PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	84,4
	MK	53,8
	TR	50,2
	ZZ	62,8
0707 00 05	TR	125,2
	ZZ	125,2
0709 90 70	TR	121,3
	ZZ	121,3
0805 50 10	AR	116,0
	CL	126,4
	EG	66,3
	IL	116,3
	MA	157,0
	TR	106,3
	UY	128,7
	ZA	101,6
	ZZ	114,8
0806 10 10	TR	117,7
	ZA	56,9
	ZZ	87,3
0808 10 80	AR	56,1
	AU	217,4
	BR	48,8
	CL	118,5
	CN	82,6
	NZ	105,6
	US	85,4
	ZA	83,1
	ZZ	99,7
0808 20 50	CN	83,7
	ZA	88,6
	ZZ	86,2

---

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.

PRILOGA

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 99 , ki se uporabljajo od 1. oktobra 2010

(v EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10  (1)	55,47	0,00
1701 11 90  (1)	55,47	0,00
1701 12 10  (1)	55,47	0,00
1701 12 90  (1)	55,47	0,00
1701 91 00  (2)	46,85	3,41
1701 99 10  (2)	46,85	0,28
1701 99 90  (2)	46,85	0,28
1702 90 95  (3)	0,47	0,23

---

(1)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.

PRILOGA

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za melase v sektorju sladkorja, ki se uporabljajo od 1. oktobra 2010

(v EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Uvozna dajatev, ki se uporabi v primeru začasne odložitve iz člena 40 Uredbe (ES) št. 951/2006, na 100 kg neto zadevnega proizvoda (1)
1703 10 00  (2)	13,60	—	0
1703 90 00  (2)	10,92	—	0

---

(1)  Ta znesek v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 951/2006 nadomešča stopnjo dajatve skupne carinske tarife, določeno za te proizvode.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v členu 27 Uredbe (ES) št. 951/2006.

PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 1. oktobra 2010

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	0,00
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	RŽ	2,46
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	0,00
1005 90 00	KORUZA razen semenske (2)	0,00
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	2,46

---

(1)  Za blago, ki pride v Unijo prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (EU) št. 642/2010 upravičen do znižanja dajatev za:

—	3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem ali Črnem morju,

—	2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 3 Uredbe (EU) št. 642/2010.

PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

16.9.2010-29.9.2010

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. 642/2010: (EUR/t)   Navadna pšenica (1) Koruza Trda pšenica, visoke kakovosti Trda pšenica srednje kakovosti (2) Trda pšenica, nizke kakovosti (3) Ječmen Borza Minnéapolis Chicago — — — — Kotacija 221,79 150,02 — — — — Cena FOB ZDA — — 182,97 172,97 152,97 102,82 Premija za Zaliv — 15,90 — — — — Premija za Velika jezera 13,18 — — — — —

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. 642/2010: Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam: 22,65  EUR/t Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam: 51,75  EUR/t

---

(1)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

(2)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

(3)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

PRILOGA

Podpora Evropske unije dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

1.   Uvod

Število terorističnih napadov se v državah članicah Unije in drugod v preteklih letih nikakor ni zmanjšalo. Mednarodna skupnost je v okviru različnih forumov ugotovila, da je nevarnost uspešnega jedrskega terorizma z jedrskim ali drugim radioaktivnim materialom še vedno velika. Tudi v nedavnih poročilih o nedovoljeni trgovini, vključno z zelo občutljivim jedrskim materialom, je bila poudarjena stalna nevarnost, da bi takšne materiale lahko pridobili teroristi.

Mednarodna skupnost se je odločno odzvala na to grožnjo in sprejela več pobud, s katerimi naj bi preprečili, da bi se jedrski ali drug radioaktiven material znašel v rokah teroristov.

Preverjanje MAAE ostaja nepogrešljivo sredstvo za vzpostavljanje zaupanja med državami glede prizadevanj za neširjenje jedrskega orožja ter za razvoj miroljubne uporabe jedrskega materiala.

Nedavni premiki na mednarodnem prizorišču so prinesli niz novih in okrepljenih mednarodnih instrumentov, ki so pomembni za jedrsko varnost in preverjanje:

—	Julija 2005 so države pogodbenice sprejele Spremembo Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala.

—	Od septembra 2005 je na voljo za podpis Mednarodna konvencija za preprečevanje jedrskega terorizma.

—	Aprila 2004 pa je Varnostni svet ZN sprejel Resolucijo 1540(2004) o orožju za množično uničevanje in nedržavnih akterjih.

—	Varnostni svet ZN v Resoluciji 1373(2001) države poziva, naj čimprej pristopijo k ustreznim mednarodnim konvencijam in protokolom, ki se nanašajo na terorizem.

K izvajanju Pravil ravnanja za varnost in zaščito radioaktivnih virov se je politično zavezalo več kot 95 držav (1). Poleg tega sta Generalna konferenca in Svet guvernerjev MAAE sprejela več resolucij in sklepov o krepitvi sistema nadzornih ukrepov MAAE (2).

Državam bi izvajanje teh mednarodnih instrumentov vsaj v določenem delu lahko znatno olajšala pomoč v okviru načrtov MAAE za jedrsko varnost (NSP) za obdobji 2003–2005 in 2006–2009. Septembra 2009 je bil sprejet NSP MAAE za obdobje 2010–2013, ki se močno navezuje na načrte pred njim. Cilj tega NSP je prispevati h globalnim prizadevanjem za učinkovito varnost povsod tam po vsem svetu, kjer se uporabljajo, hranijo in/ali prevažajo jedrski ali drug radioaktiven material in v pripadajočih objektih, in sicer s pomočjo državam, na njihovo zahtevo, pri njihovih prizadevanjih za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovite jedrske varnosti s podporo na področju krepitve zmogljivosti, usmeritev, razvoja človeških virov, trajnostnem ravnanju in zmanjševanju tveganj. Prav tako je cilj pomagati državam pri pristopanju k mednarodnim pravnim instrumentom na področju jedrske varnosti in pri njihovemu izvajanju, ter krepiti mednarodno sodelovanje in usklajevanje pomoči, ki se zagotavlja na podlagi dvostranskih sporazumov in drugih mednarodnih pobud na način, ki bi prispeval k varni in mirni uporabi jedrske energije in naprav z radioaktivnimi snovmi.

NSP MAAE zasledujejo cilje, podobne tistim iz nekaterih delov Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. Ti predvidevajo celovit pristop k jedrski varnosti, ki v vseh fazah („od zibeli do groba“) zagotavlja regulativni nadzor, evidentiranost in varovanje jedrskih in drugih radioaktivnih materialov med uporabo, skladiščenjem in transportom, tako kratkoročno kot dolgoročno. Če pa bi varovanje odpovedalo, je treba določiti varnostne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče odkriti morebitno krajo ali poskuse tihotapljenja tega materiala preko mednarodnih meja in se odzvati na morebitna storjena zlonamerna dejanja z jedrskimi ali drugimi radioaktivnimi materiali.

MAAE je uspešno zaključila izvajanje skupnih ukrepov 2004/495/SZVP in 2005/574/SZVP. Poleg tega je MAAE v zadnji fazi izvajanja Skupnega ukrepa 2006/418/SZVP in uspešno izvaja Skupni ukrep 2008/314/SZVP.

Z združenimi prispevki Unije je MAAE začrtala in izvedla dejavnosti v podporo prizadevanjem držav prejemnic na Kavkazu, v Srednji Aziji, Jugovzhodni Evropi, na sredozemskem območju Bližnjega vzhoda, v Afriki in v Jugovzhodni Aziji, katerih namen je okrepiti jedrsko varnost in uveljaviti mednarodne nadzorne ukrepe v teh državah.

2.   Opis projektov

Odgovornost vseh držav je, da vzpostavijo ustrezne sisteme za preprečevanje in odkrivanje zlonamernih dejanj z jedrskim ali drugim radioaktivnim materialom ter za odzivanje nanje. Če tega ne storijo, lahko ogrozijo globalno jedrsko varnost.

Učinkovita infrastruktura jedrske varnosti zahteva multidisciplinaren pristop z naslednjimi elementi:

—	zakonodajne in regulativne infrastrukture z jasno razmejenimi pristojnostmi med različnimi organizacijami in operaterji,

—	razvoj človeških virov,

—	določitev postopkov in usklajevalnih nalog, in

—

tehnična podpora za nacionalne infrastrukture, ob upoštevanju, da se ureditev jedrske varnosti znotraj jedrskih obratov/lokacij razlikuje od ureditve, ki je potrebna zunaj takšnih objektov/lokacij za zaščito civilnega prebivalstva pred dogodki, povezanimi z jedrsko varnostjo, pri katerih so prisotne radioaktivne snovi.

Za upravljanje dejavnosti, pri katerih je prisoten jedrski ali drug radioaktivni material, je potrebna trajnostna kultura jedrske varnosti. Zato je na jedrsko varnost treba gledati kot na dejavnik, ki šele omogoča širšo uporabo jedrske energije, ob upoštevanju sinergij med varnostjo, varovanjem in nadzornimi ukrepi zlasti ob upoštevanju načel vzdržnosti in učinkovitosti.

Ta sklep se izvaja na naslednjih petih področjih:

1.	vzdržnost in učinkovitost podpore, ki so jo zagotavljali prejšnji skupni ukrepi (3);

2.	okrepitev infrastrukture držav v podporo jedrski varnosti: ustanavljanje nacionalnih centrov za podporo jedrski varnosti;

3.	krepitev zakonodajne in regulativne infrastrukture držav;

4.	okrepitev ukrepov jedrske varnosti za jedrske in druge radioaktivne materiale;

5.	okrepitev zmogljivosti držav za ukrepanje v zvezi z jedrskimi in radioaktivnimi materiali, ki ni pod regulativnim nadzorom.

Izbor držav in projektov, ki se bodo izvajali, se opravi na podlagi celovite ocene potreb, ki temelji na rezultatih ocenjevalnih misij in drugih razpoložljivih informacijah.

Povpraševanje po podpori za ta prizadevanja je v državah članicah MAAE in tudi v državah, ki niso njene članice, še naprej veliko. Do podpore so upravičene naslednje države:

—	v Jugovzhodni Evropi: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Republika Moldavija, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in Turčija,

—	na območju Srednje Azije: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan,

—	na območju Kavkaza: Armenija, Azerbajdžan in Gruzija,

—	na sredozemskem območju Bližnjega vzhoda: Izrael, Jordanija, Libanon, Sirska arabska republika,

—

v Afriki: Alžirija, Angola, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Centralnoafriška republika, Čad, Kamerun, Komori, Kongo (Brazzaville), Demokratična republika Kongo, Džibuti, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Južna Afrika, Kenija, Lesoto, Liberija, Libijska arabska džamahirija, Madagaskar, Malavi, Mali, Maroko, Mauritius, Mavretanija, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Ruanda, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Somalija, Sudan, Svazi, Združena republika Tanzanija, Togo, Tunizija, Uganda, Zambija, Zimbabve in Zelenortski otoki,

—	na območju Jugovzhodne Azije: Bangladeš, Brunej, Filipini, Indonezija, Kambodža, Laos, Malezija, Mjanmar, Singapur, Tajska in Vietnam,

—	na območju Zaliva: Bahrajn, Iran, Irak, Kuvajt, Sultanat Oman, Katar, Saudova Arabija, Združeni arabski emirati in Jemen,

—	na območju Južne Amerike: Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Paragvaj, Peru, Surinam, Urugvaj in Venezuela,

—

na območju Karibov in Srednje Amerike: Antigua in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Kostarika, Kuba, Dominika, Dominikanska republika, Salvador, Grenada, Gvatemala, Haiti, Honduras, Jamajka, Mehika, Nikaragva, Panama, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine ter Trinidad in Tobago.

2.1   Ocena potreb po podpori

Namen

MAAE bo s celovito oceno ugotovila potrebe po okrepitvi ukrepov, ki prispevajo k učinkovitosti jedrske varnosti v navedenih državah. Ocena se bo opravila ob upoštevanju mednarodnega okvira jedrske varnosti, vključno z zavezujočimi in nezavezujočimi mednarodnimi pravnimi instrumenti in z njimi povezanimi usmeritvami MAAE. Kadar so bile zadevne države v izboru za podporo že na podlagi prejšnjih skupnih ukrepov in drugih prispevkov Unije, se prej opravljena ocena posodobi.

Ocena bo po potrebi zajemala celovit nacionalni sistem jedrske varnosti, tudi pravni in regulativni sistem, fizično varovanje in vodenje evidenc ali register materialov ter varnostne ukrepe, ki se izvajajo na objektih, lokacijah ali pri prevozih. Ocenijo se tudi ureditve pri vzpostavljanju učinkovitega nadzora meja ter druge ureditve za ravnanje z jedrskim in radioaktivnim materialom izven regulativnega nadzora. Rezultati celovite ocene bodo služili kot podlaga za izbor držav, v katerih se bodo izvajali projekti.

Rezultati:

—	pregled nad oceno potreb po podpori na področju jedrske varnosti v državah upravičenkah, tako na ravni države kot tudi na ravni posameznih objektov, lokacij, prevozov ali drugih uporab, pri katerih se uporablja ali skladišči jedrski in radioaktivni material,

—	določitev držav in projektov, ki imajo visoko prednost pri podpori na podlagi tega sklepa,

—	ocena vzdržnosti in učinkovitosti podpore v državah, ki so je bile predhodno deležne na podlagi skupnih ukrepov in drugih prispevkov Unije.

2.2   Izvajanje prednostnih projektov

Področje 1:   Vzdržnost in učinkovitost podpore, ki se jo zagotavlja na podlagi skupnih ukrepov

Namen:

—

Na podlagi Skupnih ukrepov (4) je bilo podpore pri krepitvi različnih ukrepov v okviru njihovega sistema jedrske varnosti deležnih skupaj 52 držav. S temi ukrepi je bilo osebju v zadevnih državah zagotovljeno usposabljanje, zagotovljena je bila oprema za izboljšanje fizičnega varovanja in spremljanje sevanja na mejnih prehodih, ranljivi radioaktivni viri pa so bili preneseni v varno in varovano hrambo oziroma nazaj v državo izvora ali dobavitelja. Sredstva so bila omejena in morda niso zadostovala za uvedbo povezanih in potrebnih sistemov za nadzor kakovosti ali drugih dopolnilnih ukrepov, ki bi bili potrebni za zagotovitev polne učinkovitosti; ter poleg tega

—	preveriti vzdržnost in učinkovitost podpore, ki se je zagotavljala doslej na podlagi skupnih ukrepov, ter po potrebi ponuditi dodatno podporo, da se doseže zahtevana učinkovitost.

Rezultati:

—	metodologija, vključno z vrsto meril, za ocenjevanje vzdržnosti in učinkovitosti predhodne podpore,

—	v državah prejemnicah podpore na področju jedrske varnosti, je poskrbljeno za sistem zagotavljanja kakovosti, vključno s preskušanjem in pilotnim izvajanjem,

—	določitev nadaljnje pomoči, ki bi bila potrebna za ohranjanje ali zagotavljanje želenega dosežka na področju jedrske varnosti,

—	nepretrgoma delujoča oprema in kompetentno osebje, kar zagotavlja nadaljnja pomoč pri vzpostavljanju lokalne zmogljivosti za vzdrževanje opreme, popravilo okvarjene opreme ali zamenjavo poškodovanih delov,

—	države imajo zanesljiv dostop do kompetentnega osebja preko usposabljanja ustreznega osebja.

Področje 2:   Okrepitev infrastrukture držav v podporo jedrski varnosti: ustanavljanje nacionalnih centrov za podporo jedrski varnosti

Namen:

—	državam pomagati pri zagotavljanju razpoložljivosti tehnične in znanstvene podpore ter pri razvoju človeških virov, ki jih potrebujejo za učinkovito trajno jedrsko varnost,

—	ugotoviti kakšno tehnično, znanstveno in izobraževalno podporo bi bilo mogoče ponuditi državam v regiji in podregiji,

—	ugotoviti, katere obstoječe nacionalne zmogljivosti v državah lahko pripomorejo k zagotavljanju tehnične, znanstvene ali izobraževalne podpore, ki bi bila potrebna za sisteme jedrske varnosti držav.

Rezultati:

—

vzpostavljeni so regionalni in/ali nacionalni centri v podporo jedrski varnosti (NSSC-ji), in sicer v skladu z zasnovo in metodologijo NSSC (zbirka IAEA Nuclear Security Series). Med dosežki bodo: — usklajevanje med nacionalnimi organizacijami, odgovornimi za nacionalno jedrsko varnost, — strokovno svetovanje glede ugotavljanja vrste in obsega tehnične ali znanstvene podpore, ki je potrebna za vzdrževanje fizičnega varovanja, vodenje evidenc ali registrov materiala in tehnične sisteme, ki se uporabljajo na mejah za spremljanje pretoka jedrskih in radioaktivnih materialov, — strokovno svetovanje pri ugotavljanju zahtevanega obsega usposabljanja in visokošolskega izobraževanja na nacionalni ravni in za regijo,

—	zagotovitev opreme in storitev strokovnjakov za ustanovitev državnega ali regionalnega NSSC,

—	trajni nacionalni sistemi jedrske varnosti, ki spodbujajo primerno kulturo jedrske varnosti, s poglobljenim skupnim delovanjem in sodelovanjem med pristojnimi organi in drugimi organizacijami, ki so odgovorne za jedrsko varnost, ter dobro razvita mreža znanja o jedrski varnosti.

Področje 3:   Krepitev zakonodajne in regulativne infrastrukture držav

Namen:

—	okrepiti nacionalne zakonodajne in regulativne infrastrukture, ki zadevajo jedrski in drug radioaktiven material, da bi države lahko izpolnjevale obveznosti iz zavezujočih in nezavezujočih mednarodnih pravnih instrumentov, vključno s sporazumi o nadzornih ukrepih in dodatnimi protokoli,

—	okrepiti nacionalne zakonodajne okvire za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, sklenjenih med državami in MAAE, zlasti kar zadeva izvajanje celovitega državnega sistema vodenja evidenc jedrskega materiala in nadzora nad njimi (SSAC),

—	okrepiti nacionalno regulativno infrastrukturo za varnost pred sevanji in varovanje radioaktivnih materialov.

Pri regulativnem sistemu bi bilo treba posebej paziti na sinergije med varovanjem, nadzornimi ukrepi in varnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti državam, ki so izrazile interes za začetek jedrskega energetskega programa.

Rezultati:

—

povečano število držav je začelo s pripravami za razvoj in sprejem celovite in usklajene zakonodaje na nacionalni ravni, ki obsega jedrsko varnost, zaščito, nadzorne ukrepe in odgovornost za jedrsko škodo, ter tako prispevajo k usklajenemu, okrepljenemu in bolj univerzalnemu sistemu jedrske varnosti,

—	povečano število držav je pristopilo k CPPNM in njeni spremembi in k Mednarodni konvenciji za preprečevanje jedrskega terorizma in/ali so izjavile, da nameravajo izvajati okvir jedrske varnosti,

—	povečano število držav je sprejelo nacionalno zakonodajo, potrebno, da bi država lahko izpolnjevala svoje obveznosti iz sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, sklenjenih z MAAE,

—

okrepljena zakonodajna in regulativna infrastruktura bo pridobljena preko strokovnega svetovanja, vzpostavitve/nadgradnje nacionalne regulativne infrastrukture za varstvo pred sevanji in varnost radioaktivnega materiala na podlagi ocenjevalnih storitev MAAE, npr. integrirane storitve pregleda regulativne infrastrukture, drugih svetovalnih storitev ter opreme in usposabljanja.

Področje 4:   Okrepitev ukrepov jedrske varnosti za jedrske in druge radioaktivne materiale

Namen:

—	v izbranih državah okrepiti fizično varovanje jedrskih objektov in jedrskih materialov pri jedrskih uporabah,

—	v izbranih državah okrepiti nadzor in fizično varovanje radioaktivnih materialov pri nejedrskih uporabah,

—	v izbranih državah odkriti in identificirati radioaktivne vire v okoliščinah, ki narekujejo potrebo zavarovanje virov in njihov prenos v varno in varovano hrambo v izbranih državah, vključno z vrnitvijo v državo izvora ali vrnitvijo dobavitelju,

—

okrepiti tehnične in upravne sisteme, ki so bili vzpostavljeni za evidentiranje in nadzor nad jedrskimi materiali, vključno z okrepitvijo obstoječih SSAC-ev, vzpostavljenih za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, tudi v državah z omejenimi jedrskimi programi ter zmanjšanimi obveznostmi glede poročanja v skladu s t.i. „protokoli o majhnih količinah“ k njihovim sporazumom o nadzornih ukrepih,

—	v izbranih državah okrepiti nacionalne registre radioaktivnih snovi, materialov in virov.

Rezultati:

—	učinkovitejše fizično varovanje jedrskih materialov na izbranih jedrskih objektih in lokacijah ter radioaktivnih virov pri nejedrskih uporabah (npr. medicinska in industrijska uporaba, ali radioaktivni odpadki),

—	zmanjšanje tveganja iz radioaktivnih virov v negotovih okoliščinah preko učinkovitejšega fizičnega varovanja, ali po potrebi razgradnje in prenosa v varno in varovano skladišče v državi ali v drugih izbranih državah,

—	zmanjšano število radioaktivnih virov v nenadzorovanih in nevarovanih okoliščinah preko podpore nacionalnim kampanjam iskanja in varovanja v izbranih državah,

—

vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitih tehničnih in upravnih sistemov za vodenje evidenc in nadzor nad jedrskimi materiali, vključno z vzpostavitvijo novih in/ali okrepitvijo obstoječih SSAC-jev, zmožnih izvajanja sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, vključno v državah, v katerih veljajo „protokoli o manjših količinah“,

—	usposabljanje za izbrano osebje, ki je upravičeno do podpore, da se poveča verjetnost izvajanja in ohranjanja učinkovite ureditve fizičnega varovanja.

Področje 5:   Krepitev zmogljivosti držav za ravnanje z jedrskimi in radioaktivnimi materiali, ki niso pod nacionalnim regulativnim nadzorom

Namen:

—	v izbranih državah okrepiti zmogljivosti, s katerimi države preprečujejo pretok jedrskih in radioaktivnih materialov izven nacionalnega okvira licenciranih dejavnosti ter skrbijo za učinkovit nadzor meja in pripravljenost za ukrepanje.

Rezultati:

—

izboljšani sistem(-i) za zbiranje in vrednotenje informacij, zbranih iz odprtih virov in kontaktnih točk držav, o nedovoljenem prometu z jedrskim materialom, kar bo pripomoglo k boljšemu poznavanju nedovoljenega prometa z jedrskim materialom in okoliščin, v katerih se odvija. Na podlagi teh informacij se bodo v prihodnje lažje določale prednostne dejavnosti v boju proti nedovoljenemu prometu,

—	s strokovno pomočjo vzpostavljeni nacionalni okviri za boj proti nedovoljenemu prometu in za izboljšanje nacionalnega usklajevanja in nadzora nad čezmejnim pretokom radioaktivnih materialov, občutljive jedrske opreme in tehnologije,

—	učinkovite zmogljivosti za spremljanje sevanja na izbranih mejnih prehodih na podlagi pridobljene opreme za nadzor meje in strokovnega svetovanja za te mejne prehode,

—	izboljšana priprava nacionalnih načrtov za ukrepanje in usposabljanje za uslužbence organov pregona na temo metodologije ukrepanja,

—	dobro usposobljeni, dobro obveščeni in kompetentni uslužbenci organov pregona v zadevnih državah, kar se jim omogoči z usposabljanjem in drugimi oblikami pomoči za razvoj kadrov.

2.3   Vrednotenje rezultatov

V dopolnilo temu sklepu MAAE ovrednoti dobljene rezultate, s čimer se zagotovi učinkovitost podpore in se ugotovijo morebitne težave pri njenem zagotavljanju.

3.   Trajanje

Ocenjevanje bo izvedeno v obdobju treh mesecev po začetku veljavnosti sporazuma o prispevku med Komisijo in MAAE. Ti trije projekti bodo potekali vzporedno 21 mesecev po tem.

Skupno naj bi se ta sklep izvajal 24 mesecev.

4.   Upravičenci

Upravičenci so države, v katerih bo potekalo ocenjevanje in se bodo nato izvajali projekti. Njihovi organi bodo deležni pomoči pri ugotavljanju šibkih točk in podpore pri iskanju rešitev in povečanju varnosti. Končna izbira upravičencev in potrebe, ki jih je treba obravnavati v izbranih državah, se določijo v posvetovanju med izvajalcem in VP v tesnem posvetovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Te odločitve temeljijo, če je to primerno, na predlogih izvajalca v skladu s členom 2.

5.   Izvajalec

Izvedba projektov bo zaupana MAAE. Mednarodne misije za jedrsko varnost bodo izvedli strokovnjaki MAAE in držav članic na način, na kakršnega običajno delujejo misije MAAE. Zadevne tri projekte bo neposredno izvedlo osebje MAAE in/ali izbrani strokovnjaki ali pogodbeniki držav članic MAAE. V primeru pogodbenikov MAAE naročila za kakršno koli blago, dela ali storitve v zvezi s tem sklepom odda v skladu z veljavnimi pravili in postopki MAAE.

6.   Udeležene tretje osebe

Projekti se financirajo 100 % na podlagi tega sklepa. Strokovnjaki iz držav članic MAAE se lahko obravnavajo kot udeležene tretje osebe. Ti bodo delovali po standardnih pravilih delovanja strokovnjakov MAAE.

---

(1)  GOV/2003/49-GC(47)/9. Tudi dokument: „Ukrepi za utrditev mednarodnega sodelovanja na področju jedrske varnosti, varstva pred sevanji in varnosti transporta ter ravnanja z odpadki: pospeševanje učinkovite in trajnostne nacionalne nadzorne infrastrukture za nadzor nad radioaktivnimi viri“ (GOV/2004/52-GC(48)/15) vsebuje dele, ki so pomembni za sodelovanje med MAAE in EU v okviru Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. Te dejavnosti so povzete tudi v „Dejavnostih v podporo jedrski varnosti“ iz Načrta za jedrsko varnost v obdobju 2006–2009, ki ga je pripravila MAAE.

(2)  Septembra 2005 je Svet guvernerjev MAAE sklenil, da naj v korist krepitve sistema nadzornih ukrepov t. i. „protokol o manjših količinah“ (SQP) k NPT sporazumih o nadzornih ukrepih ostane del sistema nadzornega ukrepa MAAE, s pridržkom sprememb standardnega besedila in drugačnih meril za SQP; Generalna konferenca MAAE je leta 2005 sprejela resolucijo, v kateri je med drugim ugotovila, da takrat, ko ima država celovit sporazum o nadzornih ukrepih, ki ga dopolnjuje veljavni Dodatni protokol, to dvoje za to državo predstavlja višji standard preverjanja.

(3)  CFSP/2004/022/IAEA I, CFSP/2005/020/IAEA II, CFSP/2006/029/IAEA III in CFSP/2008/020/IAEA IV.

(4)  CFSP/2004/022/IAEA I, CFSP/2005/020/IAEA II, CFSP/2006/029/IAEA III in CFSP/2008/020/IAEA IV.