2

Nadzorne funkcije v okviru funkcije stabilnosti vozila:

2.34.2.1

‚nadzor smeri‘ pomeni funkcijo v okviru funkcije stabilnosti vozila, ki vozniku motornega vozila v primeru podkrmiljenja ali prekrmiljenja pomaga ohraniti želeno smer znotraj fizičnih omejitev vozila ter pomaga ohranjati priklopnik v smeri vožnje vlečnega vozila.

2.34.2.2

‚nadzor proti prevrnitvi‘ pomeni funkcijo v okviru funkcije stabilnosti vozila, ki se v primeru nevarnosti prevrnitve odzove tako, da stabilizira motorno vozilo ali kombinacijo vlečnega vozila in priklopnika ali priklopnik med dinamičnimi manevri znotraj fizičnih omejitev vozila.

2.35.

‚zadevni priklopnik‘ je priklopnik, ki predstavlja tip priklopnika, za katerega se zahteva homologacija.

2.36.

„faktor zaviranja (BF)“ je vhodno in izhodno razmerje ojačanja zavore.“

V odstavku 4.2 se „(zdaj 10)“ glasi „(zdaj 11)“.

Vstavi se nov odstavek 5.1.3.6.1:

„5.1.3.6.1

Podpora sporočil, opredeljenih v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je določena v Prilogi 16 k temu pravilniku za bodisi vlečno vozilo ali priklopnik.“

Odstavka 5.1.3.6.1 in 5.1.3.6.2 (prej) se preštevilčita v odstavka 5.1.3.6.2 in 5.1.3.6.3.

V odstavku 5.2.1.30.5 se črtata sklic na opombo 12 in opomba 12.

Doda se nov odstavek 5.2.1.32 (vključno s sklicem na novo opombo 12 in novo opombo 12):

„5.2.1.32.

Ob upoštevanju določb odstavka 12.4 tega pravilnika se vsa vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 (1), ki nimajo več kot tri osi, opremijo s funkcijo stabilnosti vozila. Ta mora vključevati nadzor proti prevrnitvi in nadzor smeri ter izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge 21 k temu pravilniku.“

Odstavek 5.2.2.17.1 se spremeni (vključno s črtanjem opombe):

„5.2.2.17.1

Priklopniki, opremljeni s funkcijo stabilnosti vozila, kot je opredeljena v odstavku 2.34 tega pravilnika morajo v primeru okvare ali napake funkcije stabilnosti priklopnika na okvaro ali napako opozoriti z ločenim rumenim opozorilnim signalom iz odstavka 5.2.1.29.2 prek sponke 5 konektorja iz standarda ISO 7638:1997.

Opozorilni signal mora biti stalen in ostati prižgan, dokler se okvara ali napaka ne odpravi in je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno.“

V odstavku 5.2.2.22.1 se črtata sklic na opombo 19 in opomba 19.

V odstavku 5.2.2.22.2 se sklic na opombo 20 in opomba 20 preštevilčita v opombo 19, sklic na opombo 21 in opomba 21 pa se črtata.

Doda se nov odstavek 5.2.2.23 (vključno s sklicem na novo opombo 20 in novo opombo 20):

„5.2.2.23.

Ob upoštevanju določb odstavka 12.4 tega pravilnika se vsa vozila kategorij O3 in O4 (2), ki nimajo več kot 3 osi in imajo zračno vzmetenje, opremijo s funkcijo stabilnosti vozila. Ta mora vključevati vsaj nadzor proti prevrnitvi in izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge 21 k temu pravilniku.“

Doda se nov odstavek 12.1.6 (vključno z opombo 21):

„12.1.6

Od uradnega začetka veljavnosti Sprememb 11 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s Spremembami 11 (3).

Doda se nov odstavek 12.1.7:

„12.1.7

Dodatek 1 k Spremembam 11 tega pravilnika se uporablja, kakor je določeno v odstavku 12.4.1“

Doda se nov odstavek 12.1.8:

„12.1.8

Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 2 k Spremembam 11 tega pravilnika nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 2 k Spremembam 11.“

Doda se nov odstavek 12.2.6:

„12.2.6

Po 48 mesecih od začetka veljavnosti Dodatka 1 k Spremembam 11 tega pravilnika pogodbenice podelijo homologacijo za vozila, ki so izvzeta na podlagi odstavkov 5.2.1.32 in 5.2.2.23, vključno z opombami, le če izpolnjujejo zahteve Dodatka 1 k Spremembam 11 tega pravilnika.“

Doda se nov odstavek 12.2.7:

„12.2.7

Po 48 mesecih od začetka veljavnosti Dodatka 2 k Spremembam 11 tega pravilnika pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 2 k Spremembam 11.“

Doda se nov odstavek 12.3.2:

„12.3.2

Po 84 mesecih od začetka veljavnosti Dodatka 2 k Spremembam 11 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz Dodatka 2 k Spremembam 11 tega pravilnika.“

Doda se nov odstavek 12.4 (vključno z opombo (*)

„12.4 Obvezne določbe za vozila, opremljena s funkcijo stabilnosti vozila

12.4.1

Zahteve za opremo vozil s funkcijo stabilnosti vozila, kot je določeno v odstavkih 5.2.1.32 in 5.2.2.23 tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s Spremembami 11, se uporabljajo:

Kategorija vozila

Datum začetka uporabe (od datuma po začetku veljavnosti Sprememb 11)

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s Spremembami 11.

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz Sprememb 11 tega pravilnika.

60 mesecev

84 mesecev

M3 (razred III) (4)

12 mesecev

36 mesecev

MM3 < 16 ton (pnevmatski prenos)

24 mesecev

48 mesecev

M3 (razred II in B (hidravlični prenos)

60 mesecev

84 mesecev

M3 (razred III) (hidravlični prenos)

60 mesecev

84 mesecev

M3 (razred III)

(pnevmatski prenos signala in hidravlični prenos moči)

72 mesecev

96 mesecev

M3 (razred II)

(pnevmatski prenos signala in hidravlični prenos moči)

72 mesecev

96 mesecev

M3 (drugo)

24 mesecev

48 mesecev

N2 (hidravlični prenos)

60 mesecev

84 mesecev

N2	(pnevmatski prenos signala in hidravlični prenos moči)

72 mesecev

96 mesecev

NN2 (drugo)

48 mesecev

72 mesecev

N3 (dvoosni vlačilci za polpriklopnike)

12 mesecev

36 mesecev

N3	(dvoosni vlačilci za polpriklopnike s pnevmatskim prenosom signala (ABS))

36 mesecev

60 mesecev

N3 (3 osi z elektronskim prenosom signala (EBS))

36 mesecev

60 mesecev

N3 (2 in 3 osi s pnevmatskim prenosom signala (ABS))

48 mesecev

72 mesecev

N3 (drugo)

24 mesecev

48 mesecev

O3 (kombinirana osna obremenitev od 3,5 do 7,5 tone)

48 mesecev

72 mesecev

O3 (drugo)

36 mesecev

60 mesecev

24 mesecev

36 mesecev

Odstavka 12.4 in 12.4.1 (prej) se preštevilčita v odstavka 12.5 in 12.5.1.

Spremembe Priloge 2

V Prilogi 2 se dodata novi točki 14.14 in 14.14.1:

„14.14.	Vozilo je opremljeno s funkcijo stabilnosti vozila:	da/ne (2)
	Če je odgovor pritrdilen: …
	Funkcija stabilnosti vozila je bila preskušena v skladu z in izpolnjuje zahteve iz Priloge 21:	da/ne (2)
	Funkcija stabilnosti vozila je neobvezna oprema:	da/ne (2)
	Funkcija stabilnosti vozila vključuje nadzor smeri:	da/ne (2)
	Funkcija stabilnosti vozila vključuje nadzor proti prevrnitvi:	da/ne (2)
14.14.1	Če se uporablja poročilo o preskusu iz Priloge 19, se navede številka poročila o preskusu: …“

Spremembe Priloge 10

Opomba 2 v odstavku 1.3.1 Priloge 10 se spremeni:

„(2)	Pri večkratnih oseh, pri katerih je razmik med dvema sosednjim osema večji od 2,0 m, se vsaka posamezna os šteje za neodvisno skupino osi.“

Spremembe Priloge 11

Priloga 11

Odstavek 2 se spremeni:

„2.

Izraz ‚enak‘, kot je uporabljen v odstavkih 1.1, 1.2 in 1.3 zgoraj, pomeni enak v geometrijskih in mehanskih značilnostih sestavnih delov vozila iz navedenih odstavkov in v materialih, iz katerih so ti sestavni deli izdelani.

Pri priklopnikih se šteje, da so te zahteve izpolnjene glede odstavkov 1.1 in 1.2 zgoraj, če poročilo za referenčno os/zavoro vsebuje identifikacijske oznake iz odstavka 3.7 Dodatka 2 te priloge za os/zavoro zadevnega priklopnika.

‚Referenčna os/zavora‘ je os/zavora, za katero obstaja poročilo, navedeno v odstavku 3.9 Dodatka 2 te priloge.“

Priloga 11 – Dodatek 1

Preglednica I se spremeni (vključno z opombo (1)):

	„Osi vozila			Referenčne osi
	Statična masa (P) (5)	Zavorna sila, potrebna na kolesih	Hitrost	Preskusna masa (Pe) (5)	Zavorna sila, ki se razvije na kolesih	Hitrost
	kg	N	km/h	kg	N	km/h
Os št. 1
Os št. 2
Os št. 3
Os št. 4

Tretja vrstica preglednice III se spremeni (vključno z opombo 2):

„REFERENČNA OS …

(priložen izvod)

POROČILO ŠT …

Datum …

	Tip I	Tip III
Zavorna sila na os (N) (glej odstavek 4.2.1 Dodatka 2)
Os št. 1	T1 = … % Fe	T1 = … % Fe
Os št. 2	T2 = … % Fe	T2 = … % Fe
Os št. 3	T3 = … % Fe	T3 = … % Fe
…	…	…“

Priloga 11 – Dodatek 2

Vstavi se nov odstavek 1.2.2:

„1.2.2

Preskusi, ki se opravijo skladno s tem dodatkom pred Dodatkom 2 k Spremembam 11 tega pravilnika, ki skupaj z dopolnilnimi podatki proizvajalca vozila/osi/zavore zagotavljajo dovolj informacij za izpolnjevanje zahtev dodatka 2 k Spremembam 11, se lahko uporabijo za novo poročilo ali razširitev obstoječega poročila o preskusu, ne da bi bilo treba izvesti dejanske preskuse.“

Odstavek 2 se spremeni:

‚2. SIMBOLI IN OPREDELITVE

2.1 Simboli

P	=	del mase vozila, ki jo nosi os pod statičnimi pogoji
F	=	normalna reakcija površine ceste na os pod statičnimi pogoji = P·g
FR	=	skupna normalna statična reakcija cestišča na kolesa priklopnega vozila
Fe	=	preskusna osna obremenitev
Pe	=	Fe/g
g	=	gravitacijski pospešek: g = 9,81 m/s2
C	=	vhodni navor zavore
C0	=	prag vhodnega navora zavore, opredelitev je v odstavku 2.2.2
C0,dec	=	določen prag vhodnega navora zavore
Cmax	=	določen najvišji vhodni navor zavore
R	=	kotalni (dinamični) polmer pnevmatike
T	=	zavorna sila na dotikališču pnevmatike s cesto
TR	=	skupna zavorna sila na dotikališču pnevmatike priklopnika s cesto
M	=	zavorni navor = T·R
z	=	zavorno razmerje = T/F ali M/(R·F)
s	=	hod bata zavornega valja (delovni hod plus prazni hod)
sp	=	glej Dodatek 9 Priloge 19
ThA	=	glej Dodatek 9 Priloge 19
l	=	dolžina vzvoda
r	=	notranji polmer zavornih bobnov ali učinkoviti polmer zavornih kolutov
p	=	tlak aktiviranja zavor

Opomba: Simboli s pripono ‚e‘ se nanašajo na parametre, povezane s preskusom referenčnih zavor in se lahko po potrebi dodajo drugim simbolom.

2.2 Opredelitev pojmov

2.2.1 Masa koluta ali bobna

2.2.1.1

‚Določena masa‘ je masa, ki jo določi proizvajalec in je reprezentativna masa za identifikacijsko oznako zavore (glej odstavek 3.7.2.2 tega dodatka).

2.2.1.2

‚Nazivna preskusna masa‘ je masa, ki jo proizvajalec določi za boben ali kolut kot maso, s katero tehnična služba izvede ustrezne preskuse.

2.2.1.3

‚Dejanska preskusna masa‘ je masa, ki jo tehnična služba izmeri pred preskusom.

2.2.2 ‚Prag vhodnega navora zavore‘:

2.2.2.1

Prag vhodnega navora zavore ‚C0‘ je vhodni navor, ki je potreben za merljivi zavorni navor. Ta navor se lahko določi z ekstrapolacijo meritev v območju, ki ne presega 15 odstotkov vrednosti zaviranja ali z drugimi enakovrednimi metodami (npr. odstavek 1.3.1.1 Priloge 10).

2.2.2.2

Prag vhodnega navora zavore ‚C0,dec‘ je prag vhodnega navora zavore, ki ga določi proizvajalec in je reprezentativen prag vhodnega navora zavore (glej odstavek 3.7.2.2.1 tega dodatka) in je potreben za izdelavo diagrama 2 Priloge 19.

2.2.2.3

Prag vhodnega navora zavore ‚C0,e‘ se določi s postopkom iz odstavka 2.2.2.1 zgoraj, in sicer ga izmeri tehnična služba ob koncu preskusa.

2.2.3 ‚Zunanji premer koluta‘:

2.2.3.1

‚Določen zunanji premer‘ je zunanji premer koluta, ki ga določi proizvajalec in je reprezentativen zunanji premer za kolut (glej odstavek 3.7.2.2.1 tega dodatka).

2.2.3.2

‚Nazivni zunanji premer‘ je zunanji premer, ki ga proizvajalec določi za kolut, na katerem tehnična služba izvede ustrezen preskus.

2.2.3.3

‚Dejanski zunanji premer‘ je zunanji premer, ki ga tehnična služba izmeri pred preskusom.

2.2.4 ‚Dejanska dolžina odmične gredi‘ je razdalja od središčnice odmikača v obliki črke S do središčnice prestavne ročice.‘

Odstavek 3.4 se spremeni tako, da se glasi:

„3.4 Preskusni pogoji (splošno)“

Odstavki 3.7 do 3.7.3 se črtajo.

Vstavijo se novi odstavki 3.7 do 3.9.4 jo:

„3.7 Podatki za identifikacijo

3.7.1 Na osi morajo biti na vidnem mestu čitljivo in neizbrisno skupaj in v kateremkoli vrstnem redu navedeni vsaj naslednji identifikacijski podatki:

(a)	proizvajalec osi in/ali znamka;

(b)	identifikacijska oznaka osi (glej odstavek 3.7.2.1 tega dodatka);

(c)	identifikacijska oznaka zavore (glej odstavek 3.7.2.2 tega dodatka);

(d)	identifikacijska oznaka Fe (glej odstavek 3.7.2.3 tega dodatka);

(e)	osnovni del številke poročila o preskusu (glej odstavek 3.9 tega dodatka).

Spodaj je podan primer:

3.7.1.1 Na nevgrajeni napravi za samodejno nastavljanje zavor morajo biti na vidnem mestu čitljivo in neizbrisno skupaj navedeni vsaj naslednji identifikacijski podatki:

(a)	proizvajalec in/ali znamka;

(b)

tip;

(c)	različica.

3.7.1.2 Znamka in tip vsake zavorne obloge morata biti čitljivo in neizbrisno vidna, ko je obloga/ploščica vgrajena na zavorno čeljust/nosilno ploščo.

3.7.2 Identifikacijske oznake

3.7.2.1 Identifikacijska oznaka osi

Identifikacijska oznaka osi razvršča os glede zavorne sile/navorne zmogljivosti, kot jih navaja proizvajalec osi.

Identifikacijska oznaka osi je alfanumerična številka, sestavljena iz štirih znakov „ID1-“, ki jim sledi največ 20 znakov.

3.7.2.2 Identifikacijska oznaka zavore

Identifikacijska oznaka je alfanumerična številka, sestavljena iz štirih znakov „ID2-“, ki jim sledi največ 20 znakov.

Zavora z enako identifikacijsko oznako je zavora, ki se ne razlikuje glede na naslednja merila:

(a)	tip zavor (npr. bobnasta (z odmikačem v obliki črke S, zagozda itd.) ali kolutna zavora (pritrjen, plavajoč, enojni ali dvojni kolut itd.));

(b)	osnovni material (npr. železen ali neželezen) za ohišje sedla kolutne zavore, nosilec zavor, zavorni kolut in zavorni boben;

(c)	mere s pripono „e“ skladno s slikama 2A in 2B v Dodatku 2B k tej prilogi;

(d)	osnovno metodo, ki se uporablja v zavori za ustvarjanje zavorne sile;

(e)	pri kolutnih zavorah način vgradnje tornega obroča: pritrjeno ali plavajoče;

(f)	faktor zaviranja BF;

(g)	različne značilnosti zavor glede na zahteve Priloge 11, ki niso zajete v pododstavku 3.7.2.2.1.

3.7.2.2.1 Razlike, ki so dovoljene v okviru iste identifikacijske oznake

Ista identifikacijska oznaka zavore lahko vključuje različne značilnosti glede na naslednja merila:

(a)	povečanje najvišjega določenega vhodnega navora zavore Cmax;

(b)	odstopanje določene mase zavornega bobna in zavornega koluta mdec: ± 20 odstotkov;

(c)	način pritrditve zavornih oblog ali zavornih ploščic na zavorno čeljust/nosilno ploščo;

(d)	pri kolutnih zavorah povečanje največje zmogljivosti hoda zavore;

(e)	učinkovito dolžino odmične gredi;

(f)	določen prag navora C0,dec;

(g)	± 5 mm od določenega zunanjega premera koluta;

(h)	tip hlajenja koluta (prezračevani ali neprezračevani);

(i)	pesto (z vgrajenim pestom ali brez njega);

(j)	kolut z vgrajenim bobnom – z delovanjem parkirne zavore ali brez njega;

(k)	geometrijsko razmerje med tornimi površinami kolutov in vgradnjo koluta;

(l)	tip zavorne obloge;

(m)	različice materiala (razen sprememb osnovnega materiala, glej odstavek 3.7.2.2), za katere proizvajalec potrdi, da taka sprememba materiala ne spreminja učinkovitosti glede na zahtevane preskuse;

(n)	nosilno ploščo in čeljusti.

3.7.2.3 Identifikacijska oznaka Fe

Identifikacijska oznaka Fe navaja preskusno osno obremenitev. Je alfanumerična številka, sestavljena iz štirih znakov „ID3-“, ki jim sledi vrednost Fe v daN, brez identifikacijske oznake enote „daN“.

3.7.2.4 Identifikacijska oznaka poročila o preskusu

Identifikacijska oznaka poročila o preskusu je alfanumerična številka, sestavljena iz štirih znakov „ID4-“, ki jim sledi osnovni del številke poročila o preskusu.

3.7.3 Naprava za samodejno nastavljanje zavor (vgrajena in nevgrajena)

3.7.3.1 Tipi naprave za samodejno nastavljanje zavor

Isti tip naprave za samodejno nastavljanje zavor se ne razlikuje glede na naslednja merila:

(a)	telo: osnovni material (npr. železen ali neželezen, lito železo ali kovano jeklo);

(b)	najvišji dovoljeni moment zavorne gredi;

(c)	nastavitev načina delovanja, npr. odvisen od hoda (poti), odvisen od sile ali elektronski/mehanski.

3.7.3.2 Različice naprave za samodejno nastavljanje zavor glede na obnašanje pri nastavljanju

Šteje se, da so naprave za samodejno nastavljanje zavor v okviru tipa, ki vpliva na vozni profil zavore, različice naprave.

3.8 Merila za preskušanje

S preskušanjem se dokaže skladnost z vsemi zahtevami iz Dodatka 2 k tej prilogi.

Če je za spremenjeno os/zavoro v okviru omejitev iz odstavka 3.7.2.2.1 potrebno novo poročilo o preskusu ali razširitev poročila o preskusu, se uporabijo naslednja merila, da se določi, ali je potrebno nadaljnje preskušanje ob upoštevanju najbolj neugodnih sestavov, ki so dogovorjeni s tehnično službo.

V naslednji preglednici se uporabljajo spodaj prikazane okrajšave:

CT (celotni preskus)

Preskus skladno z Dodatkom 2 Priloge 11:

3.5.1

Dodaten preskus zaviranja pri hladnih zavorah

3.5.2

Preskus pojemanja zavornega učinka (preskus tipa I) (6)

3.5.3

Preskus pojemanja zavornega učinka (preskus tipa III) (6)

Preskus skladno s Prilogo 19:

4	Zavorni učinek priklopnika pri hladnih zavorah (6)

FT (preskus pojemanja zavornega učinka)

Preskus skladno z Dodatkom 2 Priloge 11:

3.5.1

Dodaten preskus zaviranja pri hladnih zavorah

3.5.2

Preskus pojemanja zavornega učinka (preskus tipa I) (6)

3.5.3

Preskus pojemanja zavornega učinka (preskus tipa III) (6)

Razlike skladno z odstavkom 3.7.2.2.1 zgoraj

Merila za preskušanje

(a)	Povečanje najvišjega določenega vhodnega navora zavore Cmax

Sprememba, dovoljena brez dodatnega preskušanja

(b)	Odstopanje določene mase zavornega bobna in zavornega koluta mdec: ± 20 odstotkov

CT: Preskusi se najlažja različica. Če nazivna preskusna masa za novo različico odstopa za manj kot 5 odstotkov od prej preskušene različice z višjo nazivno vrednostjo, preskus lažje različice ni potreben.

Dejanska preskusna masa preskusnega vzorca lahko odstopa od nazivne preskusne mase za ± 5 odstotkov.

(c)	Način pritrditve zavornih oblog/zavornih ploščic na zavorno čeljust/nosilno ploščo

Najbolj neugoden primer, ki ga določi proizvajalec in s katerim se strinjajo tehnične službe, ki izvajajo preskus

(d)	Pri kolutnih zavorah povečanje največje zmogljivosti hoda zavore

Sprememba, dovoljena brez dodatnega preskušanja

(e)	Učinkovita dolžina odmične gredi

Šteje se, da je najbolj neugoden primer torzijska togost najnižje odmične gredi in se preveri bodisi s:

(i)

FT ali

(ii)	sprememba, dovoljena brez dodatnega preskušanja, če se z izračunom lahko prikaže vpliv na hod in zavorno silo. V tem primeru morajo biti v poročilu o preskusu navedene naslednje ekstrapolirane vrednosti: se, Ce, Te, Te/Fe.

(f)	Določen prag navora C0,dec

Treba je preveriti, ali zavorni učinek ostaja znotraj poti diagrama 2 Priloge 19.

(g)	± 5 mm od določenega zunanjega premera koluta

Šteje se, da je najbolj neugoden primer najmanjši premer

Dejanski zunanji premer preskusnega vzorca lahko odstopa od nazivnega zunanjega premera, ki ga določi proizvajalec osi, za ± 1 mm.

(h)	Tip hlajenja koluta (prezračevani ali neprezračevani)

Vsak tip se preskusi

(i)	Pesto (z vgrajenim pestom ali brez njega);

Vsak tip se preskusi

(j)	Kolut z vgrajenim bobnom – z delovanjem parkirne zavore ali brez njega

Za to značilnost preskušanje ni potrebno

(k)	Geometrijsko razmerje med tornimi površinami kolutov in vgradnjo koluta

Za to značilnost preskušanje ni potrebno

(l)	Tip zavorne obloge

Vsak tip zavorne obloge

(m)	Različice materiala (razen sprememb osnovnega materiala, glej odstavek 3.7.2.2) za katere proizvajalec potrdi, da taka sprememba materiala ne spreminja učinkovitosti glede na zahtevane preskuse

Za ta pogoj preskušanje ni potrebno

(n)	Nosilna plošča in čeljusti

Preskusni pogoji najbolj neugodnega primer (7):

Nosilna plošča: najmanjša debelina

Čeljust: najlažja zavorna čeljust

3.8.1

Če naprava za samodejno nastavljanje zavor odstopa od naprave, ki je bila preskušena skladno z odstavkoma 3.7.3.1 in 3.7.3.2, je potreben dodaten preskus v skladu z odstavkom 3.6.2 tega dodatka.

3.9 Poročilo o preskusu

3.9.1 Številka poročila o preskusu

Številka poročila o preskusu je sestavljena iz dveh delov: osnovnega dela in pripone, ki navaja raven izdaje poročila o preskusu.

Osnovni del, ki je sestavljen iz največ 20 znakov, in pripona sta jasno ločena, na primer s piko ali poševnico.

Osnovni del številke poročila o preskusu zajema samo zavore z isto identifikacijsko oznako zavore in z enakim faktorjem zaviranja (v skladu z odstavkom 4 Priloge 19 k temu pravilniku).

3.9.2 Šifra preskusa

Poleg številke poročila o preskusu „šifra preskusa“, sestavljena iz največ osmih znakov (npr. ABC123), navaja rezultate preskusa, ki veljajo za identifikacijske oznake in preskusne vzorce, kar je podrobneje opisano v odstavku 3.7 zgoraj.

3.9.3 Rezultati preskusa

3.9.3.1

Rezultati preskusov, ki se izvajajo v skladu z odstavkoma 3.5 in 3.6.1 tega dodatka, se vpišejo na obrazec, katerega vzorec je prikazan v Dodatku 3 k tej prilogi.

3.9.3.2

Če ima zavora napravo za samodejno nastavljanje zavor, se rezultati preskusov, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 3.6.2 tega dodatka, vpišejo na obrazec, katerega vzorec je prikazan v Dodatku 4 k tej prilogi.

3.9.4 Opisni list

Opisni list, ki ga zagotovi proizvajalec osi ali vozila in vsebuje vsaj podatke iz Dodatka 5 k tej prilogi, mora biti del poročila o preskusu.

Po potrebi se v opisnem listu navedejo različice opreme zavore/osi glede na osnovna merila, navedena v odstavku 3.7.2.2.1 zgoraj.“

Odstavek 4.1 se spremeni:

„4.1 Preverjanje sestavnih delov

Zavorna specifikacija vozila, ki je v postopku homologacije, mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 3.7 in 3.8 zgoraj.“

Odstavki 4.1.1 do 4.1.7 se črtajo.

Enačba v odstavku 4.3.1.4 se spremeni:

„

Formula

“

Enačba v odstavku 4.3.2 se spremeni:

„

Formula

“

Priloga 11 – Dodatek 3

se spremeni (vključno s črtanjem slik 1A, 1B, 2A in 2B):

„DODATEK 3

Vzorec obrazca poročila o preskusu, kot je predpisano v odstavku 3.9 dodatka 2 k tej prilogi

POROČILO O PRESKUSU št.: …

Osnovni del: ID4- …

Pripona: …

1. SPLOŠNO

1.1	Proizvajalec osi (ime in naslov): …

1.1.1

Znamka proizvajalca osi: …

1.2	Proizvajalec zavore (ime in naslov): …

1.2.1

Identifikacijska oznaka zavore ID2-: …

1.2.2

Naprava za samodejno nastavljanje zavor: vgrajena/nevgrajena (8)

1.3	Opisni list proizvajalca: …

2. ZAPIS O PRESKUSU

Za vsak preskus je treba zabeležiti:

2.1	Šifro preskusa (glej odstavek 3.9.2 Dodatka 2 k tej prilogi): …

2.2	Preskusni vzorec: (natančna opredelitev preskušene različice, povezane z opisnim listom proizvajalca. (Glej tudi odstavek 3.9.2 Dodatka 2 k tej prilogi)

2.2.1

2.2.1.1

Identifikacijska oznaka osi: ID1-…

2.2.1.2

Identifikacija preskušene osi: …

2.2.1.3

Preskusna osna obremenitev (identifikacijska oznaka Fe): ID3-… daN

2.2.2

Zavora

2.2.2.1

Identifikacijska oznaka zavore: ID2-…

2.2.2.2

Identifikacija preskušene zavore: …

2.2.2.3

Največja zmogljivost hoda zavore (9): …

2.2.2.4

Učinkovita dolžina odmične gredi (10): …

2.2.2.5

Sprememba materiala v skladu z odstavkom 3.8 (m) Dodatka 2 k tej prilogi: …

2.2.2.6

Zavorni boben / kolut (8)

2.2.2.6.1

Dejanska preskusna masa koluta / bobna (8): …

2.2.2.6.2

Nazivni zunanji premer koluta (9): …

2.2.2.6.3

Tip hlajenja koluta prezračevani/neprezračevani (8)

2.2.2.6.4

Z vgrajenim pestom ali brez njega (8)

2.2.2.6.5

Kolut z vgrajenim bobnom – z delovanjem parkirne zavore ali brez njega (8) (9)

2.2.2.6.6

Geometrijsko razmerje med tornimi površinami kolutov in vgradnjo koluta: …

2.2.2.6.7

Osnovni material: …

2.2.2.7

Zavorna obloga ali zavorna ploščica 1 (8)

2.2.2.7.1

Proizvajalec: …

2.2.2.7.2

Znamka: …

2.2.2.7.3

Tip: …

2.2.2.7.4

Način pritrditve zavornih oblog/ zavornih ploščic na zavorno čeljust/nosilno ploščo (8): …

2.2.2.7.5

Debelina nosilne plošče, teža čeljusti ali druge opisne informacije (opisni list proizvajalca) (8):

2.2.2.7.6

Osnovni material zavorne čeljusti/nosilne plošče (8): …

2.2.3

Naprava za samodejno nastavljanje zavor (ne velja v primeru vgrajene naprave za samodejno nastavljanje zavor) (8)

2.2.3.1

Proizvajalec (ime in naslov) …

2.2.3.2

Znamka: …

2.2.3.3

Tip: …

2.2.3.4

Različica: …

2.2.4

Kolesa (mere so na slikah 1A in 1B v Dodatku 5 k tej prilogi)

2.2.4.1

Referenčni kotalni polmer pnevmatike (Re) pri preskusni osni obremenitvi (Fe): …

2.2.4.2

Podatki o nameščenem kolesu med preskušanjem:

Velikost pnevmatike	Velikost platišča	Xe (mm)	De (mm)	Ee (mm)	Ge (mm)

2.2.5

Dolžina vzvoda le: …

2.2.6

Zavorni valj

2.2.6.1

Proizvajalec: …

2.2.6.2

Znamka: …

2.2.6.3

Tip: …

2.2.6.4

(Preskus) Identifikacijska številka: …

2.3	Rezultati preskusov (popravljeni, da se upošteva kotalni upor 0,01·Fe)

2.3.1

Pri vozilih kategorij O2 in O3

Tip preskusa:		0	I
Priloga 11, Dodatek 2, odstavek:		3.5.1.2	3.5.2.2/3	3.5.2.4
preskusna hitrost	km/h	40	40	40
tlak v zavornem valju pe	kPa		—
zavorni čas	min	—	2,55	—
dosežena zavorna sila Te	daN
učinkovitost zavor Te/Fe	—
hod bata zavornega valja se	mm		—
vhodni navor zavore Ce	Nm		—
prag vhodnega navora zavore C0,e	Nm		—

2.3.2

Pri vozilih kategorije O4

Tip preskusa:		0	III
Priloga 11, Dodatek 2, odstavek:		3.5.1.2	3.5.3.1	3.5.3.2
začetna preskusna hitrost	km/h	60		60
končna preskusna hitrost	km/h
tlak v zavornem valju pe	kPa		—
število zaviranj	—	—	20	—
trajanje cikla zaviranja	s	—	60	—
dosežena zavorna sila Te	daN
učinkovitost zavor Te/Fe	—
hod bata zavornega valja se	mm		—
vhodni navor zavore Ce	Nm		—
prag vhodnega navora zavore C0,e	Nm		—

2.3.3

Ta predmet se dopolni le, če je bila zavora preskušena s preskusnim postopkom iz odstavka 4 Priloge 19 k temu pravilniku, da se preveri zavorni učinek pri zaviranju s hladnimi zavorami s faktorjem zaviranja (BF).

2.3.3.1

Faktor zaviranja BF:

2.3.3.2

Določen prag navora C0,dec Nm

2.3.4

Učinkovitost naprave za samodejno nastavljanje zavor (po potrebi)

2.3.4.1

Prosti tek v skladu z odstavkom 3.6.3 Dodatka 2 k Prilogi 11: da / ne (8)

3. OBSEG UPORABE

Obseg uporabe določa različice osi/zavore, ki so zajete v tem poročilu o preskusu tako, da je prikazano, katere spremenljivke posamezne šifre preskusa zajemajo.

4. Ta preskus je bil izveden ter rezultati sporočeni v skladu z Dodatkom 2 k Prilogi 11 in po potrebi z odstavkom 4 Priloge 19 k Pravilniku št. 13, kakor je bil nazadnje spremenjen s spremembami …

Ob koncu preskusa, določenega v odstavku 3.6 Dodatka 2 k Prilogi 11 (11), so bile zahteve iz odstavka 5.2.2.8.1 Pravilnika št. 13 izpolnjene/neizpolnjene (8).

TEHNIČNA SLUŽBA (12), PRISTOJNA ZA OPRAVLJANJE PRESKUSA

Podpisal: …Datum: …

5. HOMOLOGACIJSKI ORGAN (12)

Podpisal: …Datum: …

Priloga 11 – Dodatek 4

V točki 1.1 Dodatka 4 k Prilogi 11 se „Tehnično dovoljena obremenitev osi (Pe)“ nadomesti s „Preskusna osna obremenitev (identifikacijska oznaka Fe): ID3-“

K Prilogi 11 se doda se nov Dodatek 5:

„DODATEK 5

Opisni list za osi in zavore priklopnika glede na alternativni postopek za tip I in tip III

1. SPLOŠNO

1.1	Ime in naslov proizvajalca osi ali vozila: …

2. PODATKI O OSEH

2.1	Proizvajalec (ime in naslov) …

2.2	Tip/različica: …

2.3	Identifikacijska oznaka osi: ID1-…

2.4	Preskusna osna obremenitev (Fe): … daN

2.5	Podatki o kolesih in zavorah v skladu z naslednjima slikama 1A in 1B Slika 1A Slika 1B

3. ZAVORA

3.1	Splošne informacije

3.1.1

Znamka: …

3.1.2

Proizvajalec (ime in naslov) …

3.1.3

Tip zavore (npr. bobnasta/kolutna): …

3.1.3.1

Različica (npr. odmikač v obliki črke S, enojna zagozda itd.): …

3.1.4

Identifikacijska oznaka zavore: ID2-…

3.1.5

Podatki o zavorah v skladu z naslednjima slikama 2A in 2B:

Slika 2A

Slika 2B

xe (mm)

ae (mm)

he (mm)

ce (mm)

de (mm)

ee (mm)

α0e

α1e

be (mm)

re (mm)

Ae (cm2)

S1e (mm)

S2e (mm)

S3e (mm)

3.2	Podatki o bobnasti zavori

3.2.1

Naprava za nastavljanje zavor (zunanja/vgrajena): …

3.2.2

Določen najvišji vhodni navor zavore Cmax: … Nm

3.2.3

Mehanska učinkovitost: η = …

3.2.4

Določen prag vhodnega navora zavore C0,dec: … Nm

3.2.5

Učinkovita dolžina odmične gredi: … mm

3.3	Zavorni boben

3.3.1

Največji premer torne površine (mejna obraba) …mm

3.3.2

Osnovni material: …

3.3.3

Določena masa: … kg

3.3.4

Nazivna masa: … kg

3.4	Zavorna obloga

3.4.1

Proizvajalec in naslov …

3.4.2

Znamka …

3.4.3

Tip …

3.4.4

Identifikacija (identifikacija tipa na oblogi) …

3.4.5

Najmanjša debelina (mejna obraba) … mm

3.4.6

Način pritrditve tornega materiala na zavorno čeljust: …

3.4.6.1

Najbolj neugoden primer pritrditve (če je več kot eden): …

3.5	Podatki o kolutni zavori

3.5.1

Vrsta povezave z osjo (osna, radialna, vgrajena itd.): …

3.5.2

Naprava za nastavljanje zavor (zunanja/vgrajena): …

3.5.3

Največji hod bata zavornega valja: … mm

3.5.4

Določena največja vhodna sila ThAmax: … daN

3.5.4.1

Cmax = ThAmax · le: … Nm

3.5.5

Polmer trenja: re = … mm

3.5.6

Dolžina vzvoda: le = … mm

3.5.7

Vhodno/izhodno razmerje (le/ee): i = …

3.5.8

Mehanska učinkovitost: η = …

3.5.9

Določen prag vhodne sile zavore ThA0,dec: … N

3.5.9.1

C0,dec = ThA0,dec · le: … Nm

3.5.10.

Najmanjša debelina rotorja (mejna obraba): …mm

3.6	Podatki o zavornem kolutu

3.6.1

Opis tipa koluta: …

3.6.2

Povezava/montaža na pesto: …

3.6.3

Prezračevanje (da/ne): …

3.6.4

Določena masa: … kg

3.6.5

Nazivna masa: … kg

3.6.6

Določen zunanji premer: … mm

3.6.7

Najmanjši zunanji premer: … mm

3.6.8

Notranji premer tornega obroča: …mm

3.6.9

Širina prezračevalnega kanala (če se uporablja): …mm

3.6.10.

Osnovni material: …

3.7	Podatki o zavornih ploščicah

3.7.1

Proizvajalec in naslov: …

3.7.2

Znamka: …

3.7.3

Tip: …

3.7.4

Identifikacija (identifikacija tipa na tablici nosilne plošče): …

3.7.5

Najmanjša debelina (mejna obraba): … mm

3.7.6

Način pritrditve tornega materiala na tablico nosilne plošče: …

3.7.6.1

Najbolj neugoden primer pritrditve (če je več kot eden): …“

Spremembe Priloge 13

Odstavek 4.3 Priloge 13 se spremeni:

„4.3

V primeru okvare iz odstavka 4.1 zgoraj veljajo naslednje zahteve:

Motorna vozila	:	Preostali zavorni učinek mora biti takšen, kot je predpisan za zadevno vozilo v primeru okvare dela prenosa v delovnem zavornem sistemu, kot je opredeljeno v odstavka 5.2.1.4 tega pravilnika. Ta zahteva se ne sme razlagati kot opustitev zahteve glede pomožnega zaviranja.
Priklopniki	:	Preostali zavorni učinek mora biti takšen, kot je opredeljen v odstavku 5.2.2.15.2 tega pravilnika.“

Spremembe Priloge 16

Priloga 16 se spremeni:

„PRILOGA 16

Združljivost vlečnih vozil in priklopnikov v zvezi s prenosom podatkov iso11992

1. SPLOŠNO

1.1	Zahteve iz te priloge veljajo samo za vlečna vozila in priklopnike, opremljene z električnim upravljalnim vodom, kot je opredeljeno v odstavku 2.24 tega pravilnika.

1.2

Konektor iz standarda ISO7638 zagotavlja energijo za zavorni sistem ali protiblokirni zavorni sistem priklopnika. Pri vozilih, opremljenih z električnim upravljalnim vodom, kot je opredeljeno v odstavku 2.24 tega pravilnika, ta konektor zagotavlja tudi vmesnik za prenos podatkov prek sponk 6 in 7 – glej odstavek 5.1.3.6 Pravilnika.

1.3	Ta priloga določa zahteve, ki se uporabljajo za vlečno vozilo in priklopnik glede podpornih sporočil, opredeljenih v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007.

2. Parametri, opredeljeni v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, ki se posredujejo prek električnega upravljalnega voda, so podprti takole:

2.1

Naslednje funkcije in z njimi povezana sporočila so funkcije in sporočila, določena v tem pravilniku, ki jih vlečno vozilo ali priklopnik po potrebi podpira:

2.1.1

Sporočila, ki jih vlečno vozilo posreduje priklopniku:

Funkcija/parameter	ISO 11992-2:2003 Sklic	Pravilnik št. 13 Sklic
Vrednost zahteve za delovno/pomožno zaviranje	EBS11 zlog 3-4	Odstavek 3.1.3.2 Priloge 10
Vrednost zahteve za zaviranje dveh električnih vodov	EBS12 zlog 3 bita 1-2	Odstavek 5.1.3.2 Pravilnika št. 13
Pnevmatski upravljalni vod	EBS12 zlog 3 biti 5-6	Odstavek 5.1.3.2 Pravilnika št. 13

2.1.2

Sporočila, ki jih priklopnik posreduje vlečnemu vozilu:

Funkcija / Parameter	ISO 11992-2:2003 Sklic	Pravilnik št. 13 Sklic
ENS dejaven/nedejaven	EBS21 Zlog 2 bita 1-2	Odstavek 2.1.6 Priloge 21
Električno napajanje vozila zadovoljivo/nezadovoljivo	EBS22 Zlog 2 bita 1-2	Odstavek 5.2.2.20 Pravilnika št. 13
Zahteva za rdeč opozorilni signal	EBS22 Zlog 2 bita 3-4	Odstavki 5.2.2.15.2.1, 5.2.2.16 in 5.2.2.20 Pravilnika št. 13
Zahteva za zaviranje prek napajalnega voda	EBS22 Zlog 4 bita 3-4	Odstavek 5.2.2.15.2 Pravilnika št. 13
Zahteva za zavorne svetilke	EBS22 Zlog 4 bita 5-6	Odstavek 5.2.2.22.1 Pravilnika št. 13
Pnevmatsko napajanje vozila zadovoljivo/nezadovoljivo	EBS23 Zlog 1 bita 7-8	Odstavek 5.2.2.16 Pravilnika št. 13

2.2

Ko priklopnik posreduje naslednja sporočila, mora vlečno vozilo opozoriti voznika:

Funkcija / Parameter

ISO 11992-2:2003

Sklic

Potrebno je opozarjanje voznika

ENS dejaven/nedejaven (13)

EBS21 Zlog 2

bita 1-2

Odstavek 2.1.6 Priloge 21

Zahteva za rdeč opozorilni signal

EBS22 Zlog 2

bita 3-4

Odstavek 5.2.1.29.2.1 Pravilnika št. 13

2.3

Vlečno vozilo ali priklopnik mora podpirati naslednja sporočila, opredeljena v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007:

2.3.1

Sporočila, ki jih vlečno vozilo posreduje priklopniku:

Trenutno ni opredeljeno nobeno sporočilo.

2.3.2

Sporočila, ki jih priklopnik posreduje vlečnemu vozilu:

Funkcija/parameter	ISO 11992-2:2003 Sklic
Delovna zavora vozila dejavna/nedejavna	EBS22 Zlog 1biti 5-6
Zaviranje, podprto prek električnega upravljalnega voda	EBS22 Zlog 4biti 7-8
Kazalo geometrijskih podatkov	EBS24 Zlog 1
Vsebina kazala geometrijskih podatkov	EBS24 Zlog 2

2.4

Vlečno vozilo ali priklopnik mora podpirati naslednja sporočila, če je na vozilu vgrajena funkcija, povezana s tem parametrom:

2.4.1

Sporočila, ki jih vlečno vozilo posreduje priklopniku:

Funkcija / Parameter	ISO 11992-2:2003 Sklic
Tip vozila	EBS11 Zlog 2bita 3-4
ENS (elektronski nadzor stabilnosti) Dejaven/nedejaven (14)	EBS11 Zlog 2bita 5-6
Vrednost zahtev za zaviranje za sprednjo ali levo stran vozila	EBS11 Zlog 7
Vrednost zahtev za zaviranje za zadnjo ali desno stran vozila	EBS11 Zlog 8
Varnostni sistem proti prevrnitvi omogočen/onemogočen (15)	EBS12 Zlog 1bita 3-4
Sistem krmiljenja nihanja omogočen/onemogočen (16)	EBS12 Zlog 1bita 5-6
Omogoči/onemogoči varnostni sistem proti prevrnitvi priklopnika (15)	EBS12 Zlog 2bita 1-2
Omogoči/onemogoči sistem krmiljenja nihanja priklopnika (16)	EBS12 Zlog 2bita 3-4
Zahteva za pomoč pri vleki	RGE11 Zlog 1bita 7-8
Dvižna os 1 – zahteva za položaj	RGE11 Zlog 2bita 1-2
Dvižna os 2 – zahteva za položaj	RGE11 Zlog 2bita 3-4
Zahteva za blokiranje krmiljene osi	RGE11 Zlog 2bita 5-6
Sekunde	TD11 Zlog 1
Minute	TD11 Zlog 2
Ure	TD11 Zlog 3
Meseci	TD11 Zlog 4
Dan	TD11 Zlog 5
Leto	TD11 Zlog 6
Lokalna minutna izravnava	TD11 Zlog 7
Lokalna urna izravnava	TD11 Zlog 8

2.4.2

Sporočila, ki jih priklopnik posreduje vlečnemu vozilu:

Funkcija / Parameter	ISO 11992-2:2003 Sklic
Podpora stranske ali osne porazdelitve zavorne sile	EBS21 Zlog 2bita 3-4
Hitrost vozila na kolesih	EBS21 bita 3-4
Bočni pospešek	EBS21 Zlog 8
ABS vozila dejaven/nedejaven	EBS22 Zlog 1bita 1-2
Zahteva za oranžni opozorilni signal	EBS22 Zlog 2 bita 5-6
Tip vozila	EBS22 Zlog 3 bita 5-6
Pomoč pri približevanju tovorni klančini	EBS22 Zlog 4 bita 1-2
Vsote osne obremenitve	EBS22 bita 5-6
Tlak v pnevmatikah zadovoljiv/nezadovoljiv	EBS23 Zlog 1 bita 1-2
Zavorna obloga zadovoljiva/nezadovoljiva	EBS23 Zlog 1 bita 3-4
Stanje temperature zavor	EBS23 Zlog 1 bita 5-6
Identifikacija pnevmatike/kolesa (tlak)	EBS23 Zlog 2
Identifikacija pnevmatike/kolesa (obloga)	EBS23 Zlog 3
Identifikacija pnevmatike/kolesa (temperatura)	EBS23 Zlog 4
Tlak v pnevmatikah (dejanski tlak v pnevmatikah)	EBS23 Zlog 5
Zavorna obloga	EBS23 Zlog 6
Temperatura zavore	EBS23 Zlog 7
Tlak v zavornem valju prva os levo kolo	EBS25 Zlog 1
Tlak v zavornem valju prva os desno kolo	EBS25 Zlog 2
Tlak v zavornem valju druga os levo kolo	EBS25 Zlog 3
Tlak v zavornem valju druga os desno kolo	EBS25 Zlog 4
Tlak v zavornem valju tretja os levo kolo	EBS25 Zlog 5
Tlak v zavornem valju tretja os desno kolo	EBS25 Zlog 6
Varnostni sistem proti prevrnitvi omogočen/onemogočen (17)	EBS25 Zlog 7 bita 1-2
Sistem krmiljenja nihanja omogočen/onemogočen (18)	EBS25 Zlog 7 bita 3-4
Pomoč pri vleki	RGE21 Zlog 1 bita 5-6
Položaj dvižne osi 1	RGE21 Zlog 2 bita 1-2
Položaj dvižne osi 2	RGE21 Zlog 2 bita 3-4
Blokiranje krmiljene osi	RGE21 Zlog 2 bita 5-6
Identifikacija pnevmatike/kolesa	RGE23 Zlog 1
Temperatura pnevmatike	RGE23 bita 2-3
Odkrivanje puščanja zraka (pnevmatika)	RGE23 bita 4-5
Odkrivanje praga tlaka v pnevmatikah	RGE23 Zlog 6 biti 1-3

2.5	Podpora vseh drugih sporočil, opredeljenih v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, za vlečno vozilo in priklopnike ni obvezna.“

Spremembe Priloge 17

Priloga 17

Dodata se nova odstavka 3.2.2.6 in 3.2.2.7:

„3.2.2.6 Osvetlitev zavornih svetilk

Simulira se sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 5–6, nastavljeno na 00, da se preveri, ali zavorne svetilke ne svetijo.

Simulira se sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 5–6, nastavljeno na 01, da se preveri, ali zavorne svetilke svetijo.

3.2.2.7 Poseg funkcije stabilnosti priklopnika

Simulira se sporočilo EBS 21, zlog 2 z bitoma 1–2, nastavljeno na 00, da se preveri, ali opozorilo za voznika, opredeljeno v odstavku 2.1.6 Priloge 21, ni osvetljeno.

Simulira se sporočilo EBS 21, zlog 2 z bitoma 1–2, nastavljeno na 01, da se preveri, ali je opozorilo za voznika, opredeljeno v odstavku 2.1.6 Priloge 21, osvetljeno.“

Doda se nov odstavek 3.2.3.2:

„3.2.3.2

Odstavek 2.4.1 Priloge 16 opredeljuje dodatna sporočila, ki jih mora v posebnih okoliščinah podpirati vlečno vozilo. Izvedejo se lahko dodatna preverjanja, da se preveri stanje podprtih sporočil in zagotovi, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 5.1.3.6.2 Pravilnika.“

Dodajo se novi odstavki 4.2.2.4 do 4.2.2.6:

„4.2.2.4 Samodejno krmiljeno zaviranje

Če ima priklopnik funkcijo, katere delovanje povzroči samodejno krmiljenje zaviranja, je treba preveriti naslednje:

Če se zaviranje ne krmili samodejno, se preveri, ali je sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 5–6 nastavljeno na 00.

Simulira se samodejno krmiljeno zaviranje in ko je pojemek ≥ 0,7 m/s2, se preveri, ali je sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 5–6 nastavljen0 na 01.

4.2.2.5 Funkcija stabilnosti vozila

Če je priklopnik opremljen s funkcijo stabilnosti vozila, je treba preveriti naslednje:

Ko je funkcija stabilnosti vozila nedejavna, je treba preveriti, ali je sporočilo EBS 21, zlog 2 z bitoma 1–2 nastavljeno na 00.

Simulira se poseg funkcije stabilnosti vozila, kot je določeno v odstavku 2.2.4 Priloge 21 in preveri, ali je sporočilo EBS 21, zlog 2 z bitoma 1–2 nastavljeno na 01.

4.2.2.6 Podpora električnega upravljalnega voda

Če zavorni sistem priklopnika ne podpira zaviranja prek električnega upravljalnega voda, se preveri, ali je sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 7–8 nastavljeno na 00.

Če zavorni sistem priklopnika podpira zaviranje prek električnega upravljalnega voda, se preveri, ali je sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 7–8 nastavljeno na 01.“

Doda se nov odstavek 4.2.3.2:

„4.2.3.2

Odstavek 2.4.2 Priloge 16 opredeljuje dodatna sporočila, ki jih mora v posebnih okoliščinah podpirati priklopnik. Izvedejo se lahko dodatna preverjanja, da se preveri stanje podprtih sporočil in zagotovi, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 5.1.3.6.2 Pravilnika.“

Spremembe Priloge 19

Priloga 19

Doda se nov odstavek 1.1.5:

„1.1.5

Funkcija stabilnosti vozila (glej odstavek 6.)“

V odstavku 2.2.3 se Dodatek 7 spremeni v Dodatek 9

Odstavek 4.2.2 se spremeni:

„4.2.2

Faktor zaviranja se določi z naslednjo enačbo:

Formula

in ga je treba preveriti za vsak material obloge ali zavornih ploščic, določen v odstavku 4.3.1.3.“

Odstavek 4.3.2.3 se spremeni:

„4.3.2.3

Določen prag navora C0,dec“

Dodajo se novi odstavki 6 do 6.6.1:

„6. Funkcija stabilnosti vozila

6.1 Splošno

6.1.1

Ta oddelek določa preskusni postopek za določanje dinamičnih značilnosti vozila, opremljenega s funkcijo stabilnosti vozila, ki ima vsaj naslednje funkcije:

(a)	nadzor smeri

(b)	nadzor proti prevrnitvi

6.2 Opisni list

6.2.1

Proizvajalec sistema/vozila mora tehnični službi predložiti opisni list o nadzorni funkciji oziroma funkcijah, za katere je potrebno preverjanje učinka. Ta dokument mora vsebovati vsaj podatke iz Dodatka 7 k tej prilogi.

6.3 Definicija preskusnega vozila oziroma vozil

6.3.1

Na podlagi funkcije oziroma funkcij nadzora stabilnosti in njihove uporabe, oziroma uporab, opredeljenih v opisnem listu proizvajalca, tehnična služba izvede preverjanje učinka. To lahko vključuje enega ali več dinamičnih manevrov, kot je določeno v odstavku 2.2.3 Priloge 21 k temu pravilniku, na priklopniku oziroma priklopnikih, ki imajo do tri osi in predstavljajo uporabo oziroma uporabe iz odstavka 2.1 opisnega lista proizvajalca.

6.3.1.1

Pri izbiranju priklopnika oziroma priklopnikov za preskušanje, je treba upoštevati naslednje:

(a)	Tip vzmetenja: za vsako skupino vzmetenja, npr. uravnoteženo pnevmatsko, se ocenjuje polpriklopnik z navedeno specifikacijo.

(b)	Medosna razdalja: medosna razdalja ni omejujoči dejavnik.

(c)	Tip zavor: homologacija je omejena na priklopnike z zavorami z odmikačem v obliki črke S ali kolutnimi zavorami, vendar se lahko zahteva primerjalne preskuse za druge tipe zavor, če so na voljo.

(d)	Zavorni sistem: zavorni sistem priklopnika oziroma priklopnikov, ki se ocenjujejo, izpolnjuje vse ustrezne zahteve tega pravilnika.

6.4 Potek preskusov

6.4.1

O preskusih, s katerimi se ocenjuje funkcija nadzora stabilnosti vozila, se dogovorita proizvajalec sistema/vozila in tehnična služba in vsebujejo pogoje, primerne za funkcijo, ki se ocenjuje in bi brez posega funkcije nadzora stabilnosti povzročili izgubo nadzora smeri ali prevrnitev. Poročilo o preskusu vključuje dinamične manevre, preskusne pogoje in rezultate.

6.5 Vlečno vozilo

6.5.1

Vlečno vozilo, ki se uporablja za ugotavljanje učinka funkcije stabilnosti vozila (priklopnika), mora imeti potrebne pnevmatske in električne priključke in če je vlečno vozilo opremljeno s funkcijo stabilnosti vozila, kot je določena v odstavku 2.34 tega pravilnika, je treba to funkcijo onemogočiti.

6.6 Poročilo o preskusu

6.6.1

Izdela se poročilo o preskusu, ki mora vsebovati vsaj podatke iz Dodatka 8 k tej prilogi.“

K Prilogi 19 se doda nov Dodatek 7:

„DODATEK 7

Opisni list za funkcijo stabilnosti vozila

1. SPLOŠNO

1.1	Ime proizvajalca

1.2	Oznaka sistema

1.3	Različice sistema

1.4	Funkcija nadzora (smeri / prevrnitve / obojega) vključno z razlago osnovne funkcije in/ali načina delovanja nadzora

1.5	Sestava sistema (kadar je to potrebno)

1.6	Identifikacija sistema

2. NAČINI UPORABE

2.1	Seznam tipov in konfiguracij priklopnikov, za katere se vloži vloga za homologacijo

2.2

Shematične skice ustreznih sestav, vgrajenih v priklopnike, kot je določeno v točki 2.1 zgoraj, ob upoštevanju naslednjega:

(a)	dvižnih osi

(b)	krmiljenih osi

(c)	konfiguracij protiblokirnega zavornega sistema

2.3

Področje uporabe v zvezi s tipom vzmetenja:

(a)	Zračno vzmetenje: kateri koli tip uravnoteženega zračnega vzmetenja z ‚roko‘.

(b)	Druga vzmetenja: določi se jih posamezno glede na proizvajalca, model in tip (uravnoteženo/neuravnoteženo).

2.4	Dodatni podatki (po potrebi) za uporabo funkcije oziroma funkcij nadzora smeri in/ali nadzora proti prevrnitvi

3. OPIS SESTAVNIH DELOV

3.1 Senzorji zunaj regulatorja

(a)	Način delovanja

(b)	Omejitve položajev senzorjev

(c)	Podatki za identifikacijo, npr. številke delov

3.2 Regulatorji

(a)	Splošen opis in funkcija

(b)	Podatki za identifikacijo, npr. številke delov

(c)	Omejitve položajev regulatorjev

(d)	Dodatne posebnosti

3.3 Modulatorji

(a)	Splošen opis in funkcija

(b)	Podatki za identifikacijo

(c)

Omejitve

3.4 Električna oprema

(a)	Diagrami tokokrogov

(b)	Metode napajanja z električno energijo

3.5 Pnevmatski sistemi

Shematski prikaz sistema, vključno s konfiguracijami protiblokirnega zavornega sistema, povezanimi s tipi priklopnikov iz odstavka 6.2.1 te priloge.

3.6 Varnostni vidiki elektronskega sistema v skladu s Prilogo 18 k temu pravilniku.

3.7 Elektromagnetna združljivost

3.7.1

Dokumentacija, ki dokazuje skladnost s Pravilnikom št. 10, ki vključuje Spremembe 02.“

K Prilogi 19 se doda nov Dodatek 8:

„DODATEK 8

Poročilo o preskusu funkcije stabilnosti vozila

POROČILO O PRESKUSU št.: …

1. PODATKI ZA IDENTIFIKACIJO:

1.1	Proizvajalec funkcije stabilnosti vozila (ime in naslov) …

1.2	Naziv/model sistema …

1.3	Funkcija nadzora …

2. HOMOLOGIRANI SISTEMI IN RAZLIČICE VGRADNJE:

2.1	Sestava protiblokirnega zavornega sistema (kadar je to potrebno) …

2.2	Obseg uporabe (tip priklopnika in število osi) …

2.3	Podatki za identifikacijo sistema …

2.4	Dodatne posebnosti …

3. PODATKI IN REZULTATI PRESKUSA:

3.1	Podatki o preskusnem vozilu (vključno s specifikacijo in delovanjem vlečnega vozila) …

3.2	Podatki o preskusni površini ceste …

3.3	Dodatne informacije …

3.4	Preskusi za prikaz/simulacije, ki se uporabljajo za ocenjevanje nadzora smeri ali nadzora proti prevrnitvi. …

3.5	Rezultati preskusa …

3.6	Ocena v skladu s Prilogo 18 k temu pravilniku. …

4. OMEJITVE VGRADNJE

4.1	Tip vzmetenja: …

4.2	Tip zavor: …

4.3	Položaj sestavnih delov na priklopniku: …

4.4	Sestava protiblokirnega zavornega sistema: …

4.5	Druga priporočila / omejitve (npr. dvižne osi, krmiljene osi itd.): …

5. DODATKI: …

6. DATUM PRESKUSA: …

7. Ta preskus je bil opravljen in rezultati sporočeni v skladu s Prilogo 19 k Pravilniku ECE št. 13, kakor je bil nazadnje spremenjen s serijo sprememb …

TEHNIČNA SLUŽBA (19), PRISTOJNA ZA IZVEDBO PRESKUSA

Podpisal: …Datum: …

8. HOMOLOGACIJSKI ORGAN (19)

Podpisal: …Datum: …

Dodatka 7 in 8 se preštevilčita v dodatek 9 in 10.

Spremembe Priloge 20

Priloga 20

Odstavek 2.1.3 se spremeni:

„2.1.3

Dokumentacijo, ki vključuje ustrezne informacije o preverjanju, vključno z ustreznimi izračuni, kadar je to primerno, za naslednje:

Zahteve glede učinka	Navedba v Prilogi 20
učinek hladne delovne zavore	3
učinek parkirne zavore	4
učinek samodejne (zasilne) zavore	5
okvara sistema porazdelitve zaviranja	6
protiblokirni zavorni sistem	7
funkcija stabilnosti vozila	8
preverjanje delovanja	9“

Dodajo se novi odstavki 8 do 8.2.1.4:

8. Alternativni postopek za prikaz učinka priklopnika, opremljenega s funkcijo stabilnosti vozila.

8.1 Ocenjevanje priklopnika v skladu z odstavkom 2 Priloge 21 k temu pravilniku se lahko opusti v času homologacije priklopnika, če funkcija stabilnosti vozila izpolnjuje ustrezne zahteve iz Priloge 19 k temu pravilniku.

8.2 Preverjanje

8.2.1 Preverjanje sestavnih delov in vgradnje

Preverja se, ali specifikacija zavornega sistema, v katerega je vgrajena funkcija nadzora stabilnosti in vgrajenega v priklopnik, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje vsakega od naslednjih meril:

Pogoj

Merilo

8.2.1.1

(a)

senzorji

Spremembe niso dovoljene

(b)	regulatorji

Spremembe niso dovoljene.

(c)	modulatorji

Spremembe niso dovoljene.

8.2.1.2

Tipi priklopnika, kot so opredeljeni v poročilu o preskusu

Spremembe niso dovoljene.

8.2.1.3

Sestava vgradnje, kot je opredeljena v poročilu o preskusu

Spremembe niso dovoljene.

8.2.1.4

Za druge omejitve glej odstavek 4 poročila o preskusu, kot je navedeno v Dodatku 8 Priloge 19 k temu pravilniku

Spremembe niso dovoljene.“

Odstavki 8 do 8.1.7.1 (prej) se preštevilčijo v odstavke 9 do 9.1.7.1.

Odstavka 8.1.8 in 8.1.8.1 (prej) se preštevilčita v odstavka 9.1.9 in 9.1.9.1.

Dodata se nova odstavka 9.1.8 in 9.1.8.1:

„9.1.8 Funkcija stabilnosti vozila

9.1.8.1

Iz praktičnih razlogov je preverjanje funkcije stabilnosti vozila omejeno na preverjanje vgradnje, kot je določeno v odstavku 8.2 zgoraj, in opazovanje pravilnega zaporedja opozorilnih signalov, da se zagotovi, da ni napak.“

Doda se nova Priloga 21 (vključno z dodatki 1 do 3):

„

PRILOGA 21

Posebne zahteve za vozila, opremljena s funkcijo stabilnosti vozila

1. SPLOŠNO

V tej prilogi so opredeljene posebne zahteve za vozila, opremljena s funkcijo stabilnosti vozila, v skladu z odstavkoma 5.2.1.32 in 5.2.2.23 tega pravilnika.

2. ZAHTEVE

2.1 Motorna vozila

2.1.1

Če je vozilo opremljeno s funkcijo stabilnosti vozila, kot je določena v odstavku 2.34 tega pravilnika, velja naslednje:

Pri nadzoru smeri mora funkcija samodejno posamezno nadzirati hitrost levih in desnih koles na vsaki osi ali na osi vsake skupine osi (20) s selektivnim zaviranjem na podlagi ocene dejanskega obnašanja vozila v primerjavi s tistim, ki ga je zahteval voznik (21).

Pri nadzoru proti prevrnitvi mora funkcija samodejno nadzirati hitrost koles na vsaj dveh kolesih vsake osi ali skupine osi (20) s selektivnim zaviranjem ali samodejno krmiljenim zaviranjem na podlagi ocene dejanskega obnašanja vozila, ki bi lahko povzročilo prevrnitev vozila (21).

V obeh primerih funkcija ni potrebna:

(a)	ko je hitrost vozila manjša od 20 km/h;

(b)	do zaključka začetnega zagonskega samopreskusa in preverjanj verodostojnosti;

(c)	pri vzvratni vožnji ‚vozila.‘

2.1.2

Za doseganje zgoraj opredeljenega delovanja funkcija stabilnosti vozila poleg selektivnega zaviranja in/ali samodejno krmiljenega zaviranja vključuje najmanj:

(a)	nadzor izhodne moči motorja.

(b)

Pri nadzoru smeri: določitev dejanskega obnašanja vozila na podlagi kotne hitrosti vozila, bočnega pospeška, hitrosti koles in voznikovih ukazov zavornim in krmilnim sistemom ter motorju. Uporabljajo se samo informacije iz vozila. Če se te vrednosti ne merijo neposredno, je treba tehnični službi v času homologacije predložiti dokaze o ustrezni korelaciji z neposredno izmerjenimi vrednostmi v vseh voznih razmerah (npr. vključno z vožnjo skozi predor).

(c)

Pri nadzoru proti prevrnitvi: določitev dejanskega obnašanja vozila na podlagi vrednosti navpične sile na pnevmatiko oziroma pnevmatike (ali vsaj bočnega pospeška in hitrosti koles) ter voznikovih ukazov zavornim sistemom in motorju. Uporabljajo se samo informacije iz vozila. Če se te vrednosti ne merijo neposredno, je treba tehnični službi v času homologacije predložiti dokaze o ustrezni korelaciji z neposredno izmerjenimi vrednostmi v vseh voznih razmerah (npr. vključno z vožnjo skozi predor).

(d)	Pri vlečnem vozilu, opremljenem v skladu z odstavkom 5.1.3.1 tega pravilnika: uporabo delovne zavore priklopnika prek ustreznega upravljalnega voda oziroma vodov neodvisno od voznika.

2.1.3

Funkcija stabilnosti vozila se tehnični službi dokaže z dinamičnimi manevri na enem vozilu. To se lahko naredi s primerjavo rezultatov pri omogočeni in onemogočeni funkciji stabilnosti vozila pri dani obremenitvi. Namesto izvajanja dinamičnih manevrov za druga vozila in druge obremenitve, ki so opremljena z enakim sistemom stabilnosti vozila, se lahko predložijo rezultati dejanskih preskusov ali računalniških simulacij.

Uporaba simulatorja je opredeljena v Dodatku 1 k tej prilogi.

Specifikacija in potrjevanje simulatorja sta opredeljena v Dodatku 2 k tej prilogi.

Dokler ne bodo dogovorjeni enotni preskusni postopki, se o načinu tega dokazovanja, ki vključuje kritične pogoje nadzora smeri ali nadzora proti prevrnitvi za funkcijo stabilnosti vozila, vgrajeno v vozilo, dogovorita proizvajalec vozila in tehnična služba; način dokazovanja in rezultati morajo biti priloženi poročilu o homologaciji. Ni treba, da se to izvede v času homologacije.

Pri dokazovanju funkcije stabilnosti vozila se uporabi kateri koli od naslednjih dinamičnih manevrov (22):

Nadzor smeri	Nadzor proti prevrnitvi
Preskus zmanjševanja polmera	Krožni preskus stabilnega stanja
Preskus krmiljenja po korakih	Obrat v obliki črke J
Sinus z zaustavitvijo
Obrat v obliki črke J
Razcep spremembe enojnega voznega pasu v obliki črke μ
Sprememba dvojnega voznega pasu
Obrnjeni preskus krmiljenja ali preskus ‚trnka‘
Preskus asimetričnega enoobdobnega sinusnega krmiljenja ali pulznega krmiljenja

Zaradi dokazovanja ponovljivosti se na vozilu izbrani manever oziroma manevri še enkrat ponovijo.

2.1.4

Voznika mora na posege funkcije stabilnosti vozila opozoriti poseben svetlobni opozorilni signal. Signal mora ostati aktiven med celotnim posegom funkcije stabilnosti vozila. Opozorilni signali iz odstavka 5.2.1.29 tega pravilnika se ne smejo uporabljati za ta namen.

Posegi funkcije stabilnosti vozila, ki se uporabljajo v učnem procesu, da se določijo operativne značilnosti vozila, ne smejo povzročiti zgornjega signala.

Signal mora biti vozniku viden tudi pri dnevni svetlobi, tako da voznik lahko s svojega sedeža zlahka preveri njegovo delovanje.

2.1.5

Na okvaro ali napako funkcije stabilnosti vozila mora voznika opozoriti poseben rumeni svetlobni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2 tega pravilnika.

Opozorilni signal mora biti stalen in ostati viden, dokler se okvara ali napaka ne odpravi in je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno.

2.1.6

V primeru motornega vozila, opremljenega z električnim upravljalnim vodom in električno povezanega s priklopnikom z električnim upravljanim vodom, mora voznika opozoriti poseben svetlobni opozorilni signal vedno, ko priklopnik prek dela električnega upravljalnega voda za sporočanje podatkov posreduje informacijo ‚ENS dejaven‘. V ta namen se lahko uporablja svetlobni signal, opredeljen v odstavku 2.1.4 zgoraj.

2.2 Priklopniki

2.2.1

Če je priklopnik opremljen s funkcijo stabilnosti vozila, kot je določena v odstavku 2.34 tega pravilnika, velja naslednje:

Pri nadzoru smeri mora funkcija samodejno posamezno nadzirati hitrost levih in desnih koles na vsaki osi ali na osi vsake skupine osi (20) s selektivnim zaviranjem na podlagi ocene dejanskega obnašanja priklopnika v primerjavi z relativnim obnašanjem vlečnega vozila (21).

Pri nadzoru proti prevrnitvi mora funkcija samodejno nadzirati hitrost koles na vsaj dveh kolesih vsake osi ali skupine osi (20) s selektivnim zaviranjem ali samodejno krmiljenim zaviranjem na podlagi ocene dejanskega obnašanja priklopnika, ki bi lahko povzročilo prevrnitev (21).

2.2.2

Za doseganje zgoraj opredeljenega delovanja, funkcija stabilnosti vozila poleg samodejno krmiljenega zaviranja in, če je primerno, selektivnega zaviranja, vključuje najmanj:

(a)

določitev dejanskega obnašanja priklopnika na podlagi vrednosti navpične sile na pnevmatiko oziroma pnevmatike ali vsaj bočnega pospeška in hitrosti koles. Uporabljajo se samo informacije iz vozila. Če se te vrednosti ne merijo neposredno, je treba tehnični službi ob homologaciji predložiti dokaze o ustrezni korelaciji z neposredno izmerjenimi vrednostmi v vseh voznih razmerah (npr. vključno z vožnjo skozi predor).

2.2.3

Funkcija stabilnosti vozila se tehnični službi dokaže z dinamičnimi manevri na enem vozilu. To se lahko naredi s primerjavo rezultatov pri omogočeni in onemogočeni funkciji stabilnosti vozila za dani pogoj obremenitve. Namesto izvajanja dinamičnih manevrov za druga vozila in druge obremenitve, ki so opremljena z enakim sistemom stabilnosti vozila, se lahko predložijo rezultati dejanskih preskusov ali računalniških simulacij.

Uporaba simulatorja je opredeljena v Dodatku 1 k tej prilogi.

Specifikacija in potrjevanje simulatorja sta opredeljena v Dodatku 2 k tej prilogi.

Dokler ne bodo dogovorjeni enotni preskusni postopki, se o načinu tega dokazovanja, ki vključuje kritične pogoje nadzora smeri ali nadzora proti prevrnitvi za funkcijo stabilnosti vozila, vgrajeno v priklopnik, dogovorita proizvajalec priklopnika in tehnična služba; način dokazovanja in rezultati morajo biti priloženi poročilu o homologaciji. Ni treba, da se to izvede v času homologacije.

Pri dokazovanju funkcije stabilnosti vozila se uporabi kateri koli od naslednjih dinamičnih manevrov (22):

Nadzor smeri	Nadzor proti prevrnitvi
Preskus zmanjševanja polmera	Krožni preskus stabilnega stanja
Preskus krmiljenja po korakih	Obrat v obliki črke J
Sinus z zaustavitvijo
Obrat v obliki črke J
Razcep spremembe enojnega voznega pasu v obliki črke μ
Sprememba dvojnega voznega pasu
Obrnjeni preskus krmiljenja ali preskus ‚trnka‘
Preskus asimetričnega enoobdobnega sinusnega krmiljenja ali pulznega krmiljenja

Zaradi dokazovanja ponovljivosti se na vozilu izbrani manever oziroma manevri še enkrat ponovijo.

2.2.4

Priklopniki, opremljeni z električnim upravljalnim vodom, ko so električno povezani z vlečnim vozilom z električnim upravljalnim vodom, posredujejo informacijo ‚ENS dejaven‘ prek dela za sporočanje podatkov električnega upravljalnega voda, ko je funkcija stabilnosti vozila v stanju posega. Posegi funkcije stabilnosti vozila, ki se uporabljajo v učnem procesu, da se določijo operativne značilnosti priklopnika, ne smejo povzročiti zgornjega signala.

2.2.5

Zaradi čim večje učinkovitosti priklopnikov, ki uporabljajo ‚select-low‘, taki priklopniki lahko med posegom ‚funkcije stabilnosti vozila‘ spremenijo način krmiljenja v ‚select-high‘.

DODATEK 1

Uporaba Simulacije Dinamične Stabilnosti

Učinkovitost funkcije nadzora smeri in/ali nadzora stabilnosti proti prevrnitvi vozil na motorni pogon in priklopnikov kategorij M, N in O se lahko določi z računalniško simulacijo.

1. UPORABA SIMULACIJE

1.1	Proizvajalec vozila homologacijskemu organu ali tehnični službi dokaže funkcijo stabilnosti vozila z istim dinamičnim manevrom oziroma manevri kot za praktično dokazovanje iz odstavka 2.1.3 ali 2.2.3 Priloge 21.

1.2	Simulacija je sredstvo, s katerim se zmogljivost stabilnosti vozila lahko dokaže z omogočeno ali onemogočeno funkcijo stabilnosti vozila ter z obremenjenim in neobremenjenim vozilom.

1.3	Simulacija se izvede s potrjenim modeliranjem in simulacijskim orodjem. Preverjanje se izvede z uporabo enakih manevrov, kot so opredeljeni v odstavku 1.1 zgoraj. Način potrjevanja simulacijskega orodja je naveden v dodatku 2 k Prilogi 21.

DODATEK 2

Simulacijsko orodje dinamične stabilnosti in njegovo potrjevanje

1. SPECIFIKACIJA SIMULACIJSKEGA ORODJA

1.1 Simulacijska metoda upošteva glavne dejavnike, ki vplivajo na smerno gibanje in nagib vozila. Tipični model lahko vsebuje naslednje parametre vozila v eksplicitni ali implicitni obliki:

(a)

os/kolo;

(b)	vzmetenje;

(c)	pnevmatika;

(d)	šasija/karoserija vozila;

(e)	pogonski sistem/prenos moči, če je primerno;

(f)	zavorni sistem;

(g)	koristni tovor.

1.2 Funkcija stabilnosti vozila se v simulacijski model doda s:

(a)	podsistemom (model programske opreme) simulacijskega orodja ali

(b)	elektronsko krmilno napravo v konfiguraciji strojne opreme v zanki.

1.3 Pri priklopniku se simulacija izvede s priklopnikom, priključenim na reprezentativno vlečno vozilo.

1.4 Pogoji natovarjanja vozila

1.4.1

Simulator mora biti sposoben upoštevati obremenjeno in neobremenjeno vozilo.

1.4.2

Šteje se, da je obremenitev stalna obremenitev z lastnostmi (masa, porazdelitev mase in najvišja priporočena višina težišča), ki jih določi proizvajalec.

2. POTRDITEV SIMULACIJSKEGA ORODJA

2.1

Veljavnost uporabljenega modeliranja in simulacijskega orodja se potrdi s primerjavami s praktičnimi preskusi vozila. Za potrjevanje se uporabijo preskusi, ki bi brez nadzora povzročili izgubo nadzora smeri (podkrmiljenje in prekrmiljenje) ali nadzora proti prevrnitvi, kot je primerno za delovanje funkcije nadzora stabilnosti, ki je vgrajena v reprezentativno vozilo.

Med preskusi se v skladu z ISO 15037 del 1:2005: Splošni pogoji za osebne avtomobile ali del 2 2:2002: Splošni pogoji za težka tovorna vozila in avtobuse (odvisno od kategorije vozila) zabeležijo oziroma izračunajo naslednje spremenljivke gibanja:

(a)	kotna hitrost;

(b)	bočni pospešek;

(c)	obremenitev koles ali dvigovanje koles;

(d)	hitrost naprej;

(e)	voznikovo ukrepanje.

2.2	Cilj je pokazati, da je simulirano obnašanje vozila in delovanje funkcije stabilnosti vozila primerljivo z videnim med praktičnimi preskusi.

2.3

Šteje se, da je simulator potrjen, če je rezultat primerljiv z rezultati praktičnega preskusa danega tipa vozila med dinamičnimi manevri, izbranimi izmed manevrov, opredeljenih v odstavku 2.1.3 oziroma 2.2.3 Priloge 21.

Pri krožnem preskusu stabilnega stanja je sredstvo primerjave naklon podkrmiljenja.

Pri dinamičnem manevru je sredstvo primerjave odnos med aktiviranjem in zaporedjem funkcije stabilnosti vozila v simulaciji in med praktičnim preskusom vozila.

2.4	Fizične parametre, ki so v konfiguraciji referenčnega vozila in simuliranega vozila drugačni, je treba v simulaciji ustrezno spremeniti.

2.5	Izdela se poročilo o preskusu s simulatorjem, katerega vsebina je določena v Dodatku 3 te priloge; en izvod se priloži poročilu o homologaciji vozila.

DODATEK 3

Poročilo o preskusu funkcije stabilnosti vozila s simulacijskim orodjem

POROČILO O PRESKUSU št.: …

1. IDENTIFIKACIJA

1.1	Ime in naslov proizvajalca simulacijskega orodja

1.2	Identifikacija simulacijskega orodja: ime/model/številka (strojna in programska oprema)

2. PODROČJE UPORABE

2.1	Tip vozila: (npr. tovornjak, traktor, avtobus, polpriklopnik, priklopnik s centralno osjo, običajni priklopnik)

2.2	Konfiguracija vozila: (npr. 4 × 2, 4 × 4, 6 × 2, 6 × 4, 6 × 6)

2.3	Omejitveni dejavniki: (npr. samo mehansko vzmetenje)

2.4	Manever oziroma manevri, za katere je bil simulator potrjen:

3. PREVERJANJE PRESKUSA OZIROMA PRESKUSOV VOZILA

3.1	Opis vozil, vključno z vlečnim vozilom pri preskušanju priklopnika:

3.1.1

Identifikacija vozil: znamka/model/identifikacijska številka vozila

3.1.1.1

Nestandardne vgradnje:

3.1.2

Opis vozila, vključno s konfiguracijo osi/vzmetenjem/kolesi, motorjem in prenosom moči, zavornim sistemom oziroma sistemi in vsebino funkcije stabilnosti vozila (nadzor smeri/nadzor proti prevrnitvi), krmilnim sistemom, z oznako imena/modela/številke:

3.1.3

Podatki o vozilu, uporabljenem v simulaciji (eksplicitni):

3.2	Opis preskusa, vključno s kraji, stanjem cestišča/površine preskusnega območja, temperaturo in datumi:

3.3	Rezultati obremenjenega in neobremenjenega vozila z vključeno in izključeno funkcijo stabilnosti vozila, vključno s spremenljivkami gibanja iz odstavka 2.1 Dodatka 2 Priloge 21, če je to primerno:

4. REZULTATI SIMULACIJE

4.1	Parametri vozila in vrednosti, uporabljene v simulaciji, ki niso vzeti iz dejanskega preskusa vozila (implicitni):

4.2	Rezultati obremenjenega in neobremenjenega vozila z vključeno in izključeno funkcijo stabilnosti vozila za vsak preskus, opravljen v skladu z odstavkom 3.2 tega dodatka, vključno s spremenljivkami gibanja iz odstavka 21.1 Dodatka 2 Priloge 3.2, če je to primerno:

5. Ta preskus je bil opravljen in rezultati sporočeni v skladu z Dodatkom 2 Priloge 21 k Pravilniku ECE št. 13, kakor je bil nazadnje spremenjen s serijo sprememb …

Tehnična služba, pristojna za izvedbo preskusa (23) …

Podpisal: … Datum: …

Homologacijski organ (23) …

Podpisal: … Datum: …

“

(1) Za terenska vozila, vozila za posebne namene (npr. premična naprava, ki uporablja nestandardno šasijo vozila – npr. žerjavi – vozila na hidrostatični pogon, pri katerih se sistem hidravličnega pogona uporablja tudi za zaviranje in pomožne funkcije), avtobuse razreda I in A kategorij M2 in M3, zgibne avtobuse ter vlačilce za polpriklopnike N2 s skupno maso med 3,5 in 7 tonami ta zahteva ne velja.

(2) Priklopniki za prevoz posebno težkih tovorov in priklopniki s prostorom za stoječe potnike so izvzeti iz te zahteve.

(3) Ta odstavek ne preprečuje Danski, da še naprej uporablja funkcijo stabilnosti vozila, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika.“

(4) Razred III, kot je določen v Pravilniku št. 107.“

(5) Glej odstavek 2.1 Dodatka 2 k tej prilogi.“

(6) Po potrebi.

(7) Preskus ni potreben, če proizvajalec lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na togost

(8) Neustrezno črtati.

(9) Velja le za kolutne zavore.

(10) Velja le za bobnaste zavore.

(11) Izpolniti le v primeru vgrajene naprave za samodejno nastavljanje zavor.

(12) Podpišejo se različne osebe, čeprav sta tehnična služba in homologacijski organ isti organ ali je poročilu priložena ločena odobritev homologacijskega organa.

(13) ENS (elektronski nadzor stabilnosti), opredeljen v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljen kot funkcija stabilnosti vozila – glej odstavek 2.34 Pravilnika.

(14) ENS (elektronski nadzor stabilnosti), opredeljen v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljen kot funkcija stabilnosti vozila – glej odstavek 2.34 Pravilnika.

(15) Varnostni sistem proti prevrnitvi, opredeljen v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljen kot nadzor proti prevrnitvi – glej odstavek 2.32.2.2 Pravilnika.

(16) Krmiljenje nihanja, opredeljeno v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljeno kot nadzor smeri – glej odstavek 2.32.2.1 Pravilnika.

(17) Varnostni sistem proti prevrnitvi, opredeljen v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljen kot nadzor proti prevrnitvi – glej odstavek 2.32.2.2 Pravilnika.

(18) Krmiljenje nihanja, opredeljeno v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljeno kot nadzor smeri – glej odstavek 2.32.2.1 Pravilnika.

(19) Podpišejo se različne osebe, čeprav sta tehnična služba in homologacijski organ isti organ ali je poročilu priložena ločena odobritev homologacijskega organa.

(20) Pri večkratnih oseh, pri katerih je razmik med dvema sosednjim osema večji od 2 m, se vsaka posamezna os šteje za neodvisno skupino osi.

(21) Dovoljeno je dodatno medsebojno delovanje z drugimi sistemi ali sestavnimi deli vozila. Če za te sisteme ali sestavne dele veljajo posebni pravilniki, mora tako medsebojno delovanje izpolnjevati zahteve navedenih pravilnikov, npr. medsebojno delovanje s krmilnim sistemom mora izpolnjevati zahteve iz Pravilnika št. 79 za korekcijsko krmilje.

(22) Če uporaba enega od zgoraj navedenih manevrov ne bi povzročila izgube nadzora smeri ali prevrnitve, se lahko v dogovoru s tehnično službo uporabi drug manever.

(23) Podpišeta različni osebi, če je tehnična služba in homologacijski organ ista organizacija.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.297.slv
Uradni list Evropske unije		L 297

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 13. november 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Pravilnik št. 37 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarnic z žarilno nitko za uporabo v homologiranih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov	1
	*	Spremembe Pravilnika št. 13 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil kategorij M, N in O v zvezi z zaviranjem	183