12.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 268/1

UREDBA SVETA (EU) št. 904/2010

z dne 7. oktobra 2010

o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost

(prenovitev)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost (3) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, je treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Instrumente za boj proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) iz Uredbe 1798/2003 bi bilo treba izboljšati in dopolniti na podlagi sklepov Sveta z dne 7. oktobra 2008 in Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti goljufijam na področju DDV v Evropski uniji ter Poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabljanju Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju DDV (v nadaljnjem besedilu: poročilo Komisije). Potrebna so tudi redakcijska in praktična pojasnila določb Uredbe (ES) št. 1798/2003.

(3)	Davčna utaja in izogibanje davkom, ki segata čez meje držav članic, povzročata proračunske izgube in kršitve načela poštenega obdavčevanja. Lahko povzročita izkrivljanje pretoka kapitala in pogojev konkurence. Zato vplivata na delovanje notranjega trga.

(4)	Boj proti utaji DDV zahteva tesno sodelovanje med pristojnimi organi v vsaki državi članici, ki so odgovorni za uporabo določb na navedenem področju.

(5)

Ukrepi davčnega usklajevanja, sprejeti zaradi vzpostavitve notranjega trga, bi morali vključevati uvedbo skupnega sistema za sodelovanje med državami članicami, zlasti kar zadeva izmenjavo informacij, s katerim pristojni organi držav članic pomagajo eden drugemu in sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovili pravilno uporabo DDV za dobave blaga in storitev, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in uvoz blaga.

(6)	Upravno sodelovanje ne bi smelo voditi do nepotrebnega prenosa upravnih obremenitev med državami članicami.

(7)

Za namene pobiranja dolgovanega davka, bi morale države članice sodelovati in tako zagotoviti pravilno odmero DDV. Zato morajo ne samo nadzorovati pravilno uporabo dolgovanega davka na svojem ozemlju, temveč bi morale tudi ponuditi pomoč drugim državam članicam za zagotovitev pravilne uporabe davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja na njihovem ozemlju, dolgovan pa je v drugi državi članici.

(8)

Nadziranje pravilne uporabe DDV pri čezmejnih transakcijah, obdavčljivih v državi članici, ki ni država članica, kjer ima dobavitelj sedež, je v veliko primerih odvisno od informacij, s katerimi razpolaga država članica sedeža, ali ki jih ta država članica veliko enostavneje pridobi. Učinkovitost nadzora teh transakcij je torej odvisna od tega ali država članica sedeža zbira oziroma je zmožna zbirati te informacije.

(9)

Za vzpostavitev sistema „vse na enem mestu“ iz Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (4) in uporabo postopka vračila davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v državi članici vračila iz Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (5), so potrebna pravila o izmenjavi informacij med državami članicami in hrambi teh informacij.

(10)	V čezmejnih primerih je pomembno, da se določijo obveznosti vsake države članice, da bi se lahko davek v državi članici, v kateri je dolgovan, učinkovito nadzoroval.

(11)

Za pravilno delovanje sistema DDV je nujno elektronsko shranjevanje in posredovanje nekaterih podatkov za namene nadzora DDV. To omogoča hitro izmenjavo informacij in avtomatičen dostop do informacij, kar krepi boj proti goljufijam. Takšna izmenjava se lahko zagotovi s krepitvijo zbirk podatkov o zavezancih za DDV in njihovih transakcijah znotraj Skupnosti na podlagi vključevanja dodatnih informacij o zavezancih in njihovih transakcijah v te zbirke.

(12)

Države članice bi morale uvesti ustrezne postopke preverjanja, s katerimi se zagotovi, da so informacije posodobljene, primerljive in dobre kakovosti, kar poveča njihovo zanesljivost. Pogoji za izmenjavo in avtomatičen dostop držav članic do elektronsko shranjenih podatkov bi morali biti jasno opredeljeni.

(13)	Za učinkovit boj proti goljufijam je treba zagotoviti izmenjavo informacij brez predhodne zahteve. Za lažjo izmenjavo informacij bi bilo treba določiti kategorije, za katere je treba vzpostaviti avtomatično izmenjavo.

(14)	Kot je navedeno v Poročilu Komisije, so povratne informacije ustrezno sredstvo za zagotavljanje stalnega izboljševanja kakovosti izmenjanih informacij. Zato je treba določiti okvir za zagotovitev povratnih informacij.

(15)	Za učinkovito nadziranje DDV pri čezmejnih transakcijah je treba zagotoviti možnost sočasnih kontrol držav članic in prisotnost uradnikov ene države članice na ozemlju druge države članice v okviru upravnega sodelovanja.

(16)	Potrditev veljavnosti identifikacijskih številk za DDV po spletu je orodje, ki ga gospodarski subjekti vse pogosteje uporabljajo. Zato bi moral sistem za potrditev veljavnosti identifikacijskih številk za DDV subjektom omogočiti avtomatično potrditev ustreznih informacij.

(17)

Nekateri davčni zavezanci, ki dobavljajo blago ali storitve naročnikom s sedežem v drugi državi članici, imajo posebne obveznosti, še posebej na področju izstavljanja računov, ki se razlikujejo od tistih, ki veljajo v državi članici, kjer imajo ti zavezanci sedež. Treba je uvesti mehanizem z zlahka razpoložljivimi informacijami za te davčne zavezance.

(18)

Praktične izkušnje pri uporabi Uredbe (ES) št. 1798/2003 v okviru boja proti goljufijam, imenovanih davčni vrtiljak, so nedavno pokazale, da je v nekaterih primerih vzpostavitev hitrejšega mehanizma za izmenjavo informacij, ki bo zajemal širše in bolj ciljno usmerjene informacije, nujno potrebna za učinkovit boj proti goljufijam. V skladu s sklepi Sveta z dne 7. oktobra 2008 bi bilo treba v okviru te uredbe za vse države članice vzpostaviti decentralizirano mrežo z imenom Eurofisc, ki ni pravna oseba, da bi se spodbudilo in olajšalo večstransko in decentralizirano sodelovanje, ki dovoljuje hiter in ciljno usmerjen boj proti posebnim vrstam goljufij.

(19)

Država članica potrošnje je prvenstveno odgovorna, da zagotovi, da dobavitelji, ki nimajo sedeža, izpolnjujejo svoje obveznosti. V ta namen uporaba začasne posebne ureditve za elektronsko opravljene storitve, ki je opredeljena v poglavju 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, zahteva opredelitev pravil v zvezi s posredovanjem informacij in prenosom denarja med državo članico identifikacije in državo članico potrošnje.

(20)	Informacije, ki jih država članica pridobi od tretjih držav, so lahko zelo koristne za druge države članice. Prav tako kot so informacije, ki jih država članica pridobi od drugih držav članic, lahko zelo koristne za tretje države. Zato bi bilo treba določiti pogoje za izmenjavo teh informacij.

(21)	Nacionalni predpisi na področju bančne tajnosti ne bi smeli ovirati uporabljanja te uredbe.

(22)	Ta uredba ne bi smela vplivati na druge ukrepe, sprejete na ravni Unije, ki prispevajo k boju proti goljufijam na področju DDV.

(23)	Zaradi učinkovitosti, hitrosti in stroškov je bistveno, da bi se informacije, ki se sporočajo na podlagi te uredbe, kadar je to mogoče, morale sporočati z elektronskimi sredstvi.

(24)	Zaradi hitrejše obravnave zahtevkov za informacije in ponavljajoče se narave nekaterih zahtevkov kakor tudi jezikovne raznolikosti v Uniji, bi bilo treba poudariti uporabo standardnih obrazcev pri izmenjavi informacij.

(25)	Roki iz te uredbe za posredovanje informacij se razumejo kot najdaljša obdobja, ki se ne smejo prekoračiti, pri čemer velja načelo, da je treba zaradi učinkovitega sodelovanja informacije, ki so zaprošeni državi članici že na razpolago, posredovati nemudoma.

(26)

Za namene te uredbe je primerno upoštevati omejitve nekaterih pravic in obveznosti, določenih v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) za zaščito interesov iz člena13(1)(e) navedene direktive. Zaradi možnega izpada prihodkov za države članice in bistvenega pomena informacij v tej uredbi, so te omejitve nujne in sorazmerne za učinkovitost boja proti goljufijam.

(27)

Ker so ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, ukrepi splošnega pomena v smislu člena 2 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7), jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5 navedenega sklepa –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1. Ta uredba določa pogoje, pod katerimi sodelujejo pristojni organi v državah članicah, odgovorni za uporabo predpisov o DDV, drug z drugim in s Komisijo, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti z navedenimi predpisi.

Zato določa pravila in postopke, ki omogočajo pristojnim organom držav članic, da sodelujejo in izmenjujejo kakršne koli informacije drug z drugim, ki lahko pomagajo, da se izvede pravilna odmera DDV, da se nadzira pravilna uporaba DDV, predvsem pri transakcijah znotraj Skupnosti, ter se bori proti goljufijam na področju DDV. Določa predvsem pravila in postopke, ki državam članicam omogočajo zbiranje in izmenjavo navedenih informacij z elektronskimi sredstvi.

2. Ta uredba določa pogoje, pod katerimi organi iz odstavka 1 pomagajo pri zaščiti prihodkov iz DDV v vseh državah članicah.

3. Ta uredba ne vpliva na uporabo pravil o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah v državah članicah.

4. Ta uredba določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo informacij o DDV na storitve, ki so opravljene elektronsko v skladu s posebno ureditvijo na podlagi poglavja 6 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/ES ter za kakršno koli naknadno izmenjavo informacij in, če gre za storitve v okviru te posebne ureditve, za prenos denarja med pristojnimi organi držav članic.

Člen 2

1. Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„centralni urad za zvezo“ pomeni urad, imenovan na podlagi člena 4(1), katerega glavna odgovornost so stiki z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja;

(b)	„služba za zvezo“ pomeni kateri koli urad, razen centralnega urada za zvezo, ki jo je kot tako določil pristojni organ na podlagi člena 4(2) za neposredno izmenjavo informacij na podlagi te uredbe;

(c)	„pristojni uradnik“ pomeni kateri koli uradnik, ki lahko neposredno izmenjuje informacije na podlagi te uredbe, za kar je bil pooblaščen na podlagi člena 4(3);

(d)	„organ prosilec“ pomeni centralni urad za zvezo, služba za zvezo ali kateri koli pristojni uradnik države članice, ki da zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;

(e)	„zaprošeni organ“ pomeni centralni urad za zvezo, služba za zvezo ali kateri koli pristojni uradnik države članice, ki prejme zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;

(f)	„transakcije znotraj Skupnosti“ pomeni dobava blaga ali storitev znotraj Skupnosti;

(g)	„dobava blaga znotraj Skupnosti“ pomeni katero koli dobavo blaga, ki mora biti izkazana v rekapitulacijskem poročilu iz člena 262 Direktive 2006/112/ES;

(h)	„opravljanje storitev znotraj Skupnosti“ pomeni katero koli opravljanje storitev, ki mora biti izkazano v rekapitulacijskem poročilu iz člena 262 Direktive 2006/112/ES;

(i)	„pridobitev blaga znotraj Skupnosti“ pomeni pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik na podlagi člena 20 Direktive 2006/112/ES;

(j)	„identifikacijska številka za DDV“ pomeni številko, določeno v členih 214, 215 in 216 Direktive 2006/112/ES;

(k)	„uradna preiskava“ pomeni vse kontrole, preverjanja in vsako drugo ukrepanje držav članic pri izvajanju svojih nalog zaradi zagotavljanja pravilne uporabe zakonodaje o DDV;

(l)	„avtomatična izmenjava“ pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici, brez predhodne zahteve;

(m)	„spontana izmenjava“ pomeni nesistematično sporočanje drugi državi članici kadar koli in brez predhodne zahteve za informacije;

(n)

„oseba“ pomeni:

(i)	fizična oseba;

(ii)	pravna oseba;

(iii)

kadar veljavna zakonodaja tako določa, združenje oseb, ki jim je priznana sposobnost, da opravljajo pravna dejanja, vendar nimajo pravnega statusa pravne osebe, ali

(iv)	vse druge pravne ureditve kakršne koli narave in oblike, s statusom pravne osebe ali brez, ki opravljajo transakcije, ki so predmet DDV;

(o)	„avtomatični dostop“ pomeni možnost takojšnjega dostopa do elektronskega sistema za pregled nekaterih informacij iz tega sistema;

(p)	„z elektronskimi sredstvi“ pomeni uporaba elektronske opreme za obdelavo, (vključno z digitalno zgostitvijo) in shranjevanje podatkov ter uporaba žic, radijskega prenosa, optičnih tehnologij in drugih elektromagnetnih sredstev;

(q)

„omrežje CCN/CSI“ pomeni skupno platformo, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (v nadaljnjem besedilu: CCN) in skupnem sistemskem vmesniku (v nadaljnjem besedilu: CSI), ki ga je razvila Unija za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na področju carin in obdavčitve;

(r)	„sočasna kontrola“ pomeni usklajeni nadzor davčnega položaja enega ali več med seboj povezanih davčnih zavezancev, ki ga organizirata dve ali več sodelujočih držav članic s skupnimi ali dopolnjujočimi se interesi.

2. Od 1. januarja 2015 se opredelitve pojmov iz členov 358, 358a in 369a Direktive 2006/112/ES uporabljajo tudi za namene te uredbe.

Člen 3

Pristojni organi so organi, v imenu katerih se uporablja ta uredba, bodisi neposredno ali na podlagi pooblastila.

Vsaka država članica sporoči Komisiji do 1. decembra 2010 ime pristojnega organa za namene te uredbe in jo nato nemudoma obvesti o kakršni koli spremembi v zvezi z njim.

Komisija da na voljo državam članicam seznam vseh pristojnih organov in te informacije objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

1. Vsaka država članica določi en sam centralni urad za zvezo, na katerega se prenese glavna odgovornost za stike z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja. O tem obvesti Komisijo in druge države članice. Centralni urad za zvezo se lahko določi tudi kot organ, odgovoren za stike s Komisijo.

2. Pristojni organ vsake države članice lahko določi službe za zvezo. Centralni urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama teh služb in seznam daje na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

3. Poleg tega lahko pristojni organ vsake države članice pod pogoji, ki jih predpiše, določi pristojne uradnike, ki lahko neposredno izmenjujejo informacije na podlagi te uredbe. Pri tem lahko omeji obseg take določitve. Centralni urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama navedenih uradnikov in seznam daje na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

4. Uradniki, ki izmenjujejo informacije na podlagi členov 28, 29 in 30 se vsekakor štejejo za pristojne uradnike za ta namen v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

Člen 5

Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik pošlje ali prejme zahtevek ali odgovor na zahtevek za pomoč, obvesti centralni urad za zvezo svoje države članice, pod pogoji, ki jih slednja določi.

Člen 6

Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zahtevek za pomoč, ki zahteva ukrepanje zunaj njegovega ozemeljskega ali operativnega območja, tak zahtevek nemudoma posreduje centralnemu uradu za zvezo svoje države članice in o tem obvesti organ prosilca. V takem primeru se obdobje, predpisano v členu 10, začne naslednji dan po dnevu, ko je zahtevek za pomoč posredovan v centralni urad za zvezo.

POGLAVJE II

IZMENJAVA INFORMACIJ NA ZAHTEVO

ODDELEK 1

Zahtevek za informacije in za uradne preiskave

Člen 7

1. Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči informacije iz člena 1, vključno z informacijami, ki se nanašajo na poseben primer ali primere.

2. Za namen posredovanja informacij iz odstavka 1 zaprošeni organ poskrbi za izvedbo kakršnih koli uradnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev takih informacij.

3. Do 31. decembra 2014 lahko zahtevek iz odstavka 1 vsebuje obrazložen zahtevek za uradno preiskavo. Če zaprošeni organ zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organa prosilca o razlogih za tako stališče.

4. Od 1. januarja 2015 lahko zahtevek iz odstavka 1 vsebuje obrazložen zahtevek za točno določeno uradno preiskavo. Če zaprošeni organ zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organ prosilca o razlogih za tako stališče.

Ne glede na prvi pododstavek se lahko preiskava zneskov, ki jih izkaže davčni zavezanec v povezavi z dobavami blaga ali storitev iz Priloge I, ki jih opravlja davčni zavezanec s sedežem v državi članici zaprošenega organa, ki so obdavčljive v državi članici organa prosilca, zavrne le:

(a)	na podlagi razlogov iz člena 54(1), ki jih oceni zaprošeni organ v skladu z izjavo o najboljših praksah v zvezi z medsebojnim vplivom tega odstavka in člena 54(1), ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 58(2);

(b)	na podlagi razlogov iz člena 54(2), (3) in (4), ali

(c)	iz razloga, da je zaprošeni organ organu prosilcu že predložil informacije o istem davčnem zavezancu, ki so bile pridobljene v uradni preiskavi, izvedeni pred manj kot dvema letoma.

Če zaprošeni organ zavrne uradno preiskavo iz drugega pododstavka iz razlogov, navedenih v točkah a) ali b), organu prosilcu kljub temu predloži datume in zneske vseh zadevnih dobav, ki jih je davčni zavezanec opravil v zadnjih dveh letih v državi članici organa prosilca.

5. Za pridobitev potrebnih informacij ali za izvedbo uradne preiskave, za katero je bilo zaprošeno, zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, ravna kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa v svoji državi članici.

Člen 8

Zahtevki za informacije in za uradne preiskave na podlagi člena 7 se pošiljajo na standardnem obrazcu, sprejetem v skladu s postopkom iz člena 58 (2), razen v primerih iz člena 50 ali v izjemnih primerih, ko organ prosilec zaradi razlogov iz zahtevka meni, da standardni obrazec ni ustrezen.

Člen 9

1. Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči ustrezne informacije, ki jih pridobi ali jih ima ter rezultate upravnih preiskav v obliki poročil, izjav in drugih dokumentov ali overjene prepise ali izpiske.

2. Izvirni dokumenti se zagotovijo samo kadar to ni v nasprotju z veljavnimi določbami v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež.

ODDELEK 2

Rok za posredovanje informacij

Člen 10

Zaprošeni organ posreduje informacije iz členov 7 in 9 čim prej in ne pozneje kot tri mesece po datumu prejema zahtevka.

Kadar pa zaprošeni organ že ima navedene informacije, se rok skrajša na največ en mesec.

Člen 11

V nekaterih posebnih kategorijah primerov se zaprošeni organ in organ prosilec lahko sporazumeta o rokih, ki so drugačni od rokov, opredeljenih v členu 10.

Člen 12

Kadar zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti do skrajnega roka, nemudoma pisno obvesti organ prosilca o razlogih za to in navede, kdaj misli, da bo lahko odgovoril.

POGLAVJE III

IZMENJAVA INFORMACIJ BREZ PREDHODNE ZAHTEVE

Člen 13

1. Pristojni organ vsake države članice brez predhodne zahteve posreduje informacije iz člena 1 pristojnemu organu katere koli zadevne države članice v naslednjih primerih:

(a)	kadar se šteje, da je obdavčitev izvedena v namembni državi članici in so informacije, ki jih zagotovi država članica porekla, nujne za učinkovitost kontrolnega sistema namembne države članice;

(b)	kadar ima država članica razloge za domnevo, da je bila v drugi državi članici kršena zakonodaja o DDV ali obstaja verjetnost take kršitve;

(c)	kadar obstaja tveganje izgube davka v drugi državi članici.

2. Izmenjava informacij brez predhodne zahteve je bodisi avtomatična, kakor je določeno v členu 14, bodisi spontana, kakor je določeno v členu 15.

3. Informacije se posredujejo s standardnimi obrazci, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 58(2).

Člen 14

1. V skladu s postopkom iz člena 58(2) se določi naslednje:

(a)	točne kategorije informacij, ki se izmenjujejo avtomatično;

(b)	pogostnost avtomatične izmenjave za vsako kategorijo informacij, in

(c)	praktične postopke za avtomatično izmenjavo informacij.

Država članica se lahko vzdrži sodelovanja pri avtomatični izmenjavi informacij ene ali več kategorij, če bi zaradi zbiranja informacij ta izmenjava zahtevala naložitev novih obveznosti osebam, zavezanim za DDV, ali bi državi članici naložilo nesorazmerno upravno obremenitev.

Rezultate avtomatične izmenjave informacij vsake kategorije enkrat letno pregleda Odbor iz člena 58(1), da se zagotovi, da se ta vrsta izmenjave izvede le, če je to najučinkovitejši način za izmenjavo informacij.

2. Od 1. januarja 2015 pristojni organ vsake države članice opravlja zlasti avtomatično izmenjavo informacij, ki vsaki državi članici potrošnje omogoča, da preveri, ali davčni zavezanci, ki nimajo sedeža na njenem ozemlju prijavijo in pravilno plačujejo DDV, ki ga je treba plačati za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve, ne glede na to, ali ti davčni zavezanci uporabljajo posebno ureditev iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES. Država članica sedeža obvesti državo članico potrošnje o vseh ugotovljenih nedoslednostih.

Člen 15

Pristojni organi držav članic pristojnim organom drugih držav članic spontano posredujejo informacije iz člena 13(1), ki niso bile posredovane avtomatično v skladu s členom 14, s katerimi so seznanjeni in ki so po njihovem mnenju lahko koristne za navedene pristojne organe.

POGLAVJE IV

POVRATNE INFORMACIJE

Člen 16

Če pristojni organ sporoči informacije v skladu s členom 7 ali 15, lahko od pristojnega organa, ki je prejel informacije, zahteva povratne informacije. V primeru takšnega zahtevka pristojni organ, ki je informacije prejel, brez poseganja v predpise o davčni tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, in če to ne nalaga nesorazmerne upravne obremenitve, čim prej pošlje povratne informacije. Praktični postopki se določijo v skladu s postopkom iz člena 58(2).

POGLAVJE V

SHRANJEVANJE IN IZMENJAVA SPECIFIČNIH INFORMACIJ

Člen 17

1. Vsaka država članica hrani v elektronskem sistemu naslednje informacije:

(a)	informacije, ki jih zbira v skladu s poglavjem 6 naslova XI Direktive 2006/112/ES;

(b)	podatke o identiteti, dejavnosti, pravni obliki in naslovu oseb, ki so jim bile izdane identifikacijske številke za DDV, pridobljene v skladu s členom 213 Direktive 2006/112/ES, ter datum izdaje številke;

(c)	podatke o identifikacijskih številkah za DDV, ki jih je izdala in so postale neveljavne, ter datume, ko so te številke postale neveljavne, in

(d)	informacije, ki jih zbira v skladu s členi 360, 361, 364 in 365 Direktive 2006/112/ES, kakor tudi od 1. januarja 2015 informacije iz člena 369(c), (f) in (g) navedene direktive.

2. Tehnične podrobnosti o avtomatični preiskavi podatkov iz odstavka 1(b), (c) in (d) se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58(2).

Člen 18

Da se informacije iz člena 17 lahko uporabljajo v postopkih, opredeljenih v tej uredbi, so na voljo najmanj pet let od konca prvega koledarskega leta, v katerem se odobri dostop do informacij.

Člen 19

Države članice zagotovijo, da so informacije, ki so na voljo v elektronskem sistemu iz člena 17 sprotno posodabljane, popolne in točne.

V skladu s postopkom iz člena 58(2) se opredelijo merila za ugotavljanje, katere spremembe niso ustrezne, bistvene ali koristne in zato niso potrebne.

Člen 20

1. Informacije iz člena 17 se nemudoma vnesejo v elektronski sistem.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se informacije iz člena 17(1)(a) vnesejo v elektronski sistem najpozneje v enem mesecu po koncu obdobja, na katero se informacije nanašajo.

3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se morajo informacije, kadar se popravljajo ali dodajajo v elektronski sistem v skladu s členom 19, vnesti najpozneje v enem mesecu po koncu obdobja, v katerem so bile zbrane.

Člen 21

1. Vsaka država članica odobri pristojnim organom katere koli druge države članice avtomatičen dostop do informacij shranjenih v skladu s členom 17.

2. Glede informacij iz člena 17(1)(a) so dostopne vsaj naslednje podrobnosti:

(a)	identifikacijske številke za DDV, ki jih je izdala država članica prejemnica informacij;

(b)	celotna vrednost vseh dobav blaga znotraj Skupnosti in celotna vrednost vseh storitev znotraj Skupnosti, ki jih osebam, ki imajo identifikacijsko številko za DDV iz točke (a), opravijo vsi dobavitelji, identificirani za DDV v državi članici, ki posreduje informacije;

(c)	identifikacijske številke za DDV oseb, ki so opravile dobave blaga in storitve iz točke (b);

(d)	celotna vrednost dobav blaga in storitev iz točke (b), ki jih opravi vsaka oseba iz točke (c) vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV iz točke (a);

(e)

celotna vrednost dobav blaga in storitev iz točke (b), ki jih opravi vsaka oseba iz točke (c) vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV v drugi državi članici, pod naslednjimi pogoji:

(i)	dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije;

(ii)	dostop poteka preko uradnika za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), ki ima osebno uporabniško identifikacijo za elektronske sisteme, ki omogočajo dostop do teh informacij, in

(iii)

dostop je odobren le v običajnem delovnem času.

Vrednosti iz točk (b), (d) in (e) so izražene v valuti države članice, ki posreduje informacije, in se nanašajo na obdobja za predložitev rekapitulacijskih poročil posameznih davčnih zavezancev, določena v skladu s členom 263 Direktive 2006/112/ES.

Člen 22

1. Države članice za zagotovitev sprejemljive ravni jamstva davčnim upravam o kakovosti in zanesljivosti informacij ki so na voljo preko elektronskega sistema iz člena 17, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so podatki, ki jih davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, posredujejo zaradi identifikacije za namene DDV v skladu s členom 214 Direktive 2006/112/ES, po njihovi oceni popolni in točni.

Države članice izvedejo postopke za preverjanje teh podatkov, kakor je to zahtevano v rezultatih njihove ocene tveganja. Ta preverjanja se načeloma opravijo pred identifikacijo za namene DDV; če pa se pred to identifikacijo opravijo le predhodna preverjanja, pa najpozneje v šestih mesecih po tej identifikaciji.

2. Države članice Odbor iz člena 58(1) obvestijo o ukrepih, izvedenih na nacionalni ravni, za zagotovitev kakovosti in zanesljivosti informacij v skladu z odstavkom 1.

Člen 23

Države članice zagotovijo, da je vsaj v kateri od naslednjih okoliščin identifikacijska številka za DDV iz člena 214 Direktive 2006/112/ES v elektronskem sistemu iz člena 17 prikazana kot neveljavna:

(a)

če so osebe, identificirane za namene DDV izjavile, da je njihova gospodarska dejavnost, kakor je opredeljena v členu 9 Direktive 2006/112/ES prenehala, ali za katere pristojna davčna uprava meni, da so prenehale opravljati takšno gospodarsko dejavnost. Davčna uprava lahko zlasti predpostavlja, da je oseba prenehala opravljati gospodarsko dejavnost, če ni predložila obračuna DDV in rekapitulacijskih poročil za posamezno leto po preteku roka za predložitev prvega obračuna ali poročila, kljub temu, da bi oseba to morala storiti. Oseba ima pravico na drugačen način dokazati obstoj gospodarske dejavnosti;

(b)	če so osebe podale lažne podatke zaradi identifikacije za namene DDV ali niso sporočile sprememb svojih podatkov in če bi davčna uprava to vedela, bi identifikacijo te osebe za namene DDV zavrnila ali ji odvzela identifikacijsko številko za DDV.

Člen 24

Kadar pristojni organi držav članic za namene členov 17 do 21 informacije izmenjujejo z elektronskimi sredstvi, sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo izpolnjevanje obveznosti iz člena 55.

Države članice so odgovorne za potreben razvoj svojih sistemov, če je to potrebno za izmenjavo teh informacij z uporabo omrežja CCN/CSI.

POGLAVJE VI

ZAHTEVEK ZA UPRAVNO URADNO OBVESTILO

Člen 25

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca in v skladu s pravili, ki urejajo uradno obveščanje o podobnih instrumentih v državi članici zaprošenega organa, uradno obvesti naslovnika vseh instrumentov in odločitev pristojnih organov in zadevajo uporabo zakonodaje o DDV na ozemlju države članice organa prosilca.

Člen 26

V zahtevkih za uradno obvestilo, v katerih je naveden predmet instrumenta ali odločitve, o kateri se uradno obvešča, se navede ime, naslov in vse druge ustrezne informacije za identifikacijo naslovnika.

Člen 27

Zaprošeni organ nemudoma obvesti organ prosilca o svojem odgovoru na zahtevek za uradno obvestilo in ga uradno obvesti zlasti o dnevu uradnega obvestila naslovniku o odločitvi ali instrumentu.

POGLAVJE VII

PRISOTNOST V UPRAVNIH URADIH IN UDELEŽBA V URADNIH PREISKAVAH

Člen 28

1. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, zaradi izmenjave informacij iz člena 1 prisotni v uradih upravnih organov zaprošene države članice, ali kjer koli ti organi opravljajo svoje dolžnosti. Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, je treba uradnikom organa prosilca dati njihove izvode.

2. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, zaradi izmenjave informacij iz člena 1 prisotni med uradnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice. Takšne uradne preiskave izvajajo izključno uradniki zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca ne izvajajo pooblastil pregleda, prenesenih na uradnike zaprošenega organa. Lahko pa imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa na podlagi posredovanja uradnikov zaprošenega organa in samo za namen uradne preiskave, ki se izvaja.

3. Uradniki organa prosilca, ki so prisotni v drugi državi članici v skladu z odstavkoma 1 in 2, morajo biti vedno sposobni predložiti pisno pooblastilo, v katerem je navedeno njihovo celotno ime in uradni položaj.

POGLAVJE VIII

SOČASNE KONTROLE

Člen 29

Države članice se lahko dogovorijo o izvedbi sočasnih kontrol, kadar menijo, da so take kontrole bolj učinkovite kot kontrole, ki jih opravi samo ena država članica.

Člen 30

1. Država članica neodvisno identificira davčne zavezance, ki jih namerava predlagati za sočasne kontrole. Pristojni organ navedene države članice uradno obvesti pristojni organ v zadevni drugi državi članici o primerih, predlaganih za sočasno kontrolo. Kolikor je to mogoče, poda razloge za svojo izbiro tako, da posreduje informacije, ki so privedle do njegove odločitve. Navede obdobje, v katerem se bodo take kontrole opravljale.

2. Pristojni organ države članice, ki prejme predlog za sočasno kontrolo, načeloma v dveh tednih od prejema predloga, najkasneje pa v enem mesecu, potrdi, da se strinja, ali posreduje sodelujočemu organu obrazloženo zavrnitev.

3. Vsak pristojni organ zadevnih držav članic imenuje zastopnika, ki je odgovoren za nadzor in koordinacijo postopka kontrol.

POGLAVJE IX

INFORMACIJE DAVČNIM ZAVEZANCEM

Člen 31

1. Pristojni organi vsake države članice zagotovijo, da osebe, ki sodelujejo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev znotraj Skupnosti, ter davčni zavezanci, ki nimajo sedeža in ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve, še zlasti tiste iz Priloge II Direktive 2006/112/ES, lahko dobijo za namene teh transakcij elektronsko potrditev veljavnosti identifikacijske številke za DDV katere koli določene osebe ter ustrezno ime in naslov. Te informacije morajo ustrezati podatkom iz člena 17.

2. Vsaka država članica z elektronskimi sredstvi zagotovi potrditev imena in naslova osebe, ki ji je bila izdana identifikacijska številka za DDV v skladu z njenimi nacionalnimi pravili o varstvu podatkov.

3. Za obdobje, opredeljeno v členu 357 Direktive 2006/112/ES, se prvi odstavek tega člena ne uporablja za davčne zavezance, ki nimajo sedeža ter opravljajo telekomunikacijske storitve in storitve oddajanja.

Člen 32

1. Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, na svoji spletni strani objavi podrobnosti o določbah, ki jih odobri vsaka država članica, ki prenaša poglavje 3 naslova XI Direktive 2006/112/ES.

2. Podrobnosti o informacijah, ki jih je treba sporočiti in njihovi obliki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58(2).

POGLAVJE X

EUROFISC

Člen 33

1. Da bi spodbudili in olajšali večstransko sodelovanje v boju proti goljufijam na področju DDV, se s tem poglavjem vzpostavi mreža za hitro izmenjavo ciljnih informacij med državami članicami (v nadaljnjem besedilu: Eurofisc).

2. V okviru Eurofisca države članice:

(a)	vzpostavijo večstranski sistem zgodnjega opozarjanja za boj proti goljufijam na področju DDV;

(b)	usklajujejo hitro večstransko izmenjavo ciljnih informacij na tematskih področjih, kjer bo deloval Eurofisc (v nadaljnjem besedilu: delovna področja Eurofisca);

(c)	usklajujejo delo uradnikov Eurofisca za zvezo sodelujočih držav članic pri ukrepanju na podlagi prejetih opozoril.

Člen 34

1. Države članice sodelujejo na tistih delovnih področjih Eurofisca, ki jih izberejo in se lahko tudi odločijo, da končajo sodelovanje.

2. Države članice, ki so se odločile sodelovati na delovnem področju Eurofisca, dejavno sodelujejo v večstranski izmenjavi ciljnih informacij med sodelujočimi državami članicami.

3. Izmenjane informacije so tajne, kakor določa člen 55.

Člen 35

Komisija nudi Eurofiscu tehnično in logistično podporo. Komisija nima dostopa do informacij iz člena 1, ki se izmenjujejo prek Eurofisca.

Člen 36

1. Pristojni organi vsake države članice imenujejo vsaj enega uradnik a za zvezo Eurofisca. Uradniki za zvezo Eurofisca so pristojni uradniki v smislu člena 2(1)(c) in opravljajo svoje dejavnosti iz člena 33(2). Še naprej so odgovorni le nacionalnim upravam.

2. Uradniki za zvezo držav članic, ki sodelujejo na katerem koli delovnem področju Eurofisca („sodelujoči uradniki za zvezo Eurofisca“), izmed sodelujočih uradnikov za zvezo za omejeno obdobje imenujejo koordinatorja (v nadaljnjem besedilu: koordinator za delovna področja Eurofisca). Koordinatorji za delovna področja Eurofisca:

(a)	pregledujejo informacije, ki jih prejmejo od sodelujočih uradnikov Eurofisca za zvezo, in dajejo vse informacije na voljo drugim sodelujočim uradnikom Eurofisca za zvezo. Informacije se izmenjujejo z elektronskimi sredstvi;

(b)	zagotavljajo, da so informacije, ki jih prejmejo od sodelujočih uradnikov Eurofisca za zvezo, obdelane, kot je dogovorjeno med sodelujočimi na delovnem področju, in rezultat dajo na voljo sodelujočim uradnikom Eurofisca za zvezo;

(c)	dajejo povratne informacije sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca.

Člen 37

Koordinatorji za delovna področja Eurofisca predložijo letno poročilo o dejavnostih na vseh delovnih področjih Odboru iz člena 58(1).

POGLAVJE XI

DOLOČBE V ZVEZI S POSEBNIMA UREDITVAMA V POGLAVJU 6 NASLOVA XII DIREKTIVE 2006/112/ES

ODDELEK 1

Določbe, ki se uporabljajo do 31. Decembra 2014

Člen 38

Za posebno ureditev, opredeljeno v poglavju 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, se uporabljajo naslednje določbe. Opredelitve pojmov iz člena 358 navedene direktive se uporabljajo tudi za namene tega poglavja.

Člen 39

1. Informacije, ki jih davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, v skladu s členom 361 Direktive 2006/112/ES posreduje državi članici identifikacije ob začetku svojih dejavnosti, se predložijo z elektronskimi sredstvi. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2) te uredbe.

2. Država članica identifikacije te informacije z elektronskimi sredstvi posreduje pristojnim organom drugih držav članic v 10 dneh po izteku meseca, v katerem je prejela podatke od davčnega zavezanca, ki nima sedeža. Na enak način so pristojni organi drugih držav članic obveščeni o dodeljeni identifikacijski številki. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, s katerim se te informacije posredujejo, se določijo v skladu s postopkom iz člena 58(2).

3. Država članica identifikacije nemudoma z elektronskimi sredstvi obvesti pristojne organe drugih držav članic, če je davčni zavezanec, ki nima sedeža, izključen iz identifikacijskega registra.

Člen 40

1. Obračun s podatki, navedenimi v členu 365 Direktive 2006/112/ES, je treba predložiti z elektronskimi sredstvi. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2) te uredbe.

2. Država članica identifikacije pošlje te informacije z elektronskimi sredstvi pristojnemu organu zadevne države članice najpozneje 10 dni po koncu meseca, v katerem je bil prejet obračun. Države članice, ki so zahtevale, da se obračun davka izdela v nacionalni valuti, ki ni euro, pretvorijo zneske v eure po menjalnem tečaju, ki velja za zadnji dan poročevalnega obdobja. Pri zamenjavi se upoštevajo menjalni tečaji, ki jih za ta dan objavi Evropska centralna banka, če na ta dan ni objave, pa na naslednji dan objave. Tehnične podrobnosti pošiljanja teh informacij se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2).

3. Država članica identifikacije pošlje z elektronskimi sredstvi državi članici potrošnje informacije, ki so potrebne za povezavo vsakega plačila z ustreznim trimesečnim obračunom davka.

Člen 41

1. Država članica identifikacije zagotovi, da se znesek, ki ga plača davčni zavezanec, ki nima sedeža, prenese na bančni račun, denominiran v eurih, ki ga določi država članica potrošnje, kateri je dolžna plačilo. Države članice, ki so zahtevale plačilo v nacionalni valuti, ki ni euro, pretvorijo zneske v eure po menjalnem tečaju, ki velja za zadnji dan poročevalnega obdobja. Pri zamenjavi se upoštevajo menjalni tečaji, ki jih za ta dan objavi Evropska centralna banka, če na ta dan ni objave, pa na naslednji dan objave. Prenos se opravi najpozneje 10 dni po koncu meseca, v katerem je bilo prejeto plačilo.

2. Če davčni zavezanec, ki nima sedeža, ne plača celotnega dolgovanega davka, država članica identifikacije zagotovi, da se plačilo prenese v državo članico potrošnje sorazmerno z dolgovanim davkom v vsaki državi članici. Država članica identifikacije o tem z elektronskimi sredstvi obvesti pristojne organe držav članic potrošnje.

Člen 42

Države članice z elektronskimi sredstvi uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic o ustreznih številkah bančnih računov za sprejemanje plačil v skladu s členom 41.

Države članice z elektronskimi sredstvi nemudoma uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o spremembah splošne davčne stopnje.

ODDELEK 2

Določbe, ki se uporabljajo od 1. januarja 2015

Člen 43

Za posebni ureditvi, opredeljeni v poglavju 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, se uporabljajo naslednje določbe.

Člen 44

2. Država članica identifikacije informacije iz odstavka 1 z elektronskimi sredstvi posreduje pristojnim organom drugih držav članic v 10 dneh po izteku meseca, v katerem je prejela podatke od davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Skupnosti. Ustrezni podatki o identifikaciji davčnega zavezanca, za katerega se uporablja posebna ureditev po členu 369b Direktive 2006/112/ES, se posredujejo v 10 dneh po izteku meseca, v katerem je davčni zavezanec prijavil začetek obdavčljivih dejavnosti v okviru navedene ureditve. Na enak način so pristojni organi drugih držav članic obveščeni o dodeljeni identifikacijski številki.

Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, s katerim so posredovane te informacije, se določijo v skladu s postopkom iz člena 58(2) te uredbe.

3. Država članica identifikacije z elektronskimi sredstvi nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic, če je davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, ali davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici potrošnje, izključen iz posebne ureditve.

Člen 45

1. Obračun s podatki, navedenimi v členih 365 in 369g Direktive 2006/112/ES, je treba predložiti z elektronskimi sredstvi. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2) te uredbe.

2. Država članica identifikacije pošlje te informacije z elektronskimi sredstvi pristojnemu organu države članice potrošnje najpozneje 10 dni po koncu meseca, v katerem je bil prejet obračun. Informacije iz drugega odstavka člena 369g Direktive 2006/112/ES se prav tako pošljejo pristojnemu organu zadevne države članice sedeža. Države članice, ki so zahtevale, da se obračun davka izdela v nacionalni valuti, ki ni euro, pretvorijo zneske v eure po menjalnem tečaju, ki velja za zadnji dan poročevalnega obdobja. Pri zamenjavi se upoštevajo menjalni tečaji, ki jih za ta dan objavi Evropska centralna banka, če na ta dan ni objave, pa na naslednji dan objave. Tehnične podrobnosti pošiljanja teh informacij se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2) te uredbe.

3. Država članica identifikacije pošlje z elektronskimi sredstvi državi članici potrošnje informacije, ki so potrebne za povezavo vsakega plačila z ustreznim trimesečnim obračunom davka.

Člen 46

3. Kar zadeva plačila, ki se v skladu s posebno ureditvijo iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES prenesejo v državo članico potrošnje, država članica identifikacije od zneskov iz prvega in drugega odstavka tega člena obdrži:

(a)	od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016: – 30 %;

(b)	od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2018: – 15 %;

(c)	od 1. januarja 2019: – 0 %.

Člen 47

Države članice z elektronskimi sredstvi uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic o ustreznih številkah bančnih računov za sprejemanje plačil v skladu s členom 46.

Države članice z elektronskimi sredstvi nemudoma uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o spremembah davčne stopnje, ki se uporablja za opravljanje telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev.

POGLAVJE XII

IZMENJAVA IN HRANJENJE INFORMACIJ V OKVIRU POSTOPKA VRAČILA DDV DAVČNIM ZAVEZANCEM, KI NIMAJO SEDEŽA V DRŽAVI ČLANICI VRAČILA, AMPAK V DRUGI DRŽAVI ČLANICI

Člen 48

1. Če pristojni organ države članice sedeža, prejme zahtevek za vračilo DDV v skladu s členom 5 Direktive 2008/9/ES in če se člen 18 navedene direktive ne uporablja, ga v roku 15 koledarskih dni od prejema z elektronskimi sredstvi posreduje pristojnim organom vsake zadevne države članice vračila, s čimer potrdi, da je vlagatelj, kakor je opredeljen v členu 2(5) Direktive 2008/9/ES, davčni zavezanec za namene DDV in da je identifikacijska ali registracijska številka, ki jo je navedla ta oseba, veljavna za obdobje vračila.

2. Pristojni organi vsake države članice vračila z elektronskimi sredstvi sporočijo pristojnim organom drugih držav članic vse informacije, ki jih ti zahtevajo na podlagi člena 9(2) Direktive 2008/9/ES. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, s katerim se te informacije posredujejo, se določijo v skladu s postopkom iz člena 58(2) te uredbe.

3. Pristojni organi vsake države članice vračila obvestijo z elektronskimi sredstvi pristojne organe drugih držav članic, če želijo uporabiti možnost iz člena 11 Direktive 2008/9/ES, da od vlagatelja zahtevajo, naj predloži opis svoje poslovne dejavnosti z usklajenimi oznakami.

Usklajene oznake iz prvega pododstavka se opredelijo v skladu s postopkom iz člena 58(2) te uredbe na podlagi klasifikacije NACE, določene v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 (8).

POGLAVJE XIII

RAZMERJA DO KOMISIJE

Člen 49

1. Države članice in Komisija preučijo in ovrednotijo delovanje postopkov za upravno sodelovanje, ki je opredeljeno v tej uredbi. Komisija združi izkušnje držav članic s ciljem izboljšati delovanje navedenih postopkov.

2. Države članice Komisiji sporočijo vse razpoložljive informacije, ki so pomembne za uporabo te uredbe.

3. V skladu s postopkom iz člena 58(2) se določi seznam statističnih podatkov, potrebnih za ovrednotenje te uredbe. Države članice te podatke sporočijo Komisiji, kolikor so na voljo in ni verjetno, da bi sporočanje povzročilo neupravičene upravne obremenitve.

4. Zaradi vrednotenja učinkovitosti tega sistema upravnega sodelovanja v boju proti davčni utaji in izogibanju davkom države članice lahko Komisiji sporočijo katere koli druge informacije iz člena 1.

5. Komisija posreduje informacije iz odstavkov 2, 3 in 4 drugim zadevnim državam članicam.

6. Kadar je to potrebno ne glede na zahteve drugih določb te uredbe, Komisija pristojnim organom vseh držav članic sporoči informacije v zvezi z bojem proti goljufijam na področju DDV, takoj ko te informacije pridobi.

7. Za uresničitev ciljev te uredbe lahko Komisija na zahtevo držav e članic e zagotovi svojo strokovno, tehnično ali logistično pomoč, ali kakršno koli drugo podporo.

POGLAVJE XIV

RAZMERJA DO TRETJIH DRŽAV

Člen 50

1. Kadar pristojni organ države članice prejme informacije iz tretje države, lahko navedeni organ te informacije prenese pristojnim organom držav članic, ki bi jih informacije lahko zanimale, in vsekakor pristojnim organom, ki jih zahtevajo, kolikor to dovoljujejo dogovori o pomoči z navedeno posamezno tretjo državo.

2. Pristojni organi lahko v skladu s svojimi domačimi predpisi o sporočanju osebnih podatkov tretjim državam tretji državi sporočijo informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	pristojni organ države članice, iz katere izvirajo informacije, se strinja s takim sporočanjem, in

(b)	če se je zadevna tretja država obvezala zagotavljati sodelovanje pri zbiranju dokazov o nepravilnostih pri transakcijah, za katere se zdi, da so v nasprotju z zakonodajo o DDV.

POGLAVJE XV

POGOJI, KI UREJAJO IZMENJAVO INFORMACIJ

Člen 51

1. Informacije, sporočene na podlagi te uredbe, se, kolikor je to mogoče, zagotovijo z elektronskimi sredstvi v skladu s postopki, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 58(2).

2. Ko zahtevek ni v celoti vložen prek navedenega elektronskega sistema iz odstavka 1, zaprošeni organ z elektronskimi sredstvi nemudoma potrdi prejem zahtevka, vsekakor pa v petih dneh po njegovem prejemu.

Ko organ prejme zahtevek ali informacije, a ni njihov nameravani prejemnik, z elektronskimi sredstvi nemudoma pošlje opozorilo pošiljatelju, vsekakor pa v petih dneh po njihovem prejemu.

Člen 52

Zahtevki za pomoč, vključno z zahtevki za uradno obvestilo in priloženi dokumenti so lahko v katerem koli jeziku, o katerem se sporazumeta zaprošeni organ in organ prosilec. Takšnim zahtevkom se priloži prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, samo v posebnih primerih, ko zaprošeni organ poda razlog, zakaj prosi za tak prevod.

Člen 53

Komisija in države članice zagotovijo, da so obstoječi ali novi sistemi sporočanja in izmenjave informacij, ki so potrebni za izmenjave informacij iz te uredbe, pripravljeni za izvajanje. Dogovor na ravni storitev, ki zagotavlja tehnično kakovost in količino storitev, ki jih opravijo Komisija in države članice za delovanje teh sistemov sporočanja in izmenjave informacij, se sklene v skladu s postopkom iz člena 58(2). Komisija je odgovorna za razvoj omrežja CCN/CSI, ki je potreben, da se omogoči izmenjava teh informacij med državami članicami. Države članice so odgovorne za nadaljnji razvoj svojih sistemov, če je to potrebno za izmenjavo teh informacij z uporabo omrežja CCN/CSI.

Države članice se odpovedo vsem terjatvam za povračilo stroškov, ki nastanejo pri uporabi te uredbe, razen, kadar je to primerno, v zvezi s plačilom izvedencem.

Člen 54

1. Zaprošeni organ v eni državi članici zagotovi organu prosilcu v drugi državi članici informacije iz člena 1, če:

(a)	število in narava zahtevkov za informacije s strani organa prosilca v določenem obdobju zaprošenemu organu ne nalaga nesorazmerne upravne obremenitve;

(b)	je organ prosilec izrabil običajne vire informacij, ki bi jih v okoliščinah lahko uporabil za pridobitev zahtevanih informacij, brez tveganja, da ogrozi doseganje želenega cilja.

2. Ta uredba ne nalaga obveznosti izvedbe preiskav ali zagotavljanja informacij za posamezne primere, če zakonodaja ali upravne prakse države članice, ki bi morala dati informacije, državi članici ne dovoljujejo izvedbe navedenih preiskav ali zbiranja ali uporabe navedenih informacij za lastne namene države članice.

3. Pristojni organ zaprošene države članice lahko zavrne zagotovitev informacij, kadar država članica prosilka iz pravnih razlogov ne more zagotoviti podobnih informacij. Komisijo se obvesti o razlogih za zavrnitev s strani zaprošene države članice.

4. Posredovanje informacij se lahko zavrne, kadar bi povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne tajnosti ali poslovnega procesa, ali če gre za informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

5. V nobenem primeru se odstavki 2, 3 in 4 ne bi smeli šteti kot dovoljenje, da zaprošeni organ države članice zavrne posredovanje informacij v zvezi z davčnim zavezancem, identificiranim za DDV v državi članici organa prosilca, le zato ker ima te informacije banka, druga finančna institucija, pooblaščeni zastopnik ali oseba, ki deluje v agenciji ali kot zastopnik, ali ker se nanašajo na lastniške deleže v pravni osebi.

6. Zaprošeni organ obvesti organ prosilca o razlogih za zavrnitev zahtevka za pomoč.

7. Spodnja meja sprožitve zahtevka za pomoč se lahko sprejme v skladu s postopkom iz člena 58(2).

Člen 55

1. Za informacije, sporočene ali zbrane v kateri koli obliki na podlagi te uredbe, vključno z vsemi informacijami, do katerih je uradnik lahko dostopal v okoliščinah, določenih v poglavjih VII, VIII in X, ter v primerih iz odstavka 2 tega člena, velja obveznost varovanja uradne tajnosti in morajo biti varovana kot podobne informacije v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki je informacijo prejela, in ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Unije. Te informacije se lahko uporabljajo samo v okoliščinah, določenih v tej uredbi.

Take informacije se lahko uporabljajo za namene določanja osnove za odmero ali pobiranje in upravno kontrolo davka za namene določanja osnove za odmero.

Informacije se lahko uporabijo tudi za odmero drugih prelevmanov, dajatev in davkov, zajetih v členu 2 Direktive Sveta 2008/55/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe (9).

Poleg tega se lahko uporabijo v zvezi s sodnimi postopki, ki lahko vključujejo sankcije, ki so posledica kršitev davčnega prava brez poseganja v splošna pravila in predpise, ki urejajo pravice tožencev in prič v takih postopkih.

2. Osebe, ki jih ustrezno pooblasti Urad Komisije za akreditacijo v zvezi z varnostjo, imajo lahko dostop do teh informacij samo, kolikor je to potrebno za skrb, vzdrževanje in razvoj omrežja CCN/CSI.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 pristojni organ države članice, ki posreduje informacije, dovoli uporabo informacij za druge namene v državi članici organa prosilca, če se v skladu z zakonodajo države članice zaprošenega organa informacije lahko uporabljajo za podobne namene.

4. Kadar organ prosilec meni, da bi bile informacije, ki jih je prejel od zaprošenega organa, lahko koristne za pristojni organ tretje države članice, lahko slednjemu te informacije pošlje. O tem vnaprej obvesti zaprošeni organ. Zaprošeni organ lahko zahteva, da je za pošiljanje informacij tretji osebi potrebno njegovo predhodno soglasje.

5. Vsako shranjevanje ali izmenjavo informacij iz te uredbe urejajo določbe o izvajanju Direktive 95/46/ES. Vendar pa države članice za namene pravilne uporabe te uredbe omejijo obseg obveznosti in pravic, opredeljenih v členih 10, 11(1) ter 12 in 21 Direktive 95/46/ES na obseg, ki je potreben zaradi zaščite interesov iz člena 13(1)(e) navedene direktive.

Člen 56

Poročila, izjave in kateri koli druge dokumente ali overjene prepise ali izpiske, ki jih pridobi osebje zaprošenega organa in so posredovani organu prosilcu v skladu s pomočjo, predvideno s to uredbo, lahko pristojni organi države članice organa prosilca uveljavljajo kot dokaz na isti podlagi kot podobne dokumente, ki jih zagotovi drug organ navedene države.

Člen 57

1. Za uporabo te uredbe države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi:

(a)	zagotovijo učinkovito notranjo koordinacijo med pristojnimi organi;

(b)	vzpostavijo neposredno sodelovanje med organi, pooblaščenimi za namene take koordinacije;

(c)	zagotovijo nemoteno delovanje postopkov izmenjave informacij, opredeljenih v tej uredbi.

2. Komisija vsaki državi članici čim hitreje sporoči katere koli informacije, ki jih prejme in ki jih lahko posreduje.

POGLAVJE XVI

KONČNE DOLOČBE

Člen 58

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za upravno sodelovanje.

2. Kadar koli se navaja ta odstavek, veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok, določen v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

Člen 59

1. Do 1. novembra 2013, nato pa vsakih pet let, Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila vseh predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta uredba.

Člen 60

1. Določbe te uredbe ne posegajo v izpolnjevanje kakršnih koli širših obveznosti v zvezi z medsebojno pomočjo, ki izhajajo iz drugih pravnih predpisov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi.

2. Kadar države članice sklenejo dvostranske sporazume o zadevah, ki jih ureja ta uredba, zlasti na podlagi člena 11, razen za obravnavanje posameznih primerov, o tem nemudoma obvestijo Komisijo. Komisija nato obvesti druge države članice.

Člen 61

Uredba (ES) št. 1798/2003 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2012. Vendar se učinki člena 2(1) navedene uredbe ohranijo do dne, ko Komisija objavi seznam pristojnih organov iz člena 3 te uredbe.

Poglavje V, razen člena 27(4) navedene uredbe se še uporablja do 31. decembra 2012.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 62

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2012.

Vendar se členi 33 do 37 uporabljajo od 1. novembra 2010.

Poglavje V, razen členov 22 in 23, se uporablja od 1. januarja 2013.

—	Členi 38 do 42 se uporabljajo od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2014 in

—	členi 43 do 47 se uporabljajo od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 7. oktobra 2010

Za Svet

Predsednik

S. VANACKERE

(1) Mnenje z dne 5. maja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje z dne 17. februarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL L 264, 15.10.2003, str. 1.

(4) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(5) UL L 44, 20.2.2008, str. 23.

(6) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

(9) UL L 150, 10.6.2008, str. 28.

PRILOGA I

Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja člen 7(3) in (4):

1.	prodaja na daljavo (člena 33 in 34 Direktive 2006/112/ES);

2.	storitve v zvezi z nepremičninami (člen 47 Direktive 2006/112/ES);

3.	telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljene storitve (člen 58 Direktive 2006/112/ES);

4.	dajanje v najem, razen kratkoročnega najema, prevoznih sredstev osebi, ki ni davčni zavezanec (člen 56 Direktive 2006/112/ES).

PRILOGA II

Razveljavljena uredba in njene zaporedne spremembe

Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003	UL L 264, 15.10.2003, str. 1.
Uredba Sveta (ES) št. 885/2004	UL L 168, 1.5.2004, str. 1.
Uredba Sveta (ES) št. 1791/2006	UL L 363, 20.12.2006, str. 1.
Uredba Sveta (ES) št. 143/2008	UL L 44, 20.2.2008, str. 1.
Uredba Sveta (ES) št. 37/2009	UL L 14, 20.1.2009, str. 1.

PRILOGA III

PRIMERJALNA PREGLEDNICA

Uredba (ES) št. 1798/2003	Ta uredba
člen 1(1), prvi in drugi pododstavek	člen 1(1), prvi in drugi pododstavek
člen 1(1), tretji pododstavek	—
člen 1(1), četrti pododstavek	člen 1(4)
člen 1(2)	člen 1(3)
člen 2(1), točka 1	člen 3
člen 2(1), točka 2	člen 2(1)(a)
člen 2(1), točka 3	člen 2(1)(b)
člen 2(1), točka 4	člen 2(1)(c)
člen 2(1), točka 5	člen 2(1)(d)
člen 2(1), točka 6	člen 2(1)(e)
člen 2(1), točka 7	člen 2(1)(f)
člen 2(1), točka 8	člen 2(1)(g)
člen 2(1), točka 9	člen 2(1)(h)
člen 2(1), točka 10	člen 2(1)(i)
člen 2(1), točka 11	člen 2(1)(j)
člen 2(1), točka 12	člen 2(1)(k)
člen 2(1), točka 13	člen 2(1)(l)
člen 2(1), točka 14	—
člen 2(1), točka 15	člen 2(1)(m)
člen 2(1), točka 16	člen 2(1)(n)
člen 2(1), točka 17	—
člen 2(1), točka 18	člen 2(1)(p)
člen 2(1), točka 19	člen 2(1)(q)
člen 2(2)	člen 2(2)
člen 3(1)	—
člen 3(2)	člen 4(1)
člen 3(3)	člen 4(2)
člen 3(4)	člen 4(3)
člen 3(5)	člen 4(4)
člen 3(6)	člen 5
člen 3(7)	člen 6
člen 4	—
člen 5(1)	člen 7(1)
člen 5(2)	člen 7(2)
Article 5(3)	Do 31. decembra 2014: člen 7(3) Od 1. januarja 2015: člen 7(4)
člen 5(4)	člen 7(5)
člen 6	člen 8
člen 7	člen 9
člen 8	člen 10
člen 9	člen 11
člen 10	člen 12
člen 11	člen 28
člen 12	člen 29
člen 13	člen 30
člen 14	člen 25
člen 15	člen 26
člen 16	člen 27
člen 17, prvi pododstavek	člen 13(1)
člen 17, drugi pododstavek	člen 14(2)
člen 18	člen 14(1), prvi pododstavek
člen 19	—
člen 20	—
člen 21	člen 14(1), drugi pododstavek
člen 22(1), prvi pododstavek	člen 17(1)(a)
člen 22(1), drugi pododstavek	člen 18
člen 22(2)	člen 19
člen 23, prvi pododstavek	člen 21(2)(a) in (b)
člen 23, drugi odstavek	člen 21(2), drugi pododstavek
člen 24, prvi odstavek, točka 1	člen 21(2)(c)
člen 24, prvi odstavek, točka 1	člen 21(2)(d)
člen 24, drugi odstavek	člen 21(2), drugi pododstavek
člen 25(1)	člen 20(1)
člen 25(2)	člen 20(2)
člen 25(3)	—
člen 26	člen 24, prvi pododstavek
člen 27(1)	člen 17(1)(b)
člen 27(2)	člen 17(1)(b) in člen 21(1)
člen 27(3)	člen 17(1)(b) in člen 21(1)
člen 27(4)	člen 31
člen 27(7)	člen 24
člen 28	do 31. decembra 2014: člen 38 od 1. januarja 2015: člen 43
člen 29	do 31. decembra 2014: člen 39 od 1. januarja 2015: člen 44
člen 30	do 31. decembra 2014: člen 40 od 1. januarja 2015: člen 45
člen 31	člen 17(1)(d)
člen 32	do 31. decembra 2014: člen 41 od 1. januarja 2015: člen 46
člen 33	do 31. decembra 2014: člen 42 od 1. januarja 2015: člen 47
člen 34	—
člen 34a	člen 48
člen 35	člen 49
člen 36	člen 50
člen 37	člen 51(1)
člen 38	člen 52
člen 39	člen 53
člen 40	člen 54
člen 41	člen 55
člen 42	člen 56
člen 43	člen 57
člen 44	člen 58
člen 45	člen 59
člen 46	člen 60
člen 47	člen 61
člen 48	člen 62

12.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 268/19

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 905/2010

z dne 11. oktobra 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za kumare, artičoke, klementine, mandarine in pomaranče

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 143(b) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVII k Uredbi. Ta nadzor se izvaja v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)	Za namene uporabe člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leta 2007, 2008 in 2009 je treba spremeniti sprožitvene ravni za kumare, artičoke, klementine, mandarine in pomaranče.

(3)	Uredbo (ES) št. 1580/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1580/2007 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. novembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. oktobra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

(3) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(4) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

PRILOGA

„PRILOGA XVII

DODATNE UVOZNE DAJATVE: NASLOV IV, POGLAVJE II, ODDELEK 2

Brez poseganja v pravila za tolmačenje kombinirane nomenklature je treba poimenovanje blaga razumeti zgolj okvirno. Področje uporabe dodatnih dajatev v okviru te priloge je določeno s področjem uporabe oznak KN, kakršne obstajajo ob sprejetju te uredbe.

Zaporedna številka	Oznaka KN	Poimenovanje blaga	Obdobje veljavnosti	Sprožitvene ravni (v tonah)
78.0015	0702 00 00	Paradižnik	Od 1. oktobra do 31. maja	1 215 717
78.0020	0702 00 00	Paradižnik	Od 1. junija do 30. septembra	966 474
78.0065	0707 00 05	Kumare	Od 1. maja do 31. oktobra	12 303
78.0075	0707 00 05	Kumare	Od 1. novembra do 30. aprila	33 447
78.0085	0709 90 80	Artičoke	Od 1. novembra do 30. junija	17 258
78.0100	0709 90 70	Bučke	Od 1. januarja do 31. decembra	55 369
78.0110	0805 10 20	Pomaranče	Od 1. decembra do 31. maja	368 535
78.0120	0805 20 10	Klementine	Od 1. novembra do konca februarja	175 110
78.0130	0805 20 30 0805 20 50 0805 20 70 0805 20 90	Mandarine (vključno s tangerinami in mandarinami satsuma); mandarine wilking in podobni hibridi agrumov	Od 1. novembra do konca februarja	115 625
78.0155	0805 50 10	Limone	Od 1. junija do 31. decembra	329 903
78.0160	0805 50 10	Limone	Od 1. januarja do 31. maja	92 638
78.0170	0806 10 10	Namizno grozdje	Od 21. julija do 20. novembra	146 510
78.0175	0808 10 80	Jabolka	Od 1. januarja do 31. avgusta	1 262 435
78.0180	0808 10 80	Jabolka	Od 1. septembra do 31. decembra	95 357
78.0220	0808 20 50	Hruške	Od 1. januarja do 30. aprila	280 764
78.0235	0808 20 50	Hruške	Od 1. julija do 31. decembra	83 435
78.0250	0809 10 00	Marelice	Od 1. junija do 31. julija	49 314
78.0265	0809 20 95	Češnje razen višenj	Od 21. maja do 10. avgusta	90 511
78.0270	0809 30	Breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami	Od 11. junija do 30. septembra	6 867
78.0280	0809 40 05	Slive	Od 11. junija do 30. septembra	57 764“

12.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 268/21

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 906/2010

z dne 11. oktobra 2010

o stosedemintrideseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (1), ter zlasti člena 7(1)(a) in člena 7a(5) (2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)	Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 27. in 29. septembra 2010 sklenil spremeniti identifikacijske podatke dveh fizičnih oseb na seznamu oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov.

(3)	Prilogo I je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. oktobra 2010

Za Komisijo V imene predsednika

Karel KOVANDA

v. d. generalnega direktorja za zunanje odnose

(1) UL L 139, 29.5.2002, str. 9.

(2) Člen 7a je bil vstavljen z Uredbo (EU) št. 1286/2009 (UL L 346, 23.12.2009, str. 42).

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni:

(1)

Vnos „Yasser Mohamed Ismail Abu Shaweesh (tudi Yasser Mohamed Abou Shaweesh). Datum rojstva: 20. 11. 1973. Kraj rojstva: Benghazi, Libija. Št. potnega lista: (a) 939254 (egiptovska potna listina), (b) 0003213 (egiptovski potni list), (c) 981358 (egiptovski potni list), (d) C00071659 (nadomestni potni list, ki ga je izdala Zvezna republika Nemčija). Drugi podatki: od januarja 2005 v priporu v Nemčiji. Datum določitve iz člena 2a(4)(b): 6. 12. 2005.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z naslednjim:

„Yasser Mohamed Ismail Abu Shaweesh (tudi Yasser Mohamed Abou Shaweesh). Datum rojstva: 20. 11. 1973. Kraj rojstva: Benghazi, Libija. Št. potnega lista: (a) 939254 (egiptovska potna listina), (b) 0003213 (egiptovski potni list), (c) 981358 (egiptovski potni list), (d) C00071659 (nadomestni potni list, ki ga je izdala Zvezna republika Nemčija). Drugi podatki: njegov brat je Ismail Mohamed Ismail Abu Shaweesh. Datum določitve iz člena 2a(4)(b): 6. 12. 2005.“

(2)

Vnos „Mohammed Benhammedi (tudi (a) Mohamed Hannadi (b) Mohamed Ben Hammedi (c) Muhammad Muhammad Bin Hammidi (d) Ben Hammedi (e) Panhammedi (f) Abu Hajir (g) Abu Hajir Al Libi (h) Abu Al Qassam). Naslov: Midlands, Združeno kraljestvo. Datum rojstva: 22. 9. 1966. Kraj rojstva: Libija. Državljanstvo: libijsko.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z naslednjim:

„Mohammed Benhammedi (tudi (a) Mohamed Hannadi (b) Mohamed Ben Hammedi (c) Muhammad Muhammad Bin Hammidi (d) Ben Hammedi (e) Panhammedi (f) Abu Hajir (g) Abu Hajir Al Libi (h) Abu Al Qassam) (i) Hammedi Mohamedben). Naslov: Midlands, Združeno kraljestvo. Datum rojstva: 22. 9. 1966. Kraj rojstva: Libija. Državljanstvo: libijsko.“

12.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 268/23

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 907/2010

z dne 11. oktobra 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 12. oktobra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. oktobra 2010

Za Komisijo, V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	80,7
	MK	56,9
	TR	78,0
	XS	50,2
	ZZ	66,5
0707 00 05	MK	54,8
	TR	135,2
	ZZ	95,0
0709 90 70	TR	120,5
0709 90 70	ZZ	120,5
0805 50 10	AR	92,3
	BR	100,4
	CL	62,4
	IL	102,3
	TR	98,9
	UY	117,2
	ZA	73,9
	ZZ	92,5
0806 10 10	BR	221,3
	TR	124,4
	ZA	64,2
	ZZ	136,6
0808 10 80	AR	75,7
	BR	51,1
	CL	121,2
	CN	82,6
	NZ	96,3
	ZA	86,9
	ZZ	85,6
0808 20 50	CN	75,4
	ZA	77,5
	ZZ	76,5

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

12.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 268/25

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 908/2010

z dne 11. oktobra 2010

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 903/2010 (4).

(2)	Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (EU) št. 867/2010 za tržno leto 2010/11, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 12. oktobra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. oktobra 2010

Za Komisijo, V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3) UL L 259, 1.10.2010, str. 3.

(4) UL L 266, 9.10.2010, str. 58.

PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 12. oktobra 2010

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	57,56	0,00
1701 11 90 (1)	57,56	0,00
1701 12 10 (1)	57,56	0,00
1701 12 90 (1)	57,56	0,00
1701 91 00 (2)	48,93	2,79
1701 99 10 (2)	48,93	0,00
1701 99 90 (2)	48,93	0,00
1702 90 95 (3)	0,49	0,22

(1) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3) Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.

12.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 268/27

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 909/2010

z dne 11. oktobra 2010

o koeficientu dodeljevanja za zahtevke za dovoljenja za izvoz sira v Združene države Amerike za leto 2011 v okviru nekaterih kvot GATT

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1187/2009 z dne 27. novembra 2009 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (2) ter zlasti prvega pododstavka člena 23(1) in prvega pododstavka člena 23(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 635/2010 z dne 19. julija 2010 o začetku postopka za dodelitev izvoznih dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike v letu 2011 v okviru nekaterih kvot GATT (3) se je začel izvajati postopek za dodelitev dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike za leto 2011 v okviru nekaterih kvot GATT na podlagi člena 21 Uredbe (ES) št. 1187/2009.

(2)	Količine so v zahtevkih za izvozna dovoljenja pri nekaterih kvotah in skupinah proizvodov presegle količine, razpoložljive za kvotno leto 2011. Zato je treba v skladu s členom 23(1) Uredbe (ES) št. 1187/2009 določiti koeficiente dodeljevanja.

(3)

Kadar se pri skupinah proizvodov in kvotah, za katere so bili vloženi zahtevki, razpoložljive količine ne izčrpajo, se lahko v skladu s členom 23(3) Uredbe (ES) št. 1187/2009 vlagateljem dodeli preostale količine v sorazmerju z zaprošenimi količinami. Dodatne količine se dodeli, če zadevni nosilci dejavnosti pristojni organ obvestijo o prejetih količinah in če položijo ustrezno varščino.

(4)	Ob upoštevanju roka za začetek izvajanja postopka dodeljevanja teh koeficientov, predvidenega v členu 4 Uredbe (EU) št. 635/2010, je treba to uredbo začeti uporabljati čim prej –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zahtevki za izvozna dovoljenja, ki se vložijo v skladu z Uredbo (EU) št. 635/2010 za skupine proizvodov in kvote, navedene v stolpcu 3 Priloge k tej uredbi pod opombami 16-Tokyo, 16-, 17-, 18-, 20- in 21-Uruguay, se sprejmejo, pri čemer je treba upoštevati koeficiente dodeljevanja, navedene v stolpcu 5 te priloge.

Člen 2

Zahtevki za izvozna dovoljenja, ki se vložijo v skladu z Uredbo (EU) št. 635/2010 za skupine proizvodov in kvote, navedene v stolpcu 3 Priloge k tej uredbi pod opombo 22- in 25-Tokyo, 22- in 25-Urugvaj, se sprejmejo za zaprošene količine.

Izvozna dovoljenja se lahko izdajo za dodatne količine, dodeljene v skladu s koeficientom dodeljevanja, navedenim v stolpcu 6 Priloge, če nosilec dejavnosti privoli v enem tednu od objave te uredbe in položi varščino.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. oktobra 2010

Za Komisijo, V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 318, 4.12.2009, str. 1.

(3) UL L 186, 20.7.2010, str. 16.

PRILOGA

Oznaka skupine v skladu z dodatnimi opombami iz poglavja 4 usklajenega tarifnega seznama Združenih držav Amerike (Harmonised Tariff Schedule of the United States of America)		Oznaka skupine in kvote	Količina na razpolago za leto 2011 (v tonah)	Koeficient dodeljevanja iz člena 1	Koeficient dodeljevanja iz člena 2
Št. opombe	Skupina	Oznaka skupine in kvote	Količina na razpolago za leto 2011 (v tonah)	Koeficient dodeljevanja iz člena 1	Koeficient dodeljevanja iz člena 2
(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(6)
16	Not specifically provided for (NSPF)	16-Tokyo	908,877	0,2409568
16	Not specifically provided for (NSPF)	16-Uruguay	3 446,000	0,1832277
17	Blue Mould	17-Uruguay	350,000	0,0542064
18	Cheddar	18-Uruguay	1 050,000	0,3125000
20	Edam/Gouda	20-Uruguay	1 100,000	0,1776486
21	Italian type	21-Uruguay	2 025,000	0,0851556
22	Swiss or Emmenthaler cheese other than with eye formation	22-Tokyo	393,006		4,9125750
22	Swiss or Emmenthaler cheese other than with eye formation	22-Uruguay	380,000		4,7500000
25	Swiss or Emmenthaler cheese with eye formation	25-Tokyo	4 003,172		4,2262326
25	Swiss or Emmenthaler cheese with eye formation	25-Uruguay	2 420,000		2,5548447

12.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 268/29

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 910/2010

z dne 11. oktobra 2010

o spremembi Uredbe (EU) št. 869/2010 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 1. oktobra 2010

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 642/2010 z dne 20. julija 2010 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uvozne dajatve v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. oktobra 2010, so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 869/2010 (3).

(2)	Ker izračunano povprečje uvoznih dajatev za 5 EUR/t odstopa od določene dajatve, je potrebna prilagoditev uvoznih dajatev, določenih v Uredbi (EU) št. 869/2010.

(3)	Uredbo (EU) št. 869/2010 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Uredbi (EU) št. 869/2010 se nadomestita z besedilom iz prilog k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 12. oktobra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. oktobra 2010

Za Komisijo, V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 187, 21.7.2010, str. 5.

(3) UL L 259, 1.10.2010, str. 7.

PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 12. oktobra 2010

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	0,00
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	RŽ	14,39
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	0,00
1005 90 00	KORUZA razen semenske (2)	0,00
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	14,39

(1) Za blago, ki pride v Unijo prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (EU) št. 642/2010 upravičen do znižanja dajatev za:

—	3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem ali Črnem morju,

—	2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2) Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 3 Uredbe (EU) št. 642/2010.

PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

30.9.2010-8.10.2010

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. 642/2010:

(EUR/t)
	Navadna pšenica (1)	Koruza	Trda pšenica, visoke kakovosti	Trda pšenica srednje kakovosti (2)	Trda pšenica, nizke kakovosti (3)	Ječmen
Borza	Minnéapolis	Chicago	—	—	—	—
Kotacija	221,79	150,02	—	—	—	—
Cena FOB ZDA	—	—	182,97	172,97	152,97	93,04
Premija za Zaliv	—	15,90	—	—	—	—
Premija za Velika jezera	13,18	—	—	—	—	—

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. 642/2010:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:	20,48 EUR/t
Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:	49,61 EUR/t

(1) Vključena premija 14 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

(2) Znižanje za 10 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

(3) Znižanje za 30 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

12.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 268/32

SKLEP KOMISIJE

z dne 6. julija 2010

o ukrepu št. C 48/07 (ex NN 60/07) Poljske za WRJ in WRJ-Serwis

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4476)

(Besedilo v poljskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/612/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju Protokola št. 8 k Pristopni pogodbi o prestrukturiranju poljske jeklarske industrije (1),

po pozivu zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenimi členi (2), in ob upoštevanju njihovih pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Komisija je bila obveščena o nepravilnostih v poljskem sektorju jeklenih cevi med spremljanjem prestrukturiranja poljske jeklarske industrije. Po pristopu Poljske k EU so bila po uradni dolžnosti izvedena preverjanja v zvezi s pomočjo za Walcownia Rur Jedność Sp. z.o.o. („WRJ“) in WRJ-Serwis Sp. z.o.o. („WRJ-Serwis“). Komisija je od poljskih organov zahtevala informacije z dopisi z dne 6. aprila 2005, 4. avgusta 2005, 3. novembra 2005, 4. maja 2006, 17. novembra 2006 in 11. julija 2007. Poljski organi so odgovorili z dopisi z dne 7. junija 2005, 29. septembra 2005, 2. decembra 2005, 18. maja 2006, 31. maja 2006, 10. januarja 2007 in 3. avgusta 2007.

(2)	Z dopisom z dne 23. oktobra 2007 je Komisija obvestila Poljsko, da bo sprožila postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“) (3) v zvezi z več ukrepi, dodeljenimi WRJ in WRJ-Serwis.

(3)	Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije dne 24. novembra 2007 (4). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo pripombe v zvezi z ukrepi.

(4)

Komisiji je pripombe predložila samo ena zainteresirana stranka. Komisija je te pripombe posredovala Poljski in ji dala možnost odgovora. Pripombe Poljske je prejela z dopisom z dne 16. februarja 2009. Odgovor Poljske na sprožitev formalnega postopka preiskave je bil predložen z dopisoma z dne 21. januarja in 1. februarja 2008.

(5)	Komisija je dne 16. februarja 2009 zahtevala dodatne informacije, ki jih je Poljska predložila z dopisom z dne. 4. junija 2009.

2. PODROBEN OPIS UKREPOV

2.1 Upravičenca

2.1.1 WRJ

(6)

WRJ ima sedež v Katovicah in zaposluje 12 delavcev, ki opravljajo administrativna dela. 40,736-odstotni delež WRJ je v lasti Towarzystwo Finansowe Silesia Sp. z o.o. („TFS“), podjetja, ki je v 99,6-odstotni lasti države. 7,235-odstotni delež je v lasti Walcownia Rur Silesia S.A. („Walcownia Rur Silesia“), podružnice v izključni lasti TFS.

(7)

Drugi delničarji so:

—	PIW Enpol Sp. z o.o. (19,009-odstotni delež),

—	Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A. (8,3-odstotni delež),

—	Kulczyk Privatstiftung (4,533-odstotni delež),

—	Huta Jedność (0,817-odstotni delež),

—	več drugih manjšinskih delničarjev, ki imajo v lasti od 0,004-odstotni do 3,4-odstotni delež.

(8)	WRJ je bil ustanovljen leta 1995 z namenom postavitve nove valjarne brezšivnih cevi s proizvodno zmogljivostjo 160 000 ton na leto („projekt WRJ“).

(9)

Drugo podjetje, Huta Jedność, je začelo graditi valjarno brezšivnih cevi z zmogljivostjo 400 000 ton leta 1978, vendar je bila gradnja leta 1980 ustavljena zaradi ukinitve državnih subvencij. Po več poskusih, da bi s projektom ponovno začeli, je podjetje Huta Jedność vložilo predlog za stečaj, vključno z likvidacijo premoženja, kar pa je sodišče zavrnilo. Huta Jedność je zdaj podjetje v likvidaciji, njegove dejavnosti pa zajemajo dajanje v najem proizvodnih sredstev drugim podjetjem in izvajanje komunalnih storitev.

(10)

Projekt WRJ je vključeval elemente infrastrukture, pa tudi nekatere stroje in opremo, ki jih je podjetje Huta Jedność prej zbralo za prvotni projekt in naj bi bili postavljeni na zemljišču, ki je bilo nekdaj v lasti podjetja Huta Jedność. Novi vlagatelji so bili povabljeni k sodelovanju v projektu WRJ, ki se je začel leta 1997. Izvajanje projekta se je ustavilo leta 2001 in od takrat so se iz projekta umaknili tudi vlagatelji. Čeprav se zdi, da je bilo opravljenega 86 % dela, WRJ nikoli ni začel s proizvodnjo.

(11)

Dne 4. septembra 2007 je Walcownia Rur Silesia, podružnica v izključni lasti TFS, ustanovljena z namenom konsolidacije poljskega sektorja jeklenih cevi (glej uvodne izjave 15 do 17 spodaj), vložila predlog za stečaj WRJ, vključno z likvidacijo premoženja. Okrožno sodišče v Katovicah je razglasilo stečaj WRJ dne 23. januarja 2008 in odredilo likvidacijo premoženja, za kar je imenovalo stečajnega upravitelja. Kot kaže, do zdaj še noben del premoženja WRJ ni bil prodan v okviru stečajnega postopka.

2.1.2 WRJ-Serwis

(12)

WRJ-Serwis je bil ustanovljen leta 2001 po preoblikovanju Zakład Usług Energomechanicznych „Jedność“ S.A., ki je bil ustanovljen leta 1999. Njegovi delničarji so TFS (54,66-odstotni delež), PIW ENPOL Sp. z o.o. (36,77-odstotni delež), Commplex Sp. z o.o. (8,29-odstotni delež) in Huta Jedność (0,28-odstotni delež).

(13)

Prvotni namen WRJ-Serwisa je bila izvedba dela projekta WRJ in zagotavljanje boljših kreditnih možnosti za WRJ. Vendar pa WRJ-Serwis nikoli ni začel z naložbenimi dejavnostmi, temveč proizvaja brezšivne hladno vlečene jeklene cevi od maja 2004, potem ko je podjetje Huta Jedność v začetku leta 2004 prenehalo s proizvodnjo v jeklovleki. Ta dejavnost se izvaja na podlagi sredstev, prvotno najetih od podjetja Huta Jedność. Ta sredstva je pozneje prevzela banka ING Bank Śląski S.A. in nazadnje Walcownia Rur Silesia. Poleg tega je WRJ-Serwis pridobil 9/10 stalne pravice uporabe zemljišča, na katerem se nahaja projekt WRJ, in 9/10 lastništva stavb, postavljenih na tem zemljišču.

(14)	WRJ-Serwis je prenehal delovati aprila 2008, ko je proizvodnjo jeklenih cevi v jeklovleki prevzel Walcownia Rur Silesia.

2.1.3 Konsolidacija WRJ in WRJ-Serwisa ter poskusi privatizacije teh dveh podjetij

(15)

TFS je leta 2004 začel iskati strateškega vlagatelja za WRJ in WRJ-Serwis. Leta 2005 so bile zainteresirane stranke pozvane k oddaji ponudb; ponudbo sta predložili dve zainteresirani stranki. Z enim ponudnikom je bil sklenjen okvirni sporazum o nabavi sredstev WRJ in WRJ-Serwis, brez kakršnih koli obremenitev; vendar pa je bil sporazum oktobra 2006 odpovedan, saj pogoji niso bili izpolnjeni. TFS je decembra 2006 začel nov razpisni postopek, vendar ni prejel nobene zavezujoče ponudbe.

(16)

Po novem pozivu k oddaji ponudb leta 2007 se je TFS odločil za konsolidacijo WRJ in WRJ-Serwisa, da bi ju lažje privatiziral. V ta namen je TFS ustanovil dve novi podjetji, in sicer FEREX Sp. z o.o. („FEREX“) in Walcownia Rur Silesia. TFS je izključni lastnik obeh podjetij. Preko Walcownia Rur Silesia in FEREXA je TFS pridobil sredstva, potrebna za izvedbo projekta WRJ, in prevzel dolgove WRJ in WRJ-Serwisa:

a)	Walcownia Rur Silesia je postal upnik WRJ s pridobitvijo terjatev bančnega sindikata do WRJ v višini 168 940 469 PLN in Stalexporta v višini 95 595 057 PLN. Poleg tega je Walcownia Rur Silesia kupil premičnine jeklovleke od bančnega sindikata pod vodstvom banke ING Bank Śląski;

b)	FEREX je prav tako postal upnik WRJ s pridobitvijo terjatev bank do WRJ v skupni višini 142 941 270,43 PLN, zavarovanih s hipoteko na zemljišče v lasti WRJ in WRJ-Serwisa.

(17)

Avgusta 2008 je Poljska ponovno poskusila prodati WRJ, WRJ-Serwis, FEREX in Walcownia Rur Silesia. TFS in Walcownia Rur Silesia sta zainteresirane stranke povabila k udeležbi pri pogajanjih za skupen nakup premoženja Walcownia Rur Silesia, osnovnega kapitala FEREXA, terjatev TFS do FEREXA in kapitalskih deležev TFS v WRJ-Serwisu. Postopek se je zaključil 15. januarja 2009 in ni privedel do prodaje ponujenih deležev.

2.2 Ukrepi, ki so predmet presoje

(18)	Pomoč, dodeljena WRJ, sestoji iz naložb kapitala TFS (2.2.1), garancij TFS (2.2.2) in zavarovanja zakladnice (2.2.3). Pomoč, dodeljena WRJ-Serwisu, sestoji iz naložb kapitala TFS (2.2.4).

2.2.1 Naložbe kapitala TFS v WRJ

(19)

Prva naložba kapitala TFS v WRJ je bila izvedena 26. junija 2002, ko so se delničarji WRJ odločili povečati osnovni kapital. TFS-ju je bil v zameno za terjatve dodeljen delež v nominalni vrednosti 15 milijonov PLN. Te terjatve sta TFS-ju dolgovala Huta Andrzej in Huta Katowice v znesku 15 milijonov PLN. Povečanje kapitala je bilo registrirano in je začelo veljati 22. novembra 2002.

(20)

Drugo povečanje osnovnega kapitala je bilo izvedeno 17. januarja 2003, ko so se delničarji WRJ ponovno odločili za povečanje osnovnega kapitala podjetja. TFS-ju je bil v zameno za terjatve, ki jih je TFS-ju dolgoval WRJ (zamenjava terjatev v lastniške deleže) dodeljen delež v nominalni vrednosti 40 milijonov PLN. Terjatve so bile v nominalni vrednosti 40 milijonov PLN. TFS jih je prevzel že prej, decembra 2002, od banke ING Bank Śląski S.A. Povečanje osnovnega kapitala je bilo registrirano in je začelo veljati 25. avgusta 2003.

2.2.2 Dajanje garancij TFS za WRJ

(21)	Leta 2001 je TFS dodelil garancijo za do 5 milijonov PLN posojila v višini 20 milijonov PLN. Posojilo je WRJ leta 1999 dal Gospodarki Wodnej w Katowicach (WFOŚiGW) (Regionalno okoljsko in vodno gospodarstvo).

(22)	Leta 2001 je TFS dodelil garancijo za do 50 milijonov PLN posojila v višini 115 milijonov PLN. Posojilo je WRJ leta 1996 dal Gospodarki Wodnej w Katowicach (WFOŚiGW) (Nacionalno okoljsko in vodno gospodarstvo).

2.2.3 Zavarovanje zakladnice za WRJ

(23)	Dne 14. oktobra 1997 je zakladnica dodelila garancijo, ki je krila 45 % glavnice in obresti za dve posojili v skupni višini 262,5 milijona PLN. Ti dve posojili sta bili sestavljeni iz kredita v tuji valuti in kredita v PLN. Obe je dodelil bančni sindikat leta 1997.

(24)	Dne 2. januarja 2003 je vlada državno garancijo zvišala na 55 %, ko so bili podpisani zadevni dokumenti. Zvišanje garancije pa ni bilo izvedeno.

2.2.4 Naložbe kapitala TFS v WRJ-Serwis

(25)

TFS je decembra 2003 v WRJ-Serwisu izvedel kapitalsko posredovanje z namenom pridobiti večinski delež v podjetju in s tem nadzor nad projektom WRJ. S sklepom iz decembra 2003 so se delničarji WRJ-Serwisa strinjali, da lahko TFS pridobi delež v podjetju. Delež je imel nominalno vrednost 7 910 000 PLN. TFS je delež pridobil predvsem v zameno za terjatve TFS-ja do Huta Jedność. Te terjatve so bile prenesene na WRJ-Serwis. TFS je za deleže plačal tudi v gotovini (890 000 PLN) ter s prispevkom v naravi (kovinski odkruški podjetja Huta Jedność za nadaljnjo predelavo; prenosna vrednost 450 000 PLN). Sporazum za pridobitev deleža je bil podpisan 8. junija 2004. Povečanje kapitala je bilo registrirano šele 17. avgusta 2007.

(26)	Hkrati s TFS sta deleže v povečanem osnovnem kapitalu pridobila tudi eden od obstoječih delničarjev, PIW Enpol Sp. z o.o., in novi delničar, Commplex Sp. z o.o. (zasebni podjetji). Podjetji sta deleže pridobili z odstopom terjatev WRJ-Serwisa do Huta Jedność.

3. RAZLOGI ZA SPROŽITEV FORMALNE PREISKAVE

(27)

Kot je opisano v uvodni izjavi 3, se je Komisija 23. oktobra 2007 odločila, da bo sprožila formalni postopek preiskave („odločitev o sprožitvi postopka“). V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija najprej izrazila mnenje, da je pristojna za odločanje o primeru ter da zadevni ukrepi pomenijo državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

3.1 Veljavna zakonodaja in pristojnost Komisije

(28)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija izrazila mnenje, da člena 107 in 108 PDEU (takrat člena 87 in 88 Pogodbe ES) običajno nista veljala za pomoč, ki je bila dodeljena pred pristopom in se po pristopu ni več uporabljala. Vendar pa je mogoče določbe Protokola št. 8 k Pristopni pogodbi o prestrukturiranju poljske jeklarske industrije („Protokol št. 8“) obravnavati kot lex specialis v zvezi s členoma 107 in 108 PDEU, ki spremljanje državnih pomoči po PDEU razširja na vsako pomoč, dodeljeno za prestrukturiranje poljske jeklarske industrije med letoma 1997 in 2006. Zato je Komisija načeloma pristojna za oceno takšne pomoči.

(29)

V zvezi z vprašanjem, ali so proizvajalci cevi, kakršna sta WRJ in WRJ-Serwis, del „jeklarske industrije“ za namene Protokola št. 8, je bila Komisija naslednjega mnenja: Protokol št. 8 je temeljil na nacionalnem programu prestrukturiranja (Načrt za prestrukturiranje in razvoj poljske železarske in jeklarske industrije („NPP“)). Obseg NPP in Protokola št. 8 ni bil omejen na obseg Priloge I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo („PESPJ“), temveč je zajemal tudi nekatere jeklarske sektorje, kot so brezšivne cevi in široke varjene cevi.

(30)

V skladu z odločitvijo o sprožitvi postopka je, prvič, ta razlaga bila v skladu z opredelitvijo jeklarske industrije po pravilih EU glede državnih pomoči, in sicer opredelitvijo v Prilogi B k Večsektorskemu okviru (5). Drugič, to je sledilo iz NPP, katerega polovica upravičencev je bilo proizvajalcev cevi. Huta Jedność, predhodnik WRJ in WRJ-Serwisa, je sodeloval v programu prestrukturiranja in je bil večkrat izrecno naveden v osnutku NPP, vendar na koncu ni obveljal kot potencialni upravičenec, saj so takrat obstajali načrti za njegovo zaprtje po stečaju leta 2002.

(31)	Zato je bila Komisija mnenja, da je prepoved dodeljevanja pomoči, ki ni bila zajeta v NPP in Protokolu št. 8, veljala za Huta Jedność, WRJ in WRJ-Serwis.

3.2 Obstoj državne pomoči

(32)

V zvezi z naložbami TFS v WRJ in zavarovanjem, ki ga je TFS dal podjetju, je Komisija izrazila velike dvome, da so bile izpolnjene zahteve po načelu vlagatelja pod tržnimi pogoji. WRJ se je v času dodelitve ukrepa soočal s težavami in sam ne bi uspel zbrati sredstev na trgu kapitala. Komisija je tudi podvomila, da bi naložba prinesla zadosten donos. Na koncu je izrazila mnenje, da bi naložbe le stežka upravičili z dejstvom, da je nameraval TFS WRJ pozneje privatizirati.

(33)

V zvezi z garancijo zakladnice za WRJ je Komisija navedla, da ni jasno, ali je bil WRJ v času dodelitve garancije, tj. leta 1997, podjetje v težavah. Na drugi strani pa je, v zvezi z zvišanjem garancije leta 2003, WRJ mogoče obravnavati kot podjetje v težavah in Komisija je zato izrazila dvome, ali je to zvišanje garancije skladno z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(34)	V zvezi z naložbami TFS-ja v WRJ-Serwis je Komisija dvomila, da so naložbe izpolnile zahteve načela vlagatelja pod tržnimi pogoji. Komisija je navedla, da je bilo podjetje leta 2003 v težavah, in zato izrazila dvom, da so naložbe zagotavljale primerno donosnost.

3.3 Združljivost državne pomoči

(35)

Komisija ni uspela opredeliti nobene podlage, na kateri bi bilo morebitno državno pomoč mogoče označiti kot združljivo, saj je bila pomoč za naložbe oziroma pomoč za prestrukturiranje za jeklarski sektor med letoma 1997 in 2006 prepovedana s Protokolom št. 8 in s tem tudi s pravili EU glede državnih pomoči.

4. PRIPOMBE POLJSKE NA ODLOČITEV O SPROŽITVI POSTOPKA

(36)	Poljska je pripombe na odločitev o sprožitvi postopka predložila z dopisoma z dne 21. januarja in 1. februarja 2008. Če povzamemo, Poljska se ni strinjala z razlago Protokola št. 8 s strani Komisije in je ponovila svoje stališče, da zadevni ukrepi niso predstavljali državne pomoči.

4.1 Veljavna zakonodaja in pristojnost Komisije

(37)	Poljska meni, da ne gre posploševati na podlagi Protokola št. 8, ki predstavlja izjemo k pravilu o neposredovanju v zvezi z državno pomočjo pred pristopom.

(38)

Prvič, Poljska poudarja, da proizvajalci cevi in njihovi izdelki niso bili zajeti v Prilogo I k Protokolu 2 k Evropskemu sporazumu med Republiko Poljsko na eni strani ter Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na drugi strani (6) („Protokol 2 k Evropskemu sporazumu“) in zato ne spadajo v področje njene uporabe.

(39)

Drugič, prepoved dodeljevanja državne pomoči proizvajalcem cevi v državah članicah je bila uvedena 24. julija 2002, ko je začela veljati Priloga B k Večsektorskemu okviru, ki je opredelil pomen izraza „jeklarska industrija“. V skladu s to opredelitvijo sta sektorja brezšivnih cevi in širokih varjenih cevi del „jeklarske industrije“. Tako sta NPP, ki ga je Komisija odobrila leta 2003, in Protokol št. 8 prav tako zajemala proizvajalce cevi. Prej, ko je veljala PESPJ, je bil sektor cevi izključen.

(40)

Poljska je sklenila, da je treba Protokol št. 8 razlagati tako, da pred 24. julijem 2002 pomoč, dodeljena proizvajalcem cevi, ni bila predmet nadzora Komisije (tako kot tudi ne druga posredovanja pred začetkom veljavnosti Pristopne pogodbe). Po tem datumu so za proizvajalce cevi veljale navedene omejitve.

(41)	V zvezi z upravičenci Poljska poudarja, da je WRJ-Serwis mogoče opredeliti kot proizvajalca jekla šele od leta 2004, ko je začel uporabljati zmogljivosti jeklovleke, in da pred tem datumom državnih intervencij ni mogoče označiti kot državne pomoči jeklarski industriji.

(42)	Poljska na koncu poudarja, da projekt WRJ ni nadaljevanje nekdanjega projekta Huta Jedność.

4.2 Obstoj državne pomoči

(43)

Poleg tega Poljska trdi, da TFS, čeprav je pod nadzorom zakladnice, deluje pod tržnimi pogoji z namenom ustvarjanja dobička. Ukrepi, ki jih je sprejel v zvezi z WRJ in WRJ-Serwisom, niso bili posledica posebne kontrole ali nadzora s strani države. Zato zakladnica ni nujno izvedla nadzora v smislu sodbe Stardust Marine (7).

(44)

V zvezi s povečanji kapitala v WRJ in garancijami TFS-ja Poljska meni, da TFS ni vložil večjih zneskov v projekt WRJ. Dejansko je bila zamenjava terjatev za deleže v WRJ bolj ekonomsko smiselna kot neposredna izterjava zadevnih terjatev. Poleg tega je imel TFS v času naložbe v WRJ poslovne načrte, ki so nakazovali dobičkonosnost projekta WRJ. V tistem času je bil tudi bančni sindikat pripravljen zagotoviti nadaljnje financiranje WRJ-ju. Zato je TFS ravnal kot vlagatelj pod tržnimi pogoji.

(45)

Poljska meni, da je zvišanje državne garancije za WRJ v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji, saj je bila garancija zavarovana s polnovrednimi zavarovanji, WRJ pa je zakladnici plačal provizijo za garancijo po tržni stopnji. Poleg tega je bila garancija pogojena s tem, da banke ponovno začnejo financirati projekt WRJ, kar pa se ni zgodilo. Zato zvišanje garancije nikoli ni bilo izvedeno in Poljska meni, da WRJ ni bil deležen nobenih prednosti.

(46)

Za poseg kapitala v WRJ-Serwis velja, da je skladen z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji. Prvič, skupaj s TFS so deleže v podjetju pridobili tudi zasebni delničarji. Drugič, WRJ-Serwis ni bil v težki finančni situaciji in TFS je odločitev sprejel zaradi dobičkov, ki naj bi jih v prihodnosti ustvaril WRJ-Serwis. TFS je lahko prevzel nadzor nad WRJ-Serwisom in zemljiščem, na katerem je bil projekt WRJ zgrajen.

(47)	V zvezi s konsolidacijo WRJ in WRJ-Serwisa Poljska navaja, da je bil to edini način, da je zasebni vlagatelj projekt WRJ lahko hitro prevzel in ga zaključil, ob hkratnem zagotavljanju kar največjega izkoristka kapitala, ki ga je do takrat vložila država.

5. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK

(48)

Komisija je prejela pripombe ene zainteresirane tretje stranke, ki je močno nasprotovala subvencijam, ki jih je dodelila Poljska. Stranka navaja, da cevi niso bile nikoli zajete v PESPJ in da se je morala industrija cevi prestrukturirati na lastne stroške, brez dodelitve državne pomoči. Sprejetje pomoči v tem primeru bi škodovalo evropski industriji cevi. Tretja stranka je tudi navedla, da bi sprejetje pomoči lahko ogrozilo prizadevanja v zvezi z dokazovanjem, da nekatere države, ki uvažajo cevi, uvažajo v EU po dampinških ali subvencioniranih cenah. Zainteresirana stranka je nazadnje navedla, da je bila evropska industrija brezšivnih jeklenih cevi v posebnem gospodarskem položaju, saj je bil v Evropi presežek teh izdelkov, obstajala je potreba po izvozu velikih količin, hkrati pa se je leta 2007 povečal uvoz iz Kitajske.

6. PRIPOMBE POLJSKE GLEDE UGOTOVITEV ZAINTERESIRANE STRANKE

(49)	Ugotovitve zainteresirane stranke so bile posredovane Poljski, ki je svoje pripombe predložila 16. februarja 2009. Poljska podpira stališče, da so potrebna pregledna pravila za pošteno konkurenco na trgu cevi.

(50)

Poljska se strinja s tretjo stranko, da cevi nikoli niso bile zajete v PESPJ, in ponavlja, da „jeklarski sektor“ ni vključeval proizvajalcev cevi vse do začetka veljavnosti Večsektorskega okvira 24. julija 2002. Zato je prepoved državnih pomoči v sektorju cevi začela veljati 24. julija 2002, ko je začela veljati „razširjena“ opredelitev jeklarskega sektorja.

(51)	Nazadnje Poljska ponavlja, da WRJ nikoli ni začel s proizvodnimi dejavnostmi in da je WRJ-Serwis ustavil proizvodnjo leta 2008. Poljska poudarja, da nikoli ni dodelila državne pomoči WRJ.

7. OCENA UKREPA

7.1 Veljavna zakonodaja in pristojnost Komisije

(52)

Zadevni ukrepi so bili dodeljeni pred pristopom Poljske k Evropski uniji (tj. pred 1. majem 2004). Načeloma člena 107 in 108 PDEU ne veljata za pomoč, ki je bila dodeljena pred pristopom in ki se po pristopu ne uporablja več (8). Z odstopanjem od tega splošnega pravila in torej na izredni osnovi je Komisija pristojna za preverjanje državne pomoči, ki jo je dodelila Poljska v okviru pomoči za prestrukturiranje jeklarske industrije pred pristopom na podlagi Protokola št. 8 k Pristopni pogodbi.

7.1.1 Lex specialis Protokola št. 8

(53)

Protokol št. 8 vsebuje določbe, ki Poljski omogočajo dokončanje prestrukturiranja jeklarske industrije, ki se je začelo še pred pristopom. Predpristopno prestrukturiranje poljskega jeklarskega sektorja je potekalo na podlagi Protokola 2 k Evropskemu sporazumu, kakor je bil razširjen s Sklepom Pridružitvenega sveta EU-Poljska („Sklep Pridružitvenega sveta“) (9).

(54)	S Protokolom 2 k Evropskemu sporazumu je bilo Poljski odobreno tako imenovano „dovoljeno obdobje“ petih let, od leta 1992 do konca leta 1996, ko je lahko svoj jeklarski sektor ESPJ prestrukturirala z državno pomočjo.

(55)

To dovoljeno obdobje je bilo s Sklepom Pridružitvenega sveta podaljšano za nadaljnjih osem let s pričetkom 1. januarja 1997 oziroma do pristopa Poljske k EU. V tem obdobju bi lahko Poljska, v zvezi z „jeklenimi izdelki“, izjemoma dodelila državno pomoč za prestrukturiranje, pod pogoji iz Protokola 2 k Evropskemu sporazumu (kakor je bil razširjen s Sklepom Pridružitvenega sveta) in na podlagi NPP, ki ga je Poljska predložila Komisiji aprila 2003. Po tem, ko je Komisija ocenila NPP, so države članice julija 2003 odobrile poljski predlog (10).

(56)

Protokol št. 8 Komisiji omogoča, da po pristopu Poljske spremlja državne pomoči, ki jih Poljska dodeli jeklarskemu sektorju na podlagi Protokola 2 k Evropskemu sporazumu (kakor je bil razširjen s Sklepom Pridružitvenega sveta) in NPP. Poleg tega daje Protokol št. 8 Komisiji pooblastila za izterjavo pomoči, dodeljene v nasprotju s Protokolom 2 k Evropskemu sporazumu in NPP. V skladu s tem je Protokol št. 8 lex specialis, ki omogoča, izjemoma in z odstopanjem od splošne ureditve, retroaktivno spremljanje in preverjanje državne pomoči, ki jo je Poljska dodelila poljski jeklarski industriji pred pristopom. To je potrdilo Sodišče, ki je razsodilo, da je Protokol št. 8 lex specialis v zvezi s členoma 107 in 108 PDEU, ki razširja preverjanje državne pomoči, ki ga izvaja Komisija v skladu s PDEU, na pomoč, dodeljeno za reorganizacijo poljske jeklarske industrije med letoma 1997 in 2003 (11).

7.1.2 Obseg pristojnosti Komisije za retroaktivni nadzor v skladu s Protokolom št. 8

(57)

V okviru tega postopka mora Komisija oceniti, ali izredna pristojnost za retroaktivni nadzor iz zgornjih uvodnih izjav 53 do 56 zajema tudi ukrepe, dodeljene proizvajalcem cevi pred pristopom Poljske. V ta namen je treba pravne podlage, ki veljajo za ta primer, tj. Protokol št. 8, ki se bere skupaj s Protokolom 2 k Evropskemu sporazumu in Sklepom Pridružitvenega sveta, razlagati z namenom določitve, ali njihove določbe zajemajo ukrepe, dodeljene poljskim proizvajalcem cevi pred pristopom.

(58)

Splošno priznano načelo zakona je, da je treba določbe lex specialis, ki odstopajo od splošne ureditve, razlagati v ožjem pomenu. Ozka razlaga zgoraj navedenih pravnih podlag (glej spodnje uvodne izjave 59 do 65) vodi do zaključka, da je izredna pristojnost Komisije za retroaktivni nadzor omejena na predpristopne ukrepe, dodeljene proizvajalcem ESPJ, s čimer so izključeni ukrepi za proizvajalce cevi.

7.1.3 Razlaga pravnih podlag

(59)

Točki 12 in 18 Protokola št. 8 določata pristojnost Komisije za spremljanje in retroaktivni nadzor v zvezi s predpristopno pomočjo za poljsko jeklarsko industrijo. Točka 12 daje Komisiji in Svetu pristojnost za spremljanje izvajanja NPP pred pristopom in po njem, do leta 2006. Točka 18 daje Komisiji pooblastilo za izterjavo državne pomoči, dodeljene v nasprotju s pogoji iz Protokola št. 8.

(60)

Točka 1 Protokola št. 8 določa, da se državna pomoč, ki jo Poljska dodeli za prestrukturiranje „določenih delov poljske jeklarske industrije“, šteje za združljivo z notranjim trgom, pod pogojem, da „se obdobje iz člena 8(4) Protokola 2 o proizvodih ESPJ k Evropskemu sporazumu […] podaljša do datuma pristopa“, da se upoštevajo pogoji iz NPP, da se izpolnijo pogoji iz Protokola št. 8 in „da se poljski jeklarski industriji od datuma pristopa ne izplača nobena državna pomoč za prestrukturiranje“.

(61)

Točka 2 Protokola št. 8 določa, da mora biti prestrukturiranje poljskega jeklarskega sektorja, kot je opisano v posameznih poslovnih načrtih podjetij iz Priloge I, dokončano najpozneje do 31. decembra 2006. Točka 3 Protokola št. 8 navaja, da so do državne pomoči v okviru programa za prestrukturiranje poljskega jeklarskega sektorja upravičena samo podjetja iz Priloge I k Protokolu.

(62)

Točka 1 Protokola št. 8 se nanaša izrecno na člen 8(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu, kakor je bil razširjen s Sklepom Pridružitvenega sveta. Protokol 2 k Evropskemu sporazumu je veljal samo za „jeklene izdelke ESPJ“ (člen 8(4) Protokola 2) in je celo navajal jeklene izdelke v prilogi. Slednji je navajal proizvode ESPJ iz Priloge I k PESPJ, kjer opredelitev da „jeklenih izdelkov ESPJ“ izrecno izključuje cevi („jeklene cevi (brezšivne ali varjene) […] svetle palice in železne odlitke (različne cevi in pribor ter drugi železni odlitki)“).

(63)

PESPJ je prenehala veljati 23. julija 2002. Od tega datuma naprej je za državno pomoč za jeklarsko industrijo veljala splošna ureditev ES. Ob tej priložnosti je bila razširjena opredelitev evropskega jeklarskega sektorja z namenom vključitve proizvajalcev cevi. To je bilo kodificirano v členu 27 in Prilogi B k Večsektorskemu okviru. Jeklarski sektor EU je bil opredeljen kot sektor, ki vključuje „brezšivne cevi, cevi in votle profile“, pa tudi „varjene železne ali jeklene cevi“. Ta razširjena opredelitev jeklarskega sektorja je bila pozneje povzeta v Prilogi I k Smernicam o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (12) in v točki 29 člena 2 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah (13).

(64)

Vendar pa niti Protokol 2 k Evropskemu sporazumu niti Sklep Pridružitvenega sveta nista bila izrecno spremenjena z namenom vključitve te razširjene opredelitve jeklarskega sektorja EU, ki vključuje proizvajalce cevi. Protokol 2 k Evropskemu sporazumu je prenehal veljati 31. decembra 1996. Sklep Pridružitvenega sveta je podaljšal veljavnost Protokola 2 k Evropskemu sporazumu od 1. januarja 1997 za osem let oziroma do datuma pristopa Poljske k EU. Člen 1 Sklepa Pridružitvenega sveta se nanaša na „jeklene izdelke“ na splošno, vendar pa je njegovo področje uporabe posebej povezano tudi s členom 8(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu, ki je zajemal samo jeklene izdelke ESPJ. Zlasti je bilo podaljšanje Protokola 2 k Evropskemu sporazumu pogojeno s tem, da Poljska Komisiji predloži NPP in poslovne načrte za upravičence, ki so izpolnjevali „zahteve iz člena 8(4) Protokola 2 in ki jih je ocenil in odobril poljski organ, pristojen za nadzor državnih pomoči (Urad za varstvo konkurence in varstvo potrošnikov)“ (člen 2 Sklepa Pridružitvenega sveta).

(65)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija zaključuje, da točka 18 Protokola št. 8, ki se razlaga glede na točke 1 do 3 Protokola št. 8 skupaj s Protokolom 2 k Evropskemu sporazumu in Sklepom Pridružitvenega sveta, Komisiji ne daje pooblastil za nadzor pomoči, dodeljene poljskim proizvajalcem cevi pred pristopom.

7.1.4 Izvedbena pravila za Evropski sporazum kot instrument razlage

(66)

Poleg pravne razlage obsega zadevnih pravnih podlag (tj. Protokola št. 8, Protokola 2 k Evropskemu sporazumu in Sklepa Pridružitvenega sveta – glej zgornje uvodne izjave 59 do 65) je Komisija preučila tudi vprašanje, ali so izvedbena pravila za uporabo določb o državni pomoči v Evropskem sporazumu in Protokolu 2, kot jih je leta 2001 sprejel Pridružitveni svet EU-Poljska („izvedbena pravila“) (14), pomembna za določitev obsega pristojnosti Komisije za retroaktivni nadzor v zvezi s predpristopnimi ukrepi, dodeljenimi poljskim proizvajalcem cevi.

(67)

Na splošno izvedbena pravila vsebujejo pravila postopka, ki jih je treba razlikovati od vsebinskih določb o državni pomoči v Evropskem sporazumu in Protokolu 2 k Evropskemu sporazumu. Vendar pa je treba upoštevati, da izvedbena pravila vsebujejo tudi posebne določbe o merilih za oceno združljivosti pomoči z Evropskim sporazumom in s Protokolom 2 k Evropskemu sporazumu.

(68)

Prvi stavek člena 2(1) izvedbenih pravil določa: „Ocena združljivosti posameznih dodeljenih pomoči in programov z Evropskim sporazumom, kot je določeno v členu 1 teh pravil, se izvede na podlagi meril, ki izhajajo iz uporabe pravil člena 87 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, vključno s sedanjo in prihodnjo sekundarno zakonodajo, okviri, smernicami in drugimi zadevnimi upravnimi akti, ki veljajo v Skupnosti, kot tudi iz sodne prakse Sodišča prve stopnje in Sodišča Evropskih skupnosti ter sklepov, ki jih Pridružitveni svet sprejme v skladu s členom 4(3).“ Ta stavek vzpostavlja splošno načelo, da so vsebinska merila za oceno združljivosti državne pomoči na splošno z Evropskim sporazumom „razvojna“ v smislu vključitve vseh sprememb/razvojnih dogodkov v pravu in sodni praksi EU.

(69)

Drugi stavek člena 2(1) izvedbenih pravil se zlasti nanaša na merila združljivosti v skladu s Protokolom 2: „Če so dodeljene pomoči ali programi pomoči namenjeni izdelkom iz Protokola 2 k Evropskemu sporazumu, prvi stavek v tem odstavku v celoti velja, s to izjemo, da se ocena ne izvede na podlagi meril, ki izhajajo iz uporabe pravil člena 87 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, temveč na podlagi meril, ki izhajajo iz uporabe pravil glede državnih pomoči Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.“ Besedilo tega stavka jasno navaja, da se, v nasprotju s splošno pomočjo, zajeto v prvem stavku člena 2(1) (glej zgornjo uvodno izjavo 68), za namene pomoči, ki jo zajema Protokol 2 k Evropskemu sporazumu, merila združljivosti razvijajo glede na PESPJ. V zvezi z razvojem meril združljivosti po izteku veljavnosti PESPJ leta 2002 ni nobenih posebnih navedb.

(70)

Člena 2(2) in 2(3) izvedbenih pravil določata mehanizem, s katerim mora Poljska vključiti spremembe evropskih meril združljivosti. Zlasti se Poljsko obvešča o vseh spremembah meril združljivosti Skupnosti, ki niso bile objavljene, in „če Republika Poljska tem spremembam ne ugovarja v roku treh mesecev po prejemu uradnih informacij o spremembah, spremembe postanejo merila združljivosti, kot je določeno v odstavku 1 tega člena. Če Republika Poljska tem spremembam ugovarja, se izvedejo posvetovanja v skladu s členoma 7 in 8 teh pravil, ob upoštevanju približevanja zakonodaje, kot je določeno v Evropskem sporazumu.“

(71)

Četudi Poljska v roku treh mesecev ni ugovarjala spremembi iz leta 2002 v zvezi z opredelitvijo jeklarske industrije s strani Skupnosti za vključitev proizvajalcev cevi, te spremembe v pravu Skupnosti ne bi mogle začeti veljati za ukrepe, ki ne spadajo v področje uporabe Evropskega sporazuma, tj. tiste ukrepe, ki jih PESPJ ni zajemala. Poleg tega je Protokol št. 8 lex specialis, zato se Komisija za določitev njegovega področja uporabe ne more opirati na razširitev opredelitve evropskega jeklarskega sektorja po izteku veljavnosti PESPJ. Zato je treba zaključiti, da je treba jasno razlikovati med „razvojno“ naravo zakonodaje, ki velja za državno pomoč za jeklarski sektor na Poljskem pred pristopom po Evropskem sporazumu, na eni strani, in na drugi strani nujno ozko razlago obsega pristojnosti Komisije za retroaktivni nadzor, kot izhaja iz Protokola št. 8, Protokola 2 k Evropskemu sporazumu in Sklepa Pridružitvenega sveta.

8. SKLEPNA UGOTOVITEV

(72)

Na podlagi zgoraj navedenega mora Komisija zaključiti, da ni pristojna za preverjanje ukrepov v korist poljskih proizvajalcev cevi pred pristopom, in zlasti v obdobju med letoma 1997 in 2003, na podlagi Protokola št. 8. Ta postopek je zaključen, ker Komisija ni pristojna za oceno ukrepov, ki jih zajema ta postopek –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Formalni postopek preiskave iz člena 108(2) PDEU, ki je bil sprožen z dopisom Poljski dne 23. oktobra 2007, se zaključi, ker Komisija na podlagi določb Protokola št. 8 k Pristopni pogodbi Poljske ni pristojna za preverjanje ukrepov, ki jih je Poljska dodelila WRJ in WRJ-Serwisu v letih 2001, 2002 in 2003.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Poljsko.

V Bruslju, 6. julija 2010

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik

(1) UL L 236, 23.9.2003, str. 948.

(2) UL C 282, 24.11.2007, str. 21.

(3) Člena 87 in 88 Pogodbe ES sta z učinkom od 1. decembra 2009 postala člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člena sta vsebinsko istovetna. Kadar je to primerno, se v tem sklepu sklicevanja na člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumejo kot sklicevanja na člena 87 in 88 Pogodbe ES.

(4) Glej opombo 2.

(5) Glej Prilogo B k Večsektorskemu okviru (UL C 70, 19.3.2002, str. 8), ki je veljala od 24. julija 2002 (odstavek 39) in ki je bila nadomeščena s Prilogo 1 k Smernicam o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2012 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13).

(6) UL L 348, 31.12.1993, str. 2.

(7) Zadeva C-482/99 Stardust Marine, Recueil 2002, str. I-4397.

(8) V točki 90 sodbe z dne 1. julija 2009 v združenih zadevah T-273/06 in T-297/06, ISD Polska in drugi proti Komisiji, je Splošno sodišče potrdilo, da „[…] ni sporno, da se člena 87 ES in 88 ES načeloma ne uporabljata za državne pomoči, dodeljene pred pristopom, ki jih po pristopu ni mogoče več uporabiti.“ Glej tudi odstavek 108 Odločbe Komisije 2006/937/ES z dne 5. julija 2005 o državni pomoči št. C-20/04 (ex NN 25/04) za Huta Częstochowa S.A. (UL L 366, 21.12.2006, str. 1) ter odstavek 202 in naslednje v Odločbi Komisije 2008/3/ES z dne 6. novembra 2008 o državni pomoči C-19/05 (ex N 203/05) Poljske za Stocznia Szczecińska (UL L 5, 8.1.2010, str. 1).

(9) Sklep Pridružitvenega sveta EU-Poljska št. 3/2002 z dne 23. oktobra 2002, s katerim je bilo podaljšano obdobje, določeno v členu 8(4) Protokola 2 o proizvodih Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) k Evropskemu sporazumu (UL L 186, 25.7.2003, str. 38).

(10) Sklep Sveta 2003/588/ES z dne 21. julija 2003 o izpolnjevanju pogojev iz člena 3 Sklepa št. 3/2002 Pridružitvenega sveta EU-Poljska z dne 23. oktobra 2002 o podaljšanju obdobja iz člena 8(4) Protokola 2 o proizvodih Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) k Evropskemu sporazumu, UL L 199, 7.8.2003, str. 17.

(11) Zadeva T-288/06 Huta Czestochowa, ZOdl. 2009, str. II-2247, točka 44.

(12) UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(13) UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(14) Sklep št. 3/2001 Pridružitvenega sveta EU-Poljska z dne 23. maja 2001 o sprejetju izvedbenih pravil za uporabo določb o državni pomoči iz člena 63(3)(iii) in (63) v skladu s členom 1(2) Evropskega sporazuma med Republiko Poljsko na eni strani ter Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na drugi strani in iz člena 8(1)(iii) in (2) Protokola 2 o proizvodih Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) k Evropskemu sporazumu (UL L 215, 9.8.2001, str. 39).

12.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 268/40

SKLEP KOMISIJE

z dne 8. oktobra 2010

o odstopanju od odločb 92/260/EGS in 2004/211/ES glede začasnega sprejema nekaterih registriranih žrebcev, ki sodelujejo na konjeniških prireditvah predolimpijskega tekmovanja leta 2011 ali olimpijskih ali paraolimpijskih iger leta 2012 v Združenem kraljestvu

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 6854)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/613/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (1), in zlasti člena 19(ii) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 92/260/EGS z dne 10. aprila 1992 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanjem veterinarskih spričeval za začasen sprejem registriranih konjev (2) deli tretje države, iz katerih se dovoli začasen sprejem registriranih konjev v Unijo, v posebne sanitarne skupine za uporabo ustreznih vzorčnih veterinarskih zdravstvenih spričeval iz Priloge II k navedeni odločbi. Navedena odločba zagotavlja jamstva, da nekastrirani žrebci, starejši od 180 dni, ne pomenijo tveganja glede konjskega virusnega arteritisa.

(2)

Z Odločbo Komisije 2004/211/ES z dne 6. januarja 2004 o uvedbi seznama tretjih držav in delov njihovega ozemlja, s katerih države članice dovolijo uvoz živih kopitarjev in semena, jajčnih celic in zarodkov vrste kopitarji (3), je bil uveden takšen seznam tretjih držav ali delov ozemelj tretjih držav, iz katerih države članice dovolijo začasen sprejem registriranih konjev, v njej pa so določeni tudi pogoji za uvoz enoprstih kopitarjev iz tretjih držav.

(3)

London v Združenem kraljestvu bo od 27. julija do 12. avgusta 2012 gostil 30. poletne olimpijske igre (v nadaljnjem besedilu: olimpijske igre), ki jim bodo od 29. avgusta do 9. septembra 2012 sledile 14. poletne paraolimpijske igre (v nadaljnjem besedilu: paraolimpijske igre). Pred konjeniškimi prireditvami na olimpijskih in paraolimpijskih igrah, ki so sestavni del olimpijskih in paraolimpijskih iger 2012, bodo organizirane konjeniške prireditve v okviru predolimpijskega tekmovanja, ki naj bi bilo mednarodno tekmovanje z dvema zvezdicama in naj bi potekalo od 4. do 10. julija 2011.

(4)	Registrirani konji, ki bodo sodelovali na konjeniških prireditvah predolimpijskega tekmovanja ter olimpijskih in paraolimpijskih igrah, bodo pod veterinarskim nadzorom pristojnih organov Združenega kraljestva in organizatorjev Svetovne konjeniške zveze (FEI).

(5)

Nekateri registrirani žrebci, ki so se kvalificirali za sodelovanje na navedenih konjeniških prireditvah visoke ravni, morda ne izpolnjujejo zahtev glede konjskega virusnega arteritisa iz odločb 92/260/EGS in 2004/211/ES. Določiti je treba odstopanje od navedenih zahtev za registrirane nekastrirane žrebce, ki se začasno sprejmejo za sodelovanje na navedenih športnih prireditvah. V navedenem odstopanju je treba določiti zahteve za zdravje živali in izdajo veterinarskih spričeval, da bi se izognili tveganju širjenja konjskega virusnega arteritisa z razplodom ali pridobivanjem semena.

(6)

Ker je konjski virusni arteritis bolezen, ki jo je treba v Južni Afriki prijavljati in za katero se izvaja nadzor, in ker navedena država ni sporočila nobenega primera navedene bolezni od leta 2001, odstopanja ni treba razširiti na konje, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem „F“ Priloge II k Odločbi 92/260/EGS.

(7)	Zahteve za veterinarske preglede pri uvozu iz tretjih držav so določene v Direktivi Sveta 91/496//EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (4).

(8)

Razvoj integriranega računalniškega veterinarskega sistema Traces, ki je bil vzpostavljen z Odločbo Komisije 2003/623/ES z dne 19. avgusta 2003 o razvoju celovitega računalniškega veterinarskega sistema Traces (5), vključuje standardizacijo dokumentov v zvezi z deklaracijo in pregledi, tako da se omogočita primerno vodenje in obdelava zbranih podatkov za boljšo zdravstveno varnost v Evropski uniji. Zato je Komisija sprejela Uredbo (ES) št. 282/2004 z dne 18. februarja 2004 o uvedbi dokumenta za deklariranje in veterinarske preglede živali iz tretjih držav, ki vstopajo v Skupnost (6).

(9)	Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces (7) je vzpostavila enotno elektronsko podatkovno zbirko („TRACES“) za spremljanje premikov živali v Evropski uniji in iz tretjih držav ter za zagotovitev vseh referenčnih podatkov v zvezi s trgovino z njimi.

(10)

Uredba Komisije (ES) št. 599/2004 z dne 30. marca 2004 o sprejetju usklajenega vzorca spričevala in inšpekcijskega poročila, povezanima s trgovino z živalmi in proizvodi živalskega izvora med državami članicami Skupnosti (8), določa način identifikacije pošiljke, ki omogoča primerjavo z veterinarskimi spričevali, ki so spremljali žival na mejni kontrolni točki na vstopni točki v Evropsko unijo.

(11)

Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v Traces (9) določa podrobnosti o komunikacijskem omrežju, ki povezuje veterinarske enote v državah članicah za spremljanje premikov na primer začasno sprejetih registriranih konjev.

(12)

Enotni veterinarski vstopni dokument, izdan v skladu z Uredbo (ES) št. 282/2004, je skupaj s spričevalom za premik takšnih konjev iz prve namembne države članice v drugo državo članico („dodatno spričevalo“) najprimernejši instrument za zagotovitev, da nekastrirani registrirani žrebci, začasno sprejeti pod posebnimi pogoji glede konjskega virusnega arteritisa, zapustijo Evropsko unijo v manj kot 90 dneh od vstopa in takoj po koncu konjeniških prireditev, na katerih so sodelovali.

(13)	Ker pa se izdaja dodatnih spričeval iz oddelka VII vzorčnega veterinarskega spričevala v skladu z Odločbo 92/260/EGS ne izvaja v sistemu TRACES, je treba ta dodatna spričevala povezati z enotnim veterinarskim vstopnim dokumentom s podatki o zdravstvenem stanju iz Priloge B k Direktivi 90/426/EGS.

(14)	Zaradi pomembnosti dogodka in omejenega števila znanih posameznih konjev, ki bodo vstopili v Evropsko unijo pod posebnimi pogoji iz tega sklepa, se zdijo dodatni upravni postopki upravičeni.

(15)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 1 Odločbe 92/260/EGS in člena 6(a) Odločbe 2004/211/ES države članice dovolijo začasni sprejem nekastriranih registriranih žrebcev, ki ne izpolnjujejo zahteve glede konjskega virusnega arteritisa iz točke (e)(v) oddelka III vzorčnih spričeval „A“ do „E“ iz Priloge II k Odločbi 92/260/EGS, če so ti konji:

(a)

namenjeni za sodelovanje na naslednjih konjeniških prireditvah v Londonu v Združenem kraljestvu:

(i)	predolimpijsko tekmovanje od 4. julija 2011 do 10. julija 2011;

(ii)	30. poletne olimpijske igre (v nadaljnjem besedilu: olimpijske igre) od 27. julija 2012 do 12. avgusta 2012;

(iii)

14. poletne paraolimpijske igre (v nadaljnjem besedilu: paraolimpijske igre) od 29. avgusta 2012 do 9. septembra 2012 in

(b)	pod pogoji iz člena 2 tega sklepa.

Člen 2

1. Države članice zagotovijo, da konje iz člena 1 (v nadaljnjem besedilu: konji) spremlja veterinarsko spričevalo, ki ustreza vzorčnemu spričevalu iz „A“ do „E“ iz Priloge II k Odločbi 92/260/EGS, ki se spremeni:

(a)

točki (e)(v) v oddelku III v zvezi z konjskim virusnim arteritisom se doda naslednje:

„ali

—	registrirani konj se sprejme v skladu s Sklepom Komisije 2010/613/EU.“

(b)

v del oddelka IV, ki ga izpolni uradni veterinar, se vstavijo naslednje alinee:

„—	konj je namenjen za sodelovanje na konjeniških prireditvah na predolimpijskem tekmovanju julija 2011/olimpijskih igrah julija in avgusta 2012/paraolimpijskih igrah avgusta in septembra 2012 (podčrtati ustrezno in črtati neustrezno),

—	urejen je prevoz konja iz Evropske unije takoj po koncu konjeniške prireditve na predolimpijskem tekmovanju/olimpijskih igrah/paraolimpijskih igrah (podčrtati ustrezno in črtati neustrezno) dne … (vstaviti datum) prek izstopne točke … (vstaviti ime izstopne točke),

—	konj ni namenjen za razplod ali pridobivanje semena med 90-dnevnim bivanjem v državi članici Evropske unije.“

2. Države članice za konje ne izvajajo drugačnih sistemov nadzora iz člena 6 Direktive 90/426/EGS.

3. Status konjev se ne more spremeniti iz začasnega vstopa v trajni vstop.

Člen 3

1. Države članice zagotovijo, da veterinarski organi, ki izdajo enotni veterinarski vstopni dokument (EVVD) v skladu z Uredbo (ES) št. 282/2004, poleg veterinarskih pregledov konjev v skladu z Direktivo 91/496/EGS:

(a)	z izpolnitvijo točke 20 EVVD obvestijo izstopno točko, navedeno v oddelku IV spričevala iz člena 2(b), o načrtovanem izstopu iz Evropske unije in

(b)	po telefaksu ali elektronski pošti sporočijo prihod konjev lokalni veterinarski enoti (GB04001) iz člena 2(b)(iii) Odločbe 2009/821/ES, pristojni za kraj izvedbe konjeniške prireditve iz člena 1 (v nadaljnjem besedilu: kraj).

2. Države članice zagotovijo, da konje na poti iz prve namembne države članice, navedene v EVVD, v drugo državo članico ali kraj, spremljajo naslednja spričevala:

(a)	veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu s členom 2(1), v katerem je izpolnjen posebni oddelek VII glede izdaje spričeval za premike med državami članicami, in

(b)	podatke o zdravstvenem stanju v skladu s Prilogo B k Direktivi 90/426/EGS, ki jih je treba sporočiti namembnemu kraju v obliki, določeni v Uredbi (ES) št. 599/2004, in z navzkrižnim sklicevanjem na spričevalo iz točke (a) oddelka I.6 dela I navedene oblike.

3. Države članice, ki se obvestijo o premiku konjev v skladu z odstavkom 2, potrdijo prihod konjev v točki 45 dela 3 EVVD.

Člen 4

Združeno kraljestvo zagotovi, da pristojni organ v sodelovanju z organizatorjem prireditev iz člena 1 in podjetjem, odgovornim za prevoz, sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a)	so konji sprejeti na kraj le, če so njihovi premiki iz prve namembne države članice, navedene v EVVD, v Združeno kraljestvo dokumentirani v skladu s členom 3(2) in

(b)	konji zapustijo Evropsko unijo takoj po koncu prireditve.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 8. oktobra 2010

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije

(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 42.

(2) UL L 130, 15.5.1992, str. 67.

(3) UL L 73, 11.3.2004, str. 1.

(4) UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(5) UL L 216, 28.8.2003, str. 58.

(6) UL L 49, 19.2.2004, str. 11.

(7) UL L 94, 31.3.2004, str. 63.

(8) UL L 94, 31.3.2004, str. 44.

(9) UL L 296, 12.11.2009, str. 1.

12.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 268/43

Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 665/2010 z dne 23. julija 2010 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje julij 2010

( Uradni list Evropske unije L 193 z dne 24. julija 2010 )

Besedilo preglednice v Prilogi na strani 13: „(a) Kvota za brušeni riž ali manj brušeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 30, določena v členu 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 327/98“ se nadomesti z naslednjim:

„Poreklo	Zaporedna številka	Koeficient dodelitve za podobdobje julija 2010	Skupne razpoložljive količine za podobdobje meseca septembra 2010 (v kg)
Združene države Amerike	09.4127	— (1)	10 026 128
Tajska	09.4128	— (1)	2 623 395
Avstralija	09.4129	— (1)	790 000
Drugo poreklo	09.4130	— (2)	0

(1) Zahtevki zajemajo količine, ki so nižje ali enake razpoložljivim količinam: vsi zahtevki so torej sprejemljivi.

(2) Za to podobdobje ni več razpoložljivih količin.“

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.268.slv
Uradni list Evropske unije		L 268

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 12. oktober 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 905/2010 z dne 11. oktobra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za kumare, artičoke, klementine, mandarine in pomaranče	19
	*	Uredba Komisije (EU) št. 906/2010 z dne 11. oktobra 2010 o stosedemintrideseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani	21
		Uredba Komisije (EU) št. 907/2010 z dne 11. oktobra 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	23
		Uredba Komisije (EU) št. 908/2010 z dne 11. oktobra 2010 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11	25
		Uredba Komisije (EU) št. 909/2010 z dne 11. oktobra 2010 o koeficientu dodeljevanja za zahtevke za dovoljenja za izvoz sira v Združene države Amerike za leto 2011 v okviru nekaterih kvot GATT	27
		Uredba Komisije (EU) št. 910/2010 z dne 11. oktobra 2010 o spremembi Uredbe (EU) št. 869/2010 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 1. oktobra 2010	29
		SKLEPI
		2010/612/EU
	*	Sklep Komisije z dne 6. julija 2010 o ukrepu št. C 48/07 (ex NN 60/07) Poljske za WRJ in WRJ-Serwis (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4476) ( 1 )	32
		2010/613/EU
	*	Sklep Komisije z dne 8. oktobra 2010 o odstopanju od odločb 92/260/EGS in 2004/211/ES glede začasnega sprejema nekaterih registriranih žrebcev, ki sodelujejo na konjeniških prireditvah predolimpijskega tekmovanja leta 2011 ali olimpijskih ali paraolimpijskih iger leta 2012 v Združenem kraljestvu (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 6854) ( 1 )	40

		Popravki
		Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 665/2010 z dne 23. julija 2010 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje julij 2010 (UL L 193, 24.7.2010)	43