29.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 254/1

(1)

Svet je oktobra 2005 z Uredbo (ES) št. 1631/2005 (2) („prvotna uredba“) uvedel dokončne protidampinške ukrepe na uvoz triklorizocianurne kisline („TCCA“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Stopnje dajatev so se gibale med 7,3 % in 42,6 %.

(2)

Komisija je leta 2009 prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zahtevek, po obsegu omejen na preučitev dampinga, je vložil kitajski proizvajalec izvoznik Heze Huayi Chemical Co., Ltd („Heze“ ali „vložnik“). Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za vložnika, je 14,1 %.

(3)

Vložnik je v svojem zahtevku trdil, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile in da so spremembe trajne narave. Vložnik je predložil dokaze prima facie, da za preprečevanje dampinga nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni ni več potrebno.

(4)

Zahteva je zlasti temeljila na trditvi, da se je strošek na enoto TCCA za vložnika znatno zmanjšal od prvotne preiskave, ker:

(5)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek pregleda, zato je 2. julija 2009 začela preiskavo (3) v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, po obsegu omejeno na damping, ki se nanaša na vložnika.

(6)

Zadevni izdelek iz sedanjega pregleda je enak izdelku, opisanem v prvotni uredbi, in sicer triklorizocianurna kislina, pod mednarodnim nezaščitenim imenom (INN) znana tudi kot „symclosene“, in preparati iz nje s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), ki trenutno spada pod oznaki KN ex 2933 69 80 in ex 3808 94 20.

(7)

Izdelek, ki se proizvaja in prodaja na kitajskem domačem trgu, in izdelek, ki se izvaža v Unijo, imata enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične značilnosti ter uporabe in se zato štejeta za enaka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(8)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika, industrijo Unije in predstavnike vlade države izvoznice.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(10)

Da bi dobila informacije, potrebne za preiskavo, je Komisija vložniku poslala obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo (TGO) in vprašalnik, ta pa ju je izpolnjena vrnil v določenem roku. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga, ter opravila preveritveni obisk v prostorih vložnika.

(11)

Preiskava dampinga je zajela obdobje med 1. julijem 2008 in 30. junijem 2009 („OP“).

(12)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK določi v skladu z odstavki od 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kadar se izkaže, da pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka veljajo pogoji tržnega gospodarstva. Ta merila so povzeta v nadaljevanju:

(13)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je vložnik izpolnjeval vseh pet meril za TGO. Med OP je bilo ugotovljeno, da pri poslovnih odločitvah družbe Heze ni bilo vmešavanja države ali izkrivljanja zaradi razmer netržnega gospodarstva. Za družbo Heze velja kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij brez kakršnih koli odstopanj. Družba ima eno zbirko računovodskih evidenc, ki se neodvisno pregledujejo, in računovodski sistem, ugotovljeno pa je bilo tudi, da je njena praksa v skladu z mednarodno sprejetimi splošnimi računovodskimi načeli in MRS. Stroški in cene so odražali tržne vrednosti in pretvorbe menjalnih tečajev so se izvajale po tržnih stopnjah.

(14)

Na podlagi navedenih dejstev in premislekov bi se vložniku lahko odobrilo TGO.

(15)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej ugotovljeno, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka družbe Heze reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom njene izvozne prodaje v Unijo. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če predstavlja celotni obseg domače prodaje vsaj 5 % celotnega obsega ustrezne izvozne prodaje v Unijo. Komisija je ugotovila, da je v celoti vložnik TCCA prodajal na domačem trgu v reprezentativnem obsegu.

(16)

Nato so bile opredeljene vrste podobnega izdelka, ki jih je na domačem trgu prodajal vložnik in so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(17)

Za vsako vrsto, ki jo je družba Heze prodala na domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto, prodano za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bil obseg domače prodaje reprezentativen za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste se je štela za dovolj reprezentativno, ko je celotni obseg domače prodaje navedene vrste med OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste, izvožene v Unijo.

(18)

Preučeno je bilo tudi, ali bi se lahko domača prodaja vsake vrste štela za običajni potek trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti zadevnega izdelka določil delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu med OP.

(19)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodanega po neto prodajni ceni, enaki ali višji od stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen vse domače prodaje navedene vrste med OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(20)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena le dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste med OP.

(21)

Kjer koli domačih cen določene vrste izdelka, ki jo je prodajala družba Heze, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V tem primeru je Komisija uporabila konstruirano normalno vrednost. V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka prištel razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („stroški PSA“) ter razumna stopnja dobička. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so zneski stroškov PSA in stopnja dobička temeljili na povprečnih stroških PSA in stopnji dobička pri prodaji družbe Heze v običajnem poteku trgovanja s podobnim izdelkom.

(22)

V skladu z metodologijo, uporabljeno v prvotni preiskavi, je bil proizvodni strošek izračunan za dve vrsti izdelka. Ob upoštevanju informacij, ki jih je predložil vložnik, je bil en proizvodni strošek izračunan za izdelek v zrncih in tabletah, drugi proizvodni strošek pa za izdelek v prahu.

(23)

Ker se je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na osnovi izvoznih cen, ki so se za izdelek dejansko plačevale ali se plačujejo pri izvozni prodaji v Unijo.

(24)

Povprečna normalna vrednost in povprečna izvozna cena za vsako vrsto zadevnega izdelka sta se primerjali na podlagi franko tovarna in na isti ravni trgovanja. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je izkazalo, da so vplivale na cene in na primerljivost cen. Zato so bile, kadar je bilo primerno in upravičeno, narejene prilagoditve za stroške prevoza, čezmorskega prevoza in stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške posojil in bančne stroške. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil DDV delno povrnjen, kadar je bil zadevni izdelek prodan za izvoz v Unijo. Zato je bil DDV, ki se plačuje za domačo prodajo, ustrezno prilagojen v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe.

(25)

V zvezi s nadomestilom za stroške pakiranja je vložnik zahteval nadomestilo v zvezi s stroški pakiranja za prodajo na kitajskem trgu in trgu Unije. Preveritev je pokazala, da so bili navedeni stroški vključeni v proizvodne stroške izdelka ne glede na to, ali je bil namenjen za prodajo na domačem trgu ali za izvoz. Zato zahtevano nadomestilo ni bil odobren niti za domači trg niti za izvozni trg.

(26)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Ta primerjava je pokazala damping.

(27)

Stopnja dampinga za družbo Heze, izražena kot odstotek za neto ceno franko meja Unije, je bila 3,2 %.

(28)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je preučilo tudi, ali se ugotovljene spremenjene okoliščine lahko upravičeno štejejo kot trajne narave.

(29)

Vložnik je v tem vmesnem pregledu v celoti sodeloval, z zbranimi in preverjenimi podatki pa je bila mogoča določitev stopnje dampinga na podlagi njegovih posameznih izvoznih cen za Unijo. Iz tega izračuna je razvidno, da nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni ni več upravičeno.

(30)

Dokazi, dobljeni in preverjeni med preiskavo, so pokazali zmanjšanje stopnje dampinga, kar se lahko pojasni z zmanjšanjem strukture stroškov družbe. Glavna dejavnika za zmanjšanje strukture stroškov vložnika sta interna proizvodnja glavne surovine in povečanje njegove proizvodne zmogljivosti.

(31)

Ugotovljeno je bilo tudi, da so se od prvotne preiskave izvozne cene družbe Heze povečale za vse trge. Zlasti so izvozne cene za Unijo v skladu z izvoznimi cenami družbe za druge tretje države. Dokazi, zbrani na kraju samem, so pokazali, da ima družba številne stranke v Uniji s podobnimi ravnmi cen. Dosledno obnašanje vložnika na trgu kaže, da so spremembe okoliščin trajne narave.

(32)

Glede na navedeno se šteje, da se okoliščine, ki so privedle do začetka tega pregleda, v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo toliko spremenile, da bi vplivale na ugotovitve iz sedanjega pregleda. Zato se sklene, da se spremembe štejejo kot trajne narave in da uporaba ukrepa na sedanji ravni ni več utemeljena.

(33)

Glede na rezultate te preiskave v zvezi s pregledom se zdi primerno spremeniti protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka družbe Heze, na 3,2 % –

29.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 254/5

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2022/1995 (2) o uvedel dokončno protidampinško dajatev za uvoz amonijevega nitrata („AN“) s poreklom iz Rusije, ki sodi pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. Na podlagi nadaljnje preiskave v skladu s členom 12 osnovne uredbe, v kateri je bilo ugotovljeno, da je bila dajatev odpravljena, so bili ukrepi spremenjeni z Uredbo (ES) št. 663/1998 (3). Svet je po zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in za vmesni pregled v skladu s členoma 11(2) in 11(3) osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 658/2002 (4) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata v višini 47,07 EUR na tono, ki spada pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 in s poreklom iz Rusije. Nazadnje je bil opravljen vmesni pregled obsega izdelka v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, z Uredbo (ES) št. 945/2005 (5) pa je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev med 41,42 EUR na tono do 47,07 EUR na tono za uvoz trdnih gnojil s poreklom iz Rusije z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in spada pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91.

(2)

Na podlagi zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in za vmesni pregled („zadnji pregled zaradi izteka ukrepa“) v skladu s členoma 11(2) in 11(3) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 661/2008 (6) uvedel dokončno protidampinško dajatev med 28,88 EUR na tono do 47,07 EUR na tono za naslednjih pet let.

(3)

Po odločitvi Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti, da delno razveljavi Uredbo (ES) št. 945/2005, je Svet z Uredbo št. 989/2009 (7) spremenil dokončno protidampinško dajatev glede družbe JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat.

(4)

Komisija je s Sklepom 2008/577/ES z dne 4. julija 2008 (8) sprejela ponudbe o zavezi, ki so jih predložili številni proizvajalci izvozniki, vključno s povezanima ruskima proizvajalcema izvoznikoma Joint Stock Company Acron in Joint Stock Company Dorogobuzh (holdinška družba „Acron“), v zvezi s protidampinškim postopkom o uvozu amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Ukrajine.

(5)

Družbi JSC Acron in JSC Dorogobuzh ter njuna povezana trgovska družba Agronova International Inc., ki so člani holdinga „Acron“ Holding Company („vložnik“), so v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vložili zahtevek za delni vmesni pregled („sedanji pregled“). Zahtevek je bil po obsegu omejen na preučitev oblike ukrepa in zlasti na vključitev družbe Agronova International Inc. v cenovno zavezo družb JSC Acron in JSC Dorogobuzh.

(6)

Vložnik je trdil, da so se okoliščine, v katerih je bila odobrena cenovna zaveza, spremenile in zlasti da je bila družba Agronova International Inc., novi trgovec v ZDA, vključen v holdinško družbo „Acron“. Vložnik je tudi trdil, da so te spremembe trajne narave.

(7)

Komisija je proučila dokaze prima facie, ki jih je predložil vložnik, in ugotovila, da upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom začela (9) pregled protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 661/2008 („veljavni ukrepi“), ki so po obsegu omejeni na preučitve oblike ukrepov, zlasti morebitnega učinka vključitve družbe Agronova International Inc. v cenovno zavezo družb JSC Acron in JSC Dorogobuzh.

(8)

Zadevni izdelek v sedanjem pregledu je enak izdelku iz zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, tj. trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, s poreklom iz Rusije („zadevni izdelek“), ki trenutno spada pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91.

(9)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika, predstavnike države izvoznice in združenje proizvajalcev Unije. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so to zahtevale in dokazale, da za to obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(10)

Komisija je vložniku poslala vprašalnike in v rokih za ta namen prejela odgovore. Komisija je zbrala in preverila vse podatke, ki so bili po njenem mnenju potrebni. Komisija je opravila preveritveni obisk v prostorih družbe Agronova International Inc., Hallandale, ZDA („Agronova“).

(11)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom je zajelo obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 („RIP“).

(12)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Agronova nova trgovinska družba, ki je v lasti holdinške družbe „Acron“.

(13)

Glavni premisleki v zvezi z vključitvijo trgovinske družbe v sedanjo zavezo so bili izvedljivost zaveze, tj. učinkovitost njenega spremljanja ter zlasti ocena tveganja navzkrižne kompenzacije in izogibanja po različnih prodajnih kanalih in/ali pri oblikovanju cen različnih izdelkov, prodanih istim potencialnim strankam.

(14)

Preiskava je razkrila, da ima Agronova močne medosebne in operativne povezave z najmanj eno drugo nerazkrito družbo, ki trguje z gnojili in jih trži. Ugotovljeno je bilo, da so vodilni v Agronovi iste in edine osebe, ki so vključene tudi v dejavnosti te trgovske družbe. Razpoložljivi dokazi so pokazali, da sta imeli med RIP obe družbi povečini istega direktorja in isto odgovorno osebo, medtem ko je tretja oseba (za katero je bilo ugotovljeno, da je bila hkrati tudi predsednik zadevne trgovinske družbe), čeprav ni bila uradno zaposlena v Agronovi, dejansko opravljala dnevno trgovanje, vključno z vodenjem preveritvenega obiska v imenu Agronove, ko je bila predstavljena kot svetovalec Agronove. Poleg tesnih medosebnih povezav je bilo tudi ugotovljeno, da sta obe družbi med skoraj celotnim RIP delovali v isti pisarni, zaposlovali isto tajnico ter uporabljali iste računalnike in pisarniško opremo. Agronova ni razkrila obstoja in delovanja te druge trgovske družbe niti v izpolnjenem vprašalniku niti med preveritvenim obiskom. Vložnik je zahtevo Komisije po dodatnih informacijah za pojasnitev situacije izpolnil le delno, saj med drugim ni razkril pravega lastništva te trgovinske družbe ali njenih podrobnih dejavnosti. Zato se predložene informacije niso štele za zadostne.

(15)

Na podlagi navedenega je Komisija menila, da je navedena trgovinska družba povezana z Agronovo v smislu člena 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti („IPCCC“) (10) in bi morala biti navedena v izpolnjenem vprašalniku vložnika. Komisija je v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe uradno obvestila vložnika, da namerava te ugotovitve podpreti z razpoložljivimi dokazi, in ga zaprosila, da nanje predloži pripombe v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe.

(16)

Vložnik je nasprotoval trditvi, da je Agronova povezana z navedeno trgovinsko družbo ali katero koli družbo. Poleg tega na zahtevo Komisije za nadaljnjo poizvedbo vložnik ni predložil nobenih podrobnih in preverljivih informacij o lastništvu in dejavnostih zadevne trgovinske družbe v določenem roku.

(17)

Po razkritju predloga Komisije, da bodo ugotovitve temeljile na členu 18 osnovne uredbe, je vložnik zanikal tudi kakršno koli povezavo med Agronovo in trgovinsko družbo v smislu člena 143 IPCCC. Glede natančne vloge oseb, vpletenih v obe družbi, je vložnik nasprotoval trditvi, da imata obe družbi istega direktorja ali odgovorno osebo. Vložnik je celo umaknil predhodno predložene informacije, za katere je trdil, da so napačne ali netočne. Vendar nove informacije, ki jih je predložil, niso bile podprte z zadostnimi dokazi. Na splošno so bile informacije in dokazi, predloženi v ta namen, nejasni in v nekaterih primerih protislovni ter so zato na splošno vzbujali dvome v zanesljivost zagotovljenih informacij.

(18)

Vložnik je na primer prvotno navedel, da je predsednik Agronove tudi direktor zadevne trgovinske družbe, nato pa tej navedbi dodal razlago, da naloge, ki jih je v trgovinski družbi opravljal predsednik Agronove, niso vključevale kakršnega koli nadzora in odločanja. Prav tako so predloženi dokazi (letni računovodski izkazi) pokazali, da je bila v obeh družbah „odgovorna oseba“ nekdo drug, pozneje pa se je trdilo, da je ta oseba opravljala funkcijo strokovnega sodelavca.

(19)

Vložnik ni predložil nobenih zadostno zanesljivih informacij ali dokazov, ki bi lahko pokazali, da so bile vloge in odgovornost vsakega zaposlenega opredeljene in so se opravljale na način, ki bi izključil povezavo med podjetjema.

(20)

Vložnik je tudi nasprotoval trditvi, da bi bilo treba zadevno trgovinsko družbo šteti za trgovinsko družbo, saj se je bolj ukvarjala s trženjem kot pa s prodajo gnojil. Vendar je družba poleg dejstva, da ta izjava ni bila podprta z nobenim dokazom, na več mestih navedla, da je dejansko prodajala gnojila kot trgovec, vendar le v manjših količinah, namenjenih za druge trge izven Evrope. Zato se družbo štejeza trgovca in je to trditev treba zavrniti.

(21)

Komisija je menila, da je vložnik oviral preiskavo v smislu člena 18(1) osnovne uredbe, ker je ustrezne informacije predložil postopoma in na zahtevo, predložene informacije pa so bile večinoma naknadno popravljene, spremenjene ali protislovne. V tem smislu odnosa zaupanja med Komisijo in družbo zaradi nezadovoljivega sodelovanja Agronove, ki je splošni in nujni predpogoj za sprejetje zaveze, ni bilo mogoče vzpostaviti.

(22)

Opozarja se, da je v analizi tveganja navzkrižne kompenzacije poznavanje različnih prodajnih poti in toka izdelkov po teh poteh nujno potreben podatek. Zaradi zelo razvitih medosebnih in operativnih povezav med Agronovo in drugo trgovinsko družbo je bilo ugotovljeno, da je tveganje navzkrižne kompenzacije in izogibanje po različnih prodajnih kanalih preveliko in da zato Agronova ne bi smela biti vključena v sedanjo zavezo.

(23)

Po razkritju je vložnik trdil, da bi se tveganje navzkrižne kompenzacije pojavilo le v primeru povezave med družbami preko delnic. Najprej bi bilo treba opozoriti, da tveganje navzkrižne kompenzacije ni omejeno na primere, kadar so družbe povezane preko delnic, saj lahko pride do navzkrižne kompenzacije na več načinov. Zato se je v tem primeru in zaradi razlogov iz zgornje uvodne izjave štelo, da obstaja visoko tveganje navzkrižne kompenzacije tudi če vložnik in Agronova nista povezana preko delnic. Poleg tega vložnik ni predstavil nobene pravne ali dejanske podlage ali predložil dokazov v podporo svoji trditvi. Ta argument je bilo zato treba zavrniti.

(24)

Sedanja zaveza ne zajema samo amonijevega nitrata, ampak uvaja tudi režim cen za druge izdelke, s katerimi trguje ta skupina, da se izogne tveganju navzkrižne kompenzacije. Vložnik je v izpolnjenem vprašalniku navedel, da je prek Agronove med drugim nameraval prodajati izdelke, ki niso vključeni v ta režim cen, in celo gnojila drugih proizvajalcev s sedežem v Rusiji in drugih državah. Zato se je štelo, da je tveganje navzkrižne kompenzacije z izvozom različnih izdelkov istim strankam visoko.

(25)

Nekateri izdelki, ki jih je Agronova nameravala prodajati, nimajo kotirane tržne cene, ki bi lahko bila merilo za namene spremljanja. Tudi zaradi tega bi bilo spremljanje zaveze neizvedljivo.

(26)

Po razkritju je vložnik trdil, da Komisija ni upoštevala njegove ponudbe, s katero bi opustil svoje poslovne načrte v zvezi z mešanicami in drugimi izdelki, če bi se Komisiji to zdelo potrebno. V zvezi s tem se opozarja, da je Komisija prejela te spremenjene ponudbe, vendar šele pozneje v postopku. Ker je vložnik neprenehoma spreminjal svoj poslovni načrt, da bi ustrezal tistemu, kar je menil, da ustreza pričakovanjem Komisije, je Komisija menila, da je zaradi tega verodostojnost vložnikove ponudbe dvomljiva. V tem smislu je Komisija tudi menila, da je nezadostna stopnja sodelovanja Agronove v tej preiskavi ovira za vzpostavitev odnosa zaupanja med Komisijo in Agronovo. Zato Komisija ni prepričana, da bi se ta zaveza dejansko spoštovala.

(27)

Zato je bilo ugotovljeno, da bi vključitev Agronove v prodajne poti holdinga Acron občutno povečala tveganje navzkrižne kompenzacije in izogibanja ter vplivala na delovanje in učinkovito spremljanje zaveze.

(28)

Med preiskavo je holdinška družba „Acron“ ustanovila drugo trgovinsko družbo, in sicer Agronova Europe AG („Agronova Europe“), za katero je trdila, da bo prevzela večino trgovanja z evropskimi strankami in tako postopoma nadomestila Agronovo. Vložnik je v določeni fazi postopka zahteval, da se v sedanji pregled vključi tudi tega novega trgovca, da bosta oba trgovca vključena v obstoječo cenovno zavezo, ali da se začne nov pregled z vključitvijo tega novega trgovca tudi v prodajne poti zaveze. To kaže, da spremenjene okoliščine, na podlagi katerih se je zahteval ta pregled, niso trajne narave.

(29)

Po razkritju je vložnik trdil, da analiza o tem, ali so spremenjene okoliščine, na podlagi katerih se je začel sedanji pregled, trajne narave, za sedanji delni pregled, ki je po obsegu omejen na oblike ukrepov, ne bi bila pomembna. Vložnik je trdil, da bi se taka analiza zahtevala le, če bi se ocenila damping in/ali škoda.

(30)

Vložnik je tudi trdil, da ne namerava več prodajati amonijevega nitrata prek družbe Agronova Europe.

(31)

V zvezi z argumentom vložnika, da bi bila analiza o tem, ali so spremenjene okoliščine trajne narave, za sedanji pregled nepomembna, vložnik ni predložil nobene pravne utemeljitve, ki bi potrdila njegovo stališče. V sedanjem pregledu se je štelo, da je stabilnost prodajnega(-ih) kanala(-ov) pomemben dejavnik pri odločanju o sprejetju vključitve novega trgovca v zavezo, ker tveganje navzkrižne kompenzacije in izogibanja z vsakim novim vključenim trgovcem naraste. V zvezi s tem je treba zagotoviti ustrezne aktivnosti spremljanja. Zato je bilo ugotovljeno, da je bila trajna narava spremenjenih okoliščin dejansko pomemben dejavnik, in je bilo treba argument vložnika zavrniti.

(32)

Vložnikova trditev, da bi se prodaja amonijevega nitrata na trg Evropske unije ne izvajala prek Agronova Europe, je bila predložena v zelo pozni fazi preiskave (po končnem razkritju) in je bila v protislovju s predhodno predloženimi informacijami. Poleg tega vložnik ni mogel predložiti zadostnih zagotovil za spoštovanje te zaveze. Ker je vložnik neprenehoma spreminjal svoj poslovni načrt, da bi ustrezal tistemu, kar je menil, da ustreza pričakovanjem Komisije, je Komisija ponovno menila, da je zaradi tega verodostojnost vložnikove ponudbe dvomljiva. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 26, je Komisija menila, da je Agronovino oviranje preiskave ovira za vzpostavitev odnosa zaupanja med stranmi zaveze. Zato je bilo treba trditev vložnika zavrniti.

(33)

Glede na ugotovitve, sprejete v zvezi z delovanjem zaveze in trajno naravo spremenjenih okoliščin, bi bilo treba preiskavo zaključiti brez spremembe obstoječe zaveze vložnika.

(34)

Vložnik in vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava to preiskavo zaključiti. Vse stranke so imele možnost, da predložijo pripombe.

(35)

Vložnik je navedel, da so bile njegove pravice do obrambe in pravičnega zaslišanja v postopku kršene. Vložnik je imel in uporabil številne priložnosti, da je podal predloge, ter imel na voljo dovolj časa, da je med postopkom podal informacije in dokaze. Vložnik je imel tudi večkrat možnost, da je zahteval zaslišanje. Zato so njegove trditve v zvezi s tem neupravičene –

29.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 254/10

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 473/2010 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov („zadevne države“).

(2)

Postopek se je začel po pritožbi, ki jo je 20. julija 2009 vložil odbor za polietilen tereftalat Plastics Europe („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež celotne proizvodnje nekaterih vrst polietilen tereftalata v Uniji, in sicer v tem primeru več kot 50 %.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (15) začasne uredbe, je preiskava subvencioniranja in škode zajela obdobje med 1. julijem 2008 in 30. junijem 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(4)

Komisija je v vzporednem protidampinškem postopku z Uredbo (EU) št. 472/2010 (3) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov.

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila odločena uvedba začasnih izravnalnih ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani v pisnih predlogih sporočilo svoja stališča glede začasnih ugotovitev. Strani, ki so to zahtevale, so imele tudi možnost za zaslišanje.

(6)

Komisija je še naprej iskala in preverjala vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve. Ustne in pisne pripombe, ki so jih zainteresirane strani predložile po začasnem razkritju, so bile obravnavane, začasne ugotovitve pa so bile, kjer je bilo to primerno, ustrezno spremenjene.

(7)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov ter dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („končno razkritje“). Za strani se je določilo tudi obdobje, v katerem so lahko po tem razkritju navedle svoje pripombe.

(8)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane, ugotovitve pa so bile, kjer je bilo to primerno, ustrezno spremenjene.

(9)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da vzorec proizvajalcev EU ni bil reprezentativen in skladen ter da je bila zato analiza škode pomanjkljiva. Strani so zlasti trdile, da vzorčenje ni bilo potrebno, ker število proizvajalcev ni bilo veliko. Poleg tega so trdile, da z „umetnim“ ločevanjem skupin družb v posamezne pravne subjekte vzorec ne bi vseboval nekaterih vodilnih družb na trgu (Artenius, M&G Polimeri) in da metodologija za izbiranje vzorca ni skladna, ker je vzorec vključeval tudi dve skupini družb. Strani so trdile tudi, da vzorec ni bil reprezentativen, ker ni vseboval nobenega proizvajalca, ki prodaja povezanemu predelovalcu PET v zadostnih količinah. Zato institucije domnevno niso mogle oceniti dejanske zmogljivosti industrije Unije v zvezi z oskrbo in niso upoštevale navzkrižja interesov industrije Unije. Poleg tega se je reprezentativnost domnevno zmanjšala na 28 % proizvodnje EU, ker ena družba ni zagotovila vseh potrebnih informacij in je bila izključena iz vzorca. Iste strani so trdile, da izbrani vzorec ni bil statistično veljaven.

(10)

V zvezi s trditvijo, da vzorčenje ni bilo potrebno, ker število proizvajalcev ni bilo veliko, se ponovno poudarja, da se je pri vzorčenju javilo 14 proizvajalcev Unije, ki pripadajo osmim skupinam družb. Glede na objektivno visoko število sodelujočih proizvajalcev EU, to je 14, je bilo v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe vzorčenje uporabljeno na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrani vzorec je sestavljalo pet posameznih družb (s šestimi kraji proizvodnje).

(11)

Glede prve trditve v zvezi z reprezentativnostjo vzorca bi bilo treba opozoriti, da lahko institucije v vzorec vključijo posamezne družbe, ki so del skupine družb, če so zadevne družbe reprezentativne in imajo ločena finančna poročila. V nasprotnem primeru bi preiskava vseh štirinajstih proizvajalcev EU, ki pripadajo osmim skupinam družb, preprečila pravočasen zaključek preiskave. Vendar je dejstvo, da sta bili v vzorec vključeni dve skupini družb, v skladu z metodologijo vzorčenja, uporabljeno v tem primeru, to je z največjim reprezentativnim obsegom prodaje strankam EU.

(12)

Skupina Indorama je imela v OP dva različna proizvodna obrata, in sicer enega na Nizozemskem, drugega pa v Združenem kraljestvu. Vključitev te skupine v vzorec je v skladu z uporabljeno metodologijo vzorčenja, saj sta navedena obrata s pravnega in finančnega vidika tvorila en subjekt. Družba Equipolymers, ki je v OP imela dva ločena subjekta, ki sta proizvajala PET (enega v Italiji in drugega v Nemčiji), je predložila konsolidirane podatke za oba kraja. Glede na to, da je bilo med obiskom sedeža družbe te konsolidirane podatke mogoče preveriti, je bilo odločeno, da se PET proizvajajoči družbi družbe Equipolymers za namene tega postopka obravnavata kot en subjekt. V zvezi s trditvijo, da sta družbi Artenius in M&G Polimeri morali biti vključeni v vzorec, ker sta vodilni družbi na trgu, se opozarja, da noben od njunih posameznih subjektov ni pripadal družbam z največjim obsegom prodaje strankam EU.

(13)

V zvezi s trditvijo, da vzorec ni bil reprezentativen, ker ni vključeval enega proizvajalca, ki proizvaja zlasti za notranjo porabo, bi bilo treba opozoriti, da je zmogljivost v zvezi z oskrbo v primeru takšne trditve mogoče preveriti v okviru analize interesa Unije, pri čemer se lahko v ta namen lastna poraba odšteje od obsega proizvodnje. Zato takšnega proizvajalca za namene preverjanja nekaterih dejavnikov škode ni treba vključiti v vzorec. Poleg tega se lahko v okviru analize interesa Unije oceni tudi kakršen koli dvojni interes, ki izhaja iz položaja družbe, ki je hkrati proizvajalec in predelovalec EU. Položaj družbe, ki je proizvajalec in predelovalec EU, ni povezan z uspešnostjo industrije Unije, kadar se kot merilo uporablja prodaja nepovezanim strankam v EU. Ta trditev se zato zavrne.

(14)

Kar zadeva trditev v zvezi s splošno reprezentativnostjo vzorca, se ponovno poudarja, da se je z zmanjšanjem vzorca na štiri družbe reprezentativnost zmanjšala s 65 % na 47 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev. Te štiri družbe so predstavljale 52 % proizvodnje Unije. To šteje za reprezentativen vzorec proizvajalcev EU v smislu prodaje neodvisnim strankam v EU.

(15)

V zvezi s trditvijo, da izbrani vzorec ni bil statistično veljaven, se opozarja, da člen 27(1) osnovne uredbe jasno dopušča vzorec, ki temelji na največjem reprezentativnem obsegu prodaje, ki se lahko ustrezno preišče v razpoložljivem času, kot nadomestno možnost za „statistično veljaven“ vzorec.

(16)

Ker v zvezi z vzorčenjem ni kakršnih koli drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav (5) do (14) začasne uredbe potrdijo.

(17)

Poudarja se, da je bil v uvodni izjavi (16) začasne uredbe zadevni izdelek opredeljen kot polietilen tereftalat z viskoznostjo 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 s poreklom iz zadevnih držav, ki trenutno spada pod oznako KN 3907 60 20.

(18)

Poleg tega je bilo v uvodni izjavi (18) začasne uredbe navedeno, da je preiskava pokazala, da sta PET, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, in PET, ki se proizvaja in prodaja na domačih trgih zadevnih držav ter izvaža v Unijo, podobna izdelka.

(19)

Ker je bil preiskovani izdelek obravnavan kot homogen izdelek, ni bil dodatno razdeljen na različne vrste izdelkov za izračun stopenj škode.

(20)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba PET razdeliti na različne vrste izdelkov v skladu z njihovo različno viskoznostjo, ker je viskoznost bistvena za določitev različnih možnih načinov uporabe zadevne proizvedene vrste PET. Upoštevalo se je, da bi bilo trditev treba sprejeti, zato je bila metodologija za izračun stopenj škode ustrezno prilagojena.

(21)

Iranska vlada in sodelujoči proizvajalec izvoznik sta predložila pripombe v zvezi z naslednjima shemama, proti katerima so bili v začasni uredbi uvedeni izravnalni ukrepi:

(22)

Iranska vlada je spodbijala dejstvo, da se lahko proti dajatev prostemu uvozu surovin in investicijskega blaga v območjih proste trgovine uvedejo izravnalni ukrepi. Območja proste trgovine in posebne ekonomske cone so v skladu s STO opredeljeni kot prostocarinske cone za uvoz in izvoz. Poleg tega sta iranska vlada in sodelujoči proizvajalec izvoznik trdila, da uvoz dajatev prostega investicijskega blaga ni zakonsko pogojen z opravljenim izvozom, ker ta izjema obstaja tudi za družbe, ustanovljene na preostalem iranskem ozemlju.

(23)

V zvezi s skladnostjo PEC s pravili STO se opozarja, da predložena splošna pripomba ne more nasprotovati ugotovljenemu dejstvu, da je proti zadevnim subvencijam mogoče uvesti izravnalni ukrepi, saj ni bila predložena nobena temeljita analiza, ki bi spodbijala analizo, predstavljeno v začasni uredbi. V zvezi z uvozom dajatev prostega investicijskega blaga v Iran informacije v času predložitve pripomb glede začasnega razkritja kažejo na to, da ta možnost obstaja le za družbe, ki posodabljajo svojo infrastrukturo, torej ne gre za samodejno določbo, ki bi veljala za vse strani. Zato je bilo treba navedeni trditvi zavrniti.

(24)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija ni upoštevala načela nediskriminacije, saj se podobna pravila in ureditve uporabljajo tudi v drugih državah. Družba je trdila tudi, da je Komisija ni pravilno obvestila o obsegu preveritvenega obiska in ustreznih informacijah, ki se zahtevajo pred takšnim preverjanjem.

(25)

Kar zadeva splošno trditev v zvezi s kršitvijo načela nediskriminacije, se poudarja, da je Komisija začela to protisubvencijsko preiskavo proti trem državam, navedenim v pritožbi, v skladu z določbami člena 10 osnovne uredbe. Zato je priporočilo Komisije lahko temeljilo le na ugotovitvah te preiskave. V zvezi z domnevnim pomanjkanjem predhodnih informacij o točkah za preiskavo se opozarja, da je Komisija sodelujočega proizvajalca izvoznika pred preveritvenim obiskom obvestila, da bo med preveritvenim obiskom potrebovala informacije o odnosu med proizvajalcem izvoznikom in njegovim delničarjem. Zato je bilo treba ti trditvi zavrniti.

(26)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je institucije opozoril na dve pisni napaki, in sicer pri izračunu oprostitve dajatve na uvoz ene surovine v proizvodnem procesu in pri celotni uvozni vrednosti oproščenega investicijskega blaga. Navedeni napaki sta v tej uredbi popravljeni. Popravljeni stopnji subvencije sta 0,14 % za dajatev prost uvoz vhodnih proizvodov in 0,72 % za dajatev prost uvoz investicijskega blaga. Popravljena celotna stopnja subvencije za to shemo je 0,86 %.

(27)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in ker v zvezi s tem ni bilo kakršnih koli drugih bistvenih pripomb, se ugotovitve v zvezi s to shemo, kot so navedene v uvodnih izjavah (20) do (44) začasne uredbe in spremenjene v uvodni izjavi (26) te uredbe, potrdijo.

(28)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik (Shahid Tondguyan Petrochemical Co. ali STPC) je trdil, da njegov glavni delničar, nacionalna petrokemična družba (NPD), ni javni organ ter da iranska vlada niti ni pooblastila niti ni naročila NPD plačila STPC. Poleg tega je bila predložena pripomba, da je treba financiranje STPC s strani NPD obravnavati kot vračljivo in ne kot subvencijo.

(29)

Pri obravnavi teh trditev bi bilo treba opozoriti, da so za oceno, ali bi bilo treba subjekt obravnavati kot javni organ za namene protisubvencijskih preiskav, pomembni naslednji dejavniki: 1) vladno lastništvo; 2) prisotnost vladnih uradnikov v upravnem odboru subjekta 3) vladni nadzor nad dejavnostmi subjekta in prizadevanje subjekta za vladne politike ali interese; ter 4) ali je subjekt ustanovljen z zakonom. Vse te zahteve so bile analizirane, kot je navedeno v uvodni izjavi (52) začasne uredbe. NPD kot vladni organ ne potrebuje pooblastila, instituta, ki zadeva zasebne subjekte. V preiskavi je bilo dejansko ugotovljeno, da je vloga NPD razvijanje in upravljanje državnega petrokemičnega sektorja ter da je družba od iranske vlade prejela dodatno nalogo, da kot državni upravni organ upravlja petrokemično posebno ekonomsko cono. Zato je treba vsako trditev, ki spodbija vlogo NPD kot javnega organa, zavrniti.

(30)

V zvezi s trditvijo glede vračljivosti financiranja STPC je primerno opozoriti na ugotovitev preiskave, da je povračilo tega financiranja le hipotetična navedba, saj v nobeni fazi postopka ni bilo predloženih dokazov o uresničitvi takšnega povračila. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (51) začasne uredbe, dejstvo, da se nepovratna sredstva nabirajo že vsaj od leta 2004, potrjuje, da gre za ponavljajočo se subvencijo, katere namen je edinega sodelujočega iranskega proizvajalca izvoznika obdržati v obratovanju. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba ustrezno trditev zavrniti.

(31)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je prav tako trdil, da je znesek subvencije pretiran. V zvezi s tem je bilo navedeno, da je v Iranu povsem običajna poslovna praksa, da se med matično družbo (v tem primeru NPD) in njeno podružnico (v tem primeru STPC) obresti ne zaračunavajo. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da pri izračunu stopnje subvencije zneski, uporabljeni za celotno financiranje zagotovljeno s strani NPD, in celotni prihodek od prodaje STPC niso bili pravilni, saj so bili prihodki od prodaje podcenjeni, ter da bi bilo treba uporabiti drug znesek, medtem ko je bilo celotno financiranje, ki je bilo zagotovljeno, precenjeno, saj se nekateri zneski ne bi smeli pripisovati sredstvom, ki jih je NPD zagotovila STPC.

(32)

Zgoraj navedene trditve je bilo treba zavrniti. V zvezi s prvo trditvijo o izračunih obrestne mere se opozarja, da zbrani dokazi ne podpirajo trditve družbe glede običajne poslovne prakse v Iranu, na podlagi katere se obresti med matično družbo in njeno podružnico pri finančnih transakcijah ne zaračunavajo. Poleg tega je jasno, da kakršna koli takšna praksa ni v skladu z običajno ekonomsko prakso zasebnih vlagateljev.

(33)

V zvezi z drugo trditvijo je primerno opozoriti, da je bil znesek subvencije izračunan na podlagi podatkov o financiranju in o prihodkih od prodaje, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik in ki so bili preverjeni med preveritvenim obiskom.

(34)

V zvezi z domnevnim novim celotnim prihodkom od prodaje se poudarja, da podatek zagotovljen ob predložitvi pripomb glede začasne uredbe ni podprt z nobenim preverljivim dokazom in se ne ujema s podatkom, ki ga je družba predložila pred preveritvenim obiskom in med njim.

(35)

V zvezi z zneskom celotnega financiranja je sodelujoči proizvajalec izvoznik trdil, da se nekateri zneski ne bi smeli obravnavati kot del financiranja STPC s strani NPD. S predloženimi informacijami se ta trditev kljub temu ni mogla podpreti, saj ni bilo predloženih nobenih dokazov, da zadevni zneski niso bili pomembni za financiranje STPC s strani NPD. Del predloženih obrazložitev je ponovno potrdilo, da je NPD delovala kot javni organ, ki je prevzel obveznosti v zvezi s financiranjem sodelujočega proizvajalca izvoznika brez zaračunavanja kakršnih koli obresti, ki bi jih moral izpolniti drug javni organ. Zato ni mogoče odobriti nobenega odbitka od celotnega zneska financiranja, saj ni bil predložen noben preverljiv dokaz.

(36)

Iranska vlada je trdila, da v skladu s členom 14 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih STO (Sporazum SIU) „kapitalski vložek vlade… [in] posojilo vlade ne velja kot vir koristi…“, zato se financiranje STPC s strani NPD ne bi smelo obravnavati kot subvencija. To trditev je treba zavrniti, ker je v zgoraj navedenem členu 14 določeno, da „kapitalski vložek vlade ne velja kot vir koristi, razen če odločitev o vlaganju odstopa od običajne vlagateljske prakse […] zasebnih vlagateljev na ozemlju članice“. Ta praksa dejansko odstopa od običajne vlagateljske prakse zasebnih vlagateljev, ker verjetno nobena trgovska organizacija v nobeni članici STO ne bi nadaljevala s takšnim nepovratnim financiranjem. V vsakem primeru bi bilo treba opozoriti, da Iran ni član STO.

(37)

Glede na zgoraj navedeno in ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve v zvezi s to shemo, kot so navedene v uvodnih izjavah (45) do (57) začasne uredbe, potrdijo.

(38)

(38) Ob upoštevanju uvodnih izjav (21) do (37) je dokončni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, za edinega sodelujočega iranskega proizvajalca izvoznika 51,88 %.

(39)

Pakistanska vlada in sodelujoči proizvajalec izvoznik sta predložila pripombe v zvezi z naslednjimi shemami, proti katerim so bili z začasno uredbo uvedeni izravnalni ukrepi:

(40)

Pakistanska vlada je predložila uvodno opombo, da Komisija ni razumela ali ni upoštevala njenih predhodnih stališč glede subvencijskih shem. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je v uvodni opombi trdil, da so predhodna stališča pakistanske vlade zagotavljala utemeljeno pravno analizo, ki je dokazovala, da se sheme ne bi smele obravnavati kot „prepovedane“ subvencije. Ta stran je trdila tudi, da ugotovitve Komisije v začasni uredbi niso temeljile le na napačni oceni dejstev, ampak tudi na nepravilni pravni analizi. Poleg tega je trdila, da je pravilna pravna analiza tista, ki jo je predstavila pakistanska vlada.

(41)

V zvezi s predlogi, predloženimi pred začasno uredbo, se ugotavlja, da jih je Komisija med postopkom preiskave v celoti upoštevala, saj so skupaj z ustreznimi izpolnjenimi vprašalniki strani in naknadno predloženimi podatki tvorili del informacij, na katerih je temeljila začasna ugotovitev.

(42)

Poleg tega se opozarja, da je Komisija pravilno navedla pravne določbe ustreznih shem in praktično izvajanje, ki iz njih izhaja. Glede netočnosti navedenih pravnih določb ni bil predložen noben dokaz. Pravna analiza Komisije je temeljila na ustreznih določbah osnovne uredbe in je bila podprta z dolgoročno pravno analizo, ki jo je EU uporabljala v predhodnih protisubvencijskih preiskavah, ko je na primer analizirala sheme povračil dajatev, sheme izvoznih kreditov in sheme davka na dohodek (4). Dejstvo, da se stran ne strinja s predstavljeno pravno analizo, ne pomeni, da je ta analiza nepravilna, zlasti če niso predloženi nobeni dokazi, ki bi podprli to trditev. To je še bolj očitno, ker je pakistanska vlada v svojem predlogu glede začasne uredbe izrazila pripravljenost, da nekatere sheme, kolikor je to mogoče, spremeni. Ob upoštevanju navedenega je bilo treba trditve iz uvodne izjave (40) zavrniti.

(43)

Pakistanska vlada in sodelujoči proizvajalec izvoznik sta ponovno poudarila svoja stališča, da se shema proizvodnje pod carinskim nadzorom ustrezno upravlja s pomočjo učinkovitega sistema izvajanja in spremljanja, ki evidentira porabe/odbitke ter nadzoruje dajatev proste surovine in dejansko porabo družbe glede na njeno evidenco o celotni proizvodnji. Trdila sta tudi, da razmerje med vložki in proizvodnjo temelji na dejanski porabi ustrezne družbe, ki koristi ugodnosti sheme, ter da se evidenco o vložkih preverja. V skladu s tema trditvama je bilo razmerje med vložki in proizvodnjo vzpostavljeno s preverjenim primerjalnim sistemom, ki se je redno posodabljal na podlagi dejanske porabe družbe. Po kakršni koli spremembi razmerja je bil presežni odpust iz predhodnega obdobja ponovno dodan, da bi se posodobil register razpoložljivih zalog in pridobile dejanske zaloge, pri čemer mora na podlagi takšnih dejanskih zalog družba, ki koristi ugodnosti sheme, prikazati izvoz končnih izdelkov. Poleg tega je sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil dva dopisa, v katerih je carinskim organom razkril materiale, shranjene v okviru proizvodnje pod carinskim nadzorom, kar dokazuje, da je družba lahko izkoriščala posledičen presežek surovin za proizvodnjo blaga za izvoz v prihodnosti.

(44)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (70) začasne uredbe, v zvezi s to shemo ustrezna evidenca vhodnih dobrin, ki so bile izdelane in izvožene, ni bila vodena na podlagi dejanske porabe. Glede na potrdilo o analizi je bila evidentirana samo teoretična poraba z razmerji med vložki in proizvodnjo za vse surovine za proizvodnjo 1 000 kg proizvoda. Te normative v zvezi z vložki in proizvodnjo določajo organi oblasti in so občasno pregledani na podlagi informacij, ki jih predloži sodelujoči proizvajalec izvoznik, vendar ni nobenih jasnih pravil in nobenega dokaza o tem, kako se ti pregledi izvajajo. Poleg tega po spremembah potrdila o analizi, ki je dokazalo obstoj presežnega odpusta, organi niso sprejeli nobenih nadaljnjih ukrepov, da bi preverili celovitost predhodne dejanske porabe in zahtevali plačila za predhodna leta. To pomeni, da ni bil izveden noben nadzor nad presežnim odpustom opuščenih dajatev. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da so bile presežne surovine izkazane v predhodnem obdobju ponovno dodane, da bi se posodobil register razpoložljivih zalog in pridobile dejanske zaloge. Opozoriti je treba, da ta praksa temelji na dejstvu, da je proizvajalec izvoznik tisti, ki na lastno pobudo še naprej dokazuje ustreznemu organu presežni odpust, ki se je nabral v predhodnem obdobju. Še zanimivejše je to, da ta praksa ni na noben način predvidena v zakonodajnih določbah, ki urejajo to shemo. Zgoraj navedeno potrjuje, da za to shemo ni nobenega učinkovitega sistema izvajanja in spremljanja. V teh okoliščinah je bilo treba vse ustrezne trditve zavrniti.

(45)

Obe strani sta tudi trdili, da je bila carina v okviru običajnega uvoznega režima v OP enaka nič in da zatov okviru proizvodnje pod carinskim nadzorom ni opuščen noben prihodek vlade od uvoza PTA.

(46)

To trditev je bilo treba zavrniti. Iz informacij, ki sta jih predložili strani, je jasno, da je običajna carina na uvoz PTA 7,5 %. Z odstopanjem in pod nekaterimi pogoji lahko strani koristijo ničelno stopnjo dajatve. Dejstvo, da je pakistanska vlada vzpostavila shemo proizvodnje pod carinskim nadzorom ali tarifno zaščito nakupa PTA, na noben način ne pomeni, da je stopnja carine za celoten uvoz PTA enaka nič. Obstoj navedenih shem potrjuje, da je prihodek vlade opuščen, pri čemer je to razlog, da so bile uvedene posebne sheme odstopanja s posebnimi pravili in upravičenimi uporabniki.

(47)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da ni bilo nobene kršitve člena 349 poglavja XV pakistanskih carinskih predpisov iz leta 2001. V zvezi s tem je trdil, da zajema proizvodnja pod carinskim nadzorom vse tovarne družbe in da so zato skladiščni prostori izpolnjevali ustrezna pravila, v skladu s katerimi mora neodvisno območje imeti samostojni vhod ali izhod, ločen od javnega območja, in ne sme imeti nobenega drugega vhoda ali izhoda, pri čemer morajo biti območje proizvodnje in ločena skladišča končnega blaga, zavrnjenega blaga in odpadkov v objektih jasno označena.

(48)

V zvezi z navedenimi pripombami je treba ponovno poudariti ugotovitev preveritvenega obiska, da so bile od lokalno nabavljenih surovin ločene le surovine, uvožene brez dajatev. Skladiščni prostori, to je carinsko skladišče in proizvodnja pod carinskim nadzorom, niso bili na neodvisnem območju s samostojnim vhodom ali izhodom, ločenim od javnega območja, in niso imeli nobenega drugega vhoda ali izhoda, kakor je določeno v navedenem členu 349. Poleg tega trditev strani, da so vse njene tovarne zajete v proizvodnjo pod carinskim nadzorom, ne temelji na nobenem preverljivem dokazu (npr. izrecno dovoljenje v prostorih proizvodnje pod carinskim nadzorom), razen na analizi besedila člena 349. Zato je bilo treba ustrezni trditvi zavrniti.

(49)

Pakistanska vlada je nedavno izvedla upravne spremembe v zvezi s to shemo. Uvedla je podrobnejšo opredelitev proizvodnje pod carinskim nadzorom v zakonodaji in sprejela ukrepe za izboljšanje nadzora ustreznega organa nad shemo.

(50)

V zvezi z nadzorom, ki ga organ izvaja nad proizvodnjo pod carinskim nadzorom, uvedene spremembe ne obravnavajo najpomembnejših pomanjkljivosti sistema, ugotovljenih v sedanji preiskavi, to je: (i) pomanjkanja poročanja o dejanski potrošnji uvoženih surovin ter (ii) pomanjkanja sistema preverjanja, ki se osredotoča na dejanske rezultate in ne na standarde, določene v preteklosti. Ker je treba uvedbo kakršne koli spremembe v zvezi s to shemo ustrezno preveriti (opredeljene težave zadevajo tudi upravljanje sheme), bi bilo potrebno določeno obdobje, preden se lahko sklene kakršna koli končna odločitev v zvezi s spremembami sistema ter načinom, na katerega so organi uvedli te spremembe in zagotovili pravilno upravljanje sistema preverjanja.

(51)

Pakistanska vlada je izrazila tudi svojo pripravljenost, da Komisiji predloži zavezo v zvezi z dejanskim izvajanjem pravil, ki se uporabljajo za proizvodnjo pod carinskim nadzorom. Predlagano je bilo, da bi to potekalo v obliki zagotavljanja dokazov, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ravna v skladu z novimi pravili (npr. spremembe prostorov, spremembe razmerij med vložki in proizvodnjo, odpust dajatev), pri čemer bi bilo treba predložiti redna poročila in omogočiti preveritvene obiske Komisije.

(52)

V zvezi z navedenim se opozarja, da pakistanska vlada na podlagi predlagane zaveze posredno potrjuje vse pomanjkljivosti v zvezi s shemo, ki so izpostavljene v začasni uredbi. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi (50) zgoraj, zaveze v zvezi z upravljanjem sheme ni mogoče sprejeti na podlagi dokazov, ki bi se uresničili šele v prihodnosti. Nazadnje, takšna zaveza ni praktična, ker bi bilo treba zaradi potrebnega spremljanja redno ponavljati nekatere pomembne dele preiskave. V zvezi s tem bi bilo treba poudariti, da lahko pakistanska vlada in/ali sodelujoči proizvajalec izvoznik zahtevata vmesni pregled ukrepov, če so izpolnjene zadevne določbe iz člena 19 osnovne uredbe.

(53)

Glede na zgoraj navedeno in ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve v zvezi s to shemo, kot so navedene v uvodnih izjavah (60) do (80) začasne uredbe in spremenjene v uvodnih izjavah (44) do (52) zgoraj, potrdijo.

(54)

V zvezi s to shemo sta obe strani navedli, da mora biti obrestna mera, ki se uporabi za izračun stopnje subvencije, enaka obrestni meri, ki je na voljo zadevnemu izvozniku v OP. Poleg tega strani trdita, da je treba stopnjo subvencije določiti na podlagi celotnega prihodka od prodaje proizvajalca izvoznika, ker so se naprave, stroji in oprema uporabili za proizvodnjo PET, namenjenega za izvoz in domačo prodajo.

(55)

Pri odgovoru na te trditve bi bilo treba upoštevati, da je obrestna mera, uporabljena v izračunu, komercialna obrestna mera, ki se je uporabljala v OP v Pakistanu, kot je bila navedena na spletni strani državne banke Pakistana. Ta mera predstavlja običajno kreditno obrestno mero, ki prevladuje na trgu. V zvezi z imenovalcem v izračunu subvencije je treba opozoriti, da je predpogoj za koriščenje sheme vgradnja uvoženih strojev iz proizvodnje pod carinskim nadzorom, ki je sistem dajatev prostega uvoza surovin, ki se uporablja le za poznejši izvoz blaga v proizvodnji pod carinskim nadzorom. Zato je treba znesek subvencije (števec) dodeliti za celotni prihodek od izvoza v OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza. Na podlagi tega je bilo treba zato vse zgoraj navedene trditve zavrniti.

(56)

Glede na zgoraj navedeno in ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve v zvezi s to shemo, kot so navedene v uvodnih izjavah (81) do (92) začasne uredbe, potrdijo.

(57)

Pakistanska vlada je navedla, da cena lokalno proizvedene PTA ni znižana za 7,5 % glede na mednarodno ceno in da se povračilo ne zagotavlja le za doma proizvedeno PTA, ampak tudi za uvoženo. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je navedel, da shema omogoča povračilo carin za lokalno proizvedeno in uvoženo PTA ter zato ne daje prednosti nabavi doma proizvedene PTA. Prav tako je bilo navedeno, da zakonodaja ne omejuje dostopa do te sheme.

(58)

Zgoraj navedene trditve je bilo treba zavrniti. V zvezi s tem je treba opozoriti, da ta shema zagotavlja finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki družbi prejemnici prinaša očitne ugodnosti. Na podlagi analize informacij, ki jih je predložila pakistanska vlada, je jasno, da lahko upravičena družba: (i) kupi PTA na domačem trgu in prejme kompenzacijsko podporo, ki znaša 7,5 % cene nakupa lokalno proizvedene PTA, ali (ii) uvozi PTA in prejme povračilo za veljavno carino (7,5 %) na uvoz PTA. Vendar druga možnost ni dovoljena, če upravičena družba uporablja shemo za povračilo dajatev (npr. proizvodnja pod carinskim nadzorom) za uvoz PTA. Na podlagi navedenega je jasno, da je bil sodelujoči proizvajalec izvoznik pravno prisiljen uporabiti to shemo le za nakupe doma proizvedene PTA, saj je za uvoženo PTA istočasno uporabljal shemo proizvodnje pod carinskim nadzorom.

Poleg tega je jasno, da so tudi v primerih, ko upravičena družba uporablja obe razpoložljivi shemi (to je z odpovedjo možnosti uporabe sheme za povračilo dajatev za proizvodnjo pod carinskim nadzorom), vračila drugačna od pričakovanih, saj je v enem primeru obrestna mera izračunana na podlagi polne domače fakturirane cene, medtem ko je v drugem primeru izračunana na podlagi določene carinske vrednosti, ki ni nujno polna fakturirana cena. Predloženi niso bili nobeni preverljivi dokazi, ki bi ovrgli navedene sklepne ugotovitve. Nazadnje je bilo v zvezi s trditvijo o neomejenosti dostopa do sheme v preiskavi ugotovljeno, da zadevna zakonodaja jasno poimensko navaja upravičene strani. V vsakem primeru za doma proizvedeno PTA ne velja nobena dajatev, zato je 7,5 % „vračilo“ neposredni prenos sredstev ali popolna donacija. Proizvajalec PET lahko prejme to subvencijo, to je donacijo, le tako, da kupi doma proizvedeno PTA. Po drugi strani pa je vsako „vračilo“ carine za uvoz PTA oprostitev običajnega plačila in ne neposredni prenos sredstev, zato navedena položaja nista enaka.

(59)

Shema torej kupcu domače proizvodnje, to je proizvajalcu PET, prinaša očitne ugodnosti z neposrednim prenosom sredstev in je specifična v smislu člena 4(4)(b) osnovne uredbe, saj je subvencija pogojena z uporabo domačega blaga pred uvoženim, ker je le domače blago upravičeno do neposredne donacije. Poleg tega se ta subvencija lahko obravnava kot specifična tudi v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja sama izrecno omejuje dostop nekaterih podjetij v industriji poliestra do te sheme.

(60)

V zvezi s to shemo je pakistanska vlada skupaj s svojimi pripombami o začasni uredbi priložila vladno odredbo, izdano 28. junija 2010, ki navaja, da se SRO št. 1045(I)/2008 s 1. julijem 2010 razveljavi. Pakistanska vlada je navedla, da bo ta ukrep zagotovil, da za uporabnike prečiščene tereftalne kisline ni ali ne bo več dovoljeno nobeno vračilo za doma proizvedeno ali uvoženo PTA.

(61)

Poleg tega se zdi, da odlomek iz časopisa v zvezi z istim vprašanjem, ki ga je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, navaja, da se je pakistanska vlada odločila umakniti uredbo, ki zadeva to shemo, da bi Pakistan v zvezi s tem izpolnil mednarodne standarde. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je s podatki, ki potrjujejo, da s 1. julijem 2010 ob nakupu doma proizvedene PTA ni več mogoče prejeti zadevne donacije, podprl informacije, ki jih je predložila pakistanska vlada. V zvezi s tem se opozarja, da se v skladu s členom 15 osnovne uredbe ne uvede noben ukrep, če se subvencija ukine ali če se dokaže, da subvencija zadevnim izvoznikom ne zagotavlja več nobenih ugodnosti. Na podlagi zgoraj navedenih informacij je jasno, da se Pakistan pravzaprav strinja, da se z vsebino točk, ki jih v zvezi s to shemo poudarja začasna uredba, poziva k uvedbi popravnih ukrepov, da je pakistanska vlada odpravila shemo in da sodelujoči proizvajalec izvoznik ne prejema nobenih ugodnosti iz te sheme. V teh okoliščinah se šteje, da so pogoji iz člena 15 osnovne uredbe izpolnjeni, zato se proti tej shemi izravnalni ukrep ne bi smel uvesti.

(62)

Glede na zgoraj navedeno in ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve v zvezi s to shemo, kot so navedene v uvodnih izjavah (93) do (105) začasne uredbe in spremenjene v uvodnih izjavah (58) do (61) zgoraj, potrdijo.

(63)

Obe strani sta navedli, da predstavlja ta shema drugačen davčni sistem in se proti njej ne sme uvesti izravnalni ukrep glede na to, da ima Pakistan suverenost nad obdavčevanjem in lahko uporablja kateri koli davčni sistem. Prav tako sta navedli, da FTR ne pomeni nobenega finančnega prispevka nobeni družbi in je splošno pravilo obdavčitve v Pakistanu (odtegnjeni davek v višini 1 % v času unovčenja deviznega iztržka), ki se izvaja v okviru drugačnega koncepta in na drugačni podlagi kot običajni davčni režim (NTR), ki za domači prihodek predvideva davek v višini 35 %. Po navedbah teh strani ni mogoče določiti, kateri od dveh sistemov je ugodnejši, zato FTR ne ustvarja opuščenega prihodka oziroma ne izterja prihodka vlade, ki je sicer zapadel.

(64)

V zvezi s temi trditvami bi bilo treba poudariti, da se ne dvomi o suverenosti Pakistana, ampak o domnevnih subvencijah, dodeljenih nekaterim proizvajalcem izvoznikom. Poleg tega bi bilo treba opozoriti, da je dobiček od izvoza obdavčen drugače kot dobiček od domače prodaje. Glede na to, da ta davčni režim prinaša dobiček od izvoza, ki je obdavčen z nižjo stopnjo kot dobiček od domače prodaje, se ta shema v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe šteje za subvencijo v obliki zapadlega prihodka vlade, ki družbi prejemnici prinaša ugodnosti. Ta shema je specifična subvencija tudi v smislu člena 4(4)(a) glede na to, da je pogojena z opravljenim izvozom.

(65)

Poleg tega je sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil sklop izračunov v Excelu za leti 2008 in 2009 ter obvestilo o davčni zahtevi in odredbo o oceni, ki jo je izdal namestnik komisarja za davek od dohodka, ki je pregledal podatke iz napovedi za odmero davka od dohodka družbe za leto 2008. Pakistanska vlada je podprla trditve sodelujočega proizvajalca izvoznika z navedbo, da kažejo predloženi izračuni na višje plačilo davka v okviru režima FTR s strani sodelujočega proizvajalca, kot bi ga ta plačal v okviru NTR.

(66)

Te trditve je bilo treba zavrniti. Prvič, predloženi izračuni niso del napovedi za odmero davka od dohodka družbe ali katerega koli drugega uradnega dokumenta davčnega organa. Zato ni preverljivega dokaza, da bi ti izračuni v zvezi z davkom od dohodka natančno prikazovali obveznosti sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(67)

Drugič, analiza predložene uradne davčne dokumentacije (obvestilo o davčni zahtevi in odredba o oceni) na nikakršen način ne potrjuje trditev strani glede stopenj zapadlih davčnih obveznosti v okviru različnih davčnih režimov.

(68)

Kar zadeva predloženo dokumentacijo za leto 2008, strani niso dokazale, da se predloženi zneski točno ujemajo z napovedjo za odmero davka od dohodka družbe za leto 2008 in dokumentoma, ki so jih naknadno izdali pristojni davčni organi. Glede na navedena dokumenta se zdi, da potrjujeta zahtevo za plačilo davka od domačega dohodka s strani družbe. Kljub temu iz predloženih informacij ni popolnoma jasno, ali je bil ta davek (ali kakršen koli drug davek) dejansko plačan ali se je družba pritožila na navedeno davčno odmero. Prav tako ni jasno, kako bi se lahko zneski, predloženi v Excelovih izračunih, ujemali z napovedjo za odmero davka od dohodka družbe ali z odredbo organa o oceni. Vendar tudi če se predpostavlja, da je bil znesek iz odmere o davčni zahtevi plačan, to ne bi spremenilo sklepne ugotovitve, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik plačal manjši davek, kot bi ga plačal, če bi se za dohodek od izvoza uporabljala 35 % stopnja.

(69)

V zvezi s predloženo dokumentacijo za leto 2009 je bilo ugotovljeno, da strani niso predložile napovedi za odmero davka od dohodka sodelujočega proizvajalca izvoznika za leto 2009. Namesto uradnih davčnih napovedi so bili kot dokaz predloženi Excelovi izračuni. Takšne informacije očitno niso preverljive in ne morejo podpreti nobene trditve v zvezi z dogodki na področju davka od dohodka po OP. V zvezi s tem bi bilo treba poudariti, da lahko pakistanska vlada in/ali sodelujoči proizvajalec izvoznik zahtevata vmesni pregled ukrepov, če so izpolnjene zadevne določbe iz člena 19 osnovne uredbe.

(70)

Vendar je bila pri izračunu zneska subvencije v okviru FTR ugotovljena pisna napaka v zvezi z dohodkom od izvoza sodelujočega proizvajalca izvoznika, kot je naveden v napovedi za odmero davka od dohodka družbe za leto 2008. Napaka je bila ustrezno popravljena. Stopnja subvencije za to shemo v OP za sodelujočega proizvajalca izvoznika je 1,97 % (namesto 1,95 %).

(71)

Glede na zgoraj navedeno in ker v zvezi s tem ni bilo nobenih drugih ustreznih pripomb, se ugotovitve v zvezi s to shemo, kot so navedene v uvodnih izjavah (106) do (116) začasne uredbe in spremenjene v uvodni izjavi (70) zgoraj, potrdijo.

(72)

Obe strani sta navedli, da mora biti obrestna mera, uporabljena v izračunu stopnje subvencije te sheme financiranja, obrestna mera, ki je bila na voljo, ko se je proizvajalec izvoznik dogovarjal o financiranju s fiksno obrestno mero, in sicer obrestno mero v obdobju 2004–2005. Poleg tega bi moral biti imenovalec, uporabljen v izračunu začasne stopnje subvencije, celotni prihodek od prodaje družbe in ne celotni prihodek od izvoza, glede na to, da se za proizvodnjo domačega in izvoženega blaga uporabljajo enake proizvodne zmogljivosti, financirane iz LTF-EOP.

(73)

Te trditve je bilo treba zavrniti. Najprej bi bilo treba pojasniti, da je obrestna mera, uporabljena v izračunu, komercialna obrestna mera, ki je prevladovala v OP v Pakistanu, kot je bilo navedeno na spletni strani državne banke Pakistana. Financiranje, dogovorjeno v obdobju 2004–2005, je zadevni uvoznik črpal po obrokih. Pri izračunu zneska subvencije se je uporabil znesek kredita za OP, kot ga je sporočil sodelujoči proizvajalec izvoznik. Pri preučevanju ugodnosti, ki jih je stran prejela v posameznem OP, se uporabi veljavna komercialna kreditna obrestna mera, ki prevladuje na trgu v ustreznem OP in ki se običajno primerja s stopnjo, plačano na posojilo, prejeto med OP. To se je opravilo tudi tukaj. V zvezi z imenovalcem pri izračunu subvencije je treba opozoriti, da mora družba za koriščenje sheme neposredno ali posredno izvoziti najmanj 50 % svoje letne proizvodnje. Zato je treba znesek subvencije (števec) dodeliti za prihodek od izvoza zadevnega izdelka v OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza.

(74)

Glede na zgoraj navedeno in ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve v zvezi s to shemo, kot so navedene v uvodnih izjavah (117) do (133) začasne uredbe, potrdijo.

(75)

Pakistanska vlada je navedla, da je bil sektor PET izključen iz te sheme na podlagi odločitve državne banke Pakistana z dne 28. junija 2010. Zato je bilo navedeno, da je ta shema v skladu z določbami iz člena 15 osnovne uredbe in proti njej Komisija ne bi smela uvesti izravnalnih ukrepov, ker je dokazano, da je bila subvencija ukinjena. V zvezi s tem je sodelujoči proizvajalec izvoznik navedel, da je v skladu z Okrožnico št. 9 državne banke Pakistana z dne 28. junija 2010 družba odplačala celotne zneske financiranja iz EFS in dne 30. junija 2010 v zvezi z EFS ni bilo nobenega neplačanega zneska.

(76)

V zvezi s to trditvijo se opozarja na navedbo iz člena 15 osnovne uredbe, da se ne uvedejo nobeni ukrepi, če se subvencija ukine ali če se dokaže, da subvencija zadevnemu izvozniku ne zagotavlja več nobenih ugodnosti. Glede na predloženo dokumentacijo v zvezi s shemo EFS se ugotavlja, da odločitev državne banke Pakistana dejansko navaja, da banke ne smejo zagotoviti možnosti financiranja za PET v okviru te sheme. Zadevno besedilo tudi navaja, da bodo obstoječe možnosti, zagotovljene izvoznikom, veljavne do datuma zapadlosti zadevnih posojil, medtem ko se bo opravljeni izvoz družb upošteval pri posojilih družb v obdobju 2009–2010 in pri njihovi upravičenosti do leta 2011.

Kar zadeva te točke, je pakistanska vlada s predložitvijo potrebne dokumentacije pojasnila, da družbe, ki v okviru te sheme v finančnem letu 2009–2010 v Pakistanu (to je do 30. junija 2010) nimajo kratkoročnih posojil, v prehodnem obdobju do leta 2011 niso upravičene do nobenih ugodnosti. V zvezi s trditvijo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik nima neporavnanih zneskov v okviru EFS, se ugotavlja, da je bila ta trditev utemeljena z več dokazi, ki so jih zagotovile ustrezne banke, in da jo je potrdil zapriseženi revizor družbe. Ob upoštevanju navedenega se sklene, da sta strani lahko dokazali, da shema EFS zadevnemu izvozniku ne zagotavlja več nobenih ugodnosti. Pogoji iz člena 15 osnovne uredbe so torej izpolnjeni, navedene trditve pa se obravnavajo kot upravičene. Zato je bilo sklenjeno, da se proti shemi ne bi smelo uvesti izravnalnega ukrepa.

(77)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je tudi navedel, da mora biti obrestna mera, ki se uporabi za izračun stopnje subvencije, kratkoročna obrestna mera, ki je na voljo družbi v OP. Prav tako je bilo navedeno, da se pridobljena sredstva uporabljajo za izpolnjevanje splošnih finančnih potreb gibljivih sredstev družbe za domačo prodajo in izvoz, zato bi moral biti imenovalec v izračunu stopnje subvencije celotni prihodek od prodaje družbe.

(78)

Te trditve je bilo treba zavrniti. Opozarja se, da je obrestna mera, uporabljena v izračunu, komercialna obrestna mera, ki se je uporabljala v OP v Pakistanu, kot je bila navedena na spletni strani državne banke Pakistana. Ta mera predstavlja običajno kreditno obrestno mero, ki prevladuje na trgu. V zvezi z imenovalcem v izračunu subvencije se ugotavlja, da je predpogoj za koriščenje sheme izpolnjevanje posebnih izvoznih transakcij ali skupen opravljen izvoz. Zato je treba znesek subvencije (števec) dodeliti za celotni prihodek od izvoza v OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza.

(79)

Glede na zgoraj navedeno in ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve v zvezi s to shemo, kot so navedene v uvodnih izjavah (134) do (148) začasne uredbe in spremenjene v uvodnih izjavah (75) do (78) zgoraj, potrdijo.

(80)

Obe strani sta navedli, da državna banka Pakistana v to shemo ne posega, da komercialne banke zagotavljajo sredstva v tuji valuti brez preferencialnih obrestnih mer in da shema ni pogojena z opravljenim izvozom, ker jo lahko uporabljajo izvozniki in uvozniki.

(81)

Predložene trditve so bile analizirane ob upoštevanju ustreznih zakonskih določb in praktičnega izvajanja sheme, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so upravičene. Zato je bilo sklenjeno, da se proti shemi ne bi smelo uvesti izravnalnega ukrepa. Ker proti shemi na podlagi Okrožnice F.E. št. 25 državne banke Pakistana ne bo uveden izravnalni ukrep, ni potrebno odgovarjati na zadevne pripombe o razkritju.

(82)

Ob upoštevanju navedenega dokončni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, znaša za edinega sodelujočega pakistanskega proizvajalca izvoznika 5,15 %.

(83)

Vlada ZAE in sodelujoči proizvajalec izvoznik sta predložila pripombe v zvezi z naslednjima shemama, proti katerima so bili v začasni uredbi uvedeni izravnalni ukrepi:

(84)

Vlada ZAE je navedla, da je shema na podlagi Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979 splošno in horizontalno dostopna vsem industrijskim sektorjem in podjetjem v ZAE ter zagotovljena vsem brez izjem. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je navedel, da je dovoljenje, izdano na podlagi Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979, predpogoj za obstoj in delovanje v ZAE.

(85)

Kar zadeva zgoraj navedeno, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so industrijska podjetja v ZAE lahko delovala z različnimi vrstami dovoljenj. Poleg dovoljenja, izdanega na podlagi Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979, lahko industrijsko podjetje dejansko deluje z dovoljenjem, ki ga izdajo regionalni organi v emiratu, v katerem je sedež podjetja. Tako je bilo v primeru sodelujočega proizvajalca izvoznika, katerega dovoljenje je izdala vlada emirata Ras al Khaimah. Poleg tega je lahko industrijsko podjetje delovalo na območju proste trgovine, kjer ni potrebno nobeno dovoljenje na podlagi navedenega zakona. Zato navedba, da vsa industrijska podjetja v ZAE delujejo na podlagi Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979, ni pravilna. Samodejna zagotovitev dostopa do sheme torej ni dokazana, zato je treba zadevno trditev zavrniti.

(86)

Obe strani sta trdili, da so zahteve, ki jih določa zakon, le potrebni predpogoji za zagotovitev, da lahko kateri koli industrijski projekt deluje na podeželju in ni izvzet iz plačila carin, zato je analiza Komisije v začasni uredbi v zvezi s členi 12, 13 in 21 Zveznega zakona št. 1 napačna. Vlada ZAE je tudi navedla, da v zvezi s členom 13 izraz „se šteje za“ v arabski različici zakona nima zavezujočega pomena. Vlada ZAE je tudi navedla, da se člena 11 in 12 navedenega zakona nista nikoli uporabila v praksi, ker tehnični odbor, odgovoren za priporočila ministru glede vlog, ni bil ustanovljen. Navedeno je bilo tudi, da je vloga Oddelka za industrijski razvoj določena v uporabniškem priročniku elektronskega industrijskega sistema, ki ga je izdalo ministrstvo, kot je navedeno v uvodni izjavi (173) začasne uredbe.

(87)

Te trditve je bilo treba zavrniti. Ugotavlja se, da sta člena 13 in 21 zakona del postopnega procesa, predvidenega v analizi za industrijsko dovoljenje na podlagi Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979. V zvezi s členoma 11 in 12 se ugotavlja, da določata vlogo in odgovornosti različnih državnih organov, ki izdajajo industrijska dovoljenja na podlagi Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979. Dejstvo, da organ nikoli ni bil ustanovljen, čeprav ga predvideva zakon in je odgovoren za: (i) ocenjevanje prispevka Oddelka za industrijski razvoj in (ii) priporočila ministru glede odobritve ali zavrnitve vlog, potrjuje, da se zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki izda dovoljenje, v praksi ne upošteva in zato v zvezi z dodeljevanjem subvencij ni pravne varnosti. Poleg tega je trditev vlade ZAE v zvezi tehničnim odborom dejansko v nasprotju s prejšnjimi trditvami, v skladu s katerimi minister poziva ta odbor k predložitvi pripomb glede morebitne revizije zakona. Kar zadeva opredelitev izraza „se šteje za“ iz člena 13 Zveznega zakona, se ugotavlja, da je bila angleška različica edino besedilo, ki ga je vlada ZAE predložila med preiskavo. Poleg tega je šele po začasnem razkritju navedla, da med angleško in arabsko različico morda obstajajo razlike v opredelitvah. Dejstvo, da zaradi teh dveh različic obstajajo dvomi glede nekaterih delov meril o upravičenosti, je še en jasen pokazatelj, da v zvezi z merili in pogoji, ki urejajo upravičenost do subvencije, ni pravne jasnosti. V zvezi z vlogo Oddelka za industrijski razvoj se ugotavlja, da niso bile predložene nobene nove informacije, ki bi lahko spodbijale ugotovitve preiskave.

(88)

Vlada ZAE je navedla, da njena industrijska statistika dokazuje, da je v okviru Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979 registriranih več kot 4 000 industrijskih podjetij. Obe strani sta trdili, da Komisija ni predložila trdnih dokazov o tem, da so organi ZAE uveljavljali svojo diskrecijsko pravico pri odobravanju ali zavračanju vlog za pristop k shemi.

(89)

Te trditve je bilo treba zavrniti. Poudariti je treba ugotovitev preiskave, da odobritev industrijskih dovoljenj na podlagi Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979 ni samodejna in da pravila, ki urejajo postopek dodeljevanja za izbor prejemnikov, niso objektivna. Ob upoštevanju dejstva, da je bila shema opredeljena kot specifična v skladu z določbami iz člena 4(2)(a) in 4(2)(b) osnovne uredbe, je morala vlada ZAE v skladu z določbami iz člena 4(2)(c) osnovne uredbe dokazati svojo trditev, da so bili od uzakonitve Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979 odobreni zahtevki vseh strani, ki so predložile vloge za industrijsko dovoljenje na podlagi navedenega zakona. Take preverljive informacije niso bile nikoli predložene.

(90)

Obe strani sta navedli, da so vsa industrijska podjetja v ZAE izvzeta iz plačevanja carin za njihovo proizvodnjo. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je navedel tudi, da pregled trgovinske politike ZAE, ki ga je izvedla STO in je bil objavljen leta 2006, vključuje analizo Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979 in ugotovitev, da so vsa industrijska podjetja izvzeta iz plačevanja carin. Prav tako je bilo navedeno, da se izvaja nadzor nad sistemom, saj se industrijska dovoljenja vsako leto podaljšajo, družbe v okviru sheme poročajo o uvozu dajatev prostih materialov in organi zavračajo dajatev prost uvoz, če vložki niso povezani s proizvodnjo.

(91)

Te trditve je bilo treba zavrniti. Opozoriti je treba, da so iz plačevanja carin izvzete družbe, ki koristijo shemo na podlagi Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979, in da običajna stopnja dajatev ni ničelna. Sodelujoči proizvajalec izvoznik ni dokazal, v čem je splošna izjava v dokumentu STO o pregledu trgovinske politike natančnejša od podrobne analize na podlagi preveritvenega obiska, ki je vključena v začasni uredbi ter izrecno zadeva upravičenost in praktično izvajanje Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979. Kar je še pomembneje, v preiskavi je bilo ugotovljeno, da organi pri upravljanju uvoza dajatev prostih surovin v okviru sheme ravnajo diskriminatorno. Ker ni pravil, ki urejajo odobritve in zavrnitve zahtevkov za dajatev prost uvoz, niti učinkovitega sistema preverjanja upravljanja sheme, ni jasno, zakaj je eni strani na določen dan dovoljen dajatev prost uvoz, na nek drug dan pa se ji dajatev prost uvoz lahko zavrne. To se je dejansko zgodilo sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, ki je moral včasih plačati dajatve, ne da bi pristojni organ predložil kakršno koli utemeljitev. Strani torej nista predložili dokazov, ki bi podprli njune trditve o upravljanju sheme in dodeljevanju dajatev prostega uvoza.

(92)

Navedeno je bilo tudi, da shemo urejajo objektivna merila, in sicer zahteva, da se izvzetje iz plačevanja dajatev lahko dodeli le za uvoženo blago, namenjeno za proizvodnjo industrijskega podjetja. To trditev je bilo treba zavrniti, ker obstoj takega objektivnega merila ni bil dokazan, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (89) in (91) zgoraj.

(93)

Vlada ZAE je navedla, da je Zvezni zakon št. 1 iz leta 1979 trenutno v reviziji in da je bilo to sporočeno Komisiji. Vlada je prav tako navedla, da Komisija ni upoštevala njenih predloženih informacij in dokumentov ter ni predložila utemeljitev in trdnih dokazov o dejstvih in zakonodaji, na podlagi katerih je oblikovala sklepne ugotovitve.

(94)

V zvezi z zgoraj navedenim se ugotavlja, da je Komisija natančno ocenila in analizirala vse informacije, ki sta jih strani predložili. Kar zadeva revizijo Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979, je treba navesti, da je besedilo, ki ga je predložila vlada ZAE, osnutek internega dokumenta Ministrstva za finance in industrijo. Kot takšen nima pravne vrednosti. Preiskovalni organ mora analizirati dejanske zakonske določbe in način njihovega izvajanja, kar pa ne velja za nezavezujoči osnutek, ki ga upravna in zakonodajna oblast ZAE nista odobrili in uzakonili. Kar je še pomembneje, dejstvo, da vlada ZAE zdaj obravnava možnost revizije Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979 potrjuje, da so organi priznali potrebo, kot je navedla vlada ZAE, po odpravi vsake neskladnosti s Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

(95)

Glede na zgoraj navedeno se ugotovitve v zvezi s to shemo, kot so navedene v uvodnih izjavah (166) do (183) začasne uredbe, potrdijo.

(96)

Obe strani sta navedli, da se vsem podjetjem v ZAE odobri dajatev prost uvoz investicijskega blaga.

(97)

V zvezi s tem je treba navesti ugotovitev preiskave, da se družbam, ustanovljenim v OPT, odobri dajatev prost uvoz investicijskega blaga. Dejstvo, da lahko ena stran koristi enake ugodnosti z uporabo druge sheme (in sicer Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979), ne pomeni, da se zadevna subvencija ne obravnava kot subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Poleg tega strani nista mogli predložiti nobenih dejanskih dokazov, ki bi spodbijali ugotovitve preiskave v zvezi z OPT. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bilo treba predloženo trditev zavrniti.

(98)

Glede na zgoraj navedeno se ugotovitve v zvezi s to shemo, kot so navedene v uvodnih izjavah (184) do (199) začasne uredbe, potrdijo.

(99)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je dokončni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika ZAE 5,13 %.

(100)

Poudarja se, da so vse zainteresirane strani imele možnost, da po končnem razkritju izrazijo in predstavijo pripombe. Kjer je bilo ustrezno, so se pripombe zainteresiranih strani obravnavale in upoštevale, vendar niso bile takšne, da bi spremenile zgoraj navedene ugotovitve.

(101)

Sodelujoči iranski proizvajalec izvoznik je ponovno predstavil svojo analizo dejstev o zadevi, vendar ni predložil nobenega novega prepričljivega dokaza, ki bi spodbijal ugotovitve preiskave.

(102)

Pakistanska vlada je izrazila nezadovoljstvo glede zavrnitve njene zaveze glede sheme proizvodnje pod carinskim nadzorom ter ponovila pripombe v zvezi s shemama LTF-EOP in FTR. Predložila je tudi novo odločitev zveznega odbora za prihodke, izdano 27. julija 2010, o določitvi carine na uvoz PTA (surovina za PET) po 3 % stopnji in trdila, da so institucije zakonsko zavezane k ponovnemu izračunu stopnje subvencije, določene za shemo proizvodnje pod carinskim nadzorom. To je treba zavrniti, ker ni dokazil, da subvencija ne obstaja še naprej. Pakistanska vlada trdi, da je subvencija znižana. Shema proizvodnje pod carinskim nadzorom kljub temu določa, da se vhodni material lahko uporablja vsaj dve leti po uvozu. To pomeni, da se lahko blago, uvoženo do julija 2010 (ko je bila stopnja dajatve 7,5 %), lahko uporablja do julija 2012. Institucije so določile znesek subvencije na podlagi podatkov, ki se nanašajo na OP, v skladu s pravili sheme pa je lahko še vedno prisoten vpliv prejšnje stopnje dajatve do leta 2012. Tako je ob uvedbi dokončne dajatve subvencioniranje jasno prisotno. Poleg tega je carina le eden od elementov podatkovnega niza, pri čemer bi lahko bil, kot je prikazano v uvodnih izjavah (43) do (53) zgoraj, obseg uvoza večji, če bi bila stopnja dajatve nižja.

(103)

Pakistanski sodelujoči proizvajalec izvoznik se ni strinjal z analizo o FTR, vendar navedeni elementi niso mogli spremeniti ugotovitev preiskave. Prav tako je navedel, da obstajajo preverljivi dokazi, ki točno prikazujejo obveznosti v zvezi z davkom od dohodka, in predložil vrsto dokumentov v dokaz, da so ugotovitve Komisije napačne. V zvezi s tem se ugotavlja, da so predložene informacije neprepričljive in nepreverljive, zato jih ni mogoče upoštevati.

(104)

Vlada Združenih arabskih emiratov je ponovno predstavila svojo analizo dejstev o zadevi ter trdila, da so ugotovitve institucij temeljile na nejasni razlagi Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979, pri čemer institucije niso zagotovile nobenega pozitivnega dokaza. V zvezi s tem se opozarja, da je bila določena specifičnost v skladu s členoma 4(2)(a) in 4(2)(b) osnovne uredbe, da so institucije svojo razlago Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979 utemeljile na predloženih informacijah, dokazih in podatkih, pri čemer niso bili ugotovljeni nobeni prepričljivi dokazi, ki bi lahko spremenili ugotovitve preiskave. Vlada ZAE je pojasnila, da postopek spremembe Zveznega zakona št. 1 iz leta 1979 napreduje in je v fazi izpolnjevanja zadnjih pogojev pred razglasitvijo. V zvezi s tem se ugotavlja, da Komisija pozdravlja prizadevanje ZAE za spremembo ustreznih zakonskih določb, vendar navedeni razvojni dosežki ne vplivajo na ugotovitve preiskave, saj ni jasnega časovnega razporeda za zaključek postopka spremembe in uzakonitev novega zakona.

(105)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik iz ZAE je ponovil svoje trditve v zvezi z Zveznim zakonom št. 1 iz leta 1979. Prav tako je navedel, da obstajajo napake v izračunih stopnje subvencije. Trdil je, da je družba po dokončnem razkritju ugotovila, da so naročila surovin, proizvedenih v Saudovi Arabiji, brez carin, ker sta ZAE in Saudova Arabija del carinske unije Sveta za sodelovanje v zalivu, ter predložil vrsto dokumentov v zvezi s svojimi trditvami. V zvezi s tem se ugotavlja, da so te predstavitve del popolnoma novega sklopa informacij, ki bi že moral biti predstavljen v odgovoru na vprašalnik ali najpozneje pri preveritvenem obisku, tako da bi Komisija lahko preverila verodostojnost teh trditev. Tako predloženih podatkov v pozni fazi preiskave ni mogoče preveriti. Poleg tega ni prepričljivega dokaza za potrditev teh trditev. Prav tako se je trdilo, da bi bilo treba dajatev izračunati na podlagi surovin, porabljenih v OP, in ne na podlagi kupljenih surovin. V zvezi s tem se ugotavlja, da je ločevanje med porabljenimi in kupljenimi surovinami popolnoma nepomembno, saj je znesek, proti kateremu se je uvedel izravnalni ukrep, skupni znesek, ki se pripiše OP, kot je razloženo v uvodnih izjavah (84) do (95) zgoraj.

(106)

V zvezi s proizvodnjo, industrijo in potrošnjo Unije niso bile predložene nobene pripombe. Zato se uvodne izjave (201) do (206) začasne uredbe potrdijo.

(107)

V zvezi s kumulativno oceno učinkov zadevnega uvoza, obsegom uvoza iz zadevnih držav in njegovim tržnim deležem niso bile predložene nobene pripombe. Zato se uvodne izjave (207) do (213) začasne uredbe potrdijo.

(108)

Glede na odločitev, kot je navedeno v uvodni izjavi (20) zgoraj, da se izdelek v preiskavi razdeli na različne vrste izdelka, se je opravil nov izračun nelojalnega nižanja, ki upošteva to spremembo.

(109)

Za namene analize nelojalnega nižanja prodajnih cen se je tehtano povprečje prodajnih cen industrije Unije za nepovezane stranke na trgu Unije za vrsto izdelka, ki je prilagojeno na raven franko tovarna, primerjalo z ustreznim tehtanim povprečjem cen uvoza iz zadevnih držav za prvo neodvisno stranko na trgu Unije, določenim na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu in razlike v stopnji trgovine.

(110)

Primerjava je pokazala, da je v OP subvencionirani uvoz s poreklom iz ZAE, ki se prodaja v Uniji, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 3,2 %. Subvencionirani uvoz s poreklom iz Pakistana, ki se prodaja v Uniji, je nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 3,0 %. Subvencionirani uvoz s poreklom iz Irana, ki se prodaja v Uniji, je nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 0,5 %. Tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen zadevnih držav v OP je 2,5 %.

(111)

Iranski izvoznik je navedel, da je stopnja škode pretirana, ker je bila določena tehtana povprečna prodajna cena na enoto podcenjena zaradi nepravilnega izračuna zneska prilagoditve ravni trgovine. V zvezi s to navedbo je treba opozoriti, da je bil znesek ravni trgovine, uporabljen v začasnem izračunu, fiksni znesek na tono, ki je provizija, ki jo zaračuna sodelujoči uvozni agent, in ki predstavlja približno 1 % povprečne cene CIF. Ker pa ni bila predlagana nobena druga količinska opredelitev prilagoditve ravni trgovine in za takšno prilagoditev ni na voljo drugih informacij, je trditev zavrnjena.

(112)

Po trditvah iste strani se zdi, da je 2 % stopnja, ki se je upoštevala za stroške po uvozu, podcenjena.

(113)

V zvezi s tem se poudarja, da v tej preiskavi ni sodeloval noben uvoznik in da ni bilo mogoče preveriti dejanskih stroškov po uvozu. Ker torej niso bile na voljo nobene druge informacije, se je uporabila stopnja iz prejšnjih postopkov.

(114)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da škode ni bilo, ker je bil vzorec napačno izbran, zaradi česar za celotno industrijo Unije ni bilo mogoče ekstrapolirati nobenega rezultata. Ker je ena družba (ki ni del vzorca) navedla, da je uporabljala več kot 100 % svoje zmogljivosti, so zainteresirane strani trdile, da je to jasen znak za neobstoj škode. Ugotavlja se, da je predložena informacija izvleček iz predložitve dokumenta družbe organom borze v tretji državi in ni preverjena. Ta informacija prav tako ni v skladu z informacijo v dokumentu. Poleg tega izkoriščenost zmogljivosti enega samega proizvajalca EU v nobenem primeru ne more spremeniti ugotovitev glede škode pri vzorčenih proizvajalcih EU in drugih proizvajalcih EU.

(115)

Ker ni drugih trditev ali pripomb, se uvodne izjave (218) do (237) začasne uredbe potrdijo.

(116)

Ker v zvezi s tem ni bilo posebnih pripomb, se sklep o škodi iz uvodnih izjav (238) do (240) začasne uredbe potrdi.

(117)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave (241) do (245) začasne uredbe potrdijo.

(118)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da katera koli ugotovljena škoda ne bi bila posledica subvencioniranega uvoza, vendar da nizke cene za PET v EU izražajo svetovni ciklus industrije ter da so cene PET v EU od septembra 2008 do junija 2009 sledile cenam surove nafte. V zvezi s to trditvijo se priznava, da so cene PET do neke mere odvisne od cen surove nafte, saj so naftni derivati glavna surovina za proizvodnjo PET. Cene za surovo nafto v celotnem OP kljub temu niso bile nizke, vendar so se spreminjale, pri čemer so se najprej močno znižale, nato pa ponovno zvišale. S to spremenljivostjo svetovnih cen surove nafte se pojasnjuje, zakaj je bil uvoz PET subvencioniran in je zato nelojalno nižal prodajne cene proizvajalcev Unije. Prav to nelojalno nižanje, verjetno zaradi prejetih subvencij, je nižalo cene industrije Unije, zaradi česar so bili proizvajalci EU prisiljeni v prodajo z izgubo, da ne bi izgubili svojih strank.

(119)

Iranski izvoznik je trdil, da finančne in tehnične težave nekaterih proizvajalcev EU niso bile ustrezno ločene od analize škode ter so se napačno pripisale iranskemu uvozu, ko je komaj vstopil na trg po letu 2006. V zvezi s tem se ugotavlja, da je bil uvoz iz Irana prisoten že leta 2006 in 2007, njegova količina pa ni presegla 1 % tržnega deleža. Od leta 2008 je bil uvoz nad 1 % in je s svojimi nizkimi cenami prispeval k oviranju dviga cen v EU. Poleg tega so bili v tem primeru pogoji za kumulativno oceno izpolnjeni, pri čemer so se lahko učinki subvencioniranega uvoza iz vseh zadevnih držav ocenili kumulativno. Le ena od družb, ki jo je navedel iranski izvoznik, je bila del vzorca in tehnične težave tega proizvajalca EU v omejenem obdobju od septembra do sredine oktobra 2008 niso bistveno vplivale na splošno sliko o škodi.

(120)

Ista stran je ponovno poudarila, da bi bila vsaka ugotovljena škoda povezana z zmanjševanjem povpraševanja, zlasti v OP, ki ga je zaznamovala svetovna finančna in gospodarska kriza. Ta stran kljub temu ni spodbijala trditev iz uvodnih izjav (254) do (256) začasne uredbe: da gospodarski upad od zadnje četrtine leta 2008 nikakor ne more zmanjšati škodljivih učinkov poceni subvencioniranega uvoza na trg EU v celotnem obravnavanem obdobju ter da kljub zmanjševanju povpraševanja kot dejavniku, ki je prispeval k nastali škodi, to ni prekinilo vzročne zveze. Nadalje se ugotavlja, da je ta subvencionirani uvoz med zmanjševanjem povpraševanja celo povečal svoj tržni delež, to je s 7,6 % na 10,2 % v škodo proizvajalcem EU.

(121)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je bila vsaka škoda posledica premajhnega vlaganja proizvajalcev PET EU in posledične stroškovne neugodnosti v primerjavi z izvozniki.

(122)

Znano je, da je PET kapitalsko intenzivna industrija in da je potrebna določena raven naložb za ohranitev konkurenčnosti v srednjeročnem do dolgoročnem obdobju. Opozarja se, kot je navedeno v uvodni izjavi (237) začasne uredbe, da so nekatere vzorčene družbe leta 2006 in 2007 opravile pomembne naložbe, pri čemer je bila raven naložb leta 2008 in v OP minimalna.

(123)

V zvezi s tem se ugotavlja, da bi bilo ob upoštevanju zmanjševanja proizvodnje in stopenj izkoriščenosti zmogljivosti leta 2008 in v OP skupaj z znatnim zmanjšanjem tržnega deleža proizvajalcev Unije nerazumno pričakovati kakršne koli večje naložbe v nove zmogljivosti v istem obdobju.

(124)

Prav tako se opozarja, kot je navedeno v uvodnih izjavah (233) in (234) začasne uredbe, da je bil finančni položaj vzorčenih proizvajalcev Unije v celotnem obravnavanem obdobju zelo slab ter da so med letom 2006 in OP utrpeli velike izgube. V takih razmerah torej ne bi bilo razumno pričakovati kakršnih koli velikih naložb proizvajalcev Unije.

(125)

Zato se ugotavlja, da omejene naložbe leta 2008 in v OP niso znatno prispevale k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, vendar so bile njen rezultat.

(126)

Ker v zvezi z vzročno zvezo ni drugih pripomb, se uvodne izjave (246) do (264) začasne uredbe potrdijo.

(127)

Po začasnem razkritju se je javilo veliko število predelovalcev in/ali polnilcev EU ter trdilo, da analiza interesa Unije ne izraža pravilno trditev velikega števila sodelujočih uporabnikov in da so ugotovitve v nasprotju s trenutnim gospodarskim okoljem. Kljub temu ni sledila nobena utemeljitev ali razlaga. Vse družbe so zahtevale zaslišanje, vendar so se ga udeležili le dve družbi iz te skupine uporabnikov in eno združenje italijanskih polnilcev. Bistvenejše pripombe so poslali sodelujoči predelovalec EU (ALPLA), skupina predelovalcev (Caiba SA, skupina Coca-Cola, Danone Waters, Logoplaste, MFS Commodities, PepsiCO, Novara International in Silico Polymers), sodelujoči uvozni agent (GSI) in združenje predelovalcev plastike (EuPC). Vse te strani so močno nasprotovale uvedbi kakršnih koli ukrepov.

(128)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi proizvajalci EU (napačno) uporabljali instrumente trgovinske zaščite za zaščito trga Unije in umetno določitev visokih cen v EU. Te strani poudarjajo obstoječe vzpostavljene protidampinške in/ali izravnalne ukrepe proti Indiji, Indoneziji, Južni Koreji, Maleziji, Tajvanu, Tajski in Ljudski republiki Kitajski. Vendar se ugotavlja, da ima vsaka družba, ki proizvaja v EU, pravico do pritožbe in uporabe pravnega sredstva, če lahko dokaže obstoj škodljivih praks subvencioniranja. Dejstvo, da so bile prakse subvencioniranja in dampinga ugotovljene v več državah, se lahko verjetno razlaga z dejstvom, da se je povpraševanje po tem izdelku izrazito povečalo od 90-ih let z običajno dvomestno letno stopnjo rasti. S tem so se privabile pomembne svetovne naložbe, kar je za PET pomenilo strukturni svetovni presežek. Prav tako se ugotavlja, da imajo nekatere tretje države vzpostavljene ukrepe proti več zgoraj navedenim državam, s čimer se poudarja obstoječa strukturna težava.

(129)

Več zainteresiranih strani je poudarilo, da proizvajalci Unije niso zmožni izboljšati svoje učinkovitosti v dolgoročnem obdobju, ker bi se kmalu pojavile nove naložbe v druge tretje države in znižale umetno določene visoke cene v EU.

(130)

Preiskava je pokazala, da so nove naložbe, ki so se nedavno pojavile v Omanu, leta 2009 bistveno povečale obseg uvoza te države, pri čemer ni mogoče izključiti, da bi to lahko povzročalo težave industriji Unije v prihodnosti. Kot je že navedeno v uvodni izjavi (270) začasne uredbe, morebitne nove naložbe, ki bi lahko povzročile škodo industriji Unije, niso veljaven razlog za zanikanje upravičene zaščite v tem postopku.

(131)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi lahko svojo učinkovitost na podlagi zvišanja cen PET v EU izboljšali le proizvajalci EU z naložbami v tretje države, za katere ukrepi ne veljajo (Tajska, Združene države, Rusija), ali drugi proizvajalci v tretjih državah (Južna Koreja). Stran je trdila, da bi bil tako kratkoročni dobiček proizvajalcev EU jasno presežen s prenosom bogastva na proizvajalce zunaj EU.

(132)

V zvezi s tem se ugotavlja, da ni dokazov o dokumentu, ki bi podpirali izjavo o tem, da bi kakršna koli finančna korist, ki bi se lahko prenesla na proizvajalce v tretjih državah, za katere ukrepi trgovinske zaščite ne veljajo, ali družbe z ničelno stopnjo dajatve, prevladala nad ugodnostmi za industrijo Unije.

(133)

Poleg tega je bilo navedeno, da proizvajalci Unije zaposlujejo le približno 2 000 ljudi, medtem ko je predelovalcev in polnilcev PET, ki bi jih vsaka dajatev močno prizadela, približno 20 000 in 60 000.

(134)

Ugotavlja se, da zaposlovanje, ki ga ustvarjajo proizvajalci PET, ni zanemarljivo, vprašanja, ali je uvedba ukrepov v nasprotju z interesi Unije kot celote, pa ni mogoče omejiti na enostavno vprašanje števila zaposlenih oseb. V zvezi s tem je zlasti pomembno, da zadevnih uporabnikov ukrepi najverjetneje ne bi prizadeli, pri čemer se upoštevajo stopnja dajatve in tudi nadomestni viri dobave, kot je določeno v uvodnih izjavah (141) do (156).

(135)

Poudarja se, da v tej preiskavi ni sodeloval noben nepovezan uvoznik.

(136)

Sodelujoči agent je močno spodbijal trditev, da uvedba dajatev ne bo imela bistvenega vpliva na njegovo poslovanje. Družba je trdila, da je bil vpliv medtem, ko je družba dejansko poslovala na podlagi provizij, nepomemben, saj je bil pomemben del njenega poslovanja povezan z zadevnimi državami. Če bi se uvedli dokončni ukrepi, bi to vplivalo na provizijo, ki se pobere pri proizvajalcih v zadevnih državah, ker PET iz zadevnih držav ne bi mogel več konkurirati s PET drugih proizvajalcev.

(137)

Glede na splošno zmerno stopnjo dajatve ni verjetno, da bi bila prodaja PET iz drugih zadevnih držav bistveno prizadeta. Poleg tega lahko agent v srednjeročnem obdobju zelo verjetno preide na druge vire dobave, in sicer na uvoz iz Omana, Združenih držav, Brazilije, Mehike in družb z ničelno stopnjo protidampinške dajatve v Južni Koreji. S prodajo izvoznih proizvajalcev bi bilo treba zagotoviti, da agent nadomesti vsako izgubo, ki bi se lahko pojavila zaradi uvedbe ukrepov. Zato se trditev zavrne.

(138)

Ena zainteresirana stran je trdila, da zaščita dobaviteljev surovin proizvajalcem PET EU na račun pakirne industrije, polnilcev in končnih potrošnikov ni upravičena.

(139)

Ugotavlja se, da je analiza učinka ukrepov na dobavno industrijo v skladu s členom 31 osnovne uredbe. Standardna praksa je, da se taka analiza izvaja, zlasti če obstaja močna odvisnost med dobavitelji surovin in proizvajalci Unije.

(140)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave (265) do (279) začasne uredbe dokončno potrdijo.

(141)

Poudarja se, da znaša strošek PET, ki se uporablja v proizvodnji predform za steklenice, med 70 % in 80 % vseh stroškov proizvodnje za predelovalce. Zato je kritični element stroškov teh družb.

(142)

Nekatere zainteresirane strani so navedle, da pakirno industrijo EU stalno spodbijajo zahteve polnilcev po novih oblikah in bolj okolju prijaznem pakiranju. Zaradi tega se zdi, da nekateri predelovalci stalno vlagajo v raziskave in razvoj, da bi z novimi izdelki in zasnovo ostali konkurenčni in povečali dodano vrednost v verigi.

(143)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bo vpliv na predelovalno industrijo EU zelo močen in bo povzročil zmanjšanje sredstev za vlaganje v novo, okolju prijazno pakiranje in morda celo zaprtje več sto manjših družb, ker so njihove stopnje vse nižje zaradi manjših predelanih količin in omejene pogajalske moči.

(144)

Če bi predelovalci zaradi ukrepov prevzeli celotno zvišanje cene, bi lahko bil vpliv nanje velik, odvisno od virov dobave, saj predstavljajo cene PET večino njihovih stroškov in veliko malih in srednjih podjetij deluje na podlagi nizkih stopenj dobička.

(145)

V zvezi s tem je bil izveden preveritveni obisk malega predelovalca plastike v Italiji, da bi se bolje seznanili z učinkom dajatev te skupine uporabnikov. Preiskava je kljub omejenosti pokazala, da lahko predelovalci običajno prenesejo zvišanje svojih cen, zlasti če to povišanje ni zanemarljivo in ga je mogoče pričakovati. Poleg tega imajo nekateri predelovalci PET v svojih pogodbah o cenah surovin klavzule o prilagajanju, to pa bi lahko pomagalo predelovalcem EU pri prenosu zvišanja nekaterih cen na polnilce.

(146)

Zaradi tega in na podlagi precej zmerne stopnje dajatev se ugotavlja, da uvedba izravnalnih dajatev verjetno ne bi imela uničujočega učinka za predelovalce.

(147)

Nekatere zainteresirane strani so poudarile trditev, da bi se tveganje preselitve predelovalcev PET povečalo, če bi se uvedli dokončni ukrepi. Te strani so prav tako trdile, da zaradi preselitve predelovalcev EU proizvajalci EU ne bi imeli dolgoročnih koristi. Eden od sodelujočih predelovalcev PET je navedel, da se postopek preselitve že izvaja in da bo vsaka uvedba izravnalnih dajatev ta razvoj še pospešila. Ta stran je trdila, da se bo bistveni del predelovalcev EU nahajal na območjih, ki so blizu meja EU (Švica, Hrvaška, Bosna, Srbija, Turčija, Rusija in Ukrajina), ter da bodo nekateri predelovalci veliko bolj prilagodljivi pri preselitvi svoje proizvodnje na ta območja, kot pa predlaga začasna uredba.

(148)

Na podlagi informacij v dokumentu je preselitev dejansko že postopek v teku, zato se obravnava, da bi bila lahko uvedba izravnalnih dajatev en dejavnik od številnih drugih premislekov, ki vplivajo na tako odločitev družbe. Ni bilo ugotovljeno, da bi bile brez uvedbe ukrepov v tem primeru te družbe pripravljene ostati v EU, ker je taka odločitev običajno rezultat analize, pri čemer se poleg trgovinske zaščite upošteva več vidikov, kot so bližina stranki, dostop do kvalificiranih delavcev za raziskave in razvoj, splošna struktura cen itd.

(149)

Prav tako se ugotavlja, da informacije v dokumentu kažejo na številne pomembne izzive, s katerimi se sooča predelovalna industrija EU zaradi pripadajočih strukturnih pomanjkljivosti, ki postajajo v vse bolj konkurenčnem in hitro spreminjajočem se okolju vse bolj očitne. Jasno je, da je pri teh podjetjih velikost pomembna in da konsolidacija trga že poteka, vključno z zaprtji in preselitvijo. Zato se obravnava, da zvišanje cene PET zaradi izravnalnih ukrepov ni razlog za bojazen pred zaprtjem malih predelovalcev.

(150)

Zato se ugotavlja, da uvedba izravnalnih dajatev ne bo odločilen dejavnik pri morebitni odločitvi o preselitvi družb v predelovalni industriji PET.

(151)

Več zainteresiranih strani je navedlo, da bi vsak ukrep bistveno vplival na številne polnilce, saj bi se zaradi pogodbenih dogovorov vsako zvišanje cen polietilen-tereftalatne smole (vsaj delno) preneslo nanje. Poleg tega je bilo navedeno, da polnilci zvišanja cene morda ne bi mogli prenesti na njihove stranke, ki so lahko supermarketi/maloprodajne verige, in da zvišanja cene morda ne bi preživeli.

(152)

Te strani so trdile, da je bil obseg izdelkov, na katerega bodo vplivale dajatve, podcenjen, saj ne bodo prizadele le ustekleničene vode, negaziranih pijač in jedilnega olja, ampak tudi pivo, mleko in mlečne proizvode, proizvajalce sokov, kečap in začimbe, kozmetične izdelke in izdelke za osebno nego, zdravila, vitamine in prehranska dopolnila, izdelke za čiščenje v gospodinjstvu ter olja in maziva za vozila.

(153)

Priznava se, da je embalaža PET različna. Kljub temu se ugotavlja, da se začasna uredba osredotoča na vpliv na polnilce, saj temelji na podatkih, ki so jih predložile družbe, sodelujoče v tej preiskavi, pri čemer gre predvsem za proizvajalce vode, brezalkoholnih pijač ali sokov. Drugih podrobnejših podatkov, ki bi kazali na še večji vpliv na zgoraj navedeno, ni bilo na voljo.

(154)

Zato se obravnava, da se lahko začasne ugotovitve iz uvodne izjave (291) začasne uredbe dokončno potrdijo. Ob upoštevanju zmerne stopnje predlaganih ukrepov lahko ti poleg tega zvišajo cene za največ 1 % (v najslabšem možnem izidu – celoten učinek ukrepov bodo nosile družbe za polnjenje) in bodo tako imeli le omejen učinek na splošni položaj družb za polnjenje, tudi če ne bi mogle prenesti zvišanja cen na svoje stranke, kot se trdi.

(155)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bo zaradi ukrepov trgovinske zaščite pomanjkanje ponudbe na trgu Unije še večje, kar bo zlasti problematično v poletnih mesecih ob upoštevanju velikega povpraševanja po vodi/pijačah. Poleg tega je bilo navedeno, da bi bilo leta 2010 treba uvoziti 900 000 ton. Ta težava bi se bistveno povečala zaradi dejstva, da so nekateri proizvajalci EU tudi predelovalci PET in bi prodajali po premijskih cenah na prostem trgu le, ko bi zadovoljili domače povpraševanje.

(156)

V zvezi s tem se niso predložile nobene nove informacije, trditve iz uvodnih izjav (294) in (295) začasne uredbe pa niso bile zavrnjene. Opozarja se tudi, da ob upoštevanju zmerne ravni dajatev, uvedenih za uvoz iz ZAE in Pakistana, vpliv na obseg trgovine iz teh držav, morda ne bo bistveno prizadet. Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav (294) in (295) dokončno potrdijo.

(157)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da začasna uredba ni ustrezno obravnavala vpliva na potrošnike, ki bi vsak dan kupovali izdelke s polietilen-tereftalatnimi smolami. Te trditve so bile podprte le z izjavo, da bi cena, zvišana za 50 EUR/t, pri porabi treh milijonov ton povzročila 150 milijonov EUR, ki bi jih morali nositi končni potrošniki na leto.

(158)

Opozarja se na nerealnost predlagane ocene, saj se je večina strani strinjala s tem, da bodo del vpliva nosili predelovalci PET, polnilci, supermarketi/maloprodajne verige, kar pomeni, da se bodo nekateri višji stroški porazdelili po prodajni verigi.

(159)

Vpliv na končnega potrošnika v najslabšem možnem izidu (to je nerealističen izid, po katerem bi potrošnik nosil celoten učinek zvišanja cene), ob upoštevanju zmerne stopnje predlaganih ukrepov, ne bi presegel 0,005 EUR na porabljeno steklenico in zelo verjetno je, da bi bil veliko manjši.

(160)

Ob upoštevanju navedenega in po podrobni analizi vseh zadevnih interesov se po premisleku dokončno sklene, da v tem primeru ni nujnih razlogov za to, da se ukrepi ne bi uvedli. Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave (280) do (298) začasne uredbe dokončno potrdijo.

(161)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je Komisija predlagala uvedbo dokončne izravnalne dajatve, so nekatere zainteresirane strani predložile dodatne pripombe. Ker so te pripombe v večini ponavljale že predložene in obravnavane ugotovitve, zgoraj navedenih ugotovitev niso spremenile.

(162)

V zvezi s poudarjeno trditvijo, ki je preiskovalni organ do zdaj ni obravnaval, in sicer da je zadnja sprememba menjalnega tečaja med USD in EUR pomenila bistveno povišanje cene uvoženega PET, zato industrija Unije domnevno ne potrebuje zaščite z ukrepi trgovinske zaščite, se ugotavlja, da protisubvencijska preiskava običajno ne upošteva razvoja po OP, razen če se lahko v izjemnih okoliščinah med drugim pokaže, da je trajen in bi bistveno spremenil ugotovitve zadeve. Spremembe menjalnega tečaja med USD in EUR se ne morejo obravnavati, kot da so take narave.

(163)

Zainteresirana stran je trdila, da je bil ciljni dobiček v višini 5 % pretiran v drugi četrtini OP, saj v tej četrtini (četrta četrtina leta 2008) ni šlo le za manjše povpraševanje (zimska sezona), temveč je na proizvajalce PET močno vplivala tudi gospodarska kriza. Tako se trdi, da mora biti ob pravilni uporabi načela iz Sodbe T-210/95 (5) stopnja 0 %, če subvencioniranega uvoza ni. Ker je vse četrtine OP prizadela kriza, je poleg tega stran trdila, da bi se zdela 5 % stopnja dobička nerealistična, saj se celo brez gospodarske krize, to je leta 2006–2007, industrija Unije ne bi približala 5 % dobičku.

(164)

Priznava se, da mora biti v skladu s sodno prakso ciljni dobiček, ki se uporabi, dobiček, ki ga lahko industrija Unije razumno doseže pri običajnih konkurenčnih pogojih brez subvencioniranega uvoza. Opozarja se, da se je v prejšnjih preiskavah za enak izdelek uporabil 7 % ciljni dobiček namesto začasno uporabljenih 5 % v trenutni preiskavi. Ciljni dobiček v višini 5 % se obravnava kot dobiček, ki bi ga industrija Unije lahko pričakovala v odsotnosti subvencioniranega uvoza. Zato se zahteva po zmanjšanju ciljnega dobička zavrne.

(165)

Ob upoštevanju prilagojenega izračuna nelojalnega nižanja iz uvodnih izjav (108) do (110) zgoraj so ustrezne stopnje odprave škode naslednje:

(166)

Glede na dokončne sklepne ugotovitve v zvezi s subvencioniranjem, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe se sklene, da bi bilo treba v skladu s pravilom nižje dajatve uvesti dokončno izravnalno dajatev za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov na ravni najnižje ugotovljene stopnje subvencioniranja in odprave škode.

(167)

Glede na navedeno in v skladu s členom 12(1) osnovne uredbe se sklene, da bi bilo treba uvesti stopnjo dokončne izravnalne dajatve za uvoz s poreklom iz Irana na ravni ugotovljene stopnje škode, medtem ko bi bilo treba za uvoz iz Pakistana in Združenih arabskih emiratov uvesti stopnjo dokončne izravnalne dajatve na ravni ugotovljene stopnje subvencije.

(168)

Opozarja se, da stroški in cene PET v razmeroma kratkih obdobjih znatno nihajo. Zato se je sklenilo, da je primerna uvedba dajatev v obliki določenega zneska na tono. Ta znesek izhaja iz uporabe izravnalne stopnje na izvozne cene CIF, uporabljene za izračune v vzporednih protidampinških postopkih.

(169)

Na podlagi zgoraj navedenega so predlagani zneski izravnalnih dajatev, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(170)

Kakršen koli zahtevek za uporabo določene stopnje izravnalne dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) bi bilo treba takoj nasloviti na Komisijo (6), skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Če je primerno, se bo Uredba v skladu s tem nato spremenila tako, da se bo posodobil seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(171)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih protisubvencijskih ukrepov, je iranski proizvajalec izvoznik v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe ponudil cenovno zavezo.

(172)

Ponudba se je preučila in glede na dejstvo, da se cene za posamezno vrsto izdelka bistveno razlikujejo, je bilo ugotovljeno, da ponujena minimalna uvozna cena ne bi zagotovila odprave škodljivega subvencioniranja za vse izdelke.

(173)

Ugotovljeno je bilo tudi, da iranski sodelujoči proizvajalec izvoznik prodaja zadevni izdelek in druge izdelke v EU izključno prek povezane trgovske družbe, ki izvaža veliko različnih izdelkov, ki jih proizvajajo različne družbe. Pri tej prodajni strukturi obstaja zelo veliko tveganje navzkrižnih nadomestil, ker bi se lahko PET, za katerega velja zaveza, prodajal istim kupcem skupaj z drugimi izdelki in bi se lahko cene, določene za različne izdelke, prodane istemu kupcu, zlahka kompenzirale ali izravnale. Nazadnje, iz javno dostopnih virov se tudi zdi, da je v Iranu najmanj en dodatni proizvajalec PET. Glede na zgoraj navedeno prodajno strukturo obstajajo zaradi tega položaja resni dvomi, ali institucije in carina lahko zagotovijo, da je samo PET sodelujočega proizvajalca izvoznika prodan v skladu z določbami zaveze, saj je osnovni izdelek in enostavno zamenljiv, ker pri takšnih osnovnih izdelkih ni mogoče jasno fizično prepoznati proizvajalca.

(174)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da je bila taka zaveza nepraktična in se zato ne more sprejeti. Stran je bila ustrezno obveščena, pri čemer je imela možnost za predložitev pripomb. Njene pripombe kljub temu niso spremenile zgoraj navedenega sklepa.

(175)

Glede na obseg ugotovljene stopnje izravnalnih subvencij in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, se zdi nujno, da se zneski, zavarovani z začasno dajatvijo, ki jo je uvedla začasna uredba, dokončno pobirajo v obsegu višine uvedenih dokončnih dajatev –

29.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 254/29

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) določa natančna pravila za izvoz izvenkvotnih količin v sektorju sladkorja.

(2)

Člen 4c Uredbe (ES) št. 951/2006 določa dokumente, ki veljajo kot dokazilo o prispetju v namembni kraj in jih je treba predložiti v primeru, da določene namembne države niso upravičene za izvoz za izvenkvotni sladkor in/ali izvenkvotno izoglukozo. Vendar pa je tam, kjer je količina sladkorja majhna, tveganje za morebitne trgovinske goljufije precej omejeno. Tako je zaradi poenostavitve administrativnega dela ustrezno določiti odstopanje od tega pravila za količine, ki ne presegajo 25 ton.

(3)

Člen 7c Uredbe (ES) št. 951/2006 predpisuje določbe o obveščanju o izvenkvotnih izvozih. Da bi se izboljšalo upravljanje izvenkvotnih izvoznih režimov, je ustrezno pojasniti, da bi bilo obveščanje držav članic o uporabljenih količinah treba razčleniti tudi po vlagateljih.

(4)

Za tržno leto 2010/2011 je v skladu s členom 1(1) Uredbe Komisije (EU) št. 397/2010 z dne 7. maja 2010 o določitvi količinske omejitve za izvoz izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze do konca tržnega leta 2010/2011 (3) količinska omejitev za beli sladkor, ki spada pod oznako KN 1701 99, torej za 6-mestne oznake, določena na 650 000 ton. V primerih, kjer je veliko povpraševanja po izvoznih dovoljenjih in kjer so letne količinske omejitve hitro izpolnjene, podjetja, ki izvažajo beli sladkor pod drugimi oznakami KN, morda ne bodo dobila dovolj dovoljenj, da bi pokrila svoje tradicionalne trge. Da bi se izboljšala prožnost izvenkvotnega režima, je ustrezno dovoliti uporabo izvoznih dovoljenj, izdanih za beli sladkor z oznako KN 1701 99, tudi za izvoz drugih proizvodov iz sladkorja z isto oznako KN.

(5)

V skladu s členom 8a(b) Uredbe (ES) št. 951/2006 so izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor ali izoglukozo, izdana od 1. aprila 2010 naprej, veljavna do izteka petega meseca od njihovega datuma izdaje. Vendar pa bi to lahko nekaterim izvoznikom povzročilo resne težave, in sicer tistim, ki svoje tradicionalne trge oskrbujejo skozi celo tržno leto. Iz tega razloga je ustrezno, da se določbe za tržno leto 2009/2010 uporabljajo stalno.

(6)

Člen 1(2)(b)(i) Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (4) določa, da se za proizvode iz sladkorja z oznako KN 1701 predložijo izvozna dovoljenja. V skladu z Delom II Priloge II k navedeni uredbi je znesek varščine, ki jo je treba položiti, določen na 110 EUR na tono. Zaradi pravne varnosti in da bi se zagotovilo enako obravnavanje vseh podjetij v vsaki državi članici, je pri členu 12a(1) Uredbe (ES) št. 951/2006 ustrezno pojasniti, da je treba varščino položiti tudi za izvenkvotne proizvode iz sladkorja.

(7)

Uredbo (ES) št. 951/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

Členu 4c Poglavja IIa se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Pri izvoznih deklaracijah v zvezi z največjo dovoljeno količino sladkorja, ki znaša 25 ton, in kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 24(2)(a) in (b) Uredbe Komisije (ES) št. 612/2009 (5), države članice podjetja oprostijo predložitve dokazil iz odstavkov 1 ter 2(b) in (c) tega člena. Prevozne listine ali njim enakovredne elektronske različice, kot jih opisuje člen 17(3) Uredbe (ES) št. 612/2009, je treba predložiti v vseh primerih.

2.

Poglavje III se spremeni:

3.

Člen 12a Poglavja V se spremeni:

29.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 254/31

29.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 254/33

(1)

Svet je 12. junija 2007 sprejel Skupni ukrep 2007/405/SZVP (1) o vzpostavitvi policijske misije Evropske unije na področju reforme varnostnega sektorja (RVS) in njegove povezave s pravosodjem v Demokratični republiki Kongo (EUPOL RD Congo) (v nadaljnjem besedilu: EUPOL RD Congo ali misija).

(2)

Svet je 23. junija 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/485/SZVP (2) o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2007/405/SZVP do 30. junija 2009.

(3)

Svet je 15. junija 2009 sprejel Skupni ukrep 2009/466/SZVP (3) o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2007/405/SZVP do 30. junija 2010.

(4)

Svet je 14. junija 2010 sprejel Sklep 2010/329/SZVP (4) o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2007/405/SZVP do 30. septembra 2010.

(5)

EUPOL RD Congo bi se morala nadaljevati za nadaljnje leto do 30. septembra 2011.

(6)

Struktura poveljevanja in nadzora misije ne bi smela vplivati na odgovornost vodje misije za izvrševanje proračuna misije, ki izhaja iz pogodbe s Komisijo.

(7)

Za to misijo bi bilo treba pri generalnem sekretariatu Sveta aktivirati stalno dežurstvo.

(8)

Misija bo potekala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) iz člena 21 Pogodbe –

(a)

podpreti usklajevanje celotnega procesa RVS na strateški ravni v Demokratični republiki Kongo (DRK) s posebnim poudarkom na reformi KNP in njenih odnosov s sodstvom;

(b)

podpreti izvedbo reforme policije in izboljšavo učinkovitosti in operativne zmogljivosti in odgovornosti KNP s pomočjo aktivnosti mentorstva, spremljanja in svetovanja (MMS);

(c)

izboljšati znanje in sposobnost visokih uradnikov KNP, mentorjev in sistemov usposabljanja, vključno preko zagotavljanja strateških tečajev usposabljanja;

(d)

podpreti boj proti nekaznovanosti na področju človekovih pravic in spolnega nasilja.

1.

podpira celoten proces RVS na strateški ravni v DRK s posebnim poudarkom na reformi KNP in njenih odnosih s sodstvom:

2.

podpira pri izvedbi reforme policije in izboljšavi operativne zmogljivosti in odgovornosti KNP preko aktivnosti MMS:

3.

krepi znanje in sposobnosti visokih uradnikov KNP, mentorjev in sistemov usposabljanja, vključno preko zagotavljanja strateških tečajev usposabljanja:

4.

podpira boj proti nekaznovanosti na področju človekovih pravic in spolnega nasilja:

5.

druge naloge/ projektna enota:

(a)

sedež v Kinšasi. Sedež sestavlja urad vodje misije in osebje sedeža, ki opravljajo vse potrebne funkcije svetovanja na strateški in operativni ravni, poveljevanja in nadzora ter podpore misiji in administrativne podpore;

(b)

področni urad. Področni urad se ustanovi v mestu Goma. Zaradi posledic mandata misije na ravni celotne države bo morda potrebno sprejeti tudi ukrepe znotraj države in, ob upoštevanju varnostnih razmer, bo morda potrebna začasna prisotnost (tudi na dolgi rok) strokovnjakov na drugih lokacijah.

29.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 254/40

(1)

Komisija je 3. septembra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata („PET“) s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov („zadevne države“) v Unijo. Komisija je 1. junija 2010 z Uredbo (EU) št. 472/2010 (3) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov.

(2)

Postopek se je začel po pritožbi, ki jo je 20. julija 2009 vložil odbor za polietilen tereftalat Plastics Europe („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež celotne proizvodnje nekaterih vrst polietilen tereftalata v Uniji, v tem primeru več kot 50 %.

(3)

Kot navaja uvodna izjava 11 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2006 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(4)

V vzporednem protisubvencijskem postopku je Komisija z Uredbo (EU) št. 473/2010 (4) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov.

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bil sprejet sklep o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani pisno predstavilo svoja stališča do začasnih ugotovitev. Stranem, ki so za to zaprosile, je bila dana možnost zaslišanja.

(6)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Po začasnem razkritju so bile proučene ustne in pisne pripombe zainteresiranih strani in po potrebi so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene.

(7)

Vse strani so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti zaključek postopka in sprostitev zneskov, zavarovanih z uvedbo začasnih dajatev („dokončno razkritje“). Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so strani lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(8)

Proučene so bile ustne in pisne pripombe zainteresiranih strani in po potrebi so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene.

(9)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da vzorec proizvajalcev EU ni bil reprezentativen in dosleden ter da je bila analiza škode zato pomanjkljiva. Zlasti so trdile, da vzorčenje ni bilo potrebno, ker proizvajalcev ni bilo veliko. Trdile so tudi, da zaradi „umetne“ delitve skupin družb na posamezne pravne subjekte vzorec ne bi vseboval nekaterih na trgu vodilnih družb (Artenius, M&G Polimeri) in da je metodologija izbora vzorca nedosledna, ker je tudi vzorec vseboval dve skupini družb. Trdile so tudi, da vzorec ni bil reprezentativen, ker ni vseboval nobenega proizvajalca z zadostno količino prodaje povezanemu predelovalcu PET. Zato naj institucije ne bi mogle oceniti realne dobavne zmožnosti industrije Unije in naj ne bi upoštevale navzkrižja interesov industrije Unije. Poleg tega ena družba ni predložila vseh potrebnih informacij in je bila iz vzorca izključena, zato naj bi reprezentativnost padla na 28 % proizvodnje Unije. Iste strani so trdile, da izbrani vzorec ni bil statistično veljaven.

(10)

Glede trditve, da vzorčenje ni bilo potrebno, ker proizvajalcev ni bilo veliko, se ponovno poudarja, da se je za izvedbo vzorčenja javilo 14 proizvajalcev Unije iz osmih skupin družb. Glede na objektivno visoko število proizvajalcev Unije, ki so sodelovali, tj. 14, se je uporabilo vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, ki ga je bilo mogoče dovolj dobro preiskati v razpoložljivem času. Vzorec je sestavljalo pet posameznih družb (s šestimi lokacijami proizvodnje).

(11)

Glede prve trditve o reprezentativnosti vzorca je treba opozoriti, da institucije v vzorec lahko vključijo posamezne družbe, ki so del skupine družb, če so te reprezentativne in imajo ločene finančne račune. Drugače zaradi preiskovanja vseh štirinajstih proizvajalcev EU iz osmih skupin družb ne bi bilo mogoče pravočasno zaključiti preiskave. Vendar dejstvo, da sta bili v vzorec vključeni dve skupini družb, ni nedosledno z metodologijo vzorčenja, uporabljeno v tem primeru, tj. z največjim reprezentativnim obsegom prodaje strankam EU.

(12)

Glede družbe Indorama se ugotavlja, da je ta skupina v OP imela dva različna obrata za proizvodnjo – enega na Nizozemskem in enega v UK. Vključitev te skupine v vzorec je v skladu z uporabljeno metodologijo, ker sta navedena obrata s pravnega in finančnega vidika sestavljala en subjekt. Glede družbe Equipolymers, ki je v OP imela dve ločeni osebi za proizvodnjo PET (eno v Italiji in eno v Nemčiji), se ugotavlja, da je družba oddala poročilo s konsolidiranimi podatki za obe lokaciji. Ker je bilo te konsolidirane podatke mogoče preveriti med enim od obiskov sedeža družbe, se je sklenilo, da se to konsolidirano poročilo sprejme in da se družbi Equipolymers, ki proizvajata PET, v tem postopku obravnavata kot en subjekt. Glede zahteve, da je bilo v vzorec treba vključiti Artenius in M&G Polimeri kot na trgu vodilni družbi, se opozarja, da nobena od njunih posameznih oseb ni spadala med družbe z največjim obsegom prodaje strankam EU.

(13)

Glede trditve, da vzorec ni bil reprezentativen, ker ni vključeval enega proizvajalca, ki večinoma proizvaja za notranjo porabo, je treba opozoriti, da se v primeru take trditve dobavna zmožnost lahko prouči pri analizi interesa Unije in da se v ta namen lahko lastna poraba odšteje od obsega proizvodnje. Zato v vzorcu za proučitev nekaterih škodnih dejavnikov ni treba imeti takšnega proizvajalca. Drugič, kakršen koli dvojni interes, ki izhaja iz položaja družbe kot proizvajalca in predelovalca EU obenem, se lahko oceni tudi v analizi interesa Unije. Položaj družbe kot proizvajalca in predelovalca EU ni povezan z uspešnostjo industrije EU, pri kateri je merilo prodaja nepovezanim strankam EU. Zato se trditev zavrne.

(14)

Glede trditve o splošni reprezentativnosti vzorca se ponovno poudari, da je zmanjšanje vzorca na štiri družbe zmanjšalo reprezentativnost s 65 % na 47 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev. Iste štiri družbe so predstavljale 52 % proizvodnje Unije. To se šteje za reprezentativen vzorec proizvajalcev EU glede prodaje neodvisnim strankam EU.

(15)

Glede trditve, da izbrani vzorec ni bil statistično veljaven, se opozarja, da člen 17(1) osnovne uredbe kot nadomestno možnost za „statistično veljaven“ vzorec jasno dopušča, da vzorec temelji na največjem reprezentativnem obsegu prodaje, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v razpoložljivem času.

(16)

Ker k zadevnim ugotovitvam ni drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 3 do 10 začasne uredbe.

(17)

Treba je opomniti, da uvodna izjava 12 začasne uredbe zadevni izdelek določa kot polietilen tereftalat z viskoznostjo 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov, trenutno uvrščen v oznako KN 3907 60 20.

(18)

Poleg tega uvodna izjava 14 začasne uredbe nadalje določa, da je preiskava pokazala, da sta PET, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter PET, ki se proizvaja in prodaja na domačih trgih zadevnih držav ter izvaža v Unijo, podobna izdelka.

(19)

Ker se je obravnavani izdelek štel za homogen izdelek, ni bil dodatno razdeljen na različne vrste izdelkov za izračun stopnje dampinga in stopnje škode.

(20)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je PET treba razdeliti na različne vrste izdelkov glede na različne viskoznosti, ker je viskoznost bistvena za določitev različnih uporab proizvedenih vrst PET. Štelo se je, da je treba trditev sprejeti, in metodologija za izračun stopnje dampinga in stopnje škode je bila ustrezno prilagojena.

(21)

Kot pojasnjuje uvodna izjava 20, je bila metodologija za izračun stopnje dampinga prilagojena in stopnja dampinga za vsako zadevno državo je zdaj izračunana za vsako vrsto izdelka posebej.

(22)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 16 do 18 začasne uredbe.

(23)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodni izjavi 19 začasne uredbe.

(24)

Uvodna izjava 23 začasne uredbe določa, da iranski izvoznik domnevnega vpliva sankcij proti Iranu ni mogel količinsko opredeliti tako, da bi ga lahko podprl z dokazi. V pripombah k začasni uredbi je družba trdila, da bi moral pošteno primerjavo zagotoviti preiskovalni organ in ne izvoznik. Vendar je v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe možna prilagoditev za razlike v drugih dejavnikih, če se pokaže, da ti vplivajo na primerljivost cen in zlasti da stranke dosledno plačujejo različne cene na domačem trgu zaradi razlik v takšnih dejavnikih. Ker mora obstoj kakšnega koli drugega dejavnika pokazati proizvajalec izvoznik, se trditev zavrne in potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 20 do 23 začasne uredbe.

(25)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 24 do 25 začasne uredbe.

(26)

Dokončna stopnja dampinga za Iran, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 26,8 %.

(27)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 27 do 29 začasne uredbe.

(28)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodni izjavi 30 začasne uredbe.

(29)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 31 do 32 začasne uredbe.

(30)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodni izjavi 33 začasne uredbe.

(31)

Dokončna stopnja dampinga za edinega pakistanskega proizvajalca izvoznika, tj. Novatex Limited, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 0,6 %, tj. pod stopnjo de minimis v smislu člena 9(3) osnovne uredbe.

(32)

Ker v Pakistanu ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka, se dokončni ukrepi ne uvedejo.

(33)

Po spremembi metodologije, pojasnjeni v uvodnih izjavah 20 in 21, so se rezultati preizkusa običajnega poteka trgovanja, opisanega v uvodnih izjavah 37 in 38 začasne uredbe, za nekatere vrste izdelkov spremenili. Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje izdelka navedene vrste ali kadar je bilo tehtano povprečje cene navedene vrste izdelka pod stroškom proizvodnje, je normalna vrednost zato temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje le navedene vrste izdelka.

(34)

Kadar dobičkonosne prodaje kake vrste izdelka ni bilo, se je štelo, da ni bila prodana zadostna količina te vrste izdelka, da bi bila domača cena primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(35)

Kadar se domača cena kake vrste izdelka v prodaji proizvajalca izvoznika ni mogla uporabiti za določitev normalne vrednosti, se je normalna vrednost računsko določila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(36)

Pri računskem določanju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, zneski za prodajne, splošne in upravne stroške ter za dobičke na podlagi člena 2(6) osnovne uredbe temeljijo na dejanskih podatkih o proizvodnji in prodaji pri običajnem poteku trgovanja s podobnim izdelkom s strani obravnavanega proizvajalca izvoznika.

(37)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodni izjavi 39 začasne uredbe.

(38)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 40 do 41 začasne uredbe.

(39)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodni izjavi 42 začasne uredbe.

(40)

Začasna stopnja dampinga za edinega proizvajalca izvoznika ZAE, tj. LBF RAK LLC, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 0,6 %, tj. pod stopnjo de minimis v smislu člena 9(3) osnovne uredbe.

(41)

Ker v ZAE ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka, se dokončni ukrepi ne uvedejo.

(42)

K proizvodnji Unije, industriji Unije in potrošnji Unije ni bilo prejetih pripomb. Zato se potrdijo uvodne izjave 45 do 50 začasne uredbe.

(43)

Ponovno se poudarja, da se je v uvodni izjavi 52 začasne uredbe zaradi ugotovitve, da je bila stopnja dampinga za Pakistan enaka stopnji de minimis, štelo, da učinka navedenega uvoza ni mogoče oceniti skupaj z dampinškim uvozom iz Irana in ZAE.

(44)

Ker je nadaljnja preiskava pokazala, da je bila stopnja dampinga za ZAE prav tako enaka stopnji de minimis, se šteje, da učinka navedenega uvoza ni mogoče oceniti skupaj z dampinškim uvozom iz Irana. Zato kumulativne ocene uvoza ni.

(45)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka v EU se je začel 2006 na razmeroma nizki stopnji, vendar je do OP postopoma naraščal in v OP dosegel 55 500 ton. Natančneje, uvoz iz Irana se je med letoma 2006 in 2007 več kot podvojil, nato se je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 dodatno povečal za več kot 100 odstotnih točk, med letom 2008 in OP pa se je povečal za skoraj 130 odstotnih točk.

Preglednica 1

(46)

Tržni delež dampinškega uvoza iz Irana je leta 2006 znašal 0,4 % in se je v obravnavanem obdobju enakomerno povečal za 1,5 odstotne točke. Natančneje, med letoma 2006 in 2007 se je povečal za 0,5 odstotne točke, med letoma 2007 in 2008 za dodatne 0,5 odstotne točke, med 2008 in OP pa za 0,5 odstotne točke. Tržni delež dampinškega uvoza iz Irana je v OP znašal 1,9 %.

(47)

Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju znižala za 11 %, pri čemer se je najbolj znižala med letom 2008 in OP. Natančneje, povprečna cena je leta 2007 ostala stabilna in se leta 2008 znižala za 2 odstotni točki, nato pa se je v OP znižala za dodatnih 9 odstotnih točk.

Preglednica 2

(48)

Po začasnem razkritju je iranski izvoznik predložil navedbe, da je bila njegova stopnja škode ocenjena previsoko, ker je bilo ugotovljeno tehtano povprečje prodajne cene na enoto ocenjeno prenizko, pri čemer je bil napačno izračunan znesek za prilagoditev stopnje trgovanja. Vendar ni bil predlagan noben drug način ovrednotenja prilagoditve stopnje trgovanja. Osnova za stopnjo trgovanja, uporabljeno pri začasnem izračunu, je bil pavšalni znesek na tono, ki je provizija sodelujočega uvoznega agenta in znaša približno 1 % povprečne cene CIF. Za tako prilagoditev ni na voljo nobenih drugih informacij, zato se trditev zavrne. Ista stran je tudi trdila, da se ji zdi stopnja 2 % za stroške po uvozu ocenjena prenizko. Glede tega se ponovno poudari, da pri preiskavi ni sodeloval noben uvoznik in da dejanskega stroška po uvozu ni bilo mogoče preveriti. Ker ni na voljo nobenih drugih informacij, se je uporabila stopnja iz prejšnjih postopkov.

(49)

Glede na navedeno se dokončno potrdi, da so v Uniji prodajani dampinški izdelki s poreklom iz Irana nelojalno znižali prodajne cene industrije Unije za 3,2 %.

(50)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da škode ni, ker glede na domnevni napačni vzorec ni bilo mogoče ekstrapolirati rezultatov za industrijo Unije skupaj. Trdilo se je na primer, da je navedba ene družbe (ki ni ena od vzorčenih), da uporablja nad 100 % zmogljivosti, jasen znak, da škode ni. Opozarja se, da so predložene informacije izvleček iz dokumentacije, ki jo je ta družba predložila borznim organom in niso preverjene. Te informacije se ne skladajo z informacijami iz dokumenta protidampinške preiskave. Poleg tega uporaba zmogljivosti enega samega proizvajalca EU v nobenem primeru ne more spremeniti ugotovitev o škodi, ki se nanašajo na skoraj vse druge kazalce škode za vzorčene proizvajalce EU in druge proizvajalce EU.

(51)

Ker drugih trditev in pripomb ni, se potrdijo uvodne izjave 63 do 82 začasne uredbe.

(52)

Ker posebnih pripomb ni, se potrdi sklep o škodi iz uvodnih izjav 83 do 85 začasne uredbe.

(53)

Obseg dampinškega uvoza iz Irana se je med letom 2006 in OP povečal za skoraj petkrat, pa tudi njegov ustrezni delež na trgu Unije, tj. za 1,5 odstotne točke, in tudi ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen (3,2 % v OP) je na splošno sovpadalo s poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Unije. Zato se lahko sklepa, da je dampinški uvoz iz Irana vplival na ugotovljeno škodo v industriji Unije.

(54)

Pomembno je poudariti, da je bilo v vzporednem protisubvencijskem postopku ugotovljeno, da je kumuliran subvencioniran uvoz iz Pakistana, ZAE in Irana povzročil znatno škodo industriji Unije.

(55)

Na drugi strani se glede na precejšnji obseg in nizke cene uvoza iz Koreje in Pakistana tudi potrdi, da je navedeni uvoz v določeni meri pripomogel k škodi, ki je nastala industriji Unije, kot je navedeno v uvodnih izjavah 94 in 96 začasne uredbe.

(56)

V tem postopku je prodajne cene industrije Unije nelojalno nižal tudi znaten uvoz iz ZAE (približno 150 000 ton).

(57)

Hkrati je bil tržni delež uvoza iz Irana pod 1 % v 2006 in 2007, v OP pa je bil le blizu 2 %, kar znaša 55 000 ton.

(58)

Treba je tudi opozoriti, da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen, ugotovljeno pri iranskem proizvajalcu, nižje od nedampinškega uvoza iz ZAE.

(59)

Čeprav je navedena analiza pokazala, da je imel uvoz s poreklom iz Irana nekaj negativnega vpliva na položaj industrije Unije, se ugotavlja, da ta vpliv sam po sebi ni dosegel stopnje, ki bi se lahko štela za znatno po členu 3(6) osnovne uredbe.

(60)

Preiskava je pokazala, da se zadevni izdelek, uvožen iz Pakistana in ZAE, ni prodajal po dampinških cenah. Zato se postopek glede Pakistana in ZAE zaključi brez uvedbe ukrepov.

(61)

Preiskava je pokazala, da je uvoz zadevnega izdelka iz Irana potekal po dampinških cenah in do neke mere pripomogel k škodi, ki je nastala industriji Unije.

(62)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 59, pa je bilo ugotovljeno, da negativni vpliv iranskega uvoza na položaj industrije Unije ni dosegel stopnje, da bi se ga lahko označilo kot znatnega.

(63)

Glede na to, da dampinški uvoz s poreklom iz Irana ni povzročil znatne škode, se temu ustrezno ugotavlja, da je postopek tudi glede Irana treba zaključiti brez uvedbe ukrepov.

(64)

Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo iz Uredbe (EU) št. 472/2010, se sprostijo –

29.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 254/46

(1)

Komisija je 12. junija 2009 podelila mandat Odboru evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR – Committee of European Securities Regulators) in ga prosila za tehnični nasvet v zvezi s tehnično oceno pravnega in nadzornega okvira Japonske v zvezi z bonitetnimi agencijami.

(2)

CESR je v svojem priporočilu, ki ga je poslal 21. maja 2010, predlagal, da se japonski pravni in nadzorni okvir v zvezi z bonitetnimi agencijami šteje za enakovrednega Uredbi.

(3)

V skladu z drugim pododstavkom člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1060/2009 je treba oceniti izpolnjevanje treh pogojev, da se pravni in nadzorni okvir tretje države lahko obravnava kot okvir, enakovreden zahtevam Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(4)

V skladu s prvim pogojem morajo imeti bonitetne agencije v tretji državi dovoljenje oziroma biti registrirane ter so predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja. Japonski pravni in nadzorni okvir za bonitetne agencije sestavljajo Zakon o finančnih instrumentih in izmenjavi (zakon št. 25 iz leta 1948) v zvezi z urejanjem bonitetnih agencij; odloka vladnega urada o poslih s finančnimi instrumenti (odlok št. 52 iz leta 2007) v zvezi z urejanjem bonitetnih agencij; odlok vladnega urada o opredelitvah v skladu s členom 2 Zakona o finančnih instrumentih in izmenjavi (odlok ministrstva za finance št. 14 iz leta 1993) v zvezi z urejanjem bonitetnih agencij in celovite smernice za nadzor operaterjev poslov s finančnimi instrumenti (priloga) in smernice za nadzor bonitetnih agencij. Japonski parlament (državni zbor) je junija 2009 sprejel zakonodajo o uvedbi novega regulativnega okvira za bonitetne agencije, decembra 2009 pa je sledila izdaja vladnih odredb in odlokov vladnega urada o določitvi podrobnosti pogojev tega okvira. V skladu z okvirom, ki je začel veljati aprila 2010, mora biti bonitetna agencija registrirana pri agenciji za finančne storitve Japonske (JFSA), da se bodo njene bonitetne ocene uporabljale v regulatorne namene na Japonskem, okvir pa nalaga tudi stalne pravno zavezujoče obveznosti za bonitetne agencije in njihov nadzor. JFSA ima obsežna in celovita pooblastila ter lahko sprejme vrsto ukrepov, vključno s sankcijami proti bonitetnim agencijam zaradi kršitve določb Zakona o finančnih instrumentih in izmenjavi v zvezi z urejanjem bonitetnih agencij.

(5)

Glede na drugi pogoj morajo bonitetne agencije v tretji državi upoštevati pravno zavezujoča pravila, enaka tistim iz členov od 6 do 12 in Priloge I Uredbe (ES) št. 1060/2009. Japonska ureditev temelji na: poštenosti, obveznosti bonitetne agencije, da vzpostavi operativni nadzorni sistem za pošteno in ustrezno izvajanje dejavnosti bonitetnega ocenjevanja na podlagi velikega števila natančnih in predpisanih zahtev, obsežnih določb v zvezi s preprečevanjem, upravljanjem in razkritjem nasprotij interesov ter obveznosti evidentiranja in razrivanja informacij JFSA in javnosti. Japonski okvir izpolnjuje cilje Uredbe (ES) št. 1060/2009 v zvezi z upravljanjem nasprotij interesov, organizacijskimi procesi in postopki, s katerimi mora bonitetna agencija razpolagati, kakovostjo ocen in metodologijo ocenjevanja, razkritjem bonitetnih ocen ter splošnimi in rednimi razkritji dejavnosti bonitetnega ocenjevanja. Zato japonski okvir zagotavlja ustrezno zaščito v smislu integritete, preglednosti, dobrega vodenja bonitetnih agencij in zanesljivosti dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

(6)

Glede na tretji pogoj mora regulatorna ureditev v tej tretji državi preprečiti poseganje nadzornih organov in drugih javnih organov te tretje države v vsebino bonitetnih ocen in metodologij. Zato je JFSA z zakonom prepovedala poseganje v vsebino bonitetnih ocen in metodologij bonitetnih ocen.

(7)

Glede na preučene dejavnike se lahko šteje, da japonski pravni in nadzorni okvir za bonitetne agencije izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1060/2009. Zato je treba japonski pravni in nadzorni okvir za bonitetne agencije šteti za enakovrednega pravnemu in nadzornemu okviru, ki je vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1060/2009.

(8)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –