(1)

Halon 1301, halon 1211 in halon 2402 (v nadaljnjem besedilu: haloni) so snovi, ki tanjšajo ozonski plašč in so navedene kot nadzorovane snovi v Skupini III Priloge I k Uredbi (ES) št. 1005/2009. Njihova proizvodnja v državah članicah je od leta 1994 prepovedana v skladu z zahtevami Montrealskega protokola. Vendar pa je njihova uporaba še naprej dovoljena za nekatere kritične uporabe, kot je določeno v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1005/2009.

(2)

V skladu s členom 4(4)(iv) Uredbe (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (2), je Komisija ponovno pregledala Prilogo VII k tej uredbi. V ta namen je ocenila trenutno uporabo halonov ter razpoložljivost in uporabo tehnično in gospodarsko izvedljivih drugih snovi ali tehnologij, sprejemljivih s stališča okolja in zdravja (v nadaljnjem besedilu: druge snovi). Medtem je bila Uredba (ES) št. 2037/2000 zamenjana z Uredbo (ES) št. 1005/2009, Priloga VII k Uredbi (ES) št. 2037/2000 pa je brez sprememb postala Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1005/2009.

(3)

Pri pregledu so bile ugotovljene nekatere razlike med državami članicami pri razumevanju, katere uporabe halonov se štejejo kot kritične rabe, kakor so opisane v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1005/2009. Vsako uporabo halonov je zato treba natančneje opisati in pri tem določiti kategorijo opreme ali objekta, namen uporabe, tip halonskega gasilnega aparata in tip halona.

(4)

V pregledu je bilo ugotovljeno tudi, da razen redkih izjem, haloni niso več potrebni za zadovoljitev potreb protipožarne zaščite pri novih zasnovah opreme in novih objektih ter da se sedaj redno nameščajo druge snovi. So pa halonski gasilni aparati in protipožarni sistemi še vedno potrebni pri nekaterih opremah, ki se proizvajajo ali se bodo proizvajale po obstoječih zasnovah.

(5)

Pri pregledu je bilo tudi ugotovljeno, da se haloni zamenjujejo oziroma jih je sčasoma in za sprejemljivo ceno možno zamenjati z drugimi snovmi ali tehnologijami v večini protipožarnih sistemov, bodisi da so vključeni v obstoječo opremo in obstoječe objekte ali v opremo, ki se proizvaja po obstoječih zasnovah.

(6)

Zaradi večje razpoložljivosti in uporabe drugih snovi je zato primerno za vsako uporabo določiti roke, po katerih se uporaba halonov za nove opreme in nove objekte ne bo več štela kot kritična uporaba, namestitev halonskega gasilnega aparata ali protipožarnega sistema pa ne bo dovoljena. Pri opredeljevanju „nove opreme“ in „novih objektov“ je treba ustrezno upoštevati stopnjo življenjskega kroga opreme in objektov, na kateri se določi zasnova prostora, ki je potreben za protipožarno zaščito.

(7)

Prav tako je za vsako uporabo primerno določiti roke, po katerih se vsaka uporaba halonskih gasilnih aparatov ali protipožarnih sistemov v vseh opremah in objektih, bodisi v obstoječih opremah in obstoječih objektih ali v opremi, ki se proizvaja ali se bo proizvajala po obstoječih zasnovah, ne bo več štela kot kritična uporaba. Uporaba halonov zato ne bo več dovoljena, vse halonske gasilne aparate in protipožarne sisteme pa je treba v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1005/2009 do tega končnega datuma zamenjati, pretvoriti ali jih razgraditi.

(8)

Pri rokih je treba upoštevati razpoložljivost drugih sredstev za nove opreme in nove objekte ter ovire za njihovo uporabo. Z roki naj se tudi omogoči dovolj časa za razvoj drugih sredstev, kjer je to potrebno, in obenem spodbudi tak razvoj. Ker je civilno letalstvo urejeno na mednarodni ravni, je na področju letalstva v zvezi z namestitvijo in uporabo halonov za gasilne aparate na letalih treba upoštevati pobude Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

(9)

Roki naj obenem omogočijo dovolj časa, da se v okviru ustaljenih ali načrtnih programov vzdrževanja opreme ali objektov ali posodobitev zaključi z ukrepi zamenjave halona ali pretvorbe brez vpliva na delovanje zadevne opreme ali objektov in brez prekomernih dodatnih stroškov. Upoštevati morajo tudi čas, ki je potreben za pridobitev katere koli nujne certifikacije, dovoljenja ali soglasja, ki so lahko potrebni za namestitev drugih snovi v zadevni opremi ali objektih.

(10)

Za večino področij uporabe nove opreme in novih objektov, kjer halonski gasilni aparati in protipožarni sistemi niso več potrebni ali se ne nameščajo več, je kot rok primerno določiti leto 2010. Primerno pa je določiti leto 2011 kot rok za področja uporabe nekaterih vojaških kopenskih vozil in zračnih plovil, za katere se druge snovi sedaj štejejo kot razpoložljive, a niso bile uporabljene v okviru razvojnih programov, ki so sedaj skoraj zaključeni, in pri katerih spremembe tehnično in ekonomsko morda niso več izvedljive. Primerno je določiti leto 2014 kot rok za področja uporabe prenosnih gasilnih aparatov v gondolah z letalskim motorjem in v letalskih kabinah, saj bi to ustrezalo časovnemu okviru za predvideno izvajanje enakovredne omejitve s strani ICAO. Primerno je določiti leto 2018 kot rok za področje uporabe prostorov za tovor v zračnih plovilih, za katere druga sredstva še niso bila ugotovljena, a je zanje upravičeno mogoče pričakovati, da bodo druga sredstva po dodatnih raziskavah in razvoju razpoložljiva do datuma za namestitev v novih zračnih plovilih, ki je bil predložen pri certifikaciji tipa.

(11)

Za številna področja uporabe je primerno določiti končne datume med letoma 2013 in 2025, glede na raven tehničnega in gospodarskega izziva, ki ga predstavlja zamenjava ali pretvorba. S temi končnimi datumi naj se omogoči dovolj časa za zamenjavo halona v okviru ustaljenih programov vzdrževanja v večini opreme in objektov, kjer so sedaj na voljo druge snovi. Primerno je določiti leti 2030 ali 2035 kot končna datuma za področja uporabe nekaterih vojaških kopenskih vozil in vojaških ladij, pri katerih je zamenjava halona tehnično in ekonomsko verjetno izvedljiva samo v okviru načrtnih programov nadgradnje ali prenove opreme in pri katerih bodo v nekaterih državah članicah verjetno potrebne dodatne raziskave in razvoj, da se preveri primernost drugih snovi.

(12)

Za nekatera področja uporabe, kot npr. na obstoječih vojaških vozilih, obstoječih vojaških površinskih ladjah, obstoječih vojaških podmornicah, obstoječih vojaških zračnih plovilih ter na tistih, ki se proizvajajo ali se bodo proizvajale po obstoječih zasnovah, druge snovi še niso bile ugotovljene. Upravičeno pa je mogoče pričakovati, da se bo do leta 2040 večini zadevne opreme iztekla uporabna življenjska doba oziroma da bodo po nadaljnjih raziskavah in razvoju do tega datuma na voljo druge snovi. Zato je za navedena področja uporabe primerno določiti leto 2040 kot razumen končni datum.

(13)

Druge snovi tudi še niso bile ugotovljene za protipožarne sisteme v prostorih za tovor, gondolah motorja in pomožnih pogonskih napravah, na obstoječih civilnih zračnih plovilih in na tistih, ki se proizvajajo v skladu z obstoječo certifikacijo tipa. Obenem se bodo v predvidljivi prihodnosti še vedno proizvajala številna civilna zračna plovila, ki bodo na navedenih področjih uporabe uporabljala halone ali bodo od njih odvisna. Ob upoštevanju, da zamenjavo halonov na navedenih področjih uporabe ovirajo pomembne tehnične, ekonomske in regulativne omejitve, je zaradi nejasnosti glede dolgoročne razpoložljivosti recikliranih halonov in potrebe po nadaljnjih raziskavah in razvoju, na podlagi česar bi se ugotovile in razvile ustrezne druge snovi, kljub temu primerno določiti leto 2040 kot razumen končni datum.

(14)

Priloga VI se bo vključno s časovnimi okviri za postopno opuščanje kritičnih uporab redno preverjala z upoštevanjem tekočih raziskav in razvoja drugih snovi ter novih informacij o njihovi razpoložljivosti. Obenem se lahko v specifičnih primerih, kjer dokazano ni na voljo nobene druge snovi, odobrijo odstopanja od končnih datumov in rokov.

(15)

Uredbo (ES) št. 1005/2009 je treba zato ustrezno spremeniti.

(16)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 25(1) Uredbe (ES) št. 1005/2009 –

(1)

Za države članice, ki leta 2010 izvajajo shemo enotnega plačila iz naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009, je za leto 2010 treba določiti zgornje meje proračuna za vsako plačilo iz členov 52, 53 in 54 navedene uredbe.

(2)

Za države članice, ki leta 2010 uporabljajo možnost iz člena 87 Uredbe (ES) št. 73/2009, je za leto 2010 treba določiti zgornje meje proračuna, ki se uporabljajo za neposredna plačila, izključena iz sheme enotnega plačila.

(3)

Za države članice, ki leta 2010 uporabljajo možnosti iz členov 69(1) ali 131(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, je za leto 2010 treba določiti zgornje meje proračuna za posebno podporo iz poglavja 5 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009.

(4)

S členom 69(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 so sredstva, ki se lahko uporabljajo za kateri koli vezan ukrep iz točk (i), (ii), (iii) in (iv) člena 68(1)(a) ter člena 68(1)(b) in (e), omejena na 3,5 % nacionalne zgornje meje iz člena 40 iste uredbe. Zaradi jasnosti mora Komisija objaviti zgornjo mejo, ki izhaja iz zneskov, ki so jih države članice sporočile za zadevne ukrepe.

(5)

V skladu s členom 69(6)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 so zneski, izračunani v skladu s členom 69(7) navedene uredbe določeni v Prilogi III Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (2). Zaradi jasnosti mora Komisija objaviti zneske, ki so jih sporočile države članice in ki jih nameravajo uporabiti v skladu s členom 69(6)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(6)

Zaradi jasnosti je treba za leto 2010 objaviti zgornje meje proračuna za shemo enotnega plačila po odbitku zgornjih meja, določenih za plačila iz členov 52, 53, 54, 68 in 87 Uredbe (ES) št. 73/2009, od zgornjih meja iz Priloge VIII k isti uredbi. Znesek, ki ga je treba odbiti od navedene Priloge VIII, da bi se financirala posebna podpora iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, ustreza razliki med skupnim zneskom za posebno podporo, ki so jo sporočile države članice, in zneski, sporočenimi za financiranje posebne podpore v skladu s členom 69(6)(a) iste uredbe. Kadar se država članica, ki izvaja shemo enotnega plačila, odloči, da bo dodelila podporo iz točke (c) člena 68(1), se znesek, ki se ga sporoči Komisiji, vključi v zgornjo mejo sheme enotnega plačila, ker se ta podpora dodeli v obliki povečanja zneska na enoto in/ali števila kmetovih pravic do plačila.

(7)

Za države članice, ki leta 2010 izvajajo shemo enotnega plačila iz poglavja 2, naslova V Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba letne finančne okvire določiti v skladu s členom 123(1) navedene uredbe.

(8)

Zaradi jasnosti je treba objaviti največje zneske sredstev, ki so na voljo državam članicam, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino za dodeljevanje ločenih plačil za sladkor iz člena 126 Uredbe (ES) št. 73/2009 leta 2010, določenih na podlagi njihovega uradnega obvestila.

(9)

Zaradi jasnosti je treba objaviti največje zneske sredstev, ki so na voljo državam članicam, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino za dodeljevanje ločenih plačil za sadje in zelenjavo iz člena 127 Uredbe (ES) št. 73/2009 leta 2010, določenih na podlagi njihovega uradnega obvestila.

(10)

Za države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, je treba na podlagi njihovega uradnega obvestila objaviti zgornje meje proračuna leta 2010, ki se leta 2010 uporabljajo za prehodna plačila za plačila za sadje in zelenjavo v skladu s členom 128(1) in (2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 620/2009 z dne 13. julija 2009 o upravljanju uvozne tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso (3) določa podrobna pravila za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj.

(2)

Člen 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 določa, da je treba v primerih, kadar količine, zajete v zahtevkih za izdajo dovoljenja, presegajo količine, ki so na voljo za obdobje kvote, določiti koeficient dodelitve za količine, zajete v posameznem zahtevku za izdajo dovoljenja. Zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 620/2009 med 1. in 7. avgustom 2010, presegajo količine, ki so na voljo. Zato je treba določiti koeficient dodelitve in v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 687/2008 z dne 18. julija 2008 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani plačilnih ali intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (2) določa, da se ponudnike v primeru, da je ponudba sprejemljiva, čim prej obvesti o časovnem razporedu dostave. V ta namen prvi pododstavek člena 2(4) navedene uredbe določa, da mora biti za žita, razen za koruzo, zadnja dostava v intervencijski center, za katerega je bila ponudba narejena, opravljena najpozneje konec četrtega meseca po mesecu prejetja ponudb, vendar za Finsko ne pozneje kot 31. julija.

(2)

Člen 6(6) Uredbe (ES) št. 687/2008 določa, da mora biti zadnji prevzem za žita, razen za koruzo, opravljen najpozneje konec drugega meseca po zadnji dostavi iz prvega pododstavka člena 2(4), vendar za Finsko ne pozneje kot 31. avgusta.

(3)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 687/2008 določa, da je treba analizo zunanjih in notranjih lastnosti odvzetega vzorca zagotoviti v roku 20 delovnih dni od dneva pridobitve reprezentativnega vzorca.

(4)

Pridelek žit je na Finskem v tržnem letu 2009/2010 dosegel rekordno raven v višini 4,3 milijona ton, od tega 2,2 milijona ton ječmena. Glede na stanje na trgu žit na Finskem, za katerega so značilne razmeroma nizke ravni proizvodnih cen, ki so nižje od intervencijskih cen, so bile na Finskem v tržnem letu 2009/2010 velike količine ponujene v intervencijo, in sicer približno 823 000 ton, od tega 796 000 ton ječmena in 27 000 ton navadne pšenice. V skladu z najnovejšimi statističnimi podatki z dne 1. julija 2010 znaša skupna količina v intervencijo prevzetega žita od začetka intervencijskega obdobja približno 573 000 ton, od tega 566 000 ton ječmena in 7 000 ton navadne pšenice. Zato ostaja znatna količina ponudb za intervencijo, ki morajo biti dostavljene in analizirane z namenom prevzema v intervencijo.

(5)

Finska je 24. junija 2010 službe Komisije obvestila, da je bilo iskanje dodatnih zmogljivosti skladiščenja za obvladovanje obilnih ponudb žit za intervencijo zamudno in je povzročilo zaostanek. Zato finski organi za tržno leto 2009/2010 prosijo za podaljšanje roka za dostavo žit do 30. septembra 2010 in za prevzem žit do 31. oktobra 2010 ter za podaljšanje roka za analizo kakovosti.

(6)

Ob upoštevanju navedenih okoliščin in da se omogoči primeren prevzem ponujenih žit za tržno leto 2009/2010, se zdi upravičeno ugoditi prošnji Finske in z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 687/2008 za navedeno tržno leto podaljšati obdobje za dostavo, rok za analizo kakovosti in obdobje za prevzem proizvodov, ponujenih v intervencijo.

(7)

Določiti je treba, da se za ponudbe, predložene na Finskem za tržno leto 2009/2010, uporabljajo odločbe iz tega sklepa.

(8)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Združeno kraljestvo julija 2006 prejelo zahtevek od družbe Bionext sprl za vključitev aktivne snovi Candida oleophila, sev O, v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo Komisije 2007/380/ES (2) je bilo potrjeno, da je dokumentacija popolna ter da načeloma vsebuje zahtevane podatke in informacije iz prilog II in III k navedeni direktivi.

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Nizozemska septembra 2004 od podjetja Koppert Beheer BV prejela zahtevek za vključitev aktivne snovi kalijev jodid v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo Komisije 2005/751/ES (3) je bilo potrjeno, da je dokumentacija popolna ter da načeloma vsebuje zahtevane podatke in informacije iz prilog II in III k navedeni direktivi.

(3)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Nizozemska septembra 2004 od podjetja Koppert Beheer BV prejela zahtevek za vključitev aktivne snovi kalijev tiocianat v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo 2005/751/ES je bilo potrjeno, da je dokumentacija popolna ter da načeloma vsebuje zahtevane podatke in informacije iz prilog II in III k navedeni direktivi.

(4)

Popolnost dokumentacij je bilo treba potrditi, da se omogoči njihova podrobna proučitev in da se državam članicam omogoči izdaja začasnih registracij za največ tri leta za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo zadevne aktivne snovi, ob izpolnjevanju pogojev iz člena 8(1) Direktive 91/414/EGS in zlasti pogoja v zvezi s podrobno oceno aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev glede na zahteve iz navedene direktive.

(5)

Za te aktivne snovi je bil ocenjen vpliv na zdravje ljudi in okolje v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS za uporabe, ki so jih predlagali vlagatelji. Državi članici poročevalki sta Komisiji 5. februarja 2008 in 27. julija 2007 predložili osnutka poročil o oceni za Candida oleophila, sev O, oziroma za kalijev jodid in kalijev tiocianat.

(6)

Po predložitvi osnutkov poročil o oceni držav članic poročevalk je bilo ugotovljeno, da je treba od vlagateljev zahtevati nadaljnje informacije, ki jih morata državi članici poročevalki pregledati in nato predložiti svojo oceno. Zato pregled dokumentacij še vedno poteka, ocenjevanja pa ne bo mogoče zaključiti v roku, predvidenem v Direktivi 91/414/EGS.

(7)

Ker dosedanja ocena še ni razkrila razlogov za takojšnjo skrb, je treba državam članicam v skladu z določbami člena 8 Direktive 91/414/EGS zagotoviti možnost podaljšanja za 24 mesecev začasnih registracij za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo zadevne aktivne snovi, in tako omogočiti nadaljnje pregledovanje dokumentacij. Pričakuje se, da bosta ocena in postopek odločanja o morebitni vključitvi Candida oleophila, sev O, kalijevega jodida in kalijevega tiocianata v Prilogo I k navedeni direktivi zaključena v 24 mesecih.

(8)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Uredba (ES) št. 669/2009 določa pravila glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora, vključno s fizičnimi pregledi, ki se izvajajo na določenih vstopnih točkah v Evropsko unijo. Določa tudi minimalne zahteve za takšne vstopne točke in od držav članic zahteva, da na spletu objavijo seznam navedenih vstopnih točk.

(2)

Člen 9(1) Uredbe (ES) št. 669/2009 določa, da lahko Komisija na zahtevo države članice pooblasti pristojne organe nekaterih določenih vstopnih točk, ki delujejo pri posebnih geografskih ovirah, da izvajajo fizične preglede v prostorih nosilca dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti pod nekaterimi pogoji.

(3)

Malta je v dopisu z dne 18. decembra 2009 navedla poseben geografski položaj določene vstopne točke pristanišča Floriana, relativno nizek promet uvoza proizvodov neživalskega izvora iz tretjih držav ter majhnost in bližino otokov, ki sestavljajo njeno ozemlje, ter od Komisije zahtevala pooblastilo, da lahko pristojni organi navedene vstopne točke izvajajo zahtevane fizične preglede v prostorih nekaterih nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti.

(4)

Malta je v dopisu z dne 28. februarja 2010 in v poznejših dopisih Komisiji zagotovila, da bodo za izvajanje fizičnih pregledov pooblaščeni le prostori nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti, ki izpolnjujejo minimalne zahteve za določene vstopne točke iz Uredbe (ES) št. 669/2009; da bodo pristojnim organom v pristanišču Floriana dodeljena ustrezna sredstva, da nadzor na navedeni določeni vstopni točki ne bo oviran oz. da nanj ne bo negativno vplivalo morebitno izvajanje fizičnih pregledov zunaj njihovih prostorov; in da bodo pošiljke, izbrane za fizične preglede v prostorih nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti, pod stalnim nadzorom pristojnih organov pristanišča Floriana od njihovega prihoda na to vstopno točko, tako da ne bodo mogle biti na noben način spremenjene med vsemi pregledi.

(5)

Zato je ob upoštevanju posebnih geografskih ovir določene vstopne točke v pristanišču Floriana in potrditve Malte o izpolnjevanju pogojev iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 669/2009 primerno izdati pooblastilo, da se lahko fizični pregledi izvajajo v prostorih nekaterih nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti, ki jih je Malta odobrila za takšne preglede.

(6)

Za zagotovitev ustrezne obveščenosti javnosti o pooblastilu iz tega sklepa je primerno, da se na spletu prek nacionalne povezave iz člena 5 Uredbe (ES) št. 669/2009 objavi seznam prostorov nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti, odobrenih za fizične preglede v skladu z navedeno uredbo –