ISSN 1725-5155
doi:10.3000/17255155.L_2010.292.slv
Uradni list
Evropske unije
L 292
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 53
10. november 2010
|
ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.292.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 292 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 53 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/1 |
SKLEP SVETA
z dne 8. novembra 2010
o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode, doseženega na podlagi člena 19 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru
(2010/676/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V členu 19 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru je določeno, da se pogodbenice zavežejo, da si bodo še naprej prizadevale za postopno liberalizacijo medsebojne trgovine s kmetijskimi proizvodi. |
|
(2) |
Septembra leta 2005 je Svet pooblastil Komisijo, da v okviru člena 19 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru prične pogajanja z Norveško, katerih namen je bil doseči večjo liberalizacijo dvostranske trgovine s kmetijskimi proizvodi. Pogajanja so se uspešno zaključila in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode, dosežen na podlagi člena 19 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju besedila: Sporazum) je bil parafiran dne 28. januarja 2010. |
|
(3) |
Zato je treba v imenu Evropske unije Sporazum podpisati ob upoštevanju njegove sklenitve – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode, doseženega na podlagi člena 19 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju besedila: Sporazum) se v imenu Unije odobri ob upoštevanju njegove sklenitve (1).
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Unije podpišejo Sporazum ob upoštevanju njegove sklenitve.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan njegovega sprejetja.
V Bruslju, 8. novembra 2010
Za Svet
Predsednik
M. WATHELET
(1) Besedilo Sporazuma bo objavljeno skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.
UREDBE
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/2 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1008/2010
z dne 9. novembra 2010
o zahtevah za homologacijo za sisteme za brisanje in pranje vetrobranskih stekel na nekaterih motornih vozilih ter izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, (1) in zlasti člena 14(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 661/2009 je ločena uredba za namene postopka homologacije, določenega z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (2). |
|
(2) |
Z Uredbo (ES) št. 661/2009 se razveljavlja Direktiva Sveta 78/318/EGS z dne 21. decembra 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o sistemih za brisanje in pranje stekel na motornih vozilih (3). Zahteve iz navedene direktive je treba prenesti v to uredbo in jih po potrebi spremeniti zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu razvoju. |
|
(3) |
Področje uporabe te uredbe mora biti v skladu s področjem uporabe Direktive 78/318/EGS in tako omejeno na vozila kategorije M1. |
|
(4) |
Uredba (ES) št. 661/2009 določa temeljne določbe o zahtevah za homologacijo motornih vozil v zvezi s sistemi za brisanje in pranje vetrobranskih stekel ter homologacijo sistemov za pranje vetrobranskih stekel kot samostojnih tehničnih enot. Zato je treba določiti posebne postopke, preskuse in zahteve za takšno homologacijo. |
|
(5) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za motorna vozila kategorije M1, kakor je določeno v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, ki so opremljena z vetrobranskim steklom, ter sisteme za pranje vetrobranskih stekel, namenjenih za vgradnjo v motorna vozila kategorije M1.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„tip vozila glede na sistem za brisanje in pranje vetrobranskega stekla“ označuje vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so značilnosti sistema za brisanje in pranje vetrobranskega stekla ali oblika, velikost in značilnosti stekla ter njegova pritrditev; |
|
(2) |
„vrsta sistema za pranje vetrobranskih stekel“ označuje skupino sistemov za pranje vetrobranskih stekel, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so učinkovitost črpalke, uporabljeni materiali, skladiščne zmogljivosti, število šob, velikost, debelina sten ali oblika sistema za pranje; |
|
(3) |
„pogonski motor“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem na tekoča ali plinasta goriva; |
|
(4) |
„sistem za brisanje vetrobranskega stekla“ označuje napravo za brisanje zunanje površine vetrobranskega stekla s pripadajočimi deli ter z upravljalno napravo za vklop in izklop te naprave; |
|
(5) |
„polje brisalca“ je površina vetrobranskega stekla, ki jo brisalci brišejo, ko sistem za brisanje deluje v normalnih pogojih; |
|
(6) |
„sistem za brisanje s časovnim vklopom“ označuje sistem za brisanje z avtomatskim načinom delovanja s prekinitvami, ko po vsakem zaključenem polnem ciklu brisalci obmirujejo v določenem položaju; |
|
(7) |
„sistem za pranje vetrobranskega stekla“ označuje napravo za shranjevanje, prenos in brizganje tekočine na zunanjo površino vetrobranskega stekla z upravljalno napravo za vklop in izklop te naprave; |
|
(8) |
„upravljalna naprava za pranje“ je naprava za ročno vklapljanje in izklapljanje sistema za pranje; |
|
(9) |
„črpalka za pranje vetrobranskega stekla“ označuje napravo za prenos tekočine za pranje iz posode za tekočino na zunanjo stran vetrobranskega stekla; |
|
(10) |
„šoba“ označuje napravo, ki usmerja tekočino na vetrobransko steklo; |
|
(11) |
„sistem, do šob napolnjen z vodo“ je sistem, ki je bil vklopljen normalno za določeno obdobje in v katerem se tekočina prenaša prek črpalke po cevi in iz šob; |
|
(12) |
„očiščena površina“ označuje predhodno umazano površino, na kateri ni več sledi kapelj in preostale umazanije, potem ko se je popolnoma posušila; |
|
(13) |
„vidno polje A“ pomeni preskusno površino A, kakor je opredeljena v odstavku 2.2. Priloge 18 k Pravilniku UN/ECE št. 43 (4); |
|
(14) |
„vidno polje B“ označuje zmanjšano preskusno površino B, kakor je opredeljena v odstavku 2.4. Priloge 18 k Pravilniku UN/ECE št. 43, brez izključitve površine iz odstavka 2.4.1. Priloge; |
|
(15) |
„konstrukcijsko določen naklon trupa“ označuje kot med navpičnico skozi točko R ali referenčno točko sedeža in linijo trupa v položaju, ki ustreza konstrukcijsko določenemu položaju naslona sedeža, kakor ga je določil proizvajalec vozila; |
|
(16) |
„točka R“ ali referenčna točka sedeža označuje konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec vozila za vsak sedež glede na tridimenzionalni referenčni sistem; |
|
(17) |
„tridimenzionalni referenčni sistem“ označuje referenčno mrežo, ki jo sestavljajo navpična vzdolžna ravnina X-Z, vodoravna ravnina X-Y in navpična prečna ravnina Y-Z v skladu z določbami dodatka 2 k Prilogi III te uredbe; |
|
(18) |
„primarne referenčne točke“ označujejo izvrtine, površine, oznake in identifikacijske znake na karoseriji vozila, katerih koordinate X, Y in Z v tridimenzionalni referenčni mreži določi proizvajalec vozila; |
|
(19) |
„glavno nadzorno stikalo vozila“ označuje napravo, s katero se elektronski sistem, vgrajen v vozilo, iz izključenega stanja, kot je v primeru, ko je vozilo parkirano in je voznik odsoten, preklopi v normalen način delovanja. |
Člen 3
ES-homologacija motornega vozila glede na sistem za brisanje in pranje vetrobranskega stekla
1. Proizvajalec ali njegov zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za ES-homologacijo vozila glede na sisteme za brisanje in pranje vetrobranskega stekla.
2. Vloga mora biti sestavljena v skladu z obrazcem iz opisnega lista iz dela 1 Priloge I.
3. Če so izpolnjene ustrezne zahteve iz Priloge III k tej uredbi, homologacijski organ podeli ES-homologacijo in izda številko homologacije v skladu s sistemom številčnega označevanja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.
Država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.
4. Za namene odstavka 3 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, sestavljen v skladu z vzorcem iz dela 2 Priloge I.
Člen 4
ES-homologacija samostojne tehnične enote sistemov za pranje vetrobranskega stekla
1. Proizvajalec ali njegov zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za ES-homologacijo samostojne tehnične enote za tip sistema za pranje vetrobranskega stekla.
Vloga je sestavljena v skladu z obrazcem iz opisnega lista iz Dela 1 Priloge I.
2. Če so izpolnjene ustrezne zahteve iz Priloge III k tej uredbi, homologacijski organ podeli ES-homologacijo samostojne tehnične enote in izda številko homologacije v skladu s sistemom številčnega označevanja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.
Država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu samostojne tehnične enote.
3. Za namene odstavka 2 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, sestavljen v skladu z vzorcem iz dela 2 Priloge II.
Člen 5
Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote
Vsaka samostojna tehnična enota, skladna s tipom, za katero je bila v skladu s to uredbo podeljena ES-homologacija samostojne tehnične enote, ima oznako ES-homologacije samostojne tehnične enote, kakor je določeno v delu 3 Priloge II.
Člen 6
Veljavnost in razširitev homologacij, podeljenih v skladu z Direktivo 78/318/EGS
Nacionalni organi dovolijo prodajo in začetek uporabe vozil in samostojnih tehničnih enot, homologiranih pred datumom iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 661/2009, in še naprej podeljujejo razširitve homologacij za navedena vozila in samostojne tehnične enote pod pogoji iz Direktive 78/318/EGS.
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati [dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. novembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 200, 31.7.2009, str. 1.
(2) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
PRILOGA I
Upravni dokumenti za ES-homologacijo motornih vozil glede na sisteme za brisanje in pranje vetrobranskih stekel
DEL 1
Opisni list
VZOREC
Opisni list št … za ES-homologacijo motornega vozila glede na sisteme za brisanje in pranje vetrobranskega stekla.
Naslednji podatki morajo biti predloženi v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Kakršne koli risbe morajo biti dovolj podrobne ter predložene v ustreznem merilu in formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.
Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega opisnega lista upravljani elektronsko, morajo biti dodani podatki o njihovem delovanju.
0. SPLOŠNO
0.1. Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …
0.2. Tip: …
0.2.1. Trgovska imena (če obstajajo): …
0.3. Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (b): …
0.3.1. Mesto navedene oznake: …
0.4. Kategorija vozila (c): …
0.5. Ime in naslov proizvajalca: …
0.8. Imena in naslovi proizvodnih obratov: …
0.9. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …
1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU
1.1. Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …
3. POGONSKI MOTOR (k)
3.2. Motor z notranjim zgorevanjem
3.2.1.8. Nazivna moč (n): … kW pri … min–1 (po navedbi proizvajalca)
3.2.5. Električni sistem
3.2.5.1. Nazivna napetost: … V, priključek mase pozitivni/negativni (1)
3.2.5.2. Alternator
3.2.5.2.1. Tip: …
3.2.5.2.2. Nazivna moč: …VA
3.3. Elektromotor
3.3.1.1. Največja urna moč: …kW
3.3.1.2. Pogonska napetost: … V
3.3.2. Akumulator
3.3.2.3. Zmogljivost: … Ah (amp/ure)
3.4. Motor ali kombinacija motorja
3.4.1. Hibridno električno vozilo: da/ne (1)
3.4.2. Kategorija hibridnega električnega vozila: napajanje iz zunanjega vira/napajanje iz notranjega vira: (1)
3.4.4. Opis naprave za shranjevanje energije: (akumulator, kondenzator, vztrajnik/generator)
3.4.4.5. Energija: …
(za akumulator: napetost in zmogljivost Ah v 2 urah, za kondenzator: J, …)
3.4.4.6. Polnilnik: v vozilu/zunanji/brez (1)
4. PRENOS (p)
4.7. Največja hitrost vozila (v km/h) (q): …
9. KAROSERIJA
9.2. Uporabljeni materiali in načini konstrukcije: …
9.4. Vidno polje
9.4.1. Dovolj podrobni podatki za primarne referenčne točke, tako da jih je mogoče prepoznati in preverjati njihovo medsebojno lego in tudi lego glede na točko R: …
9.5. Vetrobransko steklo in druga stekla
9.5.1. Vetrobransko steklo
9.5.1.1. Uporabljeni materiali: …
9.5.1.2. Način vgradnje: …
9.5.1.3. Kot naklona: …
9.5.1.4. Številke homologacije: …
9.5.1.5. Dodatna oprema vetrobranskega stekla, njena namestitev in kratek opis morebitnih električnih/elektronskih sestavnih delov: …
9.6. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla
9.6.1. Podrobni tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami): …
9.7. Sistem za pranje vetrobranskega stekla
9.7.1. Podrobni tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami) ali številka homologacije, če je naprava homologirana kot samostojna tehnična enota: …
9.8. Odleditev in sušenje stekla
9.8.2. Največja poraba elektrike: … kW
9.10. Notranja oprema
9.10.3. Sedeži
9.10.3.5. Koordinate ali risba točke R
9.10.3.5.1. Voznikov sedež: …
9.10.3.6. Osnovni kot naslona sedežev
9.10.3.6.1. Voznikov sedež: …
Pojasnjevalne opombe
DEL 2
Certifikat o ES-homologaciji
VZOREC
Format: A4 (210 × 297 mm)
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Sporočilo o:
|
tipa vozila glede na sistem za brisanje in pranje vetrobranskega stekla |
||||||||
|
Glede na Uredbo (EU) št. 1008/2010 , kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. …/… (2) |
|||||||||
|
Številka ES-homologacije: … |
|||||||||
|
Razlog za razširitev: … |
|||||||||
ODDELEK I
0.1. Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …
0.2. Tip: …
0.2.1. Trgovska imena (če obstajajo): …
0.3. Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (3): …
0.3.1. Mesto navedene oznake: …
0.4. Kategorija vozila (4): …
0.5. Ime in naslov proizvajalca: …
0.8. Imena in naslovi proizvodnih obratov: …
0.9. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …
ODDELEK II
1. Dodatni podatki: glej Dopolnilo.
2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …
3. Datum poročila o preskusu: …
4. Številka poročila o preskusu: …
5. Morebitne pripombe: glej Dopolnilo.
6. Kraj: …
7. Datum: …
8. Podpis: …
|
Priloge |
: |
opisna dokumentacija poročilo o preskusu |
(b) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba take znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(c) Klasifikacija v skladu z opredelitvami iz dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.
(k) Pri vozilih, ki lahko delujejo bodisi na bencin, dizelsko gorivo itd. ali tudi v kombinaciji z drugim gorivom, je treba podatke ponovitiV primeru nekonvencionalnih motorjev in sistemov proizvajalec zagotovi podatke, ki ustrezajo tukaj navedenim.
(n) Določeno na podlagi zahtev Direktive Sveta 80/1269/EGS (UL L 375, 31.12.1980, str. 46).
(1) Neustrezno črtati.
(p) Zahtevane podrobnosti morajo biti podane za vsako od predvidenih različic.
(q) Najvišjo dovoljeno hitrost priklopnih vozil določi proizvajalec.
(2) Neustrezno črtati.
(3) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(4) Kakor je opredeljeno v oddelku A, Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.
Dopolnilo
k certifikatu o ES-homologaciji št. …
1.
Dodatni podatki:|
1.1. |
Kratek opis tipa vozila glede na konstrukcijo, dimenzije, oblike in uporabljene materiale: … |
|
1.2. |
Opis načina delovanja sistemov za brisanje in pranje vetrobranskih stekel: … |
|
1.3. |
Podroben opis sistema za brisanje (tj. število metlic brisalcev, dolžina metlic, dimenzije ročic brisalcev itd.): … |
|
1.4. |
Podroben opis sistema za pranje (tj. število šob, število izpušnih odprtin na vsaki šobi, črpalka za pranje vetrobranskega stekla, posoda za shranjevanje tekočine, cevi za pranje vetrobranskega stekla ter njihovi nastavki za črpalke in šobe itd.) … |
|
1.5. |
Prostornina posode za tekočino (v litrih): … |
|
1.6. |
Največja hitrost vozila (v km/h): … |
2.
Lega volana: levo/desno (1)
3.
Sistemi z volanom na levi in sistemi z volanom na desni z zrcalnim položajem brisalcev: da/ne (1)
4.
Aerodinamični spojler, nameščen na ročice brisalca/metlice brisalca (1) na voznikovi strani/na sredini/na potnikovi strani/ … (1)
5.
Opombe: …
(1) Neustrezno črtati.
PRILOGA II
Upravni dokumenti za ES-homologacijo sistemov za pranje vetrobranskih stekel kot samostojnih tehničnih enot
DEL 1
Opisni list
VZOREC
Opisni list št. … v zvezi z ES-homologacijo samostojnih tehničnih enot sistemov za pranje vetrobranskih stekel.
Naslednji podatki morajo biti predloženi v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Kakršne koli risbe pa morajo biti dovolj podrobne ter predložene v ustreznem merilu in v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.
Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega opisnega lista upravljani elektronsko, morajo biti dodani podatki o njihovem delovanju.
0. SPLOŠNO
0.1. Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …
0.2. Tip: …
0.3. Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na samostojni tehnični enoti (b): …
0.3.1. Mesto navedene oznake: …
0.5. Ime in naslov proizvajalca: …
0.7. Če gre za samostojne tehnične enote, mesto in način pritrditve ES-homologacijske oznake: …
0.8. Imena in naslovi proizvodnih obratov: …
0.9. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …
9.7. Naprava za pranje vetrobranskega stekla
9.7.1. Podrobni tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami): …
Pojasnjevalne opombe
DEL 2
Certifikat o ES-homologaciji
VZOREC
Format: A4 (210 × 297 mm)
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Sporočilo o:
|
tipa sistema za pranje vetrobranskega stekla kot samostojne tehnične enote |
||||||||
|
Ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1008/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. …/… (1) |
|||||||||
|
Številka ES-homologacije: … |
|||||||||
|
Razlog za razširitev: … |
|||||||||
ODDELEK I
0.1. Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …
0.2. Tip: …
0.3. Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na samostojni tehnični enoti (2): …
0.3.1. Mesto navedene oznake: …
0.5. Ime in naslov proizvajalca: …
0.7. Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije: …
0.8. Imena in naslovi proizvodnih obratov: …
0.9. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …
ODDELEK II
1. Dodatni podatki: glej Dopolnilo.
2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …
3. Datum poročila o preskusu: …
4. Številka poročila o preskusu: …
5. Morebitne pripombe: glej Dopolnilo.
6. Kraj: …
7. Datum: …
8. Podpis: …
|
Priloge |
: |
opisna dokumentacija poročilo o preskusu |
Dopolnilo
k certifikatu o ES-homologaciji št. …
1.
Dodatni podatki:|
1.1. |
Kratek opis tipa samostojne tehnične enote: … |
|
1.2. |
Podrobni opis sistema za pranje stekel:
|
2.
Primeren za vozilo z volanom na: levi / desni strani (3)
3.
Kateri koli del sistema je lahko nameščen v prostoru za motor: da/ne (3)
4.
Samostojna tehnična enota: univerzalna/za posamezno vozilo (3)
5.
Opombe: …
6.
Seznam tipov vozil, za katera so bile odobrene samostojne tehnične enote (če obstajajo): …
DEL 3
Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote
1. Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote je sestavljena iz:
1.1. Pravokotnika okrog male črke „e“, ki ji sledijo identifikacijska številka države članice, ki je podelila ES-homologacijo samostojne tehnične enote:
|
1 |
za Nemčijo |
|
2 |
za Francijo |
|
3 |
za Italijo |
|
4 |
za Nizozemsko |
|
5 |
za Švedsko |
|
6 |
za Belgijo |
|
7 |
za Madžarsko |
|
8 |
za Češko republiko |
|
9 |
za Španijo |
|
11 |
za Združeno kraljestvo |
|
12 |
za Avstrijo |
|
13 |
za Luksemburg |
|
17 |
za Finsko |
|
18 |
za Dansko |
|
19 |
za Romunijo |
|
20 |
za Poljsko |
|
21 |
za Portugalsko |
|
23 |
za Grčijo |
|
24 |
za Irsko |
|
26 |
za Slovenijo |
|
27 |
za Slovaško |
|
29 |
za Estonijo |
|
32 |
za Latvijo |
|
34 |
za Bolgarijo |
|
36 |
za Litvo |
|
49 |
za Ciper |
|
50 |
za Malto |
1.2. Zraven pravokotnika je „osnovna številka homologacije“ iz oddelka 4 številke homologacije, pred katero stoji dvomestno število, ki označuje zaporedno številko te uredbe ali zadnjo večjo tehnično spremembo te uredbe. Trenutno je zaporedna številka „00“.
2. Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote mora biti nameščena na posodo za tekočino za pranje vetrobranskega stekla tako, da je neizbrisna ter jasno in lahko berljiva tudi po vgradnji naprave na vozilo.
3. Primer oznake ES-homologacije samostojne tehnične enote je prikazan na sliki 1.
Slika 1
Primer ES-homologacije samostojne tehnične enote
Pojasnjevalne opombe
|
Legenda |
ES-homologacijo samostojne tehnične enote je izdala Nizozemska pod številko 0046. Prvi dve števki „00“ nakazujeta, da je bila samostojna tehnična enota homologirana v skladu s to uredbo. |
(b) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(1) Neustrezno črtati.
(2) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(3) Neustrezno črtati.
PRILOGA III
Zahteve za sisteme za brisanje in pranje vetrobranskih stekel
1. POSEBNE ZAHTEVE
1.1. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla.
1.1.1. Vsako vozilo je opremljeno s sistemom za brisanje vetrobranskega stekla, ki deluje, ko je vklopljeno glavno stikalo vozila, pri čemer voznik obrne stikalo za vklop ali izklop sistema za brisanje vetrobranskega stekla na položaj „on“.
1.1.1.1. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla je sestavljen iz enega ali več ročic brisalcev, katerih metlice se zlahka zamenjajo.
1.1.2. Polje brisalca vetrobranskega stekla zajema vsaj 98 % vidnega polja A, kakor je določeno v skladu z Dodatkom 3 Priloge III.
1.1.3. Polje brisalca vetrobranskega stekla zajema vsaj 80 % vidnega polja B, kakor je določeno v skladu z Dodatkom 3 Priloge III.
1.1.4. Polje brisalca vetrobranskega stekla izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1.1.2 in 1.1.3, ko sistem deluje z največjo hitrostjo brisanja v skladu z odstavkom 1.1.5.1, ter se preskusi pod pogoji iz odstavkov od 2.1.10. do 2.1.10.3 te Priloge.
1.1.5. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla ima najmanj dve hitrosti brisanja:
|
1.1.5.1. |
hitrost, ki ima najmanj 10 in največ 55 ciklov/minuto, |
|
1.1.5.2. |
hitrost, ki ima najmanj 45 zaključenih ciklov/minuto. |
|
1.1.5.3. |
Razlika med največjo in najmanjšo hitrostjo brisanja je najmanj 15 ciklov/minuto. |
|
1.1.5.4. |
Sistem za brisanje s časovnim vklopom se lahko uporablja za uskladitev z zahtevami iz odstavkov od 1.1.5.1. do 1.1.5.3 te Priloge. |
1.1.6. Hitrosti iz odstavkov od 1.1.5. do 1.1.5.3. se preskusijo pod pogoji iz odstavkov od 2.1.1. do 2.1.6 ter 2.1.8 te Priloge.
1.1.7. Ko je sistem za brisanje vetrobranskega stekla izklopljen in je stikalo v položaju „off“, se ročice in metlice brisalcev vrnejo v položaj mirovanja.
1.1.8. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla mora prenesti nepretrgano zadrževanje gibanja vsaj 15 sekund. Dovoljeno je uporabiti avtomatske varovalke, če za ponoven vklop sistema niso potrebne druge upravljalne naprave razen tistih za vklop brisalcev vetrobranskega stekla.
1.1.9. Zmožnost nepretrganega zadrževanja gibanja sistema za brisanje vetrobranskega stekla iz odstavka 1.1.8. se preskusi pod pogoji iz odstavka 2.1.7 te Priloge.
1.1.10. Če položaj mirovanja ročic in metlic brisalcev vetrobranskega stekla ni znotraj vidnega polja B, kakor je določeno v Dodatku 3 Priloge III, je mogoče ročno premestiti ročice brisalca tako, da se metlice dvignejo in se vetrobransko steklo ročno obriše.
1.1.11. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla mora prenesti dve minuti delovanja na suhem vetrobranskem steklu pri sobni temperaturi – 18 °C, ne da bi bilo pri tem delovanje moteno.
1.1.12. Delovanje sistema za brisanje vetrobranskega stekla pri – 18 °C je preskušeno pod pogoji iz odstavka 2.1.11. te Priloge.
1.1.13. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla še naprej izpolnjuje zahteve iz odstavka 1.1.2. te Priloge, ne da bi bila pri tem motena učinkovitost, ko deluje pri najvišji hitrosti in je vozilo izpostavljeno hitrosti vetra, ki znaša 80 % največje hitrosti vozila ali 160 km/h, glede na to, kaj je nižje. Vidno polje A vetrobranskega stekla je pripravljeno v skladu z odstavkoma 2.1.8. in 2.1.9. te Priloge. Aerodinamični učinek, povezan z velikostjo in obliko vetrobranskega stekla, ročicami brisalcev in metlicami brisalcev se preveri pod temi pogoji in z upoštevanjem odstavka 2.1.9.1. Ročice brisalcev med preskusom ostanejo v stiku z vetrobranskim steklom in jih ni dovoljeno dvigniti v končni položaj. Ročice brisalcev ostanejo v stiku z vetrobranskim steklom na polju iz odstavka 1.1.2 za vsak zaključen cikel in kakršno koli dvigovanje med gibanjem navzdol ali navzgor ni dovoljeno.
1.2. Sistem za pranje vetrobranskega stekla.
1.2.1. Vsako vozilo je opremljeno s sistemom za pranje vetrobranskih stekel, ki deluje, ko je vklopljeno glavno stikalo vozila, in ki prenese težo in pritisk, ko se zamašijo šobe in se sistem vklopi v skladu s postopkom iz odstavkov od 2.2.1.1. do 2.2.1.1.2. te Priloge.
1.2.2. Izpostavljanje temperaturnim ciklom v skladu z odstavki od 2.2.1. do 2.2.5. te Priloge ne sme motiti delovanja sistema za pranje vetrobranskega stekla.
1.2.3. Sistem za pranje vetrobranskega stekla pri normalnih pogojih in pri sobni temperaturi med – 18 °C in 80 °C brizga tekočino v ciljno polje na vetrobranskem steklu, pri čemer ne sme puščati, nobena cev se ne sme sneti in nobena šoba se ne sme pokvariti. Prav tako sistem ne sme puščati in nobena cev se ne sme sneti, ko se šobe zamašijo.
1.2.4. Sistem za pranje vetrobranskega stekla mora dovajati dovolj tekočine, da očisti vsaj 60 % vidnega polja A, kakor je določeno v skladu z Dodatkom 3 Priloge III, pod pogoji iz odstavkov od 2.2.6. do 2.2.6.4. te Priloge.
1.2.5. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se ročno vklopi z upravljalno napravo. Vklop in izklop sistema se poleg tega lahko koordinira in poveže s katerim koli drugim sistemom vozila.
1.2.6. Prostornina posode za tekočino je najmanj 1,0 litra.
2. PRESKUSNI POSTOPEK
2.1. Pogoji za preskušanje sistema za brisanje vetrobranskega stekla.
2.1.1. Spodaj opisani preskusi se izvajajo pod pogoji iz odstavkov od 2.1.2. do 2.1.5, če ni drugače določeno.
2.1.2. Sobna temperatura je od 5 °C do 40 °C.
2.1.3. Vetrobransko steklo je ves čas mokro.
2.1.4. Če gre za elektronski sistem za brisanje vetrobranskega stekla je treba upoštevati dodatne pogoje.
2.1.4.1. Na začetku preskusa so vsi akumulatorji popolnoma napolnjeni.
2.1.4.2. Motor, če je vgrajen, teče pri največ 30 % števila vrtljajev, ki ustreza največji nazivni moči motorja. Če se izkaže, da to pri električnih hibridnih motorjih ni izvedljivo zaradi posebne strategije upravljanja motorja, se določi realističen način izvedbe, pri čemer se upoštevajo število vrtljajev, dejstvo, da motor ni prižgan ali pa v presledkih ni prižgan pri normalnih pogojih vožnje. Če sistem za brisanje vetrobranskega stekla lahko izpolni zahteve, ne da bi motor deloval, ga sploh ni treba prižigati.
2.1.4.3. Žarometi za kratki svetlobni plamen so prižgani.
2.1.4.4. Vgrajeno gretje, ventilacija ter sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega sistema (ne glede na položaj vozila) morajo delovati pri največji porabi elektrike.
2.1.5. Sistemi za brisanje vetrobranskih stekel na tlak ali vakuum morajo delovati neprekinjeno pri predpisanih hitrostih brisanja ne glede na število vrtljajev in obremenitev motorja ali najnižjo in najvišjo stopnjo napolnjenosti akumulatorja, ki jo za normalno delovanje določa proizvajalec.
2.1.6. Hitrosti brisanja sistema za brisanje vetrobranskega stekla so v skladu z zahtevami iz odstavkov od 1.1.5. do 1.1.5.3. te Priloge po 20-minutnem predhodnem delovanju na mokrem vetrobranskem steklu.
2.1.7. Zahteve iz odstavka 1.1.8 te Priloge so izpolnjene, ko ročice brisalcev ostanejo blokirane 15 sekund v položaju, ki ustreza polovici cikla, ko je upravljalna naprava za brisanje vetrobranskega stekla nastavljena na največjo hitrost brisanja.
2.1.8. Zunanja površina vetrobranskega stekla se z denaturiranim špiritom ali enakovrednim sredstvom za razmaščevanje popolnoma razmasti. Ko se površina posuši, se namaže z najmanj 3-odstotno oziroma največ 10-odstotno raztopino amonijaka. Ko se površina posuši, se obriše s suho bombažno krpo.
2.1.9. Zunanja površina vetrobranskega stekla se v skladu z značilnostmi iz Dodatka 4 Priloge III enakomerno namaže s slojem preskusne tekočine in pusti, da se posuši.
2.1.9.1. Kadar je bila zunanja površina vetrobranskega stekla pripravljena v skladu z odstavkoma 2.1.8. in 2.1.9, se sistem za pranje vetrobranskega stekla lahko uporablja v teh preskusih.
2.1.10. Določi se polje brisalca sistema za brisanje vetrobranskega stekla, določeno v odstavku 1.1.4. te Priloge.
2.1.10.1. Zunanja površina vetrobranskega stekla se pripravi v skladu z odstavkoma 2.1.8. in 2.1.9.
2.1.10.2. Da se preveri izpolnitev zahtev iz odstavkov 1.1.2. in 1.1.3. te Priloge, se ob upoštevanju odstavka 2.1.9.1 vklopi sistem za brisanje vetrobranskih stekel ter naredi sled polja brisalcev, ki se primerja s sledjo vidnih polj A in B, kakor je določeno v skladu z Dodatkom 3 Priloge III.
2.1.10.3. Tehnična služba se lahko strinja z nadomestnim preskusnim postopkom (tj. virtualnim preskusom), da se preveri, ali so zahteve iz odstavkov 1.1.2. in 1.1.3. te Priloge izpolnjene.
2.1.11. Zahteve iz odstavka 1.1.11. se izpolnijo pri sobni temperaturi – 18 ± 3 °C , pri kateri je vozilo stalo najmanj štiri ure. Vozilo se pripravi za delovanje pod pogoji iz odstavkov od 2.1.4. do 2.1.5. Sistem za brisanje med preskusom deluje normalno in z največjo hitrostjo brisanja. Polja brisalca pri tem ni treba upoštevati.
2.2. Pogoji za preskušanje sistema za pranje vetrobranskega stekla.
2.2.1. Preskus št. 1. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se do šob napolni z vodo ter najmanj štiri ure izpostavi temperaturi okolja 20 ± 2 °C. Voda se stabilizira pri tej temperaturi.
2.2.1.1. Vse izpušne odprtine šob se zamašijo, upravljalna naprava za pranje pa se vklopi šestkrat v eni minuti, vsakič za najmanj 3 sekunde.
2.2.1.1.1. Če sistem za pranje vetrobranskega stekla napaja fizična energija voznika, se v primeru ročne črpalke uporabi sila med 11,0 in 13,5 daN. Če gre za nožno črpalko, pa mora biti uporabljena sila med 40,0 in 44,5 daN.
2.2.1.1.2. Če gre za električne črpalke, preskusna napetost ni nižja od nazivne napetosti in ni višja od nazivne napetosti plus 2 volta.
2.2.1.2. Učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla mora biti na koncu preskusa v skladu z odstavkom 1.2.3 te Priloge.
2.2.2. Preskus št. 2. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se do šob napolni z vodo ter najmanj štiri ure izpostavi temperaturi okolja – 18 ± 3 °C. Ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi.
2.2.2.1. Upravljalna naprava sistema za pranje vetrobranskega stekla se v skladu z odstavkoma 2.2.1.1.1. in 2.2.1.1.2. vklopi šestkrat v minuti, vsakič za najmanj tri sekunde. Nato se sistem izpostavi temperaturi okolja 20 ± 2 °C, dokler se led popolnoma ne stali. Ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi. Učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla se nato v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. preveri tako, da se vklopi.
2.2.3. Preskus št. 3. Izpostavljanje ciklom nizkih temperatur.
2.2.3.1. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se do šob napolni z vodo in najmanj štiri ure izpostavi temperaturi okolja – 18 ± 3 °C, tako da vsa voda v sistemu zamrzne. Nato se sistem izpostavi temperaturi okolja 20 ± 2 °C, dokler se led popolnoma ne stali, vendar nikakor ne dlje kot štiri ure. Ta cikel zamrzovanja in odtajevanja se ponovi šestkrat. Ko je nazadnje sistem za pranje vetrobranskih stekel izpostavljen sobni temperaturi 20 ± 2 °C in je led popolnoma staljen, čeprav ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi, se v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. preveri učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla.
2.2.3.2. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se do šob napolni s tekočino za pranje vetrobranskega stekla za nizke temperature, ki sestoji iz 50-odstotne raztopine metanola ali pa izopropil alkohola v vodi s trdoto največ 205 mg/l (Ca). Sistem za pranje vetrobranskega stekla se najmanj štiri ure izpostavi temperaturi okolja – 18 ± 3 °C. Ni treba, da se tekočina stabilizira pri tej temperaturi. Učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla se nato v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. preveri tako, da se vklopi.
2.2.4. Preskus št. 4. Izpostavljanje ciklom visokih temperatur.
2.2.4.1. Če je kateri koli del sistema za pranje vetrobranskega stekla nameščen v prostoru za motor, se sistem do šob napolni z vodo ter najmanj osem ur izpostavi temperaturi okolja 80 ± 3 °C. Ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi. Učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla se nato v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. preveri tako, da se vklopi.
2.2.4.2. Če noben del sistema za pranje vetrobranskega stekla ni nameščen v prostoru za motor, se sistem do šob napolni z vodo ter najmanj osem ur izpostavi temperaturi okolja 80 ± 3 °C. Ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi. Nato se sistem izpostavi sobni temperaturi 20 ± 2 °C. Ko se temperatura vode stabilizira, se v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla preveri tako, da se vklopi. Nato se sistem za pranje vetrobranskega stekla do šob napolni z vodo ter najmanj štiri ure izpostavi temperaturi okolja 60 ± 3 °C. Ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi. Učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla se nato v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. preveri tako, da se vklopi. Proizvajalec pa lahko namesto tega zahteva, da se sistem za pranje vetrobranskega stekla preskusi pod pogoji iz poglavja 2.2.4.1.
2.2.5. Preskusi sistema za pranje vetrobranskih stekel iz odstavkov od 2.2.1. do 2.2.4.2. se po vrsti izvajajo na istem sistemu za pranje vetrobranskega stekla. Preskus se opravi, ko je sistem vgrajen na vrsto vozila, za katerega se zahteva ES-homologacija, ali pa ločeno. Če se zahteva ES-homologacija za samostojno tehnično enoto, se preskus sistema opravi ločeno.
2.2.6. Preskus št. 5. Preskus zmogljivosti sistema za pranje vetrobranskega stekla.
2.2.6.1. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se do šob napolni z vodo. Pri mirujočem vozilu in brez večjega delovanja vetra se šobe, če je to mogoče, usmerijo proti ciljni površini na zunanji površini vetrobranskega stekla.
2.2.6.2. Zunanja površina vetrobranskega stekla se obdela, kakor je določeno v odstavkih 2.1.8 in 2.1.9. te Priloge.
2.2.6.3. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se vklopi po proizvajalčevih navodilih, pri čemer se upoštevata odstavka 2.2.1.1.1 in 2.2.1.1.2. te Priloge. Celoten preskus ne sme biti daljši od 10 zaključenih ciklov avtomatskega delovanja sistema za pranje vetrobranskega stekla pri najvišji hitrosti brisanja.
2.2.6.4. Da se preveri izpolnitev zahtev iz odstavka 1.2.4 te Priloge, se pripravi sled ustreznega očiščenega polja, ki se primerja s sledjo vidnega polja A, kakor je določeno v Dodatku 3 Priloge III. Če opazovalec meni, da je očitno, da so zahteve izpolnjene, se priprava sledi ne zahteva.
2.2.7. Preskus iz odstavkov od 2.2.6. do 2.2.6.4. se vedno opravi na vrsti vozila, za katerega se zahteva ES-homologacija, tudi če je homologirana samostojna tehnična enota vgrajena v vozilo.
Dodatek 1
Postopek za preverjanje točke R ali referenčne točke sedeža
Točka R ali referenčna točka sedeža se določi v skladu z določbami iz Priloge 3 k Pravilniku UN/ECE št. 17 (1).
Dodatek 2
Postopek za določanje primarnih referenčnih točk v tridimenzionalnem referenčnem sistemu
Dimenzionalna razmerja med primarnimi referenčnimi točkami na risbah in njihov položaj na dejanskem vozilu se določijo v skladu z določbami iz Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 125 (1).
Dodatek 3
Postopek za določanje vidnih polj na vetrobranskih steklih vozil
Vidni polji A in B se določita v skladu z določbami iz Priloge 18 k Pravilniku UN/ECE št. 43.
Priloga 4
Značilnosti preskusne tekočine za preskušanje sistemov za brisanje in pranje vetrobranskih stekel
1. Preskusna tekočina iz odstavka 2.1.9 Priloge III sestoji iz:
|
1.1. |
vode s trdoto manj kot 205 mg/l (Ca): 92,5 % vol. |
|
1.2. |
nasičene solne raztopine (natrijev klorid v vodi): 5,0 % vol. |
|
1.3. |
prahu v skladu z značilnostmi iz odstavkov od 1.3.1. do 1.3.2.6: 2,5 % vol. |
1.3.1. Značilnosti analize preskusnega prahu
|
1.3.1.1. |
68 ± 1 % SiO2 masnega deleža |
|
1.3.1.2. |
4 ± 1 % Fe2O3 masnega deleža |
|
1.3.1.3. |
16 ± 1 % Al2O3 masnega deleža |
|
1.3.1.4. |
3 ± 1 % CaO masnega deleža |
|
1.3.1.5. |
1,0 ± 0,5 % MgO masnega deleža |
|
1.3.1.6. |
4 ± 1 % masnega deleža alkalijske kovine |
|
1.3.1.7. |
2,5 ± 0,5 % masnega deleža izgube pri gorenju |
1.3.2. Značilnosti porazdelitve velikosti delcev po zrnavosti
|
1.3.2.1. |
12 ± 2 % of 0 to 5 μm velikosti delcev |
|
1.3.2.2. |
12 ± 3 % of 5 to 10 μm velikosti delcev |
|
1.3.2.3. |
14 ± 3 % of 10 to 20 μm velikosti delcev |
|
1.3.2.4. |
23 ± 3 % of 20 to 40 μm velikosti delcev |
|
1.3.2.5. |
30 ± 3 % of 40 to 80 μm velikosti delcev |
|
1.3.2.6. |
9 ± 3 % of 80 to 200 μm velikosti delcev |
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/21 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1009/2010
z dne 9. novembra 2010
o zahtevah za homologacijo okrovov koles nekaterih motornih vozil in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (1) in zlasti člena 14(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 661/2009 je ločena uredba za namene postopka homologacije, določenega z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (2). |
|
(2) |
Uredba (ES) št. 661/2009 razveljavlja Direktivo Sveta 78/549/EGS z dne 12. junija 1978 o približevanju zakonodaje držav članic o okrovih koles motornih vozil (3). Zahteve iz navedene direktive je treba prenesti v to uredbo in jih po potrebi spremeniti zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu razvoju. |
|
(3) |
Področje uporabe te uredbe mora biti skladno s področjem uporabe Direktive 78/549/EGS in tako omejeno na vozila kategorije M1. |
|
(4) |
Uredba (ES) št. 661/2009 določa temeljne določbe o zahtevah za homologacijo nekaterih motornih vozil glede na okrove koles. Zato je treba določiti tudi posebne postopke, preskuse in zahteve za takšne odobritve. |
|
(5) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za motorna vozila kategorije M1, kot je opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
izraz „tip vozila glede na okrove koles“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih lastnostih, kot so okrovi koles ali najmanjše in največje velikosti pnevmatik in koles, primerne za vgradnjo, pri čemer se upoštevajo ustrezne tekalne plasti ter velikost in globina naleganja za platišča; |
|
(2) |
izraz „tekalna plast“ pomeni največjo širino preseka in največji zunanji premer pnevmatike, vključno z odstopanji, kot je dovoljeno in opredeljeno v homologaciji tega sestavnega dela; |
|
(3) |
izraz „naprava za oprijem v snežnih razmerah“ pomeni snežno verigo ali enakovredno napravo, ki zagotavlja oprijem v snegu in jo je mogoče namestiti na kombinacijo pnevmatik in platišč vozila, ki ni snežna pnevmatika, zimska pnevmatika, pnevmatika za vse letne čase ali katera koli druga pnevmatika. |
Člen 3
Določbe za ES-homologacijo vozila glede na okrove koles
1. Proizvajalec ali njegov zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za ES-homologacijo vozila glede na okrove koles.
2. Vloga mora biti sestavljena v skladu z obrazcem iz opisnega lista iz dela 1 Priloge I.
3. Če so izpolnjene ustrezne zahteve iz Priloge II k tej uredbi, homologacijski organ podeli ES-homologacijo in izda številko homologacije v skladu s sistemom številčnega označevanja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.
Država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.
4. Za namene odstavka 3 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, sestavljen v skladu z vzorcem iz dela 2 Priloge I.
Člen 4
Veljavnost in razširitve homologacij, podeljenih v skladu z Direktivo 78/549/EGS
Nacionalni organi dovolijo prodajo in začetek uporabe vozil, homologiranih pred datumom iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 661/2009, in še naprej podeljujejo razširitve homologacij za navedena vozila pod pogoji iz Direktive 78/549/EGS.
Člen 5
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. novembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 200, 31.7.2009, str. 1.
PRILOGA I
Upravni dokumenti za ES-homologacijo motornih vozil glede na okrove koles
DEL 1
Opisni list
VZOREC
Opisni list št. … v zvezi z ES-homologacijo motornega vozila glede na okrove koles.
Naslednji podatki morajo biti predloženi v trojniku in morajo vsebovati kazalo. Morebitne risbe pa morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.
Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega opisnega lista upravljani elektronsko, morajo biti dodani podatki o njihovem delovanju.
0. SPLOŠNO
0.1. Oznaka (trgovsko ime proizvajalca): …
0.2. Tip: …
0.2.1. Trgovska imena (če obstajajo): …
0.3. Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu (b): …
0.3.1. Mesto navedene oznake: …
0.4. Kategorija vozila (c): …
0.5. Ime in naslov proizvajalca: …
0.8. Imena in naslovi proizvodnih obratov: …
0.9. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …
1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU
1.1. Fotografije in/ali risbe reprezentativnega vozila: …
1.3. Število osi in koles: …
1.3.1. Število in položaj osi z dvojnimi kolesi: …
1.3.2. Število in položaj krmiljenih osi: …
1.3.3. Pogonske osi (število, položaj, povezava): …
2.3. Kolotek in širina osi
2.3.1. Kolotek vsake krmiljene osi (1): …
2.3.2. Kolotek vseh drugih osi (1): …
2.3.3. Širina najširše zadnje osi: …
2.3.4. Širina skrajne prednje osi (merjena med skrajnimi zunanjimi točkami pnevmatik, razen izbokline pnevmatik v bližini točke dotika s podlago): …
2.4. Razpon mer vozila (skrajne mere)
2.4.1. Za šasijo brez karoserije
2.4.1.2. Širina (2): …
2.4.1.3. Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo) (3) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti običajni položaj za vožnjo): …
2.4.2. Za šasijo z nadgradnjo
2.4.2.2. Širina (2): …
2.4.2.3. Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo) (3) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti običajni položaj za vožnjo): …
2.6. Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo
Masa vozila s karoserijo in vlečno napravo, če jo je vgradil proizvajalec, pri vlečnih vozilih druge kategorije kot M1, v voznem stanju, ali masa šasije ali šasije s kabino, brez karoserije in/ali vlečne naprave, če proizvajalec ne dobavlja karoserije in/ali vlečne naprave (vključno s tekočinami, orodjem, rezervnim kolesom, če je vgrajeno, in voznikom ter pri avtobusih tudi z enim članom posadke, če obstaja v vozilu poseben sedež za posadko) (h) (največja in najmanjša za vsako izvedbo): …
6. OBESITEV KOLES
6.2.1. Nastavitev višine: da/ne/po izbiri (1)
6.6. Pnevmatike in kolesa
6.6.1. Kombinacija pnevmatik in platišč:
|
(a) |
za pnevmatike navesti mere; |
|
(b) |
za platišča navesti velikost in globino naleganja. |
6.6.1.1. Osi
6.6.1.1.1. Os 1: …
6.6.1.1.2. Os 2: …
itd.
6.6.4. Opis naprav za oprijem v snežnih razmerah ter kombinacij pnevmatik in platišč na prednjih in/ali zadnjih oseh, primernih za tip vozila, kot jih priporoča proizvajalec: …
9.16. Okrovi koles
9.16.1. Kratek opis vozila glede na okrove koles: …
9.16.2. Podrobne risbe okrovov koles in njihovega položaja na vozilu, iz katerih so razvidne mere, prikazane na sliki 1 Priloge II k tej uredbi, ob upoštevanju kombinacij pnevmatik in platišč najbolj zunanjih delov: …
Pojasnila
DEL 2
Certifikat o ES-homologaciji
VZOREC
Format: A4 (210 × 297 mm)
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Sporočilo o:
|
tipa vozila glede na okrove koles |
||||||||
|
v skladu z Uredbo (EU) št. 1009/2010 kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. …/… (1) |
|||||||||
|
Številka ES-homologacije: … |
|||||||||
|
Razlog za razširitev: … |
|||||||||
ODDELEK I
0.1. Oznaka (trgovsko ime proizvajalca): …
0.2. Tip: …
0.2.1. Trgovska imena (če obstajajo): …
0.3. Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (2): …
0.3.1. Mesto navedene oznake: …
0.4. Kategorija vozila (3): …
0.5. Ime in naslov proizvajalca: …
0.8. Imena in naslovi proizvodnih obratov: …
0.9. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …
ODDELEK II
1. Dodatni podatki: glej Dopolnilo
2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …
3. Datum poročila o preskusu: …
4. Številka poročila o preskusu: …
5. Morebitne pripombe: glej Dopolnilo
6. Kraj: …
7. Datum:…
8. Podpis: …
|
Priloge |
: |
opisna dokumentacija poročilo o preskusu |
(b) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso relevantni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih zajema ta opisni list, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(c) Klasifikacija v skladu z opredelitvami iz dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.
(f) Kadar obstaja izvedba z navadno kabino in izvedba s spalno kabino, je treba navesti podatke o masah in merah za obe izvedbi.
(g) Standard ISO 612: 1978 – Cestna vozila – Mere motornih in vlečenih vozil – Pogoji in opredelitve.
|
(g4) |
Opredelitev št. 6.5. |
|
(g7) |
Opredelitev št. 6.2. |
|
(g8) |
Opredelitev št. 6.3. |
(h) Teža voznika in po potrebi člana posadke je ocenjena na 75 kg (68 kg teža potnika in 7 kg teža prtljage po standardu ISO 2416:1992), posoda za gorivo je napolnjena na 90 %, drugi sistemi, ki vsebujejo tekočino (razen tistih za odpadno vodo), na 100 % zmogljivosti, ki jo navaja proizvajalec.
(1) Neustrezno črtati.
(1) Neustrezno črtati.
(2) Če podatki za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso relevantni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih zajema ta opisni list, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(3) Kot je določeno v oddelku A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.
Dopolnilo
k certifikatu o ES-homologaciji št. …
1.
Dodatni podatki:|
1.1. |
Kratek opis tipa vozila – konstrukcija, dimenzije, oblike in uporabljeni materiali: … |
|
1.2. |
Opis okrovov koles: … |
|
1.3. |
Kombinacije pnevmatik in platišč (vključno s tekalnimi plastmi ter velikostjo in globino naleganja za platišča): … |
|
1.4. |
Opis tipa naprav za oprijem v snežnih razmerah, ki se lahko uporablja: … |
|
1.5. |
Kombinacije pnevmatik in platišč (vključno s tekalnimi plastmi ter velikostjo in globino naleganja za platišča), ki se lahko uporabljajo z napravami za oprijem v snežnih razmerah: … |
2.
Stalne pogonske osi: os 1/os 2/ … (1)
3.
Obesitev, nastavljiva po višini: da/ne (1)
5.
Opombe: …
(1) Neustrezno črtati.
PRILOGA II
Zahteve za okrove koles
1. SPLOŠNE ZAHTEVE
|
1.1. |
Motorno vozilo ima okrove koles za vsako kolo. |
|
1.2. |
Okrovi koles lahko zajemajo dele karoserije ali ločene blatnike in so izdelani tako, da udeležence v cestnem prometu kar najbolj varujejo pred kamni, blatom, ledom, snegom in vodo, ki jih kolo dvigne v zrak, ter zmanjšajo nevarnost stika z vrtečimi se kolesi. |
2. POSEBNE ZAHTEVE
|
2.1. |
Okrovi koles izpolnjujejo naslednje zahteve, pri čemer je treba maso vozila prilagoditi masi v stanju, pripravljenem za vožnjo, po navedbah proizvajalca, z enim dodatnim potnikom v prvi vrsti sedežev in lego krmiljenih koles naravnost naprej. |
|
2.1.1. |
V delu, ki ga omejujeta radialni ravnini 30° pred srednjico koles in 50° za njo (glej sliko 1), je skupna širina okrova kolesa (q) zadostna, da pokrije vsaj celotno širino pnevmatike (b), pri čemer se upoštevajo tekalna plast in skrajni zunanji deli kombinacij pnevmatike in platišč, kot jih je določil proizvajalec. Pri dvojnih kolesih se upoštevata tekalna plast in skupna širina obeh koles (t). |
|
2.1.1.1. |
Za določanje širin iz odstavka 2.1.1. se ne upoštevajo oznake, okrasi, zaščitni trakovi ali rebra na stenah pnevmatike. |
|
2.1.2. |
Zadnji del okrova kolesa se ne zaključi nad vodoravno ravnino, ki je 150 mm nad osjo vrtenja koles ter:
|
|
2.1.3. |
Obris in lega vsakega okrova koles sta taka, da so čim bliže pnevmatikam. Zlasti v delu, ki ga omejujeta radialni ravnini iz odstavka 2.1.1., morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
|
|
2.1.4. |
Pri vozilih z obesitvijo, nastavljivo po višini, so zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni pri normalnih pogojih uporabe, kot jih je določil proizvajalec vozila. |
|
2.2. |
Okrovi koles so lahko sestavljeni iz več delov, če znotraj teh delov ali med njimi, ko so sestavljeni, ni praznega prostora. |
|
2.3. |
Okrovi koles so trdno pritrjeni. Vendar so lahko snemljivi kot celota ali v delih. |
3. UPORABA NAPRAV ZA OPRIJEM V SNEŽNIH RAZMERAH
|
3.1. |
Pri vozilih, ki imajo samo dve pogonski kolesi, proizvajalec potrdi, da je vozilo izdelano tako, da se na vsaj eni kombinaciji pnevmatik in platišč, odobreni za pogonsko os vozila, lahko uporabi vsaj en tip naprave za oprijem v snežnih razmerah. Napravo za oprijem v snežnih razmerah in kombinacije pnevmatik in platišč, primerih za ta tip vozila, proizvajalec natančneje opredeli pod točko 6.6.4. na opisnem listu. |
|
3.2. |
Pri vozilih z vsemi pogonskimi kolesi, vključno z vozili, pri katerih se pogonske osi lahko ročno ali avtomatsko izklopijo, proizvajalec potrdi, da je vozilo izdelano tako, da se na vsaj eni kombinaciji pnevmatik in platišč, odobreni za pogonsko os vozila, ki je ni mogoče izklopiti, lahko uporabi vsaj en tip naprave za oprijem v snežnih razmerah. Napravo za oprijem v snežnih razmerah in kombinacije pnevmatik in platišč, primerih za ta tip vozila, proizvajalec natančneje opredeli pod točko 6.6.4. na opisnem listu. |
|
3.3. |
Proizvajalec vozil vključi ustrezna navodila v zvezi s pravilno uporabo navedenih naprav za oprijem v snežnih razmerah v navodila za uporabo vozila, in sicer v nacionalnem jeziku ali vsaj enem od nacionalnih jezikov države, v kateri se vozila prodajajo. |
Slika 1
Shema okrova kolesa
Pojasnilo
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/30 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1010/2010
z dne 8. novembra 2010
o prepovedi ribolova rdečega okuna v coni NAFO 3M s plovili, ki plujejo pod zastavo Španije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V Uredbi Sveta (EU) št. 53/2010 z dne 14. januarja 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2010 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah EU, in za plovila EU v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova, (2) so določene kvote za leto 2010. |
|
(2) |
Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2010. |
|
(3) |
Zato je treba prepovedati ribolovne dejavnosti za navedeni stalež – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izčrpanje kvote
Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2010 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.
Člen 2
Prepovedi
Ribolovne dejavnosti za stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so prepovedane od datuma iz navedene priloge. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 8. novembra 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Fokion FOTIADIS
Generalni direktor za pomorske zadeve in ribištvo
PRILOGA
|
Št. |
8/T&Q |
|
Država članica |
Španija |
|
Stalež |
RED/03M. |
|
Vrsta |
rdeči okun (Sebastes) spp. |
|
Cona |
NAFO 3M |
|
Datum |
13.4.2010 |
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/32 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1011/2010
z dne 9. novembra 2010
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 10. novembra 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. novembra 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
AL |
46,8 |
|
MA |
75,9 |
|
|
MK |
35,0 |
|
|
TR |
95,0 |
|
|
ZZ |
63,2 |
|
|
0707 00 05 |
EG |
161,4 |
|
MK |
59,4 |
|
|
TR |
146,1 |
|
|
ZA |
121,6 |
|
|
ZZ |
122,1 |
|
|
0709 90 70 |
MA |
78,8 |
|
TR |
143,6 |
|
|
ZZ |
111,2 |
|
|
0805 20 10 |
MA |
71,5 |
|
ZA |
149,8 |
|
|
ZZ |
110,7 |
|
|
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90 |
AR |
100,3 |
|
HR |
47,9 |
|
|
TR |
62,2 |
|
|
UY |
54,2 |
|
|
ZA |
60,7 |
|
|
ZZ |
65,1 |
|
|
0805 50 10 |
AR |
54,2 |
|
BR |
83,8 |
|
|
CL |
81,9 |
|
|
EC |
92,5 |
|
|
TR |
69,3 |
|
|
UY |
61,0 |
|
|
ZA |
109,5 |
|
|
ZZ |
78,9 |
|
|
0806 10 10 |
BR |
227,9 |
|
PE |
182,7 |
|
|
TR |
157,9 |
|
|
US |
227,8 |
|
|
ZA |
79,2 |
|
|
ZZ |
175,1 |
|
|
0808 10 80 |
AR |
75,7 |
|
AU |
149,8 |
|
|
CA |
73,1 |
|
|
CL |
84,2 |
|
|
CN |
82,6 |
|
|
MK |
22,1 |
|
|
NZ |
116,8 |
|
|
US |
118,9 |
|
|
ZA |
83,9 |
|
|
ZZ |
89,7 |
|
|
0808 20 50 |
CN |
41,7 |
|
US |
48,2 |
|
|
ZZ |
45,0 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/34 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1012/2010
z dne 9. novembra 2010
o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1007/2010 (4). |
|
(2) |
Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (EU) št. 867/2010 za tržno leto 2010/11, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 10. novembra 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. novembra 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.
PRILOGA
Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95 , ki se uporabljajo od 10. novembra 2010
|
(EUR) |
||
|
Oznaka KN |
Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
|
1701 11 10 (1) |
63,80 |
0,00 |
|
1701 11 90 (1) |
63,80 |
0,00 |
|
1701 12 10 (1) |
63,80 |
0,00 |
|
1701 12 90 (1) |
63,80 |
0,00 |
|
1701 91 00 (2) |
55,14 |
0,93 |
|
1701 99 10 (2) |
55,14 |
0,00 |
|
1701 99 90 (2) |
55,14 |
0,00 |
|
1702 90 95 (3) |
0,55 |
0,19 |
(1) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(2) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(3) Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.
DIREKTIVE
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/36 |
DIREKTIVA KOMISIJE 2010/74/EU
z dne 9. novembra 2010
o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev aktivne snovi ogljikovega dioksida med pripravke vrste 18 v Prilogo I k Direktivi
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega programa dela iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje ogljikov dioksid. |
|
(2) |
Z Direktivo Komisije 2008/75/ES z dne 24. julija 2008 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev ogljikovega dioksida kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi (3) je bil ogljikov dioksid vključen kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES za uporabo v vrsti pripravkov 14, rodenticidi, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES. |
|
(3) |
Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena ocena ogljikovega dioksida za uporabo v vrsti pripravkov 18, insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi. |
|
(4) |
Francija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 19. februarja 2008 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo. |
|
(5) |
Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile 27. maja 2010 ugotovitve pregleda vključene v poročilo o oceni v okviru Stalnega odbora za biocidne pripravke. |
|
(6) |
Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev ter vsebujejo ogljikov dioksid, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti ogljikov dioksid k takim pripravkom v Prilogi I k navedeni direktivi. |
|
(7) |
Na evropski ravni ni bila opravljena ocena vseh možnosti uporabe. Zato je primerno, da države članice ocenijo tiste možnosti uporabe oziroma tiste scenarije izpostavljenosti ter tista tveganja za predele in prebivalce, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na evropski ravni, ter da pri izdaji dovoljenj za pripravke zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj na sprejemljivo raven. |
|
(8) |
Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se v skladu s členom 5 Direktive 98/8/ES in Priloge VI k Direktivi pri izdaji dovoljenj pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev ter vsebujejo ogljikov dioksid, uporabijo ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se tveganja zmanjšajo na sprejemljivo raven. Zlasti je primerno zahtevati, da se pripravki lahko prodajajo le posebej usposobljenim strokovnjakom, ki jih edini lahko uporabljajo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito uporabnikov in se s tem zagotovi najmanjše tveganje, vključno z zagotovitvijo osebne zaščitne opreme, če je potrebno, ter da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito navzočih oseb, npr. izključitev iz tretiranega območja med fumigacijo. |
|
(9) |
Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov ogljikov dioksid, in da se olajša ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno. |
|
(10) |
Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih s tem povezanih zahtev, in prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve. |
|
(11) |
Po vključitvi morajo imeti države članice na voljo razumno dolgo obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES. |
|
(12) |
Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(13) |
Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.
Člen 2
Prenos
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone ter druge predpise in določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. oktobra 2011.
Navedene določbe se uporabljajo od 1. novembra 2012.
Ko države članice sprejmejo navedene določbe, se te sklicujejo na to direktivo ali pa se sklic nanjo navede ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 9. novembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
PRILOGA
V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 7“:
|
Št. |
Splošno ime |
Ime po IUPAC identifikacijske številke |
Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet |
Datum vključitve |
Rok za uskladitev s členom 16(3) (razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njegovih aktivnih snovi) |
Datum izteka veljavnosti vključitve |
Vrsta pripravka |
Posebne določbe (*1) |
||||||
|
|
|
|
„990 ml/l |
1. novembra 2012 |
31. oktobra 2014 |
31. oktobra 2022 |
18 |
Kadar je za določen pripravek to potrebno, države članice pri ocenjevanju vloge za izdajo dovoljenja za pripravek v skladu s členom 5 in Prilogo VI ocenijo tiste možnosti uporabe ali scenarije izpostavljenosti ter tista tveganja za predele in prebivalce, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na evropski ravni. Pri izdaji dovoljenj za pripravke države članice ocenijo tveganja in nato zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj. Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(*1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm
SKLEPI
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/39 |
SKLEP SVETA 2010/677/SZVP
z dne 8. novembra 2010
o razveljavitvi Skupnega stališča 98/409/SZVP o Sierri Leone
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 29. junija 1998 sprejel Skupno stališče 98/409/SZVP o Sierri Leone (1), da bi lahko izvedel ukrepe, uvedene z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: RVSZN) 1171(1998). |
|
(2) |
Svet je 28. januarja 2008 sprejel Skupno stališče 2008/81/SZVP o spremembi Skupnega stališča 98/409/SZVP (2), da bi izvedel ukrepe, uvedene z RVSZN 1793(2007), ki določa izvzetje iz ukrepov, naloženih z odstavkom 5 RVSZN 1171(1998). |
|
(3) |
Varnostni svet Združenih narodov je 29. septembra 2010 sprejel RVSZN 1940(2010) o razveljavitvi RVSZN 1171(1998). |
|
(4) |
Skupno stališče 98/409/SZVP bi bilo zato treba razveljaviti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Skupno stališče 98/409/SZVP se razveljavi.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 8. novembra 2010
Za Svet
Predsednik
M. WATHELET
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/40 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 5. novembra 2010
o finančnem prispevku Unije k usklajenemu programu spremljanja razširjenosti bakterije Listeria monocytogenes v nekaterih živilih za neposredno uživanje v državah članicah
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7516)
(2010/678/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), in zlasti člena 66 Uredbe,
ob upoštevanju Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz (2) ter zlasti člena 5 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 882/2004 med drugim določa postopke, ki urejajo finančno podporo Unije za izvajanje ukrepov, potrebnih za zagotavljanje uporabe Uredbe (ES) št. 882/2004. |
|
(2) |
Direktiva 2003/99/ES določa, da se lahko za oceno tveganj in določitev izhodiščnih vrednosti v zvezi z zoonozami in njihovimi povzročitelji vzpostavijo usklajeni programi spremljanja, zlasti kadar so opredeljene posebne potrebe. |
|
(3) |
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni sta leta 2006 (3) in leta 2007 (4) izdala poročila o trendih in virih zoonoz, njihovih povzročiteljih in protimikrobni odpornosti v Uniji (poročila EFSA-ECDC). V skladu s temi poročili je bilo v 25 državah članicah v letu 2006 pri ljudeh evidentiranih 1 588 primerov listerioze (Listeria monocytogenes). Poleg tega je bilo v letu 2007 v 26 državah članicah evidentiranih 1 558 takšnih primerov. Poročila so nadalje pokazala znatno povečanje stopnje incidence takih primerov pri ljudeh v obdobju 2001–2006. Bolezen je pogosto resna in umrljivost je visoka. |
|
(4) |
Ker se bakterija Listeria monocytogenes lahko razmnožuje v različnih živilih pri temperaturi 2 do 4 °C, je pojavnost bakterije Listeria monocytogenes v živilih za neposredno uživanje z razmeroma dolgim rokom uporabnosti še posebej zaskrbljujoča. |
|
(5) |
V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (5) morajo nosilci živilske dejavnosti izpolnjevati merila za varnost živil za neposredno uživanje glede bakterije Listeria monocytogenes v okviru programov dobrih higienskih praks ter analiz tveganj kritičnih kontrolnih točk (sistema HACCP). |
|
(6) |
Poročila EFSA-ECDC so pokazala, da je bil največji delež neizpolnjevanja meril za bakterijo Listeria monocytogenes evidentiran pri siru in ribiških proizvodih za neposredno uživanje ter toplotno obdelanih mesnih izdelkih. |
|
(7) |
Ljudje so okužbi z bakterijo Listeria monocytogenes izpostavljeni zlasti prek hrane. Zato je treba razširjenost in stopnjo kontaminacije z bakterijo Listeria monocytogenes v ribiških proizvodih in sirih za neposredno uživanje ter toplotno obdelanih mesnih izdelkih oceniti na usklajen in primerljiv način na podlagi usklajenega programa spremljanja na maloprodajni ravni v vseh državah članicah. |
|
(8) |
Na rast bakterije Listeria monocytogenes v živilih za neposredno uživanje pomembno vplivajo pH, aktivnost vode in temperatura shranjevanja izdelka. Za oceno rasti bakterije Listeria monocytogenes v živilih za neposredno uživanje pod različnimi temperaturnimi pogoji se lahko uporablja modeliranje. |
|
(9) |
Kadar v zakonodaji Unije ni nobenih ustreznih opredelitev, se za zagotovitev usklajenega pristopa pri opredelitvi sirov za neposredno uživanje uporabijo opredelitve iz Kodeksa splošnih standardov za sir (CODEX STAN 283-1978, sprememba 2008) in Kodeksa skupnih standardov za nezoreni sir, vključno s svežim sirom (CODEX STAN 221-2001, sprememba 2008), ki ju je izdala Komisija za Codex Alimentarius. |
|
(10) |
Delovna skupina EFSA za podatkovno zbirko za spremljanje zoonoz je maja 2009 sprejela poročilo o predlaganih tehničnih specifikacijah za usklajene programe spremljanja bakterije Listeria monocytogenes v nekaterih kategorijah živil za neposredno uživanje v maloprodaji v EU (6). |
|
(11) |
Za nadaljnje usklajevanje vzorčenja se vzorci odvzamejo na maloprodajni ravni, ki zajema prodajalne, supermarkete in druge podobne prodajne obrate, ki prodajajo neposredno končnemu potrošniku. |
|
(12) |
Za zagotovitev zaupnosti podatkov se podatke, zbrane v okviru usklajenega programa spremljanja, ne sme uporabiti v druge namene kot za usklajeni program spremljanja brez predhodnega dogovora z državami članicami. |
|
(13) |
Glede na pomembnost zbiranja primerljivih podatkov o razširjenosti bakterije Listeria monocytogenes v živilih za neposredno uživanje je treba odobriti finančni prispevek Unije za izvajanje takega usklajenega programa spremljanja. |
|
(14) |
Da se lahko vzorčenje in analize v okviru usklajenega programa izvajajo usklajeno ob upoštevanju morebitnih časovnih razlik izvajanja v državah članicah, je primerno določiti začetek in trajanje programa. |
|
(15) |
Finančni prispevek Unije je treba odobriti, če se usklajeni program spremljanja izvaja v skladu s tem sklepom in če pristojni organi predložijo vse potrebne informacije v rokih, določenih s tem sklepom. |
|
(16) |
Zaradi upravne učinkovitosti morajo biti vsi izdatki, predloženi za finančni prispevek Unije, izraženi v eurih. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (7) je menjalni tečaj za izdatke v valuti, ki ni euro, tisti, ki ga določi Evropska centralna banka pred prvim dnem v mesecu, v katerem zadevna država članica predloži vlogo za povračilo. |
|
(17) |
Ta sklep je sklep o financiranju v smislu člena 75 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8) (finančna uredba), člena 90 podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe in člena 15 notranjih pravil za izvajanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti. |
|
(18) |
Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Vsebina
Ta sklep vzpostavlja usklajen program spremljanja razširjenosti bakterije Listeria monocytogenes v nekaterih kategorijah živil za neposredno uživanje iz člena 2 na maloprodajni ravni in določa pravila za finančni prispevek Unije državam članicam za njegovo izvajanje.
Člen 2
Obseg in trajanje usklajenega programa spremljanja
1. Države članice izvajajo usklajen program spremljanja za oceno razširjenosti bakterije Listeria monocytogenes v naslednjih kategorijah živil za neposredno uživanje v naključno izbranih vzorcih na maloprodajni ravni:
|
(a) |
pakirane (nezamrznjene) hladno ali vroče dimljene ali marinirane ribe; |
|
(b) |
mehki ali polmehki siri, razen svežih sirov; |
|
(c) |
pakirani toplotno obdelani mesni izdelki. |
2. Dejavnosti vzorčenja v okviru usklajenega programa spremljanja iz odstavka 1 se začnejo izvajati leta 2010 in trajajo vsaj 12 mesecev.
Člen 3
Opredelitve pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1. |
„živila za neposredno uživanje“ pomenijo živila za neposredno uživanje, opredeljena v členu 2(g) Uredbe (ES) št. 2073/2005; |
|
2. |
„rok uporabnosti“ pomeni rok uporabnosti, opredeljen v členu 2(f) Uredbe (ES) št. 2073/2005; |
|
3. |
„serija“ pomeni serijo, opredeljeno v členu 2(e) Uredbe (ES) št. 2073/2005; |
|
4. |
„maloprodaja“ pomeni prodajo na drobno, opredeljeno v členu 3(7) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (9); vendar za namene tega sklepa maloprodaja zajema samo prodajalne, supermarkete in druge podobne prodajne obrate, ki prodajajo neposredno končnemu potrošniku, ne zajema pa distribucijskih terminalov ali centrov, dostavljavcev pripravljene hrane, obratov javne prehrane v zavodih, tovarniških menz, restavracij in drugih podobnih prehrambnih storitvenih obratov ter trgovin na veliko; |
|
5. |
„predelava“ pomeni predelavo, opredeljeno v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (10); |
|
6. |
„mesni izdelki“ pomenijo mesne izdelke, opredeljene v točki 7.1 Priloge k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (11); |
|
7. |
„država proizvodnje“ pomeni državo, navedeno na identifikacijski oznaki, kot je določena v točki 6 dela B oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004; |
|
8. |
„pakirana živila“ pomenijo živila, katerih celotna površina je prekrita s prepustnim ali neprepustnim embalažnim materialom za preprečitev neposrednega stika živila z okoljem; |
|
9. |
„živila, pakirana v modificirani atmosferi“ pomenijo živila, ki so zapakirana in hermetično zatesnjena po odstranitvi zraka iz pakiranja ter njegovi nadomestitvi z natančno določeno mešanico plinov ogljikovega dioksida, kisika in/ali dušika; |
|
10. |
„vakuumsko pakirana živila“ pomenijo živila, ki so zapakirana in hermetično zatesnjena po odstranitvi zraka iz pakiranja; |
|
11. |
„dimljene ribe“ pomenijo ribe, zorene z dimljenjem; |
|
12. |
„marinirane ribe“ pomenijo ribe, obdelane v soli in sladkorju brez toplotne obdelave; |
|
13. |
„zoreni siri“ pomenijo sire, ki niso pripravljeni za uživanje v kratkem času po izdelavi, ampak jih je treba hraniti toliko časa na takšni temperaturi in pod takšnimi drugimi pogoji, da pride do potrebnih biokemičnih in fizičnih sprememb, značilnih za to vrsto sira; |
|
14. |
„mehki siri“ pomenijo sire, ki imajo odstotek vlage v nemaščobni snovi večji od 67 %; |
|
15. |
„polmehki siri“ pomenijo sire, ki so po teksturi le malo trši od mehkih sirov. Ti siri imajo odstotek vlage v nemaščobni snovi od 62 do 67 %. Polmehki siri so na otip čvrsti, vendar elastični. |
|
16. |
„zoreni siri s plesnijo“ pomenijo sire, pri katerih je zorenje doseženo predvsem z razvojem značilne rasti plesni v notranjosti in/ali na površini sira; |
|
17. |
„siri, zoreni pod plastjo skorje“ pomenijo sire, pri katerih je med zorenjem ali po njem skorja obdelana ali naravno kolonizirana z želenimi kulturami mikroorganizmov, na primer Penicillium candidum ali Brevibacterium linens. Plast, ki nastane, tvori del skorje; |
|
18. |
„siri, zoreni v razsolu“ pomenijo sire, ki se do prodaje ali pakiranja starajo in hranijo v solnici; |
|
19. |
„sveži siri“ pomenijo sirnini podobne sire, ki ne zorijo, na primer skuto, mocarelo in rikoto. Sveži siri niso vključeni v ta usklajeni program spremljanja. |
Člen 4
Vzorčenje, analize in evidentiranje podatkov držav članic
1. Vzorčenje izvaja pristojni organ ali pa se izvaja pod njegovim nadzorom.
2. Nacionalni referenčni laboratoriji za bakterijo Listeria monocytogenes izvajajo analize na bakterijo Listeria monocytogenes, pH in aktivnost vode.
3. Pristojni organ lahko za izvajanje analiz na bakterijo Listeria monocytogenes, pH in aktivnosti vode imenuje laboratorije, ki niso nacionalni referenčni laboratoriji, vendar so akreditirani in izvajajo uradni nadzor bakterije Listeria monocytogenes.
4. Vzorčenje in analize iz odstavkov 1, 2 in 3, kakor tudi evidentiranje vseh zadevnih podatkov, se izvajajo v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I.
5. Število vzorcev, ki se odvzame za vsako kategorijo živil za neposredno uživanje v vsaki državi članici, je določeno v Prilogi II.
Člen 5
Zbiranje, ocena, poročanje in uporaba podatkov na ravni Unije
1. Država članica zbere in oceni rezultate vzorčenja in analiz na bakterijo Listeria monocytogenes, pH in aktivnost vode iz člena 4(1), (2) in (3) tega sklepa.
Ti rezultati in njihova ocena, skupaj z vsemi zadevnimi podatki, se vključi v končno poročilo o zaključku usklajenega programa spremljanja, ki se posreduje Komisiji do 31. maja 2012.
2. Komisija do 30. novembra 2010 določi obliko podatkovnega kataloga in obrazcev za zbiranje podatkov, ki jih pristojni organi uporabijo za pripravo poročila iz odstavka 1.
3. Komisija končna poročila iz odstavka 1 posreduje Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), ki jih pregleda, pripravi vzorčne modele za napoved skladnosti z merili za varnost živil za bakterijo Listeria monocytogenes in mikrobiološko rast pod različnimi pogoji shranjevanja in v šestih mesecih izda zbirno poročilo.
4. Za vsako uporabo podatkov, ki jih predložijo države članice, v druge namene kot za usklajeni program spremljanja, je potreben predhodni dogovor z državami članicami.
5. Podatki in rezultati so javno dostopni v obliki, ki zagotavlja zaupnost posameznih rezultatov.
Člen 6
Pogoji za dodelitev finančnega prispevka Unije
1. Finančni prispevek Unije v skupnem znesku 1 555 300 EUR iz proračunske vrstice 17 04 07 01 za stroške zbiranja, ocene in poročanja iz člena 5(1), ki so povezani z analizami iz člena 4(2), se državam članicam dodeli do najvišjega skupnega zneska za sofinanciranje iz Priloge III.
2. Finančni prispevek Unije iz odstavka 1 se izplača državam članicam, če se usklajeni program spremljanja izvede v skladu z zadevnimi določbami zakonodaje Unije, vključno s pravili o konkurenci in oddaji javnih naročil, in ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
končno poročilo o zaključku usklajenega programa spremljanja je treba Komisiji predložiti pred 31. majem 2012; navedeno poročilo mora vsebovati:
|
(i) |
vse informacije in podatke iz dela D Priloge I; |
|
(ii) |
dokazila o izdatkih za analize, ki so jih imele države članice; ta dokazila morajo zajemati vsaj informacije in podatke iz Priloge IV. |
3. V primeru prepozne predložitve končnega poročila iz odstavka 2 se finančni prispevek Unije s 1. julijem 2012 zmanjša za 25 %, s 1. avgustom 2012 za 50 %, in s 1. septembrom 2012 za 100 %.
Člen 7
Najvišji zneski povračila
Najvišji zneski finančnega prispevka Unije za povračilo stroškov državam članicam za zbiranje, oceno in poročanje iz člena 5(1) ne presegajo:
|
(a) |
60 EUR za vsak zbrani, ocenjeni in poročani vzorec pri ugotavljanju prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes; |
|
(b) |
60 EUR za vsak zbrani, ocenjeni in poročani vzorec pri določanju števila bakterij Listeria monocytogenes; |
|
(c) |
15 EUR za vsak zbrani, ocenjeni in poročani vzorec pri določanju pH; |
|
(d) |
20 EUR za vsak zbrani, ocenjeni in poročani vzorec pri določanju vodne aktivnosti (aw); |
Člen 8
Menjalni tečaj za izdatke
Kadar so izdatki države članice izraženi v valuti, ki ni euro, zadevna država članica to valuto preračuna v eure, pri čemer uporabi zadnji menjalni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka pred prvim dnem v mesecu, v katerem zadevna država članica predloži vlogo.
Člen 9
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 5. novembra 2010
Za Komisijo
John DALLI
Član Komisije
(1) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.
(2) UL L 325, 12.12.2003, str. 31.
(3) The EFSA Journal (2007), 130.
(4) The EFSA Journal (2009), 223.
(5) UL L 338, 22.12.2005, str. 1.
(6) The EFSA Journal (2009) 300, 1.
(7) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.
(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(9) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.
PRILOGA I
(iz člena 4(4))
DEL A
OKVIRNI POGOJI ZA VZORČENJE
1. Izdelki za vzorčenje
Na maloprodajni ravni se vzorčijo naslednje kategorije živil za neposredno uživanje:
1.1 Pakirane (nezamrznjene) hladno ali vroče dimljene ali marinirane ribe
Izdelki iz te kategorije morajo biti pakirani vakuumsko ali v modificirani atmosferi.
Ribe so lahko filetirane ali ne. Pakirane so lahko cele ribe, polovice rib ali deli rib. Ribe so lahko v koži ali brez nje.
1.2 Mehki ali polmehki siri, razen svežih sirov
V to kategorijo spadajo siri, izdelani iz surovega, toplotno obdelanega ali pasteriziranega mleka katere koli živalske vrste. Sir je lahko zoren, zoren pod plastjo skorje, zoren s splesnijo ali zoren v razsolu.
Sir je lahko pakiran, vključno v tanki ovojnini, ali nepakiran v maloprodaji, vendar pakiran na mestu prodaje potrošnikom.
1.3 Pakirani toplotno obdelani mesni izdelki
|
1.3.1 |
Izdelki iz te kategorije morajo biti toplotno obdelani ter nato obdelani in pakirani vakuumsko ali v modificirani atmosferi. |
|
1.3.2 |
Med izdelke v tej kategoriji spadajo nepakirani mesni izdelki ter mesni izdelki v prepustni tanki ovojnini, ki so bili med toplotno obdelavo in pakiranjem narezani ali drugače obdelani. Po toplotni obdelavi so bili izdelki lahko tudi dimljeni.
V to kategorijo spadajo zlasti:
|
|
1.3.3 |
V to kategorijo ne spadajo:
|
2. Model vzorčenja
Za usklajeni program spremljanja se uporabi shema proporcionalnega stratificiranega vzorčenja, po kateri se vsaki državi članici dodeli število vzorcev, ki je sorazmerno s številom prebivalcev v tej državi članici.
2.1 Načrt vzorčenja
|
2.1.1 |
Vsaka država članica mora pripraviti načrt vzorčenja na podlagi večstopenjskega vzorčenja po skupinah:
|
|
2.1.2 |
Načrt vzorčenja pripravi pristojni organ in mora zajemati:
|
|
2.1.3 |
Kadar so na voljo zadevni podatki iz trženja, mora načrt vzorčenja zajemati tudi:
|
|
2.1.4 |
Države članice pripravijo načrt vzorčenja po pravilih, opisanih v nadaljevanju, in na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov iz trženja. Ti podatki iz trženja ali pomoč pri pridobivanju podatkov so pogosto na voljo pri nacionalnem trgovinskem združenju. Če podatkov iz trženja ni, se za vnos podatkov v načrt vzorčenja na osrednji ravni uporabi najboljša ocena tržnih deležev. Če ni kakršnih koli zanesljivih podatkov iz trženja, je morda potrebno, da pristojni organ izbiro vrste izdelka za vzorčenje znotraj kategorije prepusti izvajalcu vzorčenja na terenu. |
2.2 Izbira ciljanih kategorij maloprodajnih prodajaln
Pristojni organi izberejo maloprodajne prodajalne, v katerih se bo izvajalo vzorčenje. Značilne vrste maloprodajnih prodajaln, ki se vključijo v vzorčenje, so: supermarketi, majhne prodajalne, specializirane delikatesne prodajalne in tržnice (kot so kmečke ali podeželske tržnice).
Če največja kategorija prodajaln (na primer supermarketov) oskrbuje vsaj 80 % trga kategorije živil za neposredno uživanje, je treba vzorčiti samo te prodajalne. V nasprotnem primeru se doda druga največja kategorija prodajaln, dokler ni pokritega vsaj 80 % trga.
Pri izvajanju vzorčenja po načrtu vzorčenja je število vzorcev, odvzetih za vsako kategorijo živil za neposredno uživanje iz vsake vrste maloprodajnih prodajaln, sorazmerno tržnemu deležu zadevne vrste prodajaln znotraj ciljanih vrst prodajaln.
2.3 Izbira velemest ali mest za vzorčenje
Vzorčenje poteka v velikih velemestih/mestih. Vzorčiti je treba vsaj dve veliki velemesti/mesti v vsaki državi članici.
Velemesta/mesta, v katerih poteka vzorčenje, morajo skupaj zajeti vsaj 30 % prebivalcev države članice. Če pa je v načrtu zajetih osem največjih velemest/mest, je pokritost prebivalcev lahko nižja od 30 %.
2.4 Izbira časovnega razporeda vzorčenja
Stopnja kontaminacije živil za neposredno uživanje z bakterijo Listeria monocytogenes se med letom lahko spreminja. Za zagotovitev natančnih rezultatov usklajenega programa spremljanja je njegovo trajanje razdeljeno v 12 enomesečnih obdobij, v katerih je treba odvzeti enake količine vzorcev.
2.5 Izbira živil za neposredno uživanje znotraj treh glavnih kategorij vzorčenja
Živila za neposredno uživanje znotraj treh kategorij živil za neposredno uživanje, ki se vzorčijo, se izberejo na podlagi podatkov iz trženja in podrobno opišejo v načrtu vzorčenja.
Pristojni organi lahko dajo izvajalcem vzorčenja navodilo, naj sire za vzorčenje izbirajo na podlagi ocenjenega prispevka k tržnemu deležu, v skladu z nacionalnim načrtom vzorčenja. Pristojni organi morajo tudi zagotoviti nekatere usmeritve o približnem tržnem deležu pomembnejših vrst živil znotraj kategorij, da bi se kar najbolj približali vzorcu, reprezentativnemu za trg, npr. o sirih, pridobljenih iz surovega/pasteriziranega mleka.
DEL B
ZBIRANJE VZORCEV IN PREVOZ
1. Vrsta in podrobnosti vzorca
Vzorci se odvzamejo naključno izmed živil na prodajnih policah za kupce, pri čemer mora vsak tehtati najmanj 100 g. Ob obisku maloprodajne prodajalne je mogoče odvzeti več kot en vzorec iz vsake od treh kategorij živil za neposredno uživanje. Vendar pa se sme v okviru enega obiska vzorčiti največ po pet serij iz vsake kategorije.
Za vzorčenje se zbirajo samo zapakirana in nedotaknjena (zatesnjena) pakiranja, kakor jih je zapakiral proizvajalec. V primeru sirov in mesnih izdelkov je za vzorčenje dovoljeno zbirati tudi izdelke, zapakirane v maloprodajni prodajalni.
Izdelki, zbrani za vzorčenje, morajo biti označeni z nalepko, da je mogoče evidentirati informacije in podatke o izdelkih. Podatki na nalepki vključujejo naslednje:
|
(a) |
podrobnosti o državi proizvodnje; |
|
(b) |
številko serije; |
|
(c) |
rok trajanja; |
|
(d) |
navodila o temperaturnih pogojih shranjevanja, če so na voljo; |
|
(e) |
druge podatke, ki se običajno navajajo na nalepkah pakiranih živil za neposredno uživanje. |
Če na nalepki ni vseh podatkov iz točk (a) do (d), oseba, ki izvaja vzorčenje, pridobi manjkajoče podatke na izdelku in na nalepki od lastnika ali vodje maloprodajne prodajalne in/ali jih poišče na veleprodajnem pakiranju.
Če nalepka na živilu za neposredno uživanje ni jasna ali je kako drugače poškodovana, se izdelek ne izbere za vzorčenje. Iz vsake serije vzorčenih dimljenih ali mariniranih rib se zbereta po dva vzorca. Podatke na nalepki, kakor sta številka serije ter datum, do katerega je izdelek dovoljeno prodajati, je treba dobro pregledati in se prepričati, da oba vzorca izvirata iz iste serije. Enega od teh dveh vzorcev je treba analizirati na dan prejema vzorca v laboratoriju, drugega pa ob izteku roka uporabnosti.
Pri mehkih in polmehkih sirih ter toplotno obdelanih mesnih izdelkih se odvzame samo po en vzorec iz serije in se analizira ob izteku roka uporabnosti.
Vzorce je treba shraniti v ločenih vrečkah za vzorčenje in jih takoj poslati v laboratorij za analize.
Na vseh stopnjah je treba izvajati previdnostne ukrepe za preprečevanje kontaminacije opreme, uporabljene med vzorčenjem, prevozom in shranjevanjem, z bakterijo Listeria monocytogenes.
2. Podatki o vzorcu
Vsi pomembni razpoložljivi podatki o vzorcu se evidentirajo na obrazcu za vzorčenje, za katerega pristojni organ pripravi vzorčni obrazec. Obrazec za vzorčenje vedno spremlja vzorec. Za vzorce sira, zapakirane v maloprodajni prodajalni, se po potrebi zaprosi za zahtevane podatke na izdelku ter na nalepki in/ali pa se ti podatki poiščejo na veleprodajnem pakiranju.
Ko so vzorci zbrani, se izmeri temperatura na površini pakiranih vzorcev in evidentira na obrazcu za vzorčenje.
Vsak vzorec na pripadajočem obrazcu za vzorčenje mora biti označen z neponovljivo številko, ki se uporablja od vzorčenja do preskušanja. Za te namene uporabi pristojni organ sistem edinstvenega številčenja.
3. Prevoz vzorcev
Vzorci se prevažajo v hladilnih posodah in hranijo pri temperaturi 2 do 8 °C ter so zaščiteni pred zunanjo kontaminacijo med prevozom.
Vsi vzorci živil za neposredno uživanje morajo biti dostavljeni v laboratorij v 24 urah po vzorčenju.
V izjemnih razmerah lahko čas prevoza presega 24 ur. Vendar prevoz ne sme presegati 48 ur in pod nobenim pogojem ne sme priti do tega, da bi se preskušanje izdelka, zbranega za vzorčenje, izvajalo po izteku roka, dovoljenega za prodajo izdelka.
DEL C
PRIPRAVA VZORCA IN ANALITIČNE METODE
1. Sprejem vzorca
1.1 Splošna pravila
Laboratoriji pri sprejemu vzorca pregledajo podatke, ki jih je na obrazcu za vzorčenje zabeležila oseba, ki je vzorčila, in izpolnijo ustrezne oddelke obrazca. Vsi prejeti vzorci se pregledajo za zagotovitev, da je embalaža, uporabljena za prevoz, pred shranjevanjem nepoškodovana. Vzorci, ki imajo ob prejemu temperaturo, višjo od 8 °C, se zavrnejo, razen, če je bila temperatura v prodajalni višja od 8 °C.
Brez poseganja v točko 1.2 se vsi vzorci do izteka njihovega roka uporabnosti hranijo na hladnem.
Kadar je treba vzorce hraniti do izteka njihovega roka uporabnosti, morajo biti hranjeni na hladnem:
|
(a) |
pri temperaturi shranjevanja, navedeni na nalepki embalaže. Če je na nalepki navedeno temperaturno območje, mora biti vzorec shranjen na zgornji meji temperaturnega območja; |
|
(b) |
če na nalepki ni navedena določena temperatura shranjevanja, mora biti vzorec hranjen pri:
|
Če se rok uporabnosti izdelka izteče med koncem tedna ali nacionalnim praznikom, mora biti vzorec analiziran zadnji delovni dan pred iztekom roka uporabnosti.
1.2 Posebna pravila glede dimljenih in mariniranih rib
Eden izmed dveh vzorcev se analizira v 24 urah po sprejemu v laboratoriju. Če vzorec ni analiziran takoj po sprejemu, mora biti pred analizo hranjen na hladnem v laboratoriju pri 3 °C (± 2 °C).
Drugi vzorec se hrani na hladnem do izteka roka uporabnosti.
2. Priprava vzorca in začetne suspenzije
V vseh fazah se je treba izogniti navzkrižni kontaminaciji med vzorci in okoljem. Vzorce se po opravljenih laboratorijskih analizah zavrže. Če je analiza prekinjena, na primer zaradi nesprejemljivih odstopanj v postopku analize, je treba pridobiti nove vzorce.
Za začetno redčenje se vzame celoten vzorec ali reprezentativen del vzorca, težek 100 do 150 g. Vzorec živila se vzame tako, da zajema površino, ki odraža delež, ki bi bil zaužit (npr. 20 % skorje/površine in 80 % notranjosti). Če je zapakiran izdelek narezan, se reprezentativni vzorec vzame iz več kot ene rezine. Testni vzorec se nareže na majhne koščke in z uporabo sterilnega instrumenta in aseptično tehniko prenese v gnetilno vrečko. Iz te zmesi se za štetje uporabi 10 gramov, za prisotnost pa 25 gramov vzorca.
K volumnu preiskovanega vzorca (10 g) se doda 9-kratni volumen (90 ml) raztopine za redčenje in vsebino 1 do 2 minuti homogenizira v peristaltičnem gnetilniku.
Puferirana peptonska voda, kot je opisana v EN ISO 11290-2 „Mikrobiologija živil in krme – Horizontalna metoda za ugotavljanje prisotnosti in števila bakterij Listeria monocytogenes – del 2: tehnika štetja kolonij“, se lahko uporabi kot raztopina za redčenje za splošno uporabo.
Za redčenje sira se lahko namesto puferirane peptonske vode uporabi raztopina natrijevega citrata, kot je opisana v EN ISO 6887-5 „Mikrobiologija živil in krme – priprava vzorcev, začetnih suspenzij in desetkratnih razredčin za mikrobiološke preiskave – del 5: posebna pravila za pripravo mleka in mlečnih izdelkov“.
Ugotavljanje prisotnosti in števila bakterij Listeria monocytogenes se izvaja v skladu z:
|
(a) |
pri vzorcih dimljenih in mariniranih rib je treba izvesti dva sklopa analize:
|
|
(b) |
pri vzorcih mehkih in polmehkih sirov in toplotno obdelanih mesnih izdelkih mora biti analiza izvedena samo ob izteku roka uporabnosti. |
2.1 Ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes
Ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes se izvaja v skladu s spremenjeno različico EN ISO 11290-1:1996 „Mikrobiologija živil in krme – Horizontalna metoda za ugotavljanje prisotnosti in števila bakterij Listeria monocytogenes – del 1: metoda ugotavljanja prisotnosti“.
2.2 Ugotavljanje števila bakterij Listeria monocytogenes
Ugotavljanje števila bakterij Listeria monocytogenes se izvaja v skladu z EN ISO 11290-2:1998 „Mikrobiologija živil in krme – Horizontalna metoda za ugotavljanje prisotnosti in števila bakterij Listeria monocytogenes – del 2: metoda štetja“ in njene spremembe EN ISO 11290-2:1998/Amd 1:2004 „Sprememba gojišča za ugotavljanje števila“.
Če je vzorec kontaminiran, se za večino izdelkov pričakuje, da je stopnja kontaminacije z bakterijo Listeria monocytogenes nizka. Da se omogoči ocena nizkih številk v vzorcih (med 10 in 100 cfu/g), se po 1 ml osnovne razredčine testira dvakrat, kot je navedeno v EN ISO 11290-2:1998/Amd 1:2004:
|
(a) |
razporedite po površini treh plošč s premerom 90 mm ali |
|
(b) |
razporedite po površini ene plošče s premerom 140 mm. |
Zaradi možnosti višje stopnje kontaminacije z bakterijo Listeria monocytogenes je treba 0,1 ml osnovne razredčine razporediti po površini ene plošče, da se omogoči štetje do 1,5 × 104 cfu/g. Uporabiti je treba eno ploščo, kot določa ISO 7218:2007 „Mikrobiologija živil in krme – splošne zahteve in smernice za mikrobiološke preiskave“.
3. Analiza pH in aktivnosti vode (aw) dimljenih in mariniranih rib
3.1 Določanje pH
Določanje pH vzorca se izvaja v skladu z EN ISO 2917:1999 „Meso in mesni izdelki – meritve pH – referenčna metoda“.
Analiza mora biti izvedena na vzorcu, testiranem ob sprejemu v laboratorij. Za merjenje pH vzorca se priporoča nedestruktivna tehnika, navedena v metodi ISO.
Rezultat mora biti poročan zaokrožen na 0,05 enote pH.
3.2 Določanje aktivnosti vode (aw)
Določanje aktivnosti vode v vzorcu (aw) se izvaja v skladu z EN ISO 21807:2004 „Mikrobiologija živil in krme – določanje aktivnosti vode“.
Analiza mora biti izvedena na vzorcu, testiranem ob sprejemu v laboratorij. Metoda je uporabna v območju od 0,999 do 0,9000 in meja ponovljivosti ustreza standardnemu odklonu 0,002.
Poročana vrednost vsebuje vsaj dvomestno število.
4. Shranjevanje izolatov
En potrjen sev bakterije Listeria monocytogenes iz pozitivnega vzorca se shrani za morebitno nadaljnjo študijo tipizacije. Če so sevi bakterije Listeria monocytogenes pridobljeni tako pri metodi ugotavljanja prisotnosti kot pri metodi štetja, se shranijo samo izolati iz metode štetja.
Izolate hranijo nacionalni referenčni laboratoriji z uporabo ustreznih metod za zbiranje kultur, da zagotavljajo obstoj sevov za tipizacijo vsaj dve leti.
DEL D
POROČANJE
1. Splošne določbe
Podatki, ki jih morajo sporočati države članice, če so na voljo ali dostopni, so sestavljeni iz dveh obsežnih kategorij:
|
(a) |
pregleda usklajenega programa spremljanja in rezultatov; pregled mora imeti obliko besednega poročila; |
|
(b) |
posameznih podrobnih podatkov za vsak vzorec, preskušan kot del načrta vzorčenja; ti podatki morajo biti predloženi kot neobdelani podatki, pri čemer se uporabijo „podatkovni katalog“ in obrazci za zbiranje podatkov iz člena 5(2). |
2. Podatki, vključeni v pregled usklajenega programa spremljanja in rezultati:
|
(a) |
ime države članice; |
|
(b) |
datum začetka in konca vzorčenja in analize; |
|
(c) |
število analiziranih vzorcev živil za neposredno uživanje, zbranih v maloprodajnih prodajalnah:
|
|
(d) |
splošni rezultati: razširjenost in delež vzorcev, ki presegajo mejo 100 cfu/g bakterije Listeria monocytogenes v mehkih in polmehkih sirih, dimljenih in mariniranih ribah ter toplotno obdelanih mesnih izdelkih, zajetih v usklajenem programu spremljanja; |
|
(e) |
opis trgov za mehke in polmehke sire, dimljene in marinirane ribe ter toplotno obdelane mesne izdelke v državi članici:
|
|
(f) |
vzorčene maloprodajne prodajalne: vrsta zajetih kategorij prodajaln: npr. supermarketi, majhne prodajalne itd.; |
|
(g) |
geografska porazdelitev vzorčenja – zajeta velemesta/mesta (% zajetih prebivalcev); |
|
(h) |
opis postopka naključnega vzorčenja maloprodajnih prodajaln: naključna izbira meseca; |
|
(i) |
pripombe o splošni reprezentativnosti programa vzorčenja; |
|
(j) |
priprava preskusnega vzorca, uporabljenega za merjenje pH; |
|
(k) |
analitska metoda, uporabljena za določanje aktivnosti vode (aw). |
3. Podatki, ki jih je treba vključiti v posamezne podrobne podatke za vsak vzorec:
|
(a) |
vrsta vzorca:
|
|
(b) |
podvrsta vzorca:
|
|
(c) |
konzervansi, uporabljeni pri dimljenih ali mariniranih ribah (kakor je navedeno na nalepki); |
|
(d) |
sirova skorja, vključena v analizo vzorca (da/ne, če da, potem tudi delež); |
|
(e) |
datum zbiranja vzorcev; |
|
(f) |
rok uporabe vzorčenega izdelka; |
|
(g) |
datum proizvodnje/pakiranja (če je na voljo); |
|
(h) |
temperatura na površini vzorca v maloprodajni prodajalni; |
|
(i) |
temperatura shranjevanja v laboratoriju do izteka roka uporabnosti; |
|
(j) |
analiza takoj po vzorčenju (samo za dimljene in marinirane ribe)/po izteku roka uporabnosti; |
|
(k) |
datum pričetka analize v laboratoriju; |
|
(l) |
ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes: kvalitativni rezultati (odsotnost/prisotnost v 25 g); |
|
(m) |
ugotavljanje števila bakterije Listeria monocytogenes: kvantitativni rezultati (cfu/g); |
|
(n) |
pH (samo dimljene in marinirane ribe); |
|
(o) |
aktivnost vode (aw) (samo dimljene in marinirane ribe); |
|
(p) |
koda velemesta/mesta; |
|
(q) |
koda maloprodajne prodajalne; |
|
(r) |
vrsta maloprodajnega obrata:
|
|
(s) |
država proizvodnje: kakor je bila ugotovljena s preverjanjem identifikacijske oznake na pakiranju ali v komercialnih dokumentih; |
|
(t) |
predpakirano:
|
|
(u) |
organoleptična kakovost vzorca. |
PRILOGA II
Število vzorcev, ki jih je treba odvzeti za vsako kategorijo živil za neposredno uživanje v državah članicah
(iz člena 4(5))
|
Država članica |
Prebivalstvo na dan 1.1.2008 (podatki Eurostat) |
Enotna velikost stratificiranega vzorca |
||
|
N (milijoni) |
% |
Na kategorijo živil in stopnjo analize (*1) |
Celotna velikost vzorca |
|
|
Belgija – BE |
10,7 |
2,1 |
60 |
240 |
|
Bolgarija – BG |
7,6 |
1,5 |
60 |
240 |
|
Češka – CZ |
10,4 |
2,1 |
60 |
240 |
|
Danska – DK |
5,576 |
1,1 |
60 |
240 |
|
Nemčija – DE |
82,2 |
16,5 |
400 |
1 600 |
|
Estonija – EE |
1,3 |
0,3 |
30 |
120 |
|
Irska – IE |
4,4 |
0,9 |
30 |
120 |
|
Grčija – EL |
11,2 |
2,3 |
60 |
240 |
|
Španija – ES |
45,3 |
9,1 |
200 |
800 |
|
Francija – FR |
63,8 |
12,8 |
400 |
1 600 |
|
Italija – IT |
59,6 |
12,0 |
400 |
1 600 |
|
Ciper – CY |
0,8 |
0,2 |
30 |
120 |
|
Latvija – LV |
2,3 |
0,5 |
30 |
120 |
|
Litva – LT |
3,4 |
0,7 |
30 |
120 |
|
Luksemburg – LU |
0,5 |
0,1 |
30 |
120 |
|
Madžarska – HU |
10,0 |
2,0 |
60 |
240 |
|
Malta – MT |
0,4 |
0,1 |
30 |
120 |
|
Nizozemska – NL |
16,4 |
3,3 |
60 |
240 |
|
Avstrija – AT |
8,3 |
1,7 |
60 |
240 |
|
Poljska – PL |
38,1 |
7,7 |
200 |
800 |
|
Portugalska – PT |
10,6 |
2,1 |
60 |
240 |
|
Romunija – RO |
21,5 |
4,3 |
60 |
240 |
|
Slovenija – SI |
2,0 |
0,4 |
30 |
120 |
|
Slovaška – SK |
5,4 |
1,1 |
60 |
240 |
|
Finska – FI |
5,3 |
1,1 |
60 |
240 |
|
Švedska – SE |
9,2 |
1,8 |
60 |
240 |
|
Združeno kraljestvo – UK |
61,2 |
12,3 |
400 |
1 600 |
|
EU skupaj |
497,5 |
100,0 |
3 020 |
12 080 |
(*1) Za dimljene in marinirane ribe: zbereta se dva vzorca iz vsake serije. Eden od vzorcev se analizira na dan sprejema v laboratoriju, drugi pa ob izteku roka uporabnosti (glej točko 1.2 dela C Priloge I).
PRILOGA III
Najvišji finančni prispevek Unije državam članicam
|
(v EUR) |
|||||
|
Država članica |
Najvišji skupni znesek za sofinanciranje |
||||
|
Ugotavljanja prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes |
Določanja števila bakterij Listeria monocytogenes |
Določanja pH |
Določanja aktivnosti vode |
Skupaj |
|
|
Belgija – BE |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Bolgarija – BG |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Češka – CZ |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Danska – DK |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Nemčija – DE |
96 000 |
96 000 |
6 000 |
8 000 |
206 000 |
|
Estonija – EE |
7 200 |
7 200 |
450 |
600 |
15 450 |
|
Irska – IE |
7 200 |
7 200 |
450 |
600 |
15 450 |
|
Grčija – EL |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Španija – ES |
48 000 |
48 000 |
3 000 |
4 000 |
103 000 |
|
Francija – FR |
96 000 |
96 000 |
6 000 |
8 000 |
206 000 |
|
Italija – IT |
96 000 |
96 000 |
6 000 |
8 000 |
206 000 |
|
Ciper – CY |
7 200 |
7 200 |
450 |
600 |
15 450 |
|
Latvija – LV |
7 200 |
7 200 |
450 |
600 |
15 450 |
|
Litva – LT |
7 200 |
7 200 |
450 |
600 |
15 450 |
|
Luksemburg – LU |
7 200 |
7 200 |
450 |
600 |
15 450 |
|
Madžarska – HU |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Malta – MT |
7 200 |
7 200 |
450 |
600 |
15 450 |
|
Nizozemska – NL |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Avstrija – AT |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Poljska – PL |
48 000 |
48 000 |
3 000 |
4 000 |
103 000 |
|
Portugalska – PT |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Romunija – RO |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Slovenija – SI |
7 200 |
7 200 |
450 |
600 |
15 450 |
|
Slovaška – SK |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Finska – FI |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Švedska – SE |
14 400 |
14 400 |
900 |
1 200 |
30 900 |
|
Združeno kraljestvo – UK |
96 000 |
96 000 |
6 000 |
8 000 |
206 000 |
|
EU skupaj |
724 800 |
724 800 |
45 300 |
60 400 |
1 555 300 |
PRILOGA IV
Potrjeno finančno poročilo o izvajanju usklajenega programa spremljanja bakterije Listeria monocytogenes v izbranih kategorijah živil za neposredno uživanje
Poročevalno obdobje: … do …
Izjava o stroških usklajenega programa spremljanja, ki so upravičeni do finančnega prispevka Unije
Referenčna številka sklepa Komisije o finančnem prispevku Unije: …
|
Nastali stroški |
Število preskusov |
Skupni stroški, nastali med poročevalnim obdobjem (nacionalna valuta) |
Skupni upravičeni stroški za finančni prispevek Unije |
|
Ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes |
|
|
|
|
Določanje števila bakterij Listeria monocytogenes |
|
|
|
|
Določanje pH |
|
|
|
|
Določanje aktivnosti vode (aw) |
|
|
|
Izjava upravičenca
Potrjujem, da
|
— |
so zgoraj omenjeni stroški resnični, da so nastali med izvajanjem nalog, predpisanih v Sklepu Komisije 2010/678/EU, in so bili bistveni za ustrezno izvajanje navedenih nalog, |
|
— |
so vsa dokazila o stroških na voljo za revizijo, |
|
— |
za ta usklajen program spremljanja ni bil zahtevan drug prispevek Unije, |
|
— |
v skladu s členom 109(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002), iz te pomoči ni bilo dobička za državo članico. |
Datum: …
Oseba, odgovorna za finance: …
Podpis: …
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/55 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 8. novembra 2010
o spremembi Odločbe 95/467/ES o izvajanju člena 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7542)
(Besedilo velja za EGP)
(2010/679/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (1), in zlasti člena 13(4)(a) Direktive,
po posvetovanju s Stalnim odborom za gradbeništvo,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Komisija je 24. oktobra 1995 sprejela Odločbo 95/467/ES o izvajanju člena 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (2). |
|
(2) |
Da bi sisteme potrjevanja skladnosti za družino proizvodov „DIMNIKI, ZRAČNIKI IN POSEBNI PROIZVODI“ prilagodili tehničnemu napredku, je treba prilagoditi Prilogo 3 k navedeni odločbi. |
|
(3) |
Navedeno odločbo je zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga 3 k Odločbi 95/467/ES se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 8. novembra 2010
Za Komisijo
Antonio TAJANI
Podpredsednik
PRILOGA
V Prilogi 3 k Odločbi 95/467/ES se v preglednici, ki se nanaša na družino proizvodov „ DIMNIKI, ZRAČNIKI IN POSEBNI PROIZVODI “, doda naslednji vnos:
|
Proizvod(-i) |
Predvidena uporaba |
Raven(-i) ali razred(-i) (požarne lastnosti) |
Sistem(-i) potrjevanja skladnosti |
|
„montažni dimniki (elementi z etažno višino), dimniške tuljave (elementi ali bloki), večslojni dimnik (elementi ali bloki), enoslojni dimniški bloki, sistemi prostostoječih in vgrajenih dimnikov, dimniški zaključki |
za uporabo, za katero veljajo predpisi o požarni varnosti |
(A1, A2, B, C) (*1) |
1 |
|
(A1, A2, B, C) (*2), D, E |
3 |
||
|
(A1 do E) (*3), F |
4 |
||
|
Sistem 1: glej Direktivo 89/106/EGS, Prilogo III(2)(i), brez inšpekcijskega preskusa vzorcev. Sistem 3: glej Direktivo 89/106/EGS, Prilogo III(2)(ii), druga možnost. Sistem 4: glej Direktivo 89/106/EGS, Prilogo III(2)(ii), tretja možnost. |
|||
(*1) Proizvodi/materiali, ki se jim z določeno obdelavo izboljša raven požarne odpornosti (npr. z dodatkom materialov, ki zavirajo gorenje, ali omejitvijo organskih snovi).
(*2) Proizvodi/materiali, ki niso zajeti v opombi *.
(*3) Proizvodi/materiali, ki jih ni treba preskušati glede požarnih lastnosti (npr. proizvodi/materiali razreda A1 po Odločbi Komisije 96/603/ES (UL L 267, 19.10.1996, str. 23)).“
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/57 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 9. novembra 2010
o oprostitvi Bolgarije, Češke, Danske, Nemčije, Estonije, Irske, Španije, Francije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Nizozemske, Poljske, Slovenije, Slovaške, Finske, Švedske in Združenega kraljestva od obveznosti uporabe direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 1999/105/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES o trženju nekaterih vrst semen krmnih rastlin, semen žit, materialov za vegetativno razmnoževanje vinske trte, gozdnega reprodukcijskega materiala, semen pese, semen zelenjadnic in semen oljnic oziroma predivnic
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7578)
(Besedilo v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, latvijskem, litovskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
(2010/680/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (1) in zlasti člena 23a Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (2) in zlasti člena 23a Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (3) in zlasti člena 18a Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (4) in zlasti člena 20 Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (5) in zlasti člena 30A Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (6) in zlasti člena 49 Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (7) ter zlasti člena 28 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktive 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 1999/105/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES vsebujejo nekatere določbe za trženje semen krmnih rastlin, semen žit, materialov za vegetativno razmnoževanje vinske trte, gozdnega reprodukcijskega materiala, semen pese, semen zelenjadnic in semen oljnic oziroma predivnic. V navedenih direktivah je tudi določeno, ob upoštevanju nekaterih pogojev, da so države članice delno ali v celoti oproščene obveznosti uporabe navedenih direktiv v zvezi z nekaterimi vrstami ali materiali. |
|
(2) |
Seme vrst, določenih v delih I, II, V, VI in VII Priloge k temu sklepu, se običajno ne prideluje ali trži v določenih državah članicah. Poleg tega je gojenje vinske trte in trženje razmnoževalnega materiala iz dela III navedene priloge v nekaterih državah članicah minimalnega gospodarskega pomena. Drevesne vrste iz dela IV navedene priloge prav tako niso pomembne za gozdarstvo v nekaterih državah članicah. |
|
(3) |
Na podlagi zahtev, ki so jih od leta 1969 vložile Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo, je Komisija sprejela odločbe 69/270/EGS (8), 69/271/EGS (9), 69/272/EGS (10), 70/47/EGS (11), 70/48/EGS (12), 70/49/EGS (13), 70/93/EGS (14), 70/94/EGS (15), 70/481/EGS (16), 72/270/EGS (17), 72/271/EGS (18), 73/122/EGS (19), 73/123/EGS (20), 73/188/EGS (21), 74/5/EGS (22), 74/358/EGS (23), 74/360/EGS (24), 74/361/EGS (25), 74/362/EGS (26), 74/491/EGS (27), 74/532/EGS (28), 75/287/EGS (29), 75/752/EGS (30), 79/355/EGS (31), 86/153/EGS (32), 89/101/EGS (33), 90/209/EGS (34), 2005/325/ES (35), 2005/871/ES (36), 2005/886/ES (37), 2005/931/ES (38), 2008/462/ES (39), 2009/786/ES (40) ter sklepa 2010/198/EU (41) in 2010/377/EU (42), ki navedene države članice delno ali v celoti oproščajo obveznosti uporabe določb direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 1999/105/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES za zadevne vrste in materiale. |
|
(4) |
V okviru raziskave, ki jo je Komisija opravila v prvem semestru leta 2010 v zadevnih državah članicah, je te države članice zaprosila, naj preverijo, v kolikšnem obsegu se jim zdi smiselno uporabljati odločbe iz uvodne izjave 3, in ali so veljavni pogoji še vedno izpolnjeni. Na podlagi tega preverjanja so nekatere države članice Komisiji predložile posodobljene zahteve, Belgija, Grčija in Luksemburg pa so zahtevali preklic odločb, ki se nanašajo nanje. Zato je treba odobrene oprostitve po potrebi posodobiti oziroma na zahtevo preklicati. Poleg tega je treba zaradi preglednosti in enostavnosti vse odločbe iz uvodne izjave 3 razveljaviti in jih nadomestiti z enim samim aktom. |
|
(5) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Države članice iz dela I Priloge k temu sklepu so oproščene obveznosti uporabe Direktive 66/401/EGS, razen člena 14(1), za vrste iz prvega stolpca preglednice, če je v stolpcu zadevne države članice oznaka „X“.
2. Države članice iz dela II Priloge k temu sklepu so oproščene obveznosti uporabe Direktive 66/402/EGS, razen člena 14(1), za vrste iz prvega stolpca preglednice, če je v stolpcu zadevne države članice oznaka „X“.
V primeru Latvije prav tako velja oprostitev obveznosti glede Zea mays, razen člena 19(1) navedene direktive.
3. Države članice iz dela III Priloge k temu sklepu so oproščene obveznosti uporabe Direktive 68/193/EGS, razen člena 12 in člena 12a, za rod iz prvega stolpca preglednice.
4. Države članice iz dela IV Priloge k temu sklepu so oproščene obveznosti uporabe Direktive 1999/105/ES, razen člena 17(1), za vrste iz prvega stolpca preglednice, če je v stolpcu zadevne države članice oznaka „X“.
5. Države članice iz dela V Priloge k temu sklepu so oproščene obveznosti uporabe Direktive 2002/54/ES, razen člena 20, za vrste iz prvega stolpca preglednice, če je v stolpcu zadevne države članice oznaka „X“.
6. Države članice iz dela VI Priloge k temu sklepu so oproščene obveznosti uporabe Direktive 2002/55/ES, razen člena 16(1) in člena 34(1), za vrste iz prvega stolpca preglednice, če je v stolpcu zadevne države članice oznaka „X“.
7. Države članice iz dela VII Priloge k temu sklepu so oproščene obveznosti uporabe Direktive 2002/57/ES, razen člena 17, za vrste iz prvega stolpca preglednice, če je v stolpcu zadevne države članice oznaka „X“.
V primeru Malte prav tako velja oprostitev navedene obveznosti glede sončnice, razen člena 9(1) navedene direktive.
Člen 2
Razveljavijo se odločbe 69/270/EGS, 69/271/EGS, 69/272/EGS, 70/47/EGS, 70/48/EGS, 70/49/EGS, 70/93/EGS, 70/94/EGS, 70/481/EGS, 72/270/EGS, 72/271/EGS, 73/122/EGS, 73/123/EGS, 73/188/EGS, 74/5/EGS, 74/358/EGS, 74/360/EGS, 74/361/EGS, 74/362/EGS, 74/491/EGS, 74/532/EGS, 75/287/EGS, 75/752/EGS, 79/355/EGS, 86/153/EGS, 89/101/EGS, 90/209/EGS, 2005/325/ES, 2005/871/ES, 2005/886/ES, 2005/931/ES, 2008/462/ES in 2009/786/ES ter sklepa 2010/198/EU in 2010/377/EU.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.
V Bruslju, 9. novembra 2010
Za Komisijo
John DALLI
Član Komisije
(1) UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66.
(2) UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66.
(3) UL L 93, 17.4.1968, str. 15.
(4) UL L 11, 15.1.2000, str. 17.
(5) UL L 193, 20.7.2002, str. 12.
(6) UL L 193, 20.7.2002, str. 33.
(7) UL L 193, 20.7.2002, str. 74.
(8) UL L 220, 1.9.1969, str. 8.
(9) UL L 220, 1.9.1969, str. 9.
(10) UL L 220, 1.9.1969, str. 10.
(11) UL L 13, 19.1.1970, str. 26.
(12) UL L 13, 19.1.1970, str. 27.
(13) UL L 13, 19.1.1970, str. 28.
(14) UL L 25, 2.2.1970, str. 16.
(15) UL L 25, 2.2.1970, str. 17.
(16) UL L 237, 28.10.1970, str. 29.
(17) UL L 166, 24.7.1972, str. 26.
(18) UL L 166, 24.7.1972, str. 27.
(19) UL L 145, 2.6.1973, str. 41.
(20) UL L 145, 2.6.1973, str. 43.
(21) UL L 194, 16.7.1973, str. 16.
(22) UL L 12, 15.1.1974, str. 13.
(23) UL L 196, 19.7.1974, str. 15.
(24) UL L 196, 19.7.1974, str. 18.
(25) UL L 196, 19.7.1974, str. 19.
(26) UL L 196, 19.7.1974, str. 20.
(27) UL L 267, 3.10.1974, str. 18.
(28) UL L 299, 7.11.1974, str. 14.
(29) UL L 122, 14.5.1975, str. 15.
(30) UL L 319, 10.12.1975, str. 12.
(31) UL L 84, 4.4.1979, str. 23.
(32) UL L 115, 3.5.1986, str. 26.
(33) UL L 38, 10.2.1989, str. 37.
(34) UL L 108, 28.4.1990, str. 104.
(35) UL L 109, 29.4.2005, str. 1.
(36) UL L 320, 8.12.2005, str. 50.
(37) UL L 326, 13.12.2005, str. 39.
(38) UL L 340, 23.12.2005, str. 67.
(39) UL L 160, 19.6.2008, str. 33.
(40) UL L 281, 28.10.2009, str. 5.
PRILOGA
Legenda
Kratice:
|
BG |
: |
Republika Bolgarija |
|
CZ |
: |
Češka republika |
|
DK |
: |
Kraljevina Danska |
|
DE |
: |
Zvezna republika Nemčija |
|
EE |
: |
Republika Estonija |
|
IE |
: |
Irska |
|
ES |
: |
Kraljevina Španija |
|
FR |
: |
Francoska republika |
|
CY |
: |
Republika Ciper |
|
LV |
: |
Republika Latvija |
|
LT |
: |
Republika Litva |
|
MT |
: |
Republika Malta |
|
NL |
: |
Kraljevina Nizozemska |
|
PL |
: |
Republika Poljska |
|
SI |
: |
Republika Slovenija |
|
SK |
: |
Slovaška republika |
|
FI |
: |
Republika Finska |
|
SE |
: |
Kraljevina Švedska |
|
UK |
: |
Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska |
Oznaka „X“ se pojavi pod naslovom za vsako oproščeno državo članico, kot je določeno v členu 1.
Del I – Direktiva 66/401/EGS
|
|
BG |
CZ |
DK |
DE |
IE |
ES |
LV |
LT |
MT |
PL |
SK |
UK |
|
Agrostis canina |
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Alopecurus pratensis |
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
X |
|
Arrhenatherum elatius |
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
Bromus catharticus |
|
|
|
X |
|
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
Bromus sitchensis |
|
|
|
X |
|
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
Cynodon dactylon |
|
X |
|
X |
|
|
X |
X |
|
X |
|
X |
|
Dactylis glomerata |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Festuca arundinacea |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
x Festulolium |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Lolium x boucheanum |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Phalaris aquatica |
|
|
X |
X |
|
|
X |
X |
X |
X |
|
X |
|
Phleum nodosum |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Phleum pratense |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Poa annua |
|
|
|
X |
|
|
|
|
X |
X |
|
|
|
Poa nemoralis |
|
|
|
|
|
|
X |
|
X |
|
|
|
|
Poa palustris |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
X |
|
Poa trivialis |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Trisetum flavescens |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
X |
X |
|
X |
|
Galega orientalis |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
|
Hedysarum coronarium |
|
X |
|
X |
X |
|
X |
X |
|
X |
|
X |
|
Lotus corniculatus |
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
Lupinus albus |
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
Lupinus angustifolius |
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
Lupinus luteus |
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
Medicago lupulina |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
X |
|
|
|
|
Medicago x varia |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Onobrychis viciifolia |
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
Trifolium alexandrinum |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
|
X |
|
X |
|
Trifolium hybridum |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Trifolium incarnatum |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
X |
|
|
X |
|
Trifolium repens |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Trifolium resupinatum |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
X |
|
|
X |
|
Trigonella foenum-graecum |
|
|
|
X |
X |
|
X |
X |
X |
X |
|
X |
|
Vicia pannonica |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
Vicia villosa |
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
Brassica napus |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Brassica oleracea |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Phacelia tanacetifolia |
|
|
|
|
|
X |
|
|
X |
|
|
X |
|
Raphanus sativus |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
Del II – Direktiva 66/402/EGS
|
|
CZ |
DK |
DE |
EE |
IE |
FR |
LV |
LT |
MT |
NL |
PL |
UK |
|
Avena strigosa |
|
|
|
X |
|
|
X |
|
|
|
|
X |
|
Oryza sativa |
X |
X |
X |
X |
X |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Phalaris canariensis |
|
|
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
X |
|
Sorghum bicolor |
|
X |
|
X |
X |
|
X |
|
|
|
X |
X |
|
Sorghum sudanense |
|
X |
|
X |
X |
|
X |
X |
|
|
X |
X |
|
Sorghum bicolor x Sorghum sudanense |
|
X |
|
X |
X |
|
X |
|
|
|
X |
X |
|
Triticum spelta |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
|
|
|
|
|
Zea mays |
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
Del III – Direktiva 68/193/EGS
|
|
DK |
EE |
IE |
LV |
LT |
NL |
PL |
FI |
SE |
UK |
|
Vitis |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
Del IV – Direktiva 1999/105/ES
|
|
DK |
EE |
LT |
MT |
SI |
|
Abies alba |
|
X |
X |
X |
|
|
Abies cephalonica |
X |
X |
X |
X |
|
|
Abies grandis |
|
X |
X |
X |
|
|
Abies pinsapo |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Acer platanoides |
|
|
|
X |
|
|
Acer pseudoplatanus |
|
X |
X |
X |
|
|
Alnus glutinosa |
|
|
|
X |
|
|
Alnus incana |
|
|
|
X |
|
|
Betula pendula |
|
|
|
X |
|
|
Betula pubescens |
|
|
|
X |
|
|
Carpinus betulus |
|
X |
|
X |
|
|
Castanea sativa |
X |
X |
X |
|
|
|
Cedrus atlantica |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Cedrus libani |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Fagus sylvatica |
|
X |
|
X |
|
|
Fraxinus angustifolia |
X |
X |
X |
|
|
|
Fraxinus excelsior |
|
|
|
X |
|
|
Larix decidua |
|
|
|
X |
|
|
Larix x eurolepis |
|
|
|
X |
|
|
Larix kaempferi |
|
|
|
X |
|
|
Larix sibirica |
X |
|
X |
X |
X |
|
Picea abies |
|
|
|
X |
|
|
Picea sitchensis |
|
X |
X |
X |
X |
|
Pinus brutia |
X |
X |
X |
|
X |
|
Pinus canariensis |
X |
X |
X |
|
X |
|
Pinus cembra |
X |
X |
X |
X |
|
|
Pinus contorta |
|
|
X |
X |
X |
|
Pinus halepensis |
X |
X |
X |
|
|
|
Pinus leucodermis |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Pinus nigra |
|
X |
X |
|
|
|
Pinus pinaster |
X |
X |
X |
|
|
|
Pinus pinea |
X |
X |
X |
|
|
|
Pinus radiata |
X |
X |
X |
|
X |
|
Prunus avium |
|
X |
|
|
|
|
Pseudotsuga menziesii |
|
|
X |
|
|
|
Quercus cerris |
X |
X |
X |
|
|
|
Quercus ilex |
X |
X |
X |
|
|
|
Quercus petraea |
|
X |
|
X |
|
|
Quercus pubescens |
X |
X |
X |
X |
|
|
Quercus rubra |
|
|
|
X |
|
|
Quercus suber |
X |
X |
X |
|
|
|
Robinia pseudoacacia |
|
X |
|
|
|
|
Tilia cordata |
|
|
|
X |
|
|
Tilia platyphyllos |
|
X |
|
X |
|
Del V – Direktiva 2002/54/ES
|
|
CY |
MT |
|
Beta vulgaris |
X |
X |
Del VI – Direktiva 2002/55/ES
|
|
IE |
UK |
|
Allium cepa - Aggregatum group |
|
X |
|
Allium fistulosum |
|
X |
|
Allium sativum |
|
X |
|
Allium schoenoprasum |
|
X |
|
Anthriscus cerefolium |
X |
X |
|
Asparagus officinalis |
X |
|
|
Beta vulgaris |
X |
|
|
Capsicum annuum |
|
X |
|
Cichorium intybus |
|
X |
|
Citrullus lanatus |
X |
X |
|
Cucurbita maxima |
X |
|
|
Cynara cardunculus |
X |
X |
|
Foeniculum vulgare |
|
X |
|
Rheum rhabarbarum |
|
X |
|
Scorzonera hispanica |
X |
X |
|
Solanum melongena |
|
X |
|
Valerianella locusta |
X |
X |
Del VII – Direktiva 2002/57/ES
|
|
CZ |
DK |
DE |
EE |
IE |
FR |
CY |
LV |
LT |
MT |
NL |
PL |
UK |
|
Arachis hypogaea |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Brassica rapa |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Brassica juncea |
|
|
|
|
X |
|
|
X |
|
X |
|
|
|
|
Brassica napus |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Brassica nigra |
|
|
|
X |
X |
|
|
X |
|
X |
|
X |
|
|
Cannabis sativa |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
|
X |
|
|
|
|
Carthamus tinctorius |
|
X |
X |
X |
X |
|
|
X |
|
X |
|
X |
X |
|
Carum carvii |
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
X |
|
|
X |
|
Gossypium spp. |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Helianthus annuus |
|
X |
|
X |
X |
|
|
X |
|
X |
|
|
|
|
Linum usitatissimum |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Papaver somniferum |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
|
X |
|
|
X |
|
Sinapis alba |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Glycine max |
|
X |
|
|
X |
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
10.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 292/65 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 9. novembra 2010
o vprašalniku za poročila držav članic o izvajanju Direktive Sveta 1999/13/ES o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih v obdobju 2011–2013
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7591)
(2010/681/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 (1) o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih ter zlasti člena 11(1) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 11(1) Direktive 1999/13/ES morajo države članice pripraviti poročila o izvajanju navedene direktive na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo pripravi Komisija po postopku iz člena 6 Direktive 91/692/EGS. |
|
(2) |
Države članice so pripravile poročila o izvajanju navedene direktive za obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2004 v skladu z Odločbo Komisije 2002/529/ES z dne 27. junija 2002 o vprašalniku za poročila držav članic o izvajanju Direktive 1999/13/ES o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v določenih dejavnostih in obratih (3). |
|
(3) |
Države članice so pripravile poročila o izvajanju navedene direktive za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007 v skladu z Odločbo Komisije 2006/534/ES z dne 20. julija 2006 o vprašalniku za poročila držav članic o izvajanju Direktive 1999/13/ES v obdobju 2005–2007 (4). |
|
(4) |
Države članice morajo najpozneje do 30. septembra 2011 poročati o izvajanju navedene direktive za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2010 v skladu z Odločbo Komisije 2007/531/ES z dne 26. julija 2007 o vprašalniku za poročila držav članic o izvajanju Direktive Sveta 1999/13/ES o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih v obdobju 2008–2010 (5). |
|
(5) |
Četrto poročilo mora zajemati obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2013. |
|
(6) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 6 Direktive 91/692/EGS – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za pripravo poročila, ki zajema obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2013 in se predloži Komisiji v skladu s členom 11(1) Direktive 1999/13/ES, države članice uporabijo vprašalnik iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 9. novembra 2010
Za Komisijo
Janez POTOČNIK
Član Komisije
(1) UL L 85, 29.3.1999, str. 1.
(2) UL L 377, 31.12.1991, str. 48.
(3) UL L 172, 2.7.2002, str. 57.
PRILOGA
Vprašalnik o izvajanju Direktive 1999/13/ES o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih v obdobju 2011–2013
1. Splošni opis
Prosimo, da poročate o zadevnih spremembah nacionalne zakonodaje v zvezi z Direktivo 1999/13/ES v poročevalnem obdobju.
2. Zajeti obrati
|
2.1 |
Prosimo, da za vsako od dvajsetih dejavnosti iz Priloge II.A.1 in dejavnosti iz Priloge II.A.2 navedete, koliko obratov, zajetih v Direktivi 1999/13/ES, dne 31. decembra 2013 spada v spodnje kategorije:
|
|
2.2 |
Prosimo, da za vsako od dvajsetih dejavnosti iz Priloge II.A.1 in dejavnosti iz Priloge II.A.2 navedete, koliko obratov, zajetih v Direktivi 1999/13/ES, spada v spodnje kategorije:
|
|
2.3 |
Prosimo, da poročate, kako so seznam obratov z dovoljenjem in registriranih obratov ter rezultati spremljanja emisij v skladu s členom 12(1) in 12(2) Direktive 1999/13/ES na voljo javnosti. Prosimo, navedite URL, če so te informacije na voljo javnosti prek interneta. Če niso, prosimo, da navedete kontaktne podatke, kjer se te informacije lahko zahteva. |
3. Nadomestitev
Prosimo, da za vsako od dvajsetih dejavnosti iz Priloge II.A.1 in dejavnosti iz Priloge II.A.2 navedete, katere izmed naslednjih snovi ali zmesi se 31. decembra 2013 še uporabljajo in v kakšnih količinah (ocenjena količina v tonah/leto): snovi ali pripravki, ki so zaradi vsebine organskih topil razvrščeni kot kancerogeni, mutageni ali strupeni za razmnoževanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, za katere so predpisani stavki o nevarnosti H340, H350, H350i, H360D ali H360F ali opozorilni stavki R45, R46, R49, R60 ali R61.
Če so take informacije na voljo, prosimo, da navedete snovi z njihovimi imeni po IUPAC in njihove številke CAS ter pripravke, za katere se uporablja trgovsko ime, ter ustrezne snovi, ki jih vsebujejo.
Prosimo, naštejte tudi snovi, ki se uporabljajo kot substituti za zgoraj navedene snovi in pripravke (neobvezno).
4. Spremljanje stanja
Prosimo, da za vsako od dvajsetih dejavnosti iz Priloge II.A.1 in dejavnosti iz Priloge II.A.2 za leto 2012 navedete število obratov, ki se stalno spremljajo v skladu s členom 8(2) Direktive 1999/13/ES.
5. Skladnost
Prosimo, da za vsako od dvajsetih dejavnosti iz Priloge II.A.1 in dejavnosti iz Priloge II.A.2 za leto 2012 navedete naslednje številke:
|
— |
število upravljavcev, za katere je bilo ugotovljeno, da kršijo zahteve Direktive 1999/13/ES:
|
|
— |
število obratov, za katere so pristojni organi začasno preklicali ali odvzeli dovoljenje v primeru neskladnosti s členom 10(b) Direktive 1999/13/ES. |
6. Emisije
Prosimo, da za vsako od dvajsetih dejavnosti iz Priloge II.A.1 in dejavnosti iz Priloge II.A.2 za leto 2012 navedete število ton emisij HOS. Prosimo, navedite, katera sporočena številka temelji na izmerjenih, izračunanih in/ali ocenjenih podatkih.
7. Če je možno, prosimo, da ocenite:
|
— |
skupno število osebja (nacionalni, regionalni, lokalni organi), ki je vključeno v izvajanje in izvrševanje Direktive 1999/13/ES (neobvezno), |
|
— |
skupne stroške (EUR na leto), ki so s tem povezani, za te organe (neobvezno). |
8. Druge pripombe