ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.215.slv

Uradni list

Evropske unije

L 215
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
14. avgust 2010

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Pravilnik št. 25 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologiranju naslonov za glavo, ločenih ali vgrajenih v naslonjala sedežev

1

 

*

Pravilnik št. 26 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo vozil glede na njihove zunanje štrleče dele

27

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

14.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/1

Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 25 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologiranju naslonov za glavo, ločenih ali vgrajenih v naslonjala sedežev

Vključuje vsa veljavna besedila do:

 

Sprememb 04 – začetek veljavnosti: 15. januar 1997

 

Popravka 2 k Reviziji 1 Pravilnika – začetek veljavnosti: 12. november 2008

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

 Področje uporabe

2.

 Opredelitev pojmov

3.

 Vloga za homologacijo

4.

 Oznake

5.

 Homologacija

6.

 Splošne specifikacije

7.

 Preskusi

8.

 Skladnost proizvodnje

9.

 Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

 Sprememba in razširitev homologacije tipa naslona za glavo

11.

 Navodila

12.

 Popolno prenehanje proizvodnje

13.

 Prehodne določbe

14.

 Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1 –

 Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa naslona za glavo v skladu s Pravilnikom št. 25

Priloga 2 –

 Sestava homologacijske oznake

Priloga 3 –

 Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

Priloga 4 –

 Določanje višine in širine naslona za glavo

Priloga 5 –

 Podrobnosti črt in meritev, opravljenih med preskusom

Priloga 6 –

 Postopek preskušanja za preverjanje absorbirane energije

Priloga 7 –

 Določanje dimenzije „A“ odprtin naslona za glavo

1.   PODROČJE UPORABE

1.1

Ta pravilnik se uporablja za naslone za glavo, skladne z enim od tipov iz odstavka 2.2 spodaj (1).

1.1.1

Ne uporablja se za naslone za glavo, ki se lahko vgradijo v zložljive sedeže ali sedeže, obrnjene vstran ali nazaj.

1.1.2

Uporablja se za naslone sedežev, ki so oblikovani tako, da služijo tudi kot nasloni za glavo, kot je določeno v odstavku 2.2 spodaj.

2.   OPREDELITVE

Za namene tega pravilnika,

2.1

„tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so:

2.1.1

oblike in notranje mere karoserije vozila, ki sestavlja prostor za potnike,

2.1.2

tipi in dimenzije sedežev,

2.1.3

tipi in dimenzije dela za pritrditev naslona za glavo in ustreznih delov ogrodja vozila v primeru, ko je naslon za glavo pritrjeno neposredno na ogrodje vozila;

2.2

„naslon za glavo“ pomeni napravo, katere naloga je glede na trup potnika omejiti premik njegove glave nazaj, da se v primeru nesreče zmanjša nevarnost poškodb vratnega dela hrbtenice tega potnika;

2.2.1

„vgrajen naslon za glavo“ pomeni naslon za glavo, ki ga predstavlja zgornji del naslonjala sedeža. Tej opredelitvi ustrezajo nasloni za glavo v skladu z opredelitvami iz odstavkov 2.2.2 in 2.2.3 spodaj, ki pa jih ne moremo ločiti od sedeža ali konstrukcije vozila, razen z orodjem ali po delni ali popolni odstranitvi opreme sedeža;

2.2.2

„odstranljiv naslon za glavo“ pomeni naslon za glavo, ki je sestavni del, ločljiv od sedeža, oblikovan za vstavitev in trdno namestitev v konstrukciji naslonjala sedeža;

2.2.3

„ločen naslon za glavo“ pomeni naslon za glavo, ki je ločen sestavni del sedeža, oblikovan za vstavitev in/ali trdno namestitev v konstrukciji vozila;

2.3

„tip sedeža“ pomeni kategorijo sedežev, ki se ne razlikujejo po svojih merah, ogrodju ali polnilu, lahko pa se razlikujejo po površinski obdelavi in barvi;

2.4

„tip naslona za glavo“ pomeni kategorijo naslonov za glavo, ki se ne razlikujejo po svojih merah, ogrodju ali polnilu, lahko pa se razlikujejo po površinski obdelavi, barvi in prevleki;

2.5

„referenčna točka“ sedeža („točka H“) (glej Prilogo 3 k temu pravilniku) pomeni točko v navpični vzdolžni ravnini v razmerju do sedeža, skozi katero poteka teoretična os vrtenja med spodnjimi okončinami in trupom človeškega telesa, ki ga ponazarja lutka;

2.6

„referenčna črta“ pomeni ravno črto, ki na preskusni lutki z maso in v velikosti povprečnega odraslega moškega ali na preskusni lutki z enakimi značilnostmi poteka skozi stikališče nog z medenico in stikališče vratu s prsnim košem. Na lutki iz Priloge 3 k temu pravilniku, je za določanje točke H sedeža referenčna črta tista, prikazana na sliki 1 v dodatku k navedeni prilogi;

2.7

„črta glave“ pomeni ravno črto, ki poteka skozi težišče glave in skozi stikališče vratu s prsnim košem. Ko je glava v stanju mirovanja, je črta glave podaljšek referenčne črte;

2.8

„zložljiv sedež“ pomeni pomožni sedež, namenjen za občasno uporabo in običajno zložen;

2.9

„sistem za nastavitev“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali njegovi deli nastavijo v položaj, ki ustreza obliki sedečega potnika.

Ta naprava lahko še zlasti omogoča:

2.9.1

vzdolžni premik,

2.9.2

navpični premik,

2.9.3

kotni premik;

2.10

„sistem za premikanje“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali njegov del premakne ali obrne, brez fiksnega vmesnega položaja, da omogoči lahek dostop do prostora za zadevnim sedežem.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1

Vlogo za homologacijo vloži imetnik blagovne znamke sedeža ali naslona za glavo ali njegov pooblaščen zastopnik.

3.2

Vlogi je treba priložiti naslednje dokumente v treh izvodih:

3.2.1

podroben opis naslona za glavo, v katerem je zlasti navedena vrsta polnilnega materiala ali materialov ter po potrebi položaj in specifikacije o ogrodju in sidrih za tip ali tipe sedežev, za katere se zahteva homologacija naslona za glavo;

3.2.2

za „odstranljiv“ naslon za glavo (glej opredelitev iz odstavka 2.2.2):

3.2.2.1

podroben opis tipa ali tipov sedežev, za katere se zahteva homologacija naslona za glavo,

3.2.2.2

podatke, ki označujejo tip ali tipe vozila, v katerega bodo vgrajeni sedeži iz zgornjega odstavka 3.2.2.1;

3.2.3

za „ločen“ naslon za glavo (glej opredelitev iz odstavka 2.2.3):

3.2.3.1

podroben opis strukturnega dela, na katerega se bo predvidoma pritrdil naslon za glavo,

3.2.3.2

podatke, ki označujejo tip vozila, v katerega se bodo namestili nasloni za glavo,

3.2.3.3

merske risbe značilnih delov konstrukcije in naslona za glavo, ki morajo prikazovati predvideno mesto za številko homologacije glede na krog homologacijske oznake;

3.2.4

merske risbe značilnih delov sedeža in naslona za glavo. Risbe morajo prikazovati predvideno mesto za številko homologacije glede na krog homologacijske oznake.

3.3

Tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, se predložijo:

3.3.1

če je naslon za glavo „vgrajenega“ tipa (glej opredelitev iz odstavka 2.2.1), štirje celotni sedeži;

3.3.2

če je naslon za glavo „odstranljivega“ tipa (glej opredelitev iz odstavka 2.2.2):

3.3.2.1

dva sedeža za vsakega od tipov, na katere se bodo namestili nasloni za glavo;

3.3.2.2

4 + 2N naslonov za glavo, pri čemer je N število tipov sedeža, na katerega se bo namestil naslon za glavo;

3.3.3

če je naslon za glavo „ločenega“ tipa (glej opredelitev iz odstavka 2.2.3), trije nasloni za glavo in ustrezen del ogrodja vozila ali celotno vozilo.

3.4

Tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov, lahko zahteva:

3.4.1

predložitev določenih delov ali določenih vzorcev uporabljenih materialov in/ali

3.4.2

predložitev tipa ali tipov vozil iz odstavka 3.2.2.2.

4.   OZNAKE

4.1

Naprave, predložene za homologacijo morajo:

4.1.1

biti jasno in neizbrisno označene z blagovno znamko vlagatelja vloge za homologacijo;

4.1.2

imeti na mestu, prikazanem na risbah iz odstavkov 3.2.3.3 ali 3.2.4, dovolj prostora za homologacijsko oznako.

4.2

Pri naslonih za glavo „vgrajenega“ ali „odstranljivega“ tipa (glej opredelitve iz odstavkov 2.2.1 in 2.2.2) so lahko oznake iz odstavkov 4.1.1 in 4.1.2 natisnjene na etiketah na mestu, prikazanem na risbah iz odstavka 3.2.4.

5.   HOMOLOGACIJA

5.1

Če tip naslona za glavo, predloženega v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6 in 7 spodaj, se homologacija za ta tip naslona za glavo odobri.

5.2

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 03 v skladu s spremembami 03, ki so začele veljati 20. novembra 1989) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti te številke drugemu tipu naslona za glavo.

5.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa naslona za glavo v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

5.4

Na vsak naslon za glavo iz odstavkov 2.2.1, 2.2.2 in 2.2.3, homologiran po tem pravilniku, če je vgrajen v sedež ali ne, se pritrdi mednarodna homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo:

5.4.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

5.4.2

številka homologacije in

5.4.3

v primeru naslona za glavo, ki je vgrajen v naslonjalo sedeža, pred številko homologacije navedena številka tega pravilnika, črka „R“ in pomišljaj.

5.5

Homologacijska oznaka se pritrdi na mesto iz odstavka 4.1.2.

5.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

5.7

V Prilogi 2 k temu pravilniku so prikazani primeri homologacijskih oznak.

6.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

6.1

Naslon za glavo ne sme predstavljati dodatne nevarnosti za potnike v vozilu. Še zlasti ne sme v nobenem položaju za uporabo imeti nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki bi lahko povečali tveganje ali resnost poškodb potnikov. Deli naslona za glavo na območju udarca, opredeljenem spodaj, morajo biti sposobni absorbirati energijo na način, opisan v Prilogi 6 k temu pravilniku.

6.1.1

Območje udarca je bočno omejeno z dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, ki sta vsaka na eni strani oddaljeni 70 mm od simetralne ravnine preskušanega sedeža.

6.1.2

Območje udarca je v višino omejeno do dela naslona za glavo, ki je nad ravnino, pravokotno na referenčno črto R in 635 mm oddaljeno od točke H.

6.1.3

Z odstopanjem od zgoraj navedenih pogojev, zahteve v zvezi z absorpcijo energije ne veljajo za hrbtne površine naslonov za glavo tistih sedežev, za katerimi ni drugih sedežev.

6.2

Deli prednje in hrbtne strani naslona za glavo, razen delov hrbtne strani naslonov za glavo, oblikovanih za namestitev v sedeže, za katerimi ni nobenih drugih sedežnih mest, ki so zunaj navpične vzdolžne ravnine, opredeljene zgoraj, morajo biti oblazinjeni tako, da ni mogoč neposreden stik glave s sestavnimi deli ogrodja, ki morajo imeti na tistih predelih, ki se jih je mogoče dotakniti s kroglo s premerom 165 mm, polmer zaobljenja najmanj 5 mm.

Ta zahteva velja za izpolnjeno tudi, če ti sestavni deli opravijo preskus absorpcije energije, opisan v Prilogi 6 k temu pravilniku. Če so zgoraj navedeni deli naslonov za glavo in njihovih nosilcev prekriti z materialom s trdoto, manjšo od 50 po Shoru (A), se zahteve iz tega odstavka z izjemo tistih v zvezi z absorpcijo energije, opisanih v Prilogi 6 k temu pravilniku, uporabljajo samo pri togih delih.

6.3

Naslon za glavo mora biti pritrjen na sedež ali, kadar je ustrezno, na ogrodje vozila tako, da noben tog ali nevaren del ne štrli iz oblazinjenja naslona za glavo, iz sidrišča ali iz naslonjala sedeža kot posledica pritiska, ki ga povzroči glava med preskusom.

6.4

Višina naslona za glavo, izmerjena v skladu z zahtevami iz odstavka 7.2 spodaj, ustreza naslednjim specifikacijam:

6.4.1

Višina naslonov za glavo se izmeri, kot je opisano v odstavku 7.2 spodaj.

6.4.2

Nasloni za glavo, katerih višina ni nastavljiva, ne smejo biti nižji od 800 mm za sprednje sedeže in 750 mm za druge sedeže.

6.4.3

Pri naslonih za glavo, katerih višina je nastavljiva:

6.4.3.1

v primeru prednjih sedežev višina ne sme biti manjša od 800 mm in v primeru drugih sedežev ne manjša od 750 mm; ta vrednost se pridobi v položajih med najvišjimi in najnižjimi položaji, ki jih je mogoče nastaviti;

6.4.3.2

ne sme biti „položaja uporabe“, v katerem je višina manjša od 750 mm;

6.4.3.3

je v primeru sedežev, ki niso prednji sedeži, dovoljena nastavitev v položaj z višino manjšo od 750 mm, če potnik ta položaj v avtomobilu jasno prepozna kot položaj, ki ni primeren za uporabo;

6.4.3.4

so v primeru prednjih sedežev nasloni za glavo lahko takšni, da se takrat, ko sedež ni zaseden, lahko samodejno nastavijo v položaj z višino manjšo od 750 mm, če se samodejno povrnejo v položaj za uporabo, ko je sedež zaseden.

6.4.4

Mere iz odstavkov 6.4.2 in 6.4.3.1 so za prednje sedeže lahko manjše od 800 mm in za druge sedeže manjše od 750 mm, da tako ostane dovolj prostora med naslonom za glavo in notranjo površino strehe, okni ali katerim koli delom ogrodja vozila; vendar pa razdalja ne sme biti večja od 25 mm. V primeru sedežev s sistemom za premikanje in/ali nastavljanje velja to za vse položaje sedeža. Poleg tega ob upoštevanju odstopanja iz odstavka 6.4.3.2 ne sme obstajati „položaj uporabe“, v katerem je višina manjša od 700 mm.

6.4.5

Z odstopanjem od zahtev v zvezi z višino iz odstavkov 6.4.2 in 6.4.3.1 morajo biti nasloni za glavo za zadnje srednje sedeže ali sedežna mesta nameščeni na višini najmanj 700 mm.

6.5

Višina dela, na katerega je naslonjena glava in ki se izmeri, kot je določeno v odstavku 7.2, mora v primeru naslona za glavo z nastavljivo višino znašati najmanj 100 mm.

6.6

Med naslonjalom sedeža in naslonom za glavo, ki ni nastavljiv po višini, ne sme biti odprtine, večje od 60 mm.

6.6.1

Naslon za glavo z nastavljivo višino sme biti v svojem najnižjem položaju oddaljen največ 25 mm od vrha naslonjala sedeža.

6.6.2

V primeru naslona za glavo, katerega višina ni nastavljiva, se upošteva območje:

6.6.2.1

nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 540 mm od točke R in

6.6.2.2

med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, ki potekata na razdalji 85 mm na vsaki strani referenčne črte.

V tem območju so dovoljene ena ali več odprtin, ki lahko ne glede na svojo obliko izkažejo razdaljo „a“, izmerjeno v skladu z odstavkom 7.5, ki znaša več kot 60 mm, če po dodatnem preskusu iz odstavka 7.4.3.4 še vedno izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.4.3.6.

6.6.3

Pri naslonih za glavo, katerih višina je nastavljiva, so za del naprave, ki služi kot naslon za glavo, dovoljene ena ali več odprtin, ki lahko ne glede na svojo obliko izkažejo razdaljo „a“, izmerjeno v skladu z odstavkom 7.5, ki znaša več kot 60 mm, če po dodatnem preskusu iz odstavka 7.4.3.4 še vedno izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.4.3.6.

6.7

Širina naslona za glavo mora biti takšna, da zagotavlja ustrezno podporo za glavo osebe v običajnem sedečem položaju. V ravnini merjenja širine, opredeljene v odstavku 7.3 spodaj, mora naslon za glavo zajemati območje, ki sega najmanj 85 mm na vsako stran simetralne ravnine sedeža, za katerega je predviden naslon za glavo, pri čemer se ta razdalja izmeri, kot je določeno v odstavku 7.3.

6.8

Naslon za glavo in njegovo sidrišče morata biti takšna, da je največji premik glave nazaj, ki ga omogoča naslon za glavo in ki se izmeri v skladu s statičnim postopkom iz odstavka 7.4 spodaj, manjši od 102 mm.

6.9

Naslon za glavo in njegovo sidrišče morata biti dovolj trdna, da uspešno vzdržita obremenitev iz odstavka 7.4.3.7 spodaj.

6.10

Če je naslon za glavo nastavljiv po višini, največje dovoljene višine za uporabo ne sme biti mogoče preseči drugače kot z namernim delovanjem uporabnika, ki presega postopek nastavitve.

7.   PRESKUSI

7.1   Določanje referenčne točke (točke H) sedeža, v katerega je vgrajen naslon za glavo

Ta točka se določi v skladu z zahtevami iz Priloge 3 k temu pravilniku.

7.2   Določanje višine naslona za glavo

7.2.1   Vse črte potekajo v simetralni ravnini preskušanega sedeža, sečišče te ravnine s sedežem pa določa obris naslona za glavo in naslona sedeža (glej sliko 1 Priloge 4, k temu pravilniku).

7.2.2   Preskusno lutko z merami, ki jih ne presega 50 odstotkov odraslih moških, ali preskusno lutko iz Priloge 3 k temu pravilniku se postavi na sedež v običajen položaj. Naslonjalo sedeža, če je nastavljivo, se zaskoči v položaj, ki ustreza vzvratnemu nagibu referenčne črte trupa preskusne lutke, pod kotom, ki je čim bližje kotu 25o od navpične ravnine.

7.2.3   Projekcija referenčne črte lutke iz Priloge 3 se za preskušani sedež nariše v ravnini, določeni v odstavku 7.2.1. Tangenta S do vrha naslona za glavo se nariše pravokotno na referenčno črto.

7.2.4   Razdalja h od točke H do tangente S je višina, ki jo je treba upoštevati pri izpolnjevanju zahteve iz odstavka 6.4.

7.3   Določanje širine naslona za glavo (glej sliko2 Priloge 4 k temu pravilniku).

7.3.1   Ravnina S1, ki je pravokotna na referenčno črto in leži 65 mm pod tangento S, opredeljeno v odstavku 7.2.3, opredeljuje del naslona za glavo, ki ga omejuje obris C. Smer premic, tangencialnih na C, ki predstavljata presečišče navpičnih ravnin (P in P‘), vzporednih s simetralno ravnino preskušanega sedeža, z ravnino S1, se projicira v ravnino S1.

7.3.2   Širina naslona za glavo, ki jo je treba upoštevati pri izpolnjevanju zahteve iz odstavka 6.7, je razdalja L, ki ločuje projekciji ravnin P in P‘ v ravnini S1.

7.3.3   Širina naslona za glavo se po potrebi določi tudi 635 mm nad referenčno točko sedeža, pri čemer se to razdaljo izmeri vzdolž referenčne črte.

7.4   Določanje učinkovitosti naprave

7.4.1   Učinkovitost naslona za glavo se preverja s statičnim preskusom, ki je opisan v nadaljevanju.

7.4.2   Priprava na preskus

7.4.2.1

Če je naslon za glavo nastavljiv, se ga nastavi v najvišji položaj.

7.4.2.2

V primeru sedežne klopi, pri kateri je del ali celotna nosilna konstrukcija (vključno s konstrukcijo naslona za glavo) skupna za več sedežnih mest, se preskus izvede istočasno za vsa ta sedežna mesta.

7.4.2.3

Če sta sedež ali naslonjalo sedeža nastavljiva glede na naslon za glavo, ki je pritrjen na konstrukcijo vozila, se ga nastavi v položaj, ki je po mnenju tehnične službe najbolj neugoden.

7.4.3   Preskušanje

7.4.3.1

Vse črte potekajo v navpični srednji ravnini zadevnega sedeža (glej Prilogo 5 k temu pravilniku).

7.4.3.2

Projekcija referenčne črte R poteka v ravnini iz odstavka 7.4.3.1.

7.4.3.3

Premaknjeno referenčno črto R1 se določi tako, da na del, ki simulira hrbet lutke iz Priloge 3 k temu pravilniku, deluje začetna sila, ki povzroči navor 37,3 daNm v okolici točke H.

7.4.3.4

S kroglasto glavo premera 165 mm na razdalji 65 mm pod vrhom naslona za glavo deluje začetna sila pravokotno na premaknjeno referenčno črto R1, ki povzroči navor 37,3 daNm v okolici točke H, pri čemer referenčna črta R1 ostane premaknjena v skladu z zahtevami iz odstavka 7.4.3.3.

7.4.3.4.1

Če odprtine preprečujejo delovanje zgoraj opisane sile na razdalji 65 mm od vrha naslona za glavo, se razdalja lahko zmanjša tako, da poteka os sile skozi središčnico dela okvirja, ki je najbližje odprtini.

7.4.3.4.2

V primeru iz odstavkov 6.6.2 in 6.6.3 se preskus ponovi tako, da krogla premera 165 mm deluje na vsako odprtino s silo:

ki poteka skozi težišče najmanjšega dela odprtine, vzdolž prečnih ravnin, vzporedno z referenčno črto, in ki povzroči navor 37,3 daNm v okolici točke „R“.

7.4.3.5

Določi se tangenta Y na kroglasto glavo, ki je vzporedna s premaknjeno referenčno črto R1.

7.4.3.6

Izmeri se razdalja X med tangento Y in premaknjeno referenčno črto R1. Zahteva iz odstavka 6.8 se šteje za izpolnjeno, če je razdalja X manjša od 102 mm.

7.4.3.7

Samo v primerih, ko sila iz odstavka 7.4.3.4 deluje na razdalji 65 mm ali manj pod vrhom naslona za glavo, se delovanje sile poveča na 89 daN, razen če se sedež ali naslonjalo sedeža že pred tem zlomita.

7.5   Določitev razdalje „a“ odprtin naslona za glavo (glej Prilogo 7 k temu pravilniku)

7.5.1   Razdalja „a“ se s kroglo premera 165 mm določi za vsako odprtino in v odnosu do prednje ploskve naslona za glavo;

7.5.2   Krogla se postavi v stik z odprtino v točki območja odprtine, ki omogoča največje ugreznjenje krogle, ne da bi se pri tem uporabila obremenitev;

7.5.3   Razdalja med točkama, v katerih se krogla stika z odprtino, predstavlja razdaljo „a“, ki se upošteva pri vrednotenju določb iz odstavkov 6.6.2 in 6.6.3.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1

Vsak naslon za glavo ali sedež s homologacijsko oznako v skladu s Prilogo 2 mora biti skladen s homologiranim tipom naslona za glavo in izpolnjevati pogoje iz odstavkov 6 in 7.

8.2

Zaradi preverjanja zgoraj navedene skladnosti se opravi zadostno število naključnih preskusov naslonov za glavo iz serijske proizvodnje.

8.3

Pri preskusih se uporabijo nasloni za glavo, ki so bili ali bodo dani v prodajo.

8.4

Nasloni za glavo, izbrani za preverjanje skladnosti s homologiranim tipom, se preskusijo po postopku iz odstavka 7 tega pravilnika.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Homologirani nasloni za glavo

Homologacija, ki je bila podeljena za tip naslona za glavo v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če nasloni za glavo s podatki iz odstavka 5.4 ne prestanejo naključnih preskusov ali niso skladni s homologiranim tipom.

9.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA NASLONA ZA GLAVO

10.1

Vsaka sprememba tipa naslona za glavo se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip naslona za glavo. Organ lahko potem:

10.1.1

meni, da ni verjetno, da bodo spremembe imele precejšnje škodljive učinke, in da naslon za glavo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

10.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

10.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z opredelitvijo sprememb po postopku iz odstavka 5.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko tej razširitvi in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   NAVODILA

Vsakemu vzorcu, ki ustreza homologiranemu tipu naslona za glavo, proizvajalec priloži podatke o tipih in lastnostih sedežev, za katere je naslon za glavo homologiran. Če je naslon za glavo nastavljiv, morajo biti postopki nastavitve in/ali sprostitve jasno navedeni v tem obvestilu.

12.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati naslon za glavo, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

13.   PREHODNE DOLOČBE

13.1

Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 04 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

13.2

Po 24 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 04 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo ECE le, če je tip vozila v postopku homologacije skladen z zahtevami iz tega pravilnika, kot je bilo spremenjen s spremembami 04.

13.3

Po 48 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 04 prenehajo veljati obstoječe homologacije v skladu s tem pravilnikom, razen za tipe vozil, ki so v skladu z zahtevami tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

14.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, Sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo odobritev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

(1)  Za naslonjala za glavo vozil kategorije M1, ki so v skladu s predpisi Pravilnika št. 17, ni treba, da so v skladu z določbami tega pravilnika.

(2)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko republiko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 (prosto), 25 (prosto), 26 za Slovenijo in 27 za Slovaško. Nadaljnje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih pogojev za homologacijo in vzajemno priznavanje homologacij opreme in delov motornih vozil, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

PRILOGA 1

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

PRILOGA 2

SESTAVA HOMOLOGACIJSKE OZNAKE  (1)

Homologacijska oznaka za „vgrajen“ ali „odstranljiv“ tip naslona za glavo (glej opredelitve iz odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 tega pravilnika).

Image

Homologacijska oznaka za „ločen“ tip naslona za glavo (glej opredelitev iz odstavka 2.2.3 tega pravilnika).

Image

(1)  Številka homologacije mora biti v bližini kroga in nad ali pod črko „E“ ali desno ali levo od te črke.

PRILOGA 3

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

1.   NAMEN

Postopek iz te priloge se uporablja za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za enega ali več sedežnih mest v motornem vozilu ter za preverjanje razmerja med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijsko določenimi vrednostmi, kot jih je navedel proizvajalec vozila (1).

2.   OPREDELITVE

V tej prilogi:

2.1

„referenčni podatki“ pomenijo eno ali več naslednjih značilnosti sedežnega mesta:

2.1.1

točka „H“ in točka „R“ ter odnos med njima;

2.1.2

dejanski naklon trupa in konstrukcijsko določen naklon trupa ter odnos med njima.

2.2

„Tridimenzionalna naprava za določanje točke ‚H‘“ (naprava 3-D H) pomeni napravo, ki se uporablja za določanje točk „H“ in dejanskih naklonov trupa. Ta naprava je opisana v Dodatku 1 k tej prilogi.

2.3

„Točka ‚H‘“ pomeni vrtišče med trupom in stegni naprave 3-D H, nameščene na sedež v vozilu v skladu s odstavkom 4 spodaj. Točka „H“ je v središču središčne osi naprave, ki poteka med vizirnima gumboma točke „H“ na obeh straneh naprave 3-D H. Točka „H“ teoretično ustreza točki „R“ (za odstopanja glej odstavek 3.2.2 spodaj). Ko je točka „H“ po postopku iz odstavka 4 določena, se šteje, da je fiksna glede na strukturo oblazinjenega sedeža, in se premika skupaj s sedežem, ko se ta nastavlja.

2.4

„Točka ‚R‘“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec za vsako sedežno mesto glede na tridimenzionalni koordinatni sistem.

2.5

„Linija trupa“ pomeni središčnico droga trupa naprave 3-D H v skrajni zadnji legi naslona.

2.6

„Dejanski naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko „H“ in linijo trupa, izmerjen s kotomerom za kot naklona hrbta na napravi 3-D H. Dejanski naklon trupa teoretično ustreza konstrukcijsko določenemu naklonu trupa (za odstopanja glej odstavek 3.2.2 spodaj).

2.7

„Konstrukcijsko določen naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko „R“ in linijo trupa v legi, ki ustreza konstrukcijsko določeni legi naslona sedeža, kakor jo je določil proizvajalec vozila.

2.8

„Srednja ravnina potnika“ (C/LO) pomeni srednjo ravnino naprave 3-D H, postavljene na vsako konstrukcijsko določeno sedežno mesto; predstavljena je s koordinato točke „H“ na osi „Y“. Pri posamičnih sedežih srednja ravnina sedeža ustreza srednji ravnini potnika. Pri drugih sedežih srednjo ravnino potnika določi proizvajalec.

2.9

„Tridimenzionalni koordinatni sistem“ pomeni sistem, kot je opisan v Dodatku 2 k tej prilogi.

2.10

„Izhodiščne oznake“ so fizične točke (odprtine, površine, oznake ali vdolbine) na karoseriji vozila, kakor jih je določil proizvajalec.

2.11

„Postavitev vozila za meritve“ pomeni lego vozila, določeno s koordinatami izhodiščnih oznak v tridimenzionalnem referenčnem sistemu.

3.   ZAHTEVE

3.1   Navajanje podatkov

Za vsako sedežno mesto, za katero so potrebni referenčni podatki zaradi dokazovanja skladnosti z določbami tega pravilnika, se na obrazcu iz Dodatka 3 k tej prilogi predložijo vsi ali tisti od naslednjih podatkov, ki so primerni:

3.1.1

koordinate točke „R“ glede na tridimenzionalni referenčni sistem;

3.1.2

konstrukcijsko določen naklon trupa;

3.1.3

vsi podatki, potrebni za nastavitev sedeža (če je nastavljiv) v položaj za merjenje, kakor je določeno v odstavku 4.3 spodaj.

3.2   Razmerje med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijsko določenimi vrednostmi

3.2.1

Koordinate točke „H“ in vrednost dejanskega naklona trupa, dobljena po postopku iz odstavka 4 spodaj, se primerjajo s koordinatami točke „R“ in vrednostjo konstrukcijsko določenega naklona trupa, ki jih je določil proizvajalec.

3.2.2

Legi točke „R“ in točke „H“ ter razmerje med konstrukcijsko določenim naklonom trupa in dejanskim naklonom trupa se štejejo za zadovoljive za obravnavano sedežno mesto, če točka „H“, kakor je določena s svojimi koordinatami, leži v kvadratu s stranico 50 mm, katerega stranice potekajo v vodoravni in navpični smeri ter katerega diagonali se sekata v točki „R“, in če je dejanski naklon trupa v območju 5 stopinj glede na konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.3

Če so ti pogoji izpolnjeni, se za dokazovanje skladnosti z določbami tega pravilnika uporabita točka „R“ in konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.4

Če točka „H“ ali dejanski naklon trupa ne ustrezata zahtevam iz odstavka 3.2.2 zgoraj, se točka „H“ in dejanski naklon trupa določita še dvakrat (skupaj trikrat). Če rezultati dveh od treh meritev izpolnjujejo zahteve, veljajo pogoji iz odstavka 3.2.3 zgoraj.

3.2.5

Če rezultati vsaj dveh od treh postopkov iz odstavka 3.2.4 ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 3.2.2 zgoraj ali če ni mogoče opraviti preverjanja, ker proizvajalec vozila ni predložil podatkov o legi točke „R“ ali konstrukcijsko določenem naklonu trupa, se uporabi srednja vrednost treh izmerjenih točk ali povprečna vrednost treh izmerjenih naklonov in se ti vrednosti štejeta za veljavni v vseh primerih, kjer se ta pravilnik sklicuje na točko „R“ ali na konstrukcijsko določen naklon trupa.

4.   POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE „H“ IN DEJANSKEGA NAKLONA TRUPA

4.1   Po presoji proizvajalca se vozilo predhodno pripravi na temperaturi 20 ± 10 °C, da material oblazinjenja sedeža doseže sobno temperaturo. Če sedež, ki ga je treba preskušati, še ni bil uporabljen, se sedež dvakrat po eno minuto obremeni z osebo ali napravo z maso 70 do 80 kg, da oblazinjenje sedeža postane prožno. Na zahtevo proizvajalca morajo ostati vsi sklopi sedeža vsaj 30 min pred postavljanjem naprave 3-D H neobremenjeni.

4.2   Vozilo mora biti v položaju za meritve, kakor je določeno v odstavku 2.11 zgoraj.

4.3   Če je sedež nastavljiv, se najprej nastavi v skrajno zadnjo običajno lego, ki se uporablja med vožnjo, kakor je določil proizvajalec, pri tem pa se upoštevajo izključno vzdolžne nastavitve sedeža, brez nastavitev sedeža za druge namene. Če obstajajo druge možnosti nastavitve sedeža (po višini, naklonu, naslonu ipd.), je treba uporabiti nastavitev, kakor jo je določil proizvajalec vozila. Pri vzmetenih sedežih se navpična lega togo fiksira za običajno uporabo med vožnjo, kakor je določil proizvajalec.

4.4   Površina sedežnega mesta, na katerem je postavljena naprava 3-D H, se prekrije z bombažno tkanino, ki je dovolj velika in s primerno teksturo, opisana kot čista bombažna tkanina z 18,9 vlakna na cm2 in težo 0,228 kg/m2 ali pletena oz. netkana tkanina z enakovrednimi lastnostmi.

Če se preskus opravlja na sedežu zunaj vozila, morajo imeti tla, na katerih je sedež, enake lastnosti (2) kakor tla v vozilu, za katerega je sedež namenjen.

4.5   Sedalo in hrbtišče naprave 3-D H se postavita tako, da srednja ravnina potnika (C/LO) sovpade s srednjo ravnino naprave 3-D H. Na zahtevo proizvajalca se lahko naprava 3-D H premakne bolj navznoter glede na C/LO, če je naprava 3-D H proti zunanjosti postavljena tako, da rob sedeža ne dovoli izravnave naprave 3-D H.

4.6   Stopalo in spodnji del noge se pritrdita na površino sedala, posamično ali z uporabo droga T in sklopa spodnjega dela noge. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, je vzporedna s tlemi in pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža.

4.7   Lega stopala in noge naprave 3-D H se nastavi na naslednji način:

4.7.1   predvideno sedežno mesto: voznik in sopotnik na zunanjem prednjem sedežu

4.7.1.1

Sklopi stopal in nog se pomaknejo naprej tako, da so stopala v naravni legi na tleh, po potrebi med pedali. Če je mogoče, je levo stopalo približno enako oddaljeno od levega roba srednje ravnine naprave 3-D H kakor desno stopalo od desnega roba. Libela za namestitev prečne lege naprave 3-D H se namesti v vodoravno lego, po potrebi z nastavitvijo sedala ali premikom sklopa nog in stopal nazaj. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, ostane pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža.

4.7.1.2

Če leve noge ni mogoče obdržati vzporedno z desno nogo in levega stopala oprtega na vozilo, se levo stopalo premika toliko časa, dokler ne pride v takšno lego. Lega vizirnih gumbov ostane nespremenjena.

4.7.2   Predvideno sedežno mesto: zadnje zunanje

Za zadnje sedeže ali pomožne sedeže se noge nastavijo po navedbi proizvajalca. Če so stopala naslonjena na različno visokih delih tal, je stopalo, ki pride prvo v stik s prednjim sedežem, referenčno, drugo stopalo pa se namesti tako, da prečna libela sedala naprave kaže vodoravni položaj.

4.7.3   Druga predvidena sedežna mesta:

Uporabi se splošni postopek iz odstavka 4.7.1 zgoraj, razen da se stopala postavijo, kakor je določil proizvajalec vozila.

4.8   Namestijo se uteži spodnjega dela noge in stegna, naprava 3-D H pa se poravna.

4.9   Hrbtna plošča se nagne naprej do prednjega omejevalnika, naprava 3-D H pa se z drogom T odmakne od naslona sedeža. Potem se naprava 3-D H postavi nazaj na sedež po enem od naslednjih postopkov:

4.9.1

če naprava 3-D H drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Napravo 3-D H se pusti, da zdrsne nazaj, dokler vodoravna, naprej usmerjena omejevalna obremenitev na drogu T ni več potrebna, tj. dokler sedalo ne pride v stik z naslonom sedeža. Po potrebi se ponovno namesti spodnji del noge;

4.9.2

če naprava 3-D H ne drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Naprava 3-D H se z delovanjem vodoravne, nazaj usmerjene obremenitve na drog T premakne nazaj, dokler se sedalo ne dotakne naslonjala sedeža (glej sliko 2 Dodatka 1 k tej prilogi).

4.10   Uporabi se obremenitev 100 + 10 N na hrbet in sedalo naprave 3-D H v presečišču kotomera za kot kolka in ohišja droga T. Obremenitev mora biti v smeri črte, ki poteka vzdolž zgornjega presečišča do točke neposredno nad ohišjem stegenskega droga (glej sliko 2 Dodatka 1 k tej prilogi). Potem se hrbtna plošča previdno nasloni na naslon sedeža. Pri nadaljevanju postopka je treba paziti, da naprava 3-D H ne zdrsne naprej.

4.11   Namestita se desna in leva utež sedala, potem izmenično osem uteži trupa. Naprava 3-D H mora ostati v istem položaju.

4.12   Hrbtna plošča se nagne naprej, da se zmanjša pritisk na naslon sedeža. Naprava 3-D H se trikrat premakne z ene strani na drugo v loku 10° (5° na vsako stran od navpične srednje ravnine) zaradi odprave morebitnega trenja, nastalega med napravo 3-D H in sedežem.

Med premikanjem se lahko zgodi, da se drog T naprave 3-D H premakne iz predpisane vodoravne in navpične lege. Zato je treba drog T med premikanjem naprave zadrževati s primerno bočno obremenitvijo. Pri zadrževanju droga T in premikanju naprave 3-D H je treba paziti, da ne pride do naključnih zunanjih obremenitev v navpični smeri ali v smeri naprej in nazaj.

Med tem postopkom se stopala naprave 3-D H ne smejo zadrževati. Če stopala spremenijo lego, jih je treba pustiti v tej legi.

Hrbtna plošča se previdno pomakne nazaj na naslon sedeža in preveri se, ali sta obe libeli na ničli. Če so se stopala med premikanjem naprave 3-D H premaknila, se vrnejo v prvotno lego po naslednjem postopku:

 

vsako stopalo posebej se dvigne od tal vsaj toliko, da ga ni več mogoče premakniti. Med tem dviganjem mora biti možno stopala prosto obračati; ne sme se uporabiti sila v smeri naprej ali bočna sila. Ko se vsako stopalo postavi nazaj v prvotno lego, se morajo pete dotikati za to predvidenega dela konstrukcije;

 

bočna libela mora kazati ničlo; po potrebi se na zgornjem delu hrbtne plošče uporabi bočna sila, ki zadošča za izravnavo sedala naprave 3-D H na sedežu.

4.13   Med držanjem droga T, s čimer se prepreči drsenje naprave 3-D H na sedežu naprej, se ravna na naslednji način:

(a)

hrbtna plošča se nasloni na naslon sedeža;

(b)

izmenično se uporabi vodoravno nazaj usmerjeno silo, ki ne presega 25 N, s katero se pritiska na drog naklona hrbta na višini približno na sredini uteži trupa, dokler kotomer za kot kolka ne pokaže, da je stabilna lega dosežena tudi po prenehanju uporabe sile. Zagotovi se, da na napravo 3-D H ne deluje zunanja sila v smeri navzdol ali bočna sila. Če je potrebna dodatna izravnava naprave 3-D H, se hrbtna plošča obrne v smeri naprej, ponovno izravna ter ponovi postopek iz odstavka 4.12.

4.14   Opravijo se vse meritve:

4.14.1

Izmerijo se koordinate točke „H“ glede na tridimenzionalni referenčni koordinatni sistem.

4.14.2

Na kotomeru za kot naklona hrbta na napravi 3-D H se odčita dejanski kot naklona trupa, pri čemer je drog trupa v skrajni zadnji legi.

4.15   Pri ponovni postaviti naprave 3-D H mora sklop sedeža ostati neobremenjen vsaj 30 minut pred ponovno postavitvijo. Naprava 3-D H ne sme ostati na sedežu dlje časa, kakor je potrebno za opravljanje preskusa.

4.16   Če se sedeži v isti vrsti lahko štejejo za podobne (sedežna klop, enaki sedeži ipd.), se za vsako sedežno vrsto določi samo ena točka „H“ in en „dejanski naklon trupa“ tako, da se naprava 3-D H, opisana v Dodatku 1 k tej prilogi, postavi na prostor, ki se šteje za značilnega za to vrsto. Ta prostor je:

4.16.1

v prednji vrsti voznikov sedež;

4.16.2

v zadnji vrsti ali vrstah zunanji sedež.

(1)  V primeru katerih koli sedežnih mest, razen prednjih sedežev, kjer točke „H“ ni mogoče določiti z uporabo „tridimenzionalne naprave za točko ‚H‘“ ali postopkov, se točko „R“, ki jo je označil proizvajalec, lahko po presoji pristojnega organa upošteva kot referenco.

(2)  Kot naklona, razlika v višini pri vgradnji sedeža, struktura površine itd.

Dodatek 1

Opis tridimenzionalne naprave za točko „H“  (1)

(Naprava 3-D H)

1.   Hrbtna plošča in sedalo

Hrbtna plošča in sedalo sta izdelana iz ojačane plastike in kovine; ponazarjata trup in stegno človeškega telesa in sta vrtljivo pritrjena v točki „H“. Za merjenje dejanskega kota trupa je v točki „H“ pritrjen kotomer. Nastavljivi stegenski drog, pritrjen na sedalo, določa središčnico stegna in se uporablja kot osnovnica za kotomer za kot kolka.

2.   Elementi trupa in nog

Segmenti spodnjega dela noge so povezani s sedalom na drogu T, ki povezuje kolena, in je bočni podaljšek nastavljivega stegenskega droga. V spodnjih segmentih nog so vgrajeni kotomeri za merjenje kotov kolen. Sklopi čevlja in stopala so umerjeni za meritev kota stopala. Dve libeli se uporabljata za uravnavanje naprave v prostoru. Uteži elementov trupa, ki ustrezajo moškemu s 76 kg, so nameščene v ustreznih težiščih, da se zagotovi ugrezanje sedeža. Preveriti je treba gibljivost vseh sklepov naprave 3-D H, pri čemer ne sme nastati omembe vredno trenje.

Naprava je skladna z napravo, opisano v standardu ISO 6549-1980.

Slika 1 –

Deli naprave 3-D H

Image

Slika 2 –

Mere delov naprave 3-D H in razporeditev obremenitve

Image

(1)  Za podrobnosti konstrukcije naprave 3-D H se je treba obrniti na Society of Automotive Engineers (SAE), 400 Commonwealth Drive, Warrendale, Pennsylvania 15096, United States of America.

Dodatek 2

TRIDIMENZIONALNI REFERENČNI SISTEM

1.

Tridimenzionalni referenčni sistem je določen s tremi pravokotnimi ravninami, kakor jih je določil proizvajalec vozila (glej sliko) (1).

2.

Pri meritvah se vozilo postavi na nosilno površino tako, da koordinate izhodiščnih oznak ustrezajo vrednostim po navedbi proizvajalca.

3.

Koordinate točke „R“ in točke „H“ se določijo glede na izhodiščne oznake, kakor jih je določil proizvajalec vozila.

Slika

Tridimenzionalni referenčni sistem

Image

(1)  Referenčni sistem ustreza standardu ISO 4130, 1978.

Dodatek 3

REFERENČNI PODATKI ZA SEDEŽNA MESTA

1.   Kodiranje referenčnih podatkov

Referenčni podatki so navedeni zaporedno za vsako sedežno mesto. Sedežna mesta so označena z dvomestno kodo. Na prvem mestu je arabska števka in označuje vrsto sedežev, ki se šteje od prednjega proti zadnjemu delu vozila. Na drugem mestu je velika tiskana črka, ki označuje lokacijo sedežnega mesta v vrsti, gledano v smeri vožnje naprej; uporabijo se naslednje črke:

L

=

levi

C

=

sredinski

R

=

desni

2.   Opis postavitve vozila za meritve

2.1   Koordinate izhodiščnih oznak

 

X …

 

Y …

 

Z …

3.   Seznam referenčnih podatkov

3.1   Sedežno mesto: …

3.1.1   Koordinate točke „R“

 

X …

 

Y …

 

Z …

3.1.2   Konstrukcijsko določen naklon trupa …

3.1.3   Specifikacije za nastavitev sedeža (1)

 

vodoravno: …

 

navpično: …

 

naklon sedeža: …

 

naklon trupa: …

Opomba: Seznam referenčnih podatkov za nadaljnja sedežna mesta se navede v odstavkih 3.2, 3.3 itd.

(1)  Neustrezno prečrtajte.

PRILOGA 4

Določanje višine in širine naslona za glavo

Slika 1

Višina

Image

Slika 2

Image

PRILOGA 5

Podrobnosti črt in meritev, opravljenih med preskusom

Image

PRILOGA 6

POSTOPEK PRESKUŠANJA ZA PREVERJANJE ABSORBIRANE ENERGIJE

1.   Namestitev, preskusna naprava, naprave za zapisovanje merilnih rezultatov in postopek

1.1   Namestitev

Naslon za glavo, prekrit z materialom, ki absorbira energijo, se pritrdi in preskuša na sedežu ali delu ogrodja vozila, na katerega je nameščen. Del ogrodja je trdno pritrjen na preskusno napravo, da se pri udarcu ne more premakniti, površina, na kateri počiva, pa je, ker ni posebnih specifikacij, za kar obstajajo razlogi, v približno vodoravni legi. Naslonjalo sedeža, če je nastavljivo, se nastavi v položaj iz odstavka 7.2.2 tega pravilnika.

Naslon za glavo se pritrdi na naslonjalo sedeža, kakor je pritrjen v vozilu. V primeru ločenega naslona za glavo se ta pritrdi na tisti del ogrodja vozila, na katerega je običajno pritrjen.

Če je naslon za glavo nastavljiv, se ga nastavi v najbolj neugoden položaj, ki ga omogoča naprava za nastavitev.

1.2   Preskusna naprava

1.2.1

Napravo sestavljajo nihalo, katerega os je vpeta v kroglični ležaj in katerega reducirana masa (1) v središču udarca je 6,8 kg. Spodnji konec nihala je toga udarna glava s premerom 165 mm, katere središče je enako središču udarca nihala.

1.2.2

Udarna glava je opremljena z dvema merilnikoma pospeška in merilnikom hitrosti, s katerimi je mogoče izmeriti vrednosti v smeri udarca.

1.3   Naprave za zapisovanje merilnih rezultatov

Naprave, uporabljene za zapisovanje merilnih rezultatov, morajo biti takšne, da omogočajo meritve z naslednjo točnostjo:

1.3.1

Pospešek:

 

točnost = ± 5 % dejanske vrednosti

 

frekvenčni razred merilne verige: CFC 600 v skladu z značilnostmi standarda ISO 6487 (1987)

prečna občutljivost ≤ 5 % najnižje točke na skali.

1.3.2

Hitrost:

 

točnost = ± 2,5 % dejanske vrednosti;

 

občutljivost = 0,5 km/h

1.3.3

Zapisovanje časa:

instrumenti morajo omogočati spremljanje dogajanja med celotnim preskusom in točnost odčitavanja na tisočinko sekunde:

v zapisu podatkov, ki se uporabljajo za analizo preskusa, se zabeleži začetek udarca v trenutku prvega stika med udarno glavo in preskušanim elementom.

1.4   Preskusni postopek

1.4.1

Ko je naslon za glavo nameščen in nastavljen, kot je navedeno v odstavku 1.1 k tej prilogi, se v točkah, ki jih izbere laboratorij, udarec izvede na območju za udarce iz odstavka 6.1 tega pravilnika in po možnosti zunaj območja za udarce iz odstavka 6.2 tega pravilnika na površinah s polmerom zaobljenja manj kot 5 mm.

1.4.1.1

Na zadnji površini je smer udarca od zadnjega proti prednjemu delu v vzdolžni ravnini pod kotom 45° na navpično ravnino.

1.4.1.2

Na prednji površini je smer udarca od prednjega proti zadnjemu delu v vzdolžni ravnini vodoravna.

1.4.1.3

Prednje in zadnje mesto udarca sta omejena z vodoravno ravnino, ki je tangencialna na vrh naslona za glavo, kot je določeno v odstavku 7.2 tega pravilnika.

1.4.2

Udarna glava udari v preskušani element s hitrostjo 24,1 km/h; ta hitrost se doseže s samo energijo nihala ali z dodatno pogonsko napravo.

2.   Rezultati

Pri preskusih, ki se izvajajo po zgoraj opisanem postopku, pojemek udarne glave ne sme več kot 3 ms neprekinjeno presegati vrednosti 80 g. Za izmerjeno vrednost pojemka se upošteva povprečje odčitanih vrednosti obeh naprav za merjenje pojemka.

3.   Enakovredni postopki

3.1

Dovoljeni so enakovredni preskusni postopki pod pogojem, da je z njimi zlasti mogoče dobiti rezultate iz odstavka 2, elementi preskusne naprave pa so lahko različno usmerjeni, če se upoštevajo ustrezni koti med naslonom glave in smerjo udarca.

3.2

Za dokazovanje enakovrednosti metode, drugačne od opisane v odstavku 1, mora poskrbeti tisti, ki takšno metodo uporablja.

(1)  () Razmerje med reducirano maso „mr“ nihala in skupno maso „m“ nihala na razdalji „a“ med središčem udarca in osjo vrtenja in na razdalji „l“ med težiščem in osjo vrtenja je izraženo s formulo: mr = m (l/a)

PRILOGA 7

Določanje dimenzije „A“ odprtin naslona za glavo

(glej odstavke 6.6.2 in 6.6.3 tega pravilnika)

Slika 1

Primer vodoravnih odprtin

Image

Slika 2

Primer navpičnih odprtin

Image

14.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/27

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 26 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo vozil glede na njihove zunanje štrleče dele

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dopolnila 1 k spremembam 03 – začetek veljavnosti: 11. junij 2007

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

 Namen in področje uporabe

2.

 Opredelitev pojmov

3.

 Vloga za homologacijo

4.

 Homologacija

5.

 Splošne specifikacije

6.

 Posebne specifikacije

7.

 Spremembe tipa vozila in razširitev homologacije

8.

 Skladnost proizvodnje

9.

 Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

 Popolno prenehanje proizvodnje

11.

 Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

12.

 Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1 –

 Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na zunanje štrleče dele

Priloga 2 –

 Primeri homologacijskih oznak

Priloga 3 –

 Metode določanja mer štrlečih delov in rež

Priloga 4 –

 Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni, ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa samostojne tehnične enote prtljažnika, nosilca za smuči ali radijske antene

1.   NAMEN IN PODROČJE UPORABE

1.1

Ta pravilnik velja za zunanje štrleče dele vozil kategorije M1 (1). Ne velja za vzvratna ogledala ali vlečno kljuko.

1.2

Namen tega pravilnika je zmanjšati nevarnost ali resnost telesnih poškodb oseb, ki jih pri trku zadene ali oplazi karoserija vozila. To velja pri mirujočem ali premikajočem se vozilu.

2.   OPREDELITVE

Posamezni pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

2.1

„Homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na zunanje štrleče dele.

2.2

„Tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so oblika ali materiali zunanje površine.

2.3

„Zunanja površina“ pomeni zunanje dele vozila ter vključuje pokrov motorja, pokrov prtljažnika, vrata, blatnike, streho, svetlobne in signalne svetlobne naprave ter vidne dele ojačitve.

2.4

„Talna črta“ pomeni črto, določeno, kakor sledi:

navpičen stožec s polovičnim kotom 30° se pomika ob vozilu tako, da se vedno in čim niže dotika zunanje površine vozila. Talna črta je geometrijska sled teh dotikališč. Pri določanju talne črte se ne upoštevajo nastavki za dvigalke, izpušne cevi ali kolesa. Odprtine na zunanji strani kolotekov se zapolnijo z zamišljeno površino, ki zvezno povezuje najbližje sosednje trdne dele. Pri določanju talne črte na obeh straneh vozila se upošteva odbijač. Talna črta se lahko pojavi na skrajni točki odbijača ali na delu karoserije pod odbijačem, odvisno od posameznega vozila. Če istočasno obstajata dve ali več dotikališč, se za določitev talne črte uporabi spodnje dotikališče.

2.5

„Polmer zaobljenja“ je polmer loka kroga, ki se najbolj približa okrogli obliki zadevnega sestavnega dela.

2.6

„Obremenjeno vozilo“ pomeni vozilo, obremenjeno do najvišje tehnično dovoljene mase. Vozila, opremljena s hidropnevmatskim, hidravličnim ali pnevmatskim vzmetenjem ali z napravo za samodejno izravnavanje višine glede na obremenitev, se preskušajo v najbolj neugodnih običajnih pogojih za vožnjo, ki jih določi proizvajalec.

2.7

„Skrajni zunanji rob“ vozila pomeni, glede na bočne strani vozila, ravnino, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila in poteka skozi skrajni bočni rob vozila, ter glede na prednji in zadnji del vozila ravnino, ki je pravokotna na ravnino in poteka skozi prednje in zadnje robove vozila, pri čemer se ne upošteva štrlečih delov:

2.7.1

pnevmatik blizu dotikališča s tlemi in priključki za ugotavljanje tlaka v pnevmatikah;

2.7.2

kakršnih koli naprav za preprečevanje zdrsa koles, ki so lahko nameščene na kolesih;

2.7.3

vzvratnih ogledal;

2.7.4

bočnih smernih svetilk, gabaritnih svetilk, prednjih in zadnjih pozicijskih svetilk ter parkirnih svetilk;

2.7.5

delov, nameščenih na odbijače, vlečnih naprav in izpušnih cevi, glede na prednji in zadnji del vozila.

2.8

„Mera štrlečega dela“, vgrajenega na steno vozila, pomeni mero, določeno po metodi iz odstavka 2 Priloge 3 k temu pravilniku.

2.9

„Nazivna črta stene“ pomeni črto, ki poteka skozi dve točki, ki ju predstavlja središče krogle v trenutku prvega in zadnjega stika s štrlečim delom med merilnim postopkom, opisanim v odstavku 2.2 Priloge 3 k temu pravilniku.

2.10

„Antena“ pomeni vsako napravo za oddajanje in/ali sprejemanje elektromagnetnih signalov.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Vloga za podelitev homologacije tipa vozila glede na zunanje štrleče dele

3.1.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na zunanje štrleče dele vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.1.2

Vlogi se priložijo naslednji dokumenti v treh izvodih:

3.1.2.1

fotografije prednjega, zadnjega in bočnih delov vozila, posnete pod kotom 30° do 45° proti srednji navpični ravnini vozila;

3.1.2.2

risbe z merami odbijačev in, kjer je primerno;

3.1.2.3

risbe posameznih prerezov zunanje površine in, če je potrebno, risbe posameznih prerezov zunanje površine iz odstavka 6.9.1.

3.1.3

Vzorec tipa vozila, ki ga je treba homologirati, se predloži tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov. Na zahtevo zadevne tehnične službe se predložijo tudi nekatere deli in vzorci uporabljenih materialov.

3.2

Vloga za homologacijo prtljažnikov, nosilcev za smuči ali radijskih anten, ki štejejo kot samostojne tehnične enote

3.2.1

Vlogo za homologacijo prtljažnikov, nosilcev za smuči ali radijskih anten, ki štejejo kot samostojne tehnične enote, vloži proizvajalec vozila ali proizvajalec zadevnih samostojnih tehničnih enot ali njun pooblaščeni zastopnik.

3.2.2

Za vsak tip vsake naprave iz zgornjega odstavka 3.2.1 se vlogi priloži naslednje:

3.2.2.1

tri izvode dokumentov, v katerih so opisane tehnične značilnosti samostojne tehnične enote, in navodila za uporabo, ki so pri prodaji priložena vsaki samostojni tehnični enoti;

3.2.2.2

vzorec tipa samostojne tehnične enote. Če pristojni organ meni, da je potrebno, lahko zahteva še dodatni vzorec.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Homologacija tipa vozila glede na zunanje štrleče dele

4.1.1

Če tip vozila, predloženega v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz spodnjih odstavkov 5 in 6, se homologacija za ta tip vozila podeli.

4.1.2

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip vozila. Prvi dve števki (zdaj 03 v skladu s Spremembami 03) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

4.1.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.1.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranem po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, označena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.1.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo;

4.1.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledi črka „R“, pomišljaja in številke homologacije na desni strani kroga, določenega v odstavku 4.1.4.1.

4.1.5

Če je vozilo v skladu s homologiranim tipom vozila po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola, predpisanega v odstavku 4.1.4.1; v takem primeru se v vzdolžnih stolpcih na desni strani simbola, predpisanega v odstavku 4.1.4.l, vstavijo dodatne številke in simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.1.6

Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.1.7

Homologacijska oznaka je nameščena blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali na njej.

4.1.8

Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere namestitev homologacijskih oznak.

4.1.9

Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

4.2

Homologacija v zvezi s prtljažniki, nosilci za smuči ali antenami za radijsko sprejemanje in oddajanje, ki so samostojne tehnične enote

4.2.1

Če tip samostojne tehnične enote, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6.16, 6.17 in 6.18 spodaj, se homologacija tega tipa samostojne tehnične enote podeli.

4.2.2

Številka homologacije se določi za vsak podeljen tip samostojne tehnične enote. Prvi dve števki (zdaj 02 v skladu s spremembami 02, ki so začele veljati 13. decembra 1989) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v trenutku podelitve homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu samostojne tehnične enote.

4.2.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa samostojne tehnične enote v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 4 k temu pravilniku.

4.2.4

Na vsaki samostojni tehnični enoti, ki je v skladu s tipom, homologiranem po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, označena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.2.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2);

4.2.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledi črka „R“, pomišljaja in številke homologacije na desni strani kroga, določenega v odstavku 4.2.4.1.

4.2.5

Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.2.6

Homologacijska oznaka je nameščena blizu napisne ploščice samostojne tehnične enote, ki jo pritrdi proizvajalec, ali na njej.

4.2.7

Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere namestitev homologacijskih oznak.

4.2.8

Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

5.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

5.1

Predpisi tega pravilnika ne veljajo za tiste dele zunanje površine vozila, ki so pri obremenjenem vozilu z zaprtimi vrati, okni, pokrovi itd. bodisi:

5.1.1

v višini več kot 2 m bodisi

5.1.2

pod talno črto ali pa

5.1.3

so nameščeni tako, da se jih pri statičnih pogojih ali pri vožnji ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.

5.2

Na zunanji površini vozil ne sme biti navzven usmerjenih koničastih ali ostrih delov ali navzven štrlečih delov, katerih oblika, mere, usmerjenost ali trdota bi lahko povečala nevarnost ali resnost poškodb osebe, ki zadene ob zunanjo površino, naleti nanjo ali pa jo površina oplazi.

5.3

Na zunanji površini vozil ne sme biti navzven usmerjenih delov, ob katere bi se pešec, kolesar ali motorist lahko zataknil.

5.4

Polmer zaobljenja pri nobenem štrlečem delu zunanje površine vozila ni manjši od 2,5 mm. Ta zahteva ne velja za dele zunanje površine s štrlino, manjšo od 5 mm, vendar so njihovi navzven usmerjeni robovi posneti, razen če so štrline teh delov manjše od 1,5 mm.

5.5

Štrleči deli zunanje površine, izdelani iz materiala s trdoto največ 60 po Shoru A, imajo lahko polmer zaobljenja manjši od 2,5 mm.

Meritev trdote se opravi, ko je preskušani del vgrajen na vozilu. Če meritve trdote ni mogoče opraviti po postopku Shore A, se za vrednotenje uporabijo primerjalne meritve.

5.6

Predpisi iz zgornjih odstavkov 5.1 do 5.5 veljajo skupaj s posebnimi specifikacijami naslednjega odstavka 6, razen če te posebne zahteve izrecno določajo drugače.

6.   POSEBNE SPECIFIKACIJE

6.1   Okraski

6.1.1

Okraski, ki štrlijo več kot 10 mm nad površino, ki jih obdaja, se pri sili 10 daN, ki deluje v njihovi najbolj izpostavljeni točki v poljubni smeri, v ravnini, ki poteka približno vzporedno s površino, na katero so pritrjeni, podajo, snamejo ali ukrivijo. Ti predpisi ne veljajo za okraske na rešetkah pred hladilnikom, za katere veljajo samo splošne zahteve iz odstavka 5. Za delovanje s silo 10 daN se uporabi okroglo udarno telo s ploskim dnom s premerom največ 50 mm. Če to ni mogoče, se uporabi enakovredna metoda. Ko se okraski podajo, snamejo ali ukrivijo, štrline preostalih štrlečih delov ne smejo biti večje od 10 mm. V vsakem primeru ti štrleči deli izpolnjujejo predpise iz odstavka 5.2. Če je okrasek vgrajen na podlagi, se ta podlaga šteje za del okraska in ne za del nosilne površine.

6.1.2

Zahteve iz zgornjega odstavka 6.1.1 ne veljajo za zaščitne trakove ali obloge na zunanji površini; vseeno so trdno pritrjeni na vozilo.

6.2   Žarometi

6.2.1

Štrleče zaslonke in obrobe žarometov so dovoljene, če njihov štrleči del, merjen od zunanje prozorne površine žarometa, ni večji od 30 mm in če je njihov polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm. Če je žaromet vgrajen za dodatno prozorno površino, se meri štrlenje od zunanje prozorne površine. Določanje štrlečih delov se opravi po metodi iz odstavka 3 Priloge II k temu pravilniku.

6.2.2

Uvlečljivi žarometi izpolnjujejo predpise iz zgornjega odstavka 6.2.1 v delovni in pogreznjeni legi.

6.2.3

Predpisi iz zgornjega odstavka 6.2.1 ne veljajo za žaromete, pogreznjene v karoserijo ali nadkrite z deli karoserije, če ta izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.9.1.

6.3   Rešetke in reže

6.3.1

Zahteve iz odstavka 5.4 ne veljajo za reže med fiksnimi ali gibljivimi elementi, vključno s tistimi, ki so deli rešetk za vstop ali izstop zraka in rešetk pred hladilnikom, če razdalja med sosednjimi elementi ni večja od 40 mm ter če so te rešetke in reže potrebne za normalno delovanje vozila. Pri režah med 40 mm in 25 mm je polmer zaobljenja najmanj 1 mm. Če pa je razdalja med sosednjima elementoma enaka ali manjša od 25 mm, polmeri zaobljenja zunanjih površin elementov niso manjši od 0,5 mm. Razdalja med dvema sosednjima elementoma rešetk in rež se določi v skladu z metodo, opisano v odstavku 4 Priloge 3 k temu pravilniku.

6.3.2

Spoj prednje in bočne površine vsakega elementa, ki oblikuje rešetko ali režo, je zaobljen.

6.4   Brisalniki vetrobranskega stekla

6.4.1

Brisalniki vetrobranskega stekla so nameščeni tako, da je os brisalnika prekrita z zaščitnim ohišjem, katerega polmer zaobljenja ustreza zahtevam iz odstavka 5.4 in katerega zgornja površina ni manjša od 150 mm2. Zaobljena ohišja imajo pri meritvi na oddaljenosti največ 6,5 mm od najbolj štrleče točke štrlečo površino najmanj 150 mm2. Te zahteve veljajo tudi za brisalnike zadnjega stekla in brisalnike žarometov.

6.4.2

Odstavek 5.4 ne velja za gumene vložke brisalnikov ali njihove nosilce. Ti deli pa nimajo ostrih kotov niti koničastih delov ali ostrih robov.

6.5   Odbijači

6.5.1

Zaključki odbijačev so zaviti navznoter proti zunanji površini vozila, da se zmanjša tveganje, da bi kaj obviselo na njih. Ta zahteva je izpolnjena, če so odbijači ugreznjeni v karoserijo ali pa njen sestavni del ali če so zaključki odbijačev tako zakrivljeni, da se jih ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, ter reža med koncem odbijača in okoliškim delom karoserije ni večja od 20 mm.

6.5.2

Če je linija odbijača, ki se ujema z navpično projekcijo linije obrisa avtomobila, na trdni površini, mora ta površina imeti polmer najmanj 5 mm na vseh točkah, ki so od linije obrisa odmaknjene za 20 mm v notranjost, in polmer najmanj 2,5 mm v vseh drugih primerih. Ta predpis velja za del območja, ki je od linije obrisa odmaknjen za 20 mm v notranjost in je med in pred (ali zadaj pri zadnjem odbijaču) tangentnimi točkami na dveh vzdolžnih ravninah, ki sta od navpične sredinske ravnine vozila oddaljeni za kot 15° (glej sliko 1).

6.5.3

Zahteva iz odstavka 6.5.2 ne velja za izbokline na odbijačih, za dele odbijačev ali za vdolbine, ki štrlijo iz površine manj kakor 5 mm, kot so zlasti pokrovi stikov odbijačev in šobe naprav za pranje žarometov; vendar pa so navzven usmerjeni robovi teh delov posneti, razen če ne štrlijo iz površine več kot 1,5 mm.

6.6   Ročaji, tečaji in gumbi na vratih, pokrovih prtljažnika in pokrovih motorja; pokrovi odprtin za natakanje goriva in pokrovi posod za gorivo

6.6.1

Ti deli lahko pri ročajih na vratih ali prtljažnikih štrlijo največ 40 mm, v vseh drugih primerih pa največ 30 mm.

Slika 1

Image

6.6.2

Če so ročaji na stranskih vratih vrtljivi, morajo izpolnjevati eno od naslednjih zahtev:

6.6.2.1

pri ročajih, ki so vrtljivi vzporedno s površino vrat, morajo biti odprti deli ročajev obrnjeni nazaj. Zaključki takih ročajev so obrnjeni navznoter proti površini vrat in so vgrajeni v zaščitno oblogo ali v vdolbini v vratih.

6.6.2.2

Ročaji, ki se odpirajo navzven v katero koli smer, ki ni vzporedna s površino vrat, so v zaprti legi vgrajeni v zaščitno oblogo ali usmerjeni nazaj. Prosti del je usmerjen nazaj ali navzdol.

Ročaji, ki ne izpolnjujejo zadnjega pogoja, se kljub temu štejejo za ustrezne, če:

(a)

imajo neodvisen mehanizem za vračanje v izhodiščno lego,

(b)

v primeru okvare takega mehanizma ne smejo iz površine štrleti za več kot 15 mm,

(c)

v tako odprti legi izpolnjujejo predpise iz odstavka 5.4

in

(d)

njihova zgornja površina, merjena na oddaljenosti, ki ni večja od 6,5 mm od najbolj izpostavljene točke, ni manjša od 150 mm2.

6.7   Kolesa, kolesne matice, pokrovi pest in kolesni pokrovi

6.7.1

Zahteve iz odstavka 5.4 ne veljajo.

6.7.2

Kolesa, kolesne matice, pokrovi pest in kolesni pokrovi nimajo koničastih ali ostrih delov, ki štrlijo prek zunanje površine kolesnega obroča. Krilne matice niso dovoljene.

6.7.3

Noben del kolesa, razen pnevmatike, ki je pri vožnji naravnost nad vodoravno ravnino, potekajočo skozi os kolesa, ne štrli prek navpične projekcije zunanje površine ali ogrodja v vodoravno ravnino. Če pa je zaradi funkcionalnosti upravičeno, lahko kolesni pokrovi, ki pokrivajo kolesne matice in pokrove pest, štrlijo prek zunanje površine ali ogrodja, če polmer zaobljenja štrlečega dela ni manjši od 30 mm in če je štrlina na navpični projekciji zunanje površine ali ogrodja manjša od 30 mm.

6.8   Robovi pločevine

6.8.1

Robovi pločevine, na primer žlebovi za vodo in vodila pomičnih vrat, so dovoljeni le, če so zaviti ali prekriti s ščitnikom, ki ustreza zahtevam tega pravilnika, ki veljajo zanj.

Nezaščiteni rob se šteje za zavihanega, če je zakrivljen nazaj za približno 180° ali pa če je zakrivljen proti karoseriji tako, da se ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.

Zahteve iz odstavka 5.4. se ne uporabljajo za naslednje robove pločevine: zadnji rob pokrova motorja in prednji rob zadnjega prtljažnika.

6.9   Stene karoserije

6.9.1

Polmer zaobljenja utorov in robov v stenah karoserije je lahko manjši od 2,5 mm, če ni manjši od ene desetine višine štrline „H“, izmerjene po metodi, opisani v odstavku 1 Priloge 3.

6.10   Bočni deflektorji za zrak in dež

6.10.1

Robovi bočnih deflektorjev, ki se lahko obrnejo navzven, imajo polmer zaobljenja najmanj 1 mm.

6.11   Nastavki za dvigalko in izpušne cevi

6.11.1

Nastavki za dvigalko in izpušno cev/izpušne cevi ne štrlijo več kot 10 mm prek navpične projekcije talne črte, ki je navpično nad njimi. Kot izjema v tej zahtevi lahko izpušna cev štrli več kot 10 mm prek navpične projekcije talne črte, če se zaključuje z zaobljenimi robovi in je polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm.

6.12   Vstopne in izstopne lopute za zrak

6.12.1

Vstopne in izstopne lopute za zrak izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 5.2, 5.3 in 5.4 v vseh legah v katerih se uporabljajo.

6.13   Streha

6.13.1

Odprtine na strehi se obravnavajo le v zaprtem položaju.

6.13.2

Kabrioleti se preverjajo z dvignjeno in spuščeno streho.

6.13.2.1

Pri spuščeni strehi se ne preverja vozila v notranjosti namišljene površine, ki jo tvori streha, če bi bila dvignjena.

6.13.2.2

Če je pokrov vzvoda strehe pri spuščeni strehi del standardne opreme, se vozilo preskuša z nameščenim pokrovom.

6.14   Okna

6.14.1

Okna, ki se odpirajo navzven prek zunanje površine vozila, so skladu z naslednjimi predpisi v vseh položajih v katerih se uporabljajo:

6.14.1.1

noben izpostavljeni rob okna ni obrnjen naprej;

6.14.1.2

noben del okna ne štrli prek najbolj izpostavljenega dela vozila.

6.15   Nosilci za registrske tablice

6.15.1

Podporni nosilci, ki jih je proizvajalec vozila predvidel za pritrjevanje registrskih tablic, so v skladu z zahtevami iz odstavka 5.4 tega pravilnika, če se jih je mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, ko je registrska tablica pritrjena v skladu z navodili proizvajalca vozila.

6.16   Prtljažniki in nosilci za smuči

6.16.1

Prtljažniki in nosilci za smuči so pritrjeni na vozilo tako trdno, da povezava lahko prenaša vodoravne, vzdolžne in tudi prečne sile, ki so po svoji velikosti najmanj enake dovoljeni navpični obremenitvi prtljažnika, kakor je to določil njegov proizvajalec. Za preskus prtljažnika ali nosilca za smuči, pritrjenega na vozilo po navodilu proizvajalca, preskusna obremenitev ni samo v eni točki.

6.16.2

Površine, ki se jih je po montaži prtljažnika ali nosilca za smuči mogoče dotakniti s kroglo s premerom 165 mm, nimajo delov, katerih polmer zaobljenja je manjši od 2,5 mm, razen če se lahko uporabijo predpisi iz odstavka 6.3.

6.16.3

Pritrdilni elementi, kot so vijaki, ki jih je mogoče pritrditi ali popustiti brez uporabe orodja, ne štrlijo za več kakor 40 mm nad površine, navedene v 6.16.2; velikost štrline se določi po metodi, opisani v odstavku 2 Priloge 3, vendar se uporabi krogla s premerom 165 mm v vseh tistih primerih, kjer se uporablja postopek iz odstavka 2.2 navedene priloge.

6.17   Antene

6.17.1

Radijske sprejemne in oddajne antene so pritrjene na vozilo tako, da je njihov prosti konec v vsakem položaju pri uporabi, kot jo je določil proizvajalec, oddaljen manj od 2 m od površine cestišča, biti morajo tudi znotraj omočja, ki ga omejujejo navpične ravnine, ki so 10 cm znotraj najbolj izpostavljenih delov vozila, kot je določeno v odstavku 2.7.

6.17.2

Antene so pritrjene na vozilo, po potrebi pa so tudi njihovi prosti konci omejeni tako, da noben del antene ne štrli prek skrajnih zunanjih robov vozila, kot je določeno v odstavku 2.7.

6.17.3

Antenski drogovi imajo lahko polmer zaobljenja manjši od 2,5 mm. Prosti konec mora biti opremljen s čvrstimi pokrovi, katerih polmer zaobljenja ni manjši od 2,5 mm.

6.17.4

Podnožja anten ne štrlijo iz površine več kakor 40 mm, merjeno skladno s postopkom iz odstavka 2 Priloge 3.

6.17.4.1

Kadar v odsotnosti fleksibilnega antenskega droga ali dela ni mogoče določiti podnožja antene, se šteje, da je zahteva izpolnjena, če se pri delovanju vodoravne sile, ki ni večja od 50 daN, v smeri naprej in nazaj z okroglim udarnim telesom s ploskim koncem in premerom največ 50 mm na najbolj štrleč del antene:

(a)

antena upogne proti podlagi in ne štrli več kot 40 mm ali

(b)

antena zlomi, njeni ostanki pa nimajo ostrega ali nevarnega dela, ki bi lahko prišel v stik s kroglo s premerom 100 mm oz. ne štrlijo več kot 40 mm.

6.17.4.2

Odstavka 6.17.4 in 6.17.4.1 ne veljata za antene, nameščene za navpično prečno ravnino, ki poteka skozi točko „R“ voznika, če antena vključno z ohišjem ne štrli več kot 70 mm, merjeno v skladu s postopkom iz odstavka 2 Priloge 3.

Če je antena nameščena za navedeno navpično ravnino in štrli več kot 70 mm, se uporablja odstavek 6.17.4.1 z omejitvijo 70 mm namesto 40 mm za štrleče dele.

6.18   Navodila za vgradnjo

6.18.1

Prtljažnikov, nosilcev za smuči in radijskih sprejemnih ali oddajnih anten, homologiranih kot samostojne tehnične enote, ni dovoljeno dati v prodajo, prodati ali kupiti, če niso opremljene z navodilom za sestavljanje. Navodilo za sestavljanje vsebuje dovolj informacij, da je homologirane sestavne dele mogoče namestiti na vozilo tako, da je to v skladu z zahtevami iz odstavkov 5 in 6. Zlasti mora biti navedena pravilna lega teleskopskih anten.

7.   SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

7.1

Upravni organ, ki je podelil homologacijo tipa vozila, se obvesti o kakršni koli spremembi tipa vozila. Ta organ lahko:

7.1.1

meni, da ni verjetno, da bodo spremembe imele precejšnje škodljive učinke;

7.1.2

ali zahteva nadaljnje poročilo od tehnične službe, ki opravlja preskuse.

7.2

Potrditev homologacije, z opisom sprememb, ali zavrnitev homologacije se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, po postopku, določenem v zgornjem odstavku 4.3.

7.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom o podeljeni homologaciji po vzorcu iz Priloge 1 k tej uredbi.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1

Vozilo (samostojna tehnična enota), homologirano po tej uredbi, se izdela tako, da izpolnjuje zahteve iz zgornjih odstavkov 5 in 6, da bi bilo v skladu s homologiranim tipom.

8.2

Zaradi preverjanja izpolnjevanja zahtev iz odstavka 8.1 se izvede primeren nadzor proizvodnje.

8.3

Imetnik homologacije mora zlasti:

8.3.1

zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;

8.3.2

imeti dostop do opreme za nadzor, ki je potrebna za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;

8.3.3

poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in so z ustreznimi dokumenti na voljo za obdobje, določeno v skladu s homologacijskim organom;

8.3.4

analizirati rezultate vseh vrst preskusov zaradi preverjanja in zagotavljanja stalnosti značilnosti izdelka, pri čemer je dopustno odstopanje industrijske proizvodnje;

8.3.5

zagotoviti, da se za vsak tip izdelka opravijo vsaj pregledi, določeni v Prilogi 3 tega pravilnika;

8.3.6

zagotoviti, da se po vsaki seriji vzorcev ali preskušancev, ki dokazuje neskladnost z zadevno vrsto preskusa, opravita nadaljnje vzorčenje in nadaljnji preskus. Pri tem se uporabijo vsi potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje teh izdelkov.

8.4

Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri ustreznost uporabljenih metod preverjanja skladnosti v vsaki proizvodni enoti.

8.4.1

Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži proizvodna in preskusna dokumentacija.

8.4.2

Inšpektor lahko naključno izbrane vzorce preskusi v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi v skladu z rezultati preverjanja, ki ga opravi proizvajalec.

8.4.3

Če je stopnja kakovosti nezadovoljiva ali če je treba potrditi veljavnost preskusov iz zgornjega odstavka 8.4.2, mora inšpektor izbrati vzorce in jih poslati tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.

8.4.4

Homologacijski organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika.

8.4.5

Pregledi, ki jih predpiše pristojni organ, se običajno opravljajo enkrat na dve leti. Če so rezultati pregleda negativni, pristojni organ zagotovi vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologacija, ki se podeli za tip vozila v skladu s to odredbo, se lahko prekliče, če ne izpolnjuje zahtev, določenih v zgornjem odstavku 8.1.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo to uredbo, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   POPOLNO PRENEHANE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom po vzorcu iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI OPRAVLJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, Sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki opravljajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

12.   PREHODNE DOLOČBE

12.1

Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 02 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.2

Po 24 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 02 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo ECE le, če tip vozila, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.3

Po 36 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 02 prenehajo veljati obstoječe homologacije, izdane v skladu s tem pravilnikom, z izjemo tipov vozil, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.4

Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.5

Po 24 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 03 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo le, če tip vozila, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.6

V 48 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne nacionalne homologacije za tip vozila, podeljene v skladu s predhodnimi spremembami tega pravilnika.

12.7

Po 48 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno registracijo (prvi začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev sprememb 03 tega pravilnika.

(1)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/SC1/WP29/78/Amend.3).

(2)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko republiko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg in 14 za Švico. 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35–36 (prosto), 37 za Turčijo, 38–39 (prosto), 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo in 46 za Ukrajino. Naslednje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

PRILOGA 1

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(Glej odstavka 4.1.4 in 4.2.4 tega pravilnika)

Image

VZOREC B

(Glej odstavek 4.1.5 tega pravilnika)

Image

(1)  Druga številka homologacije je navedena kot primer; popravljeni absorpcijski koeficient je 1,30 m-1.

PRILOGA 3

Metode določanja mer štrlečih delov in rež

1.   METODA DOLOČANJA VIŠINE ŠTRLENJA ZGIBOV V STENAH KAROSERIJE

1.1

Višina H štrlečega dela se določi grafično glede na obod kroga s premerom 165 mm, ki je z notranje strani tangencialen na zunanji obris zunanje površine na delu, ki se preverja.

1.2

H je največja vrednost razdalje, merjene vzdolž ravne črte, ki poteka skozi središče kroga s premerom 165 mm med obodom tega kroga in zunanjim obrisom štrlečega dela (glej sliko 1).

1.3

Če se s krogom s premerom 100 mm ni mogoče z zunanje strani dela zunanjega obrisa dotakniti zunanje površine v delu, ki se preverja, se kot obris te površine upošteva obod kroga s premerom 100 mm med njegovimi dotikališči z zunanjim obrisom (glej sliko 2).

1.4

Proizvajalec predloži risbe potrebnih prerezov zunanje površine, da se lahko izmeri višina zgoraj navedenih štrlečih delov.

Slika 1

Slika 2

Image

Image

2.   METODA DOLOČANJA MERE ŠTRLINE DELA, NAMEŠČENE NA ZUNANJI POVRŠINI

2.1

Mera štrline dela, nameščenega na konveksni površini, se lahko določi neposredno ali z uporabo risbe ustreznega prereza tega dela, ko je vgrajen.

2.2

Če mere štrline dela, nameščenega na površini, ki ni konveksna, ni mogoče določiti z merjenjem, se določi z uporabo največjega odstopanja oddaljenosti središča krogle s premerom 100 mm od nazivne črte površine, ko se krogla premika po površini tako, da se nepretrgoma dotika tega dela. Na sliki 3 je prikazan primer uporabe tega postopka.

3.   METODA DOLOČANJA ŠTRLIN OKOVJA IN OBROB ŽAROMETOV

3.1

Štrlina prek zunanje površine žarometa se meri vodoravno od dotikališča krogle s premerom 100 mm, kakor je prikazano na sliki 4.

4.   METODA DOLOČANJA IZMERE REŽE ALI PROSTORA MED ELEMENTI REŠETKE

4.1

Izmera reže ali prostora med sosednjima elementoma rešetke se določi s pomočjo razdalje med dvema ravninama, ki potekata skozi dotikališča krogle in navpično na črto, ki povezuje ta dotikališča. Na slikah 5 in 6 so prikazani primeri uporabe tega postopka.

Slika 3

Slika 4

Image

Image

Slika 5

Slika 6

Image

Image

Legenda

Dia.= Premer

measured projection= izmerjena mera

visor= ščitnik

Headlamp glass= steklo žarometa

measured gap= izmerjena reža

PRILOGA 4

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 x 297 mm))

Image