21.7.2010

Uradni list Evropske unije

L 187/1

SKLEP SVETA 2010/404/SZVP

z dne 14. junija 2010

o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o varnostnih postopkih pri izmenjavi tajnih podatkov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU), zlasti člena 37, ter Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ter zlasti člena 218(5) in prvega pododstavka člena 218(6),

ob upoštevanju predloga visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je na seji 9. junija 2008 sklenil, da v skladu s prejšnjim členom 24 PEU pooblasti predsedstvo za začetek pogajanj s Kneževino Lihtenštajn o sklenitvi sporazuma o varovanju tajnih podatkov.

(2)	Na podlagi tega pooblastila je predsedstvo s Kneževino Lihtenštajn s pogajanji doseglo Sporazum o varnostnih postopkih pri izmenjavi tajnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(3)	Zato je treba Sporazum odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o varnostnih postopkih pri izmenjavi tajnih podatkov se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Evropsko unijo zavezujoč.

Člen 3

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Luxembourgu, 14. junija 2010

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON

PREVOD

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o varnostnih postopkih pri izmenjavi tajnih podatkov

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: EU), in

KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN (v nadaljnjem besedilu: Lihtenštajn),

v nadaljnjem besedilu: pogodbenici, STA SE –

GLEDE NA TO, da sta si obe pogodbenici postavili za cilj krepiti lastno varnost z vsemi sredstvi in zagotoviti svojim državljanom visoko raven zaščite na območju varnosti,

KER pogodbenici soglašata, da bi morali razviti posvetovanje in sodelovanje glede varnostnih vprašanj, ki so jima v skupnem interesu,

GLEDE NA TO, da si morata pogodbenici zato stalno izmenjavati tajne podatke,

PRIZNAVAJOČ, DA je za celovito in učinkovito posvetovanje in sodelovanje morda potreben dostop do tajnih podatkov in gradiva EU in Lihtenštajna, pa tudi izmenjava tajnih podatkov in gradiva med pogodbenicama,

ZAVEDAJOČ SE, da so za takšen dostop do tajnih podatkov in povezanega gradiva ter njihovo izmenjavo potrebni ustrezni varnostni ukrepi –

DOGOVORILI NASLEDNJE:

Člen 1

Da bi izpolnili cilj krepitve varnosti obeh pogodbenic z vsemi sredstvi, se Sporazum med Kneževino Lihtenštajn in Evropsko unijo o varnostnih postopkih pri izmenjavi tajnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) uporablja za tajne podatke in gradivo v kakršni koli obliki, ki jih predložita ali si jih izmenjata pogodbenici.

Člen 2

V tem sporazumu „tajni podatki“ pomenijo vse podatke (torej vsako védenje, ki se lahko sporoča v kakršni koli obliki) ali gradivo, za katere katera koli pogodbenica določi, da jih je treba zavarovati pred nepooblaščenim razkritjem, in ki so bili kot taki označeni z eno od stopenj tajnosti.

Člen 3

Institucije in subjekti EU za katere se uporablja ta sporazum, so: Evropski svet, Svet Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Svet), generalni sekretariat Sveta, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: EEAS) in Evropska komisija. Za namene tega sporazuma so te institucije in subjekti v nadaljnjem besedilu „EU“.

Člen 4

Pogodbenici:

(a)	ščitita in varujeta tajne podatke, ki jih predloži druga pogodbenica ali ki sta si jih pogodbenici izmenjali v skladu s tem sporazumom;

(b)

zagotavljata, da tajni podatki, ki so bili predloženi ali izmenjani v skladu s tem sporazumom, ohranijo enako oznako stopnje tajnosti, kot jo je določila pogodbenica, ki je podatke predložila. Pogodbenica prejemnica tajni podatek ščiti in varuje v skladu z določbami iz svojih predpisov o varovanju tajnosti podatkov in gradiva z enakovredno stopnjo varnosti, kot je določeno v varnostni ureditvi, ki se sprejme v skladu s členom 11;

(c)	takšnih tajnih podatkov ne uporabljata v drugačne namene od tistih, ki jih je določil organ izvora, oziroma tistih, za katere so bili podatki predloženi ali izmenjani;

(d)	brez predhodnega pisnega soglasja pogodbenice, ki je podatke predložila, takšnih tajnih podatkov ne razkrijeta tretjim stranem ali kateri koli instituciji ali subjektu EU, ki ni naveden(a) v členu 3;

(e)	dostop do takšnih tajnih podatkov dovolita samo posameznikom, ki morajo biti z njimi seznanjeni in ki so bili ustrezno varnostno preverjeni.

Člen 5

1. Ena od pogodbenic („pogodbenica izvora“) lahko razkrije ali predloži tajne podatke drugi pogodbenici („pogodbenici prejemnici“) v skladu z načelom nadzora s strani organa izvora.

2. Pogodbenica prejemnica sprejme odločitev o razkritju ali predložitvi tajnih podatkov prejemnikom, ki niso ena izmed pogodbenic, po pisni privolitvi pogodbenice izvora v skladu z načelom nadzora s strani organa izvora, kot je opredeljeno v njenih varnostnih predpisih.

3. Pri izvajanju odstavkov 1 in 2 ni mogoče avtomatska predložitev podatkov, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače in ne določita ustreznih postopkov v zvezi z nekaterimi kategorijami podatkov, ki so pomembne za njune operativne potrebe.

Člen 6

Obe pogodbenici, institucije in subjekti iz člena 3 tega sporazuma, poskrbijo, da imajo vzpostavljen varnostni sistem in varnostne ukrepe, ki ustrezajo temeljnim načelom in minimalnim standardom varnosti, določenim v njunih zakonih ali predpisih, in ki jih odraža tudi ureditev, ki se sprejme v skladu s členom 11, da se zagotovi uporaba enake stopnje varovanja tajnih podatkov, ki se predložijo ali izmenjujejo v skladu s tem sporazumom.

Člen 7

1. Pogodbenici zagotovita, da se vse osebe, ki pri opravljanju svojih delovnih nalog potrebujejo dostop ali ki zaradi opravljanja svojih nalog ali funkcij lahko dobijo dostop do tajnih podatkov, ki so bili predloženi ali izmenjani v skladu s tem sporazumom, ustrezno varnostno preverijo, preden dobijo dostop do takšnih podatkov.

2. Postopki za varnostno preverjanje se določijo z namenom, da se ugotovi, ali se posamezniku lahko dovoli dostop do tajnih podatkov, upoštevajoč njegovo lojalnost, verodostojnost in zanesljivost.

Člen 8

Pogodbenici si vzajemno pomagata pri varovanju tajnih podatkov, predloženih ali izmenjanih v skladu s tem sporazumom, in pri varnostnih zadevah v skupnem interesu. Organi iz člena 11 se med seboj posvetujejo o varnostnih vprašanjih in opravljajo vzajemne varnostne inšpekcije, da bi ocenili učinkovitost varnostne ureditve, sprejete v skladu z navedenim členom, v njihovi pristojnosti.

Člen 9

1. Za namene tega sporazuma se:

(a)	vsa pošta za EU pošilja vodji glavne pisarne Sveta, ki jo ob upoštevanju odstavka 2 tega člena bodisi pošlje državam članicam bodisi institucijam ali subjektom iz člena 3;

(b)	vsa pošta za Lihtenštajn naslovi na vodjo glavne pisarne lihtenštajnskega ministrstva za notranje zadeve in po potrebi pošlje prek misije Lihtenštajna pri EU.

2. Izjemoma se pošta pogodbenice, ki je dostopna le nekaterim pristojnim uradnikom, organom ali službam te pogodbenice, iz operativnih razlogov lahko naslovi na točno določene pristojne uradnike, organe ali službe druge pogodbenice, ki so posebej določeni kot prejemniki, in je dostopna samo njim, ob upoštevanju njihovih pristojnosti in v skladu z načelom potrebe po seznanitvi s podatki. Kar zadeva EU, se takšna pošta pošlje prek vodje glavne pisarne Sveta, vodje glavne pisarne EEAS ali vodje glavne pisarne Evropske komisije. Kar zadeva Lihtenštajn, se takšna pošta pošlje prek misije Lihtenštajn pri EU.

Člen 10

Minister Lihtenštajna za notranje zadeve, generalni sekretar Sveta in član Evropske komisije, pristojen za varnostne zadeve, nadzorujejo izvajanje tega sporazuma.

Člen 11

1. Za izvajanje tega sporazuma organi iz odstavkov 2, 3 in 4 sprejmejo varnostno ureditev, s katero določijo standarde medsebojnega varovanja tajnosti tajnih podatkov v skladu s tem sporazumom.

2. Ministrstvo Lihtenštajna za notranje zadeve sprejme varnostno ureditev za varovanje in zaščito tajnih podatkov, ki se v skladu s tem sporazumom predložijo Lihtenštajnu.

3. Varnostni urad generalnega sekretariata Sveta pod vodstvom in v imenu generalnega sekretarja Sveta, ki deluje v imenu Sveta in pod njegovim nadzorom, sprejme varnostno ureditev za varovanje in zaščito tajnih podatkov, ki se v skladu s tem sporazumom predložijo EU.

4. Varnostni direktorat Evropske komisije, ki deluje pod nadzorom člana Komisije, pristojnega za varnostne zadeve, sprejme varnostno ureditev za varovanje tajnih podatkov, ki so bili v skladu s tem sporazumom predloženi ali izmenjani znotraj Evropske komisije in njenih prostorov.

5. Za EU mora varnostno ureditev iz odstavka 1 odobriti Varnostni odbor Sveta.

Člen 12

Organi iz člena 11 določijo postopke, ki se uporabijo v primerih dokazanega ali domnevnega ogrožanja varnosti tajnih podatkov, ki se predložijo ali izmenjajo v skladu s tem sporazumom.

Člen 13

Vsaka pogodbenica poravna lastne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja tega sporazuma.

Člen 14

Preden pogodbenici predložita ali si izmenjata tajne podatke v skladu s tem sporazumom, se pristojni varnostni organi iz člena 11 strinjajo, da je pogodbenica prejemnica sposobna varovati in zaščititi podatke skladno z ureditvijo, določeno v skladu z navedenim členom.

Člen 15

Ta sporazum pogodbenicama ne preprečuje sklenitve drugih sporazumov o predložitvi ali izmenjavi tajnih podatkov, če ti sporazumi niso v nasprotju z določbami tega sporazuma.

Člen 16

Vsi spori med Lihtenštajnom in EU, nastali zaradi razlage ali uporabe tega sporazuma, se rešujejo s pogajanji med pogodbenicama.

Člen 17

1. Ta sporazum začne veljati prvi dan prvega meseca po tem, ko sta se pogodbenici uradno obvestili o zaključku za to potrebnih notranjih postopkov.

2. Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o spremembah svojih zakonov in predpisov, ki bi lahko vplivale na varovanje tajnih podatkov iz tega sporazuma.

3. Na predlog ene ali druge pogodbenice se ta sporazum zaradi sprejetja morebitnih sprememb lahko ponovno preuči.

4. O kakršnih koli spremembah tega sporazuma se pogodbenici dogovorita pisno in sporazumno. Veljati začnejo po medsebojnem uradnem obvestilu iz odstavka 1.

Člen 18

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove tako, da drugo pogodbenico o odpovedi pisno obvesti. Taka odpoved začne učinkovati šest mesecev po prejemu uradnega obvestila druge pogodbenice, vendar ne vpliva na že sklenjene obveznosti v skladu z določbami tega sporazuma. Predvsem se v skladu z določbami tega sporazuma še naprej varujejo vsi tajni podatki, ki so bili predloženi ali izmenjani v skladu s tem sporazumom.

V potrditev tega so podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.

Za Kneževino Lihtenštajn

Za Evropsko unijo

21.7.2010

Uradni list Evropske unije

L 187/5

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 642/2010

z dne 20. julija 2010

o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007

(kodificirano besedilo)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 143 v zvezi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Člen 135 Uredbe (ES) št. 1234/2007 predvideva obračunavanje dajatev po skupni carinski tarifi, kadar se uvažajo proizvodi, našteti v členu 1. Vendar pa mora biti uvozna dajatev za proizvode iz člena 136(1) te uredbe intervencijska cena, ki velja v trenutku uvoza, povečana za 55 % in nato znižana za uvozno ceno CIF, ki velja za to pošiljko.

(3)

Zaradi razvrščanja uvoženih proizvodov je v nekaterih primerih treba proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 razdeliti v več standardnih kakovosti. Standardne kakovosti bi bilo zato treba določiti s pomočjo objektivnih kriterijev razvrščanja ter postaviti meje tolerance, kar bi omogočalo razvrstitev proizvoda v najustreznejši kakovostni razred. Od možnih objektivnih kriterijev za razvrščanje navadne pšenice po kakovosti so vsebnost proteinov, specifična teža in vsebnost raznih nečistoč (Schwarzbesatz) najpogosteje uporabljeni v trgovini in tudi najlažji za uporabo. Ti kriteriji so za trdo pšenico specifična teža, vsebnost raznih nečistoč (Schwarzbesatz) in vsebnost steklastih zrn. Uvoženo blago mora v skladu s tem v analizo, da se ugotovi te parametre za vsako uvoženo količino. Te analize bi moralo biti mogoče opraviti zgolj s pregledom dovolj reprezentativnega števila uvoženih količin, kadar ima Unija vzpostavljen uradni postopek priznavanja potrdil o kakovosti, ki jih je izdal organ države porekla blaga.

(4)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je treba zaradi obračuna uvozne dajatve določiti redne reprezentativne uvozne cene CIF za vsak proizvod iz odstavka 1 tega člena. Za določanje teh cen je treba dogovoriti uporabo kotacij za pšenico različnih kakovosti in za druga žita. Določiti bi bilo treba dejanske vire kotacij.

(5)

Uporaba kotacij za različne vrste pšenice in druga žita bo na blagovni borzi Združenih držav Amerike nudila pregledno in objektivno osnovo za določanje reprezentativnih uvoznih cen CIF. Komercialni dodatek, ki se na trgu Združenih držav daje za različna žita vseh kakovosti, bo omogočil pretvorbo borzne kotacije za vsako vrsto žita v izvozno ceno FOB iz Združenih držav Amerike. Z dodatkom stroškov za pomorski prevoz med Mehiškim zalivom ali Velikimi jezeri in pristaniščem Unije, ki kotirajo na prevoznem trgu, se te cene FOB lahko pretvorijo v reprezentativne uvozne cene CIF. Pristanišče Rotterdam je glede na količino tovora in obseg poslovanja tisti v namembno pristanišče, za katerega so cene pomorskega prevoza najbolj splošno znane, najbolj pregledne in najbolj dostopne. Zato bi morali za namembno pristanišče v Uniji izbrati Rotterdam.

(6)

V skladu s tem je treba zaradi preglednosti določiti reprezentativne uvozne cene CIF iz člena 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 iz kotacij blagovne borze za posamezno vrsto žita ter komercialnega dodatka zanjo, in stroške pomorskega prevoza med Mehiškim zalivom ali Velikimi jezeri in pristaniščem Rotterdam. Potem razlike v ceni prevoza po posameznih ciljnih pristaniščih opravičujejo pavšalno prilagoditev uvozne dajatve za pristanišča Unije, ki ležijo v Sredozemlju in v Črnem morju, na atlantski obali Iberskega polotoka in v Združenem kraljestvu, na Irskem, v nordijskih državah, baltskih državah ter na Poljskem. Dejavnike za izračun tako določenih reprezentativnih uvoznih cen CIF je treba dnevno nadzorovati, da se lahko spremlja gibanje teh cen. Reprezentativna uvozna cena CIF, izračunana za ječmen, omogoča, da se oceni tržni položaj sirka in rži in se zato reprezentativna uvozna cena CIF za ječmen uporablja za ti dve vrsti žit.

(7)

Za določitev uvozne dajatve za žita iz člena 136 Uredbe (ES) št. 1234/2007 beleženje reprezentativnih uvoznih cen CIF preko obdobja desetih delovnih dni za vsako vrsto žita odraža težnje trga brez uvajanja negotovosti. Uvozne dajatve za te proizvode se zato lahko določijo petnajstega dne in zadnji delovni dan v mesecu s povprečno reprezentativno uvozno ceno CIF, zabeleženo v dveh tednih. Tako izračunana uvozna dajatev se lahko uporablja dva tedna brez večjega škodljivega učinka na uvozno ceno vključno z dajatvami. Če v obdobju za izračun reprezentativnih uvoznih cen CIF ni na voljo nobene borzne kotacije, ali če zaradi nenadnih sprememb v sestavi izračuna uvozne dajatve v obdobju izračuna res močno nihajo, pa je treba sprejeti ukrep zato, da se ohrani reprezentativnost cene za posamezni proizvod. V primeru velikega nihanja bodisi borzne kotacije, komercialnih dodatkov h kotaciji, stroškov pomorskega prevoza ali menjalnega tečaja za izračun reprezentativne uvozne cene CIF proizvoda, mora cena, ki se upošteva pri izračunu uvozne dajatve ostati reprezentativna, tako da se prilagodi glede na odstopanje, ki nastane zaradi teh sprememb. Ni nujno, da se spremeni časovni razpored naslednjega izračuna, četudi pride do take prilagoditve.

(8)

V primeru uvoza trdinke borzna kotacija za izračun reprezentativne uvozne cene CIF morda ne upošteva, da obstaja tak dodatek v primerjavi z običajnimi tržnimi pogoji bodisi zaradi posebne kakovosti blaga ali ker je v njihovo ceno vključen dodatek na kakovost na običajno ceno. Zato, da se upošteva ta dodatek za kakovost na cene ali kotacije, bi bilo treba povrniti del plačane uvozne dajatve po pavšalni stopnji uvoznikom, ki dokažejo, da so blago uporabili za izdelavo proizvodov visoke kakovosti in da je tak dodatek upravičen.

(9)	Od uvoznikov bi bilo treba zahtevati dodatno varščino poleg tistega, ki se nanaša na dovoljenja, da se zagotovi njihovo spoštovanje določb te uredbe.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje uvoznih dajatev skupne carinske tarife iz člena 135 in člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 morajo biti tiste, veljavne na dan, določen v členu 67 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (4).

Člen 2

1. Uvozne dajatve iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90, razen hibridov za setev, se izračunavajo dnevno, vendar jih Komisija določi na petnajsti dan in na zadnji delovni dan vsakega meseca za uporabo od šestnajstega dne v mesecu in od prvega dne v naslednjem mesecu. Kadar petnajsti ni delovni dan za Komisijo, se dajatve določijo na delovni dan pred petnajstim v zadevnem mesecu.

Vendar če se med obdobjem tako določenih dajatev povprečna izračunana uvozna dajatev razlikuje za 5 EUR na tono ali več od dajatve, ki je bila določena, se sprejme ustrezna prilagoditev.

2. Cena, ki jo je treba uporabljati za izračun uvozne dajatve je dnevna reprezentativna uvozna cena CIF, določena v skladu s členom 5. Pri vsaki določitvi je obravnavana uvozna dajatev povprečje uvoznih dajatev, izračunanih za predhodnih 10 delovnih dni. Za določitev in prilagoditve Komisija ne upošteva dnevnih uvoznih dajatev, ki so se uporabljale pri predhodni določitvi.

Intervencijska cena, ki jo je treba uporabiti za izračun dajatev, je cena tistega meseca, v katerem se uvozna dajatev uporablja.

3. Uvozne dajatve, določene v skladu s to uredbo, se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev.

Ob vsakem določanju ali prilagajanju mora Komisija v Uradnem listu Evropske Unije objaviti uvozne dajatve in podatke, ki so bili uporabljeni za njihov izračun.

4. Kadar se pristanišče raztovarjanja v Uniji nahaja:

(a)	v Sredozemlju (onstran Gibraltarske ožine) ali v Črnem morju in če blago prihaja po Atlantskem oceanu ali Sueškem kanalu, mora Komisija zmanjšati uvozno dajatev za 3 EUR na tono;

(b)	na atlantski obali Iberskega polotoka, v Združenem kraljestvu, na Irskem, Danskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Finskem ali Švedskem, mora Komisija zmanjšati uvozno dajatev za 2 EUR na tono.

Carinski organ v pristanišču raztovarjanja izda potrdilo v skladu z obrazcem iz Priloge I, ki dokazuje količino vsakega raztovorjenega proizvoda. Znižanje carine iz prvega pododstavka je odobreno le, če je blago do konca uvoznih carinskih formalnosti opremljeno s tem potrdilom.

Člen 3

1. Uvozne dajatve se znižajo za 24 EUR na tono za koruzo trdinko, ki ustreza zahtevam iz Priloge II.

2. Da bi bila upravičena do znižanja iz odstavka 1, mora biti koruza trdinka predelana v proizvod z oznakami KN 1904 10 10, 1103 13 ali 1104 23 v šestih mesecih od dneva sprostitve v prosti promet.

3. Uporabljajo se določbe o posebnih uporabah iz člena 82 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in členi 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (5).

4. Ne glede na člen 293(1)(e) Uredbe (EGS) št. 2454/93 položi uvoznik pri pristojnem organu dodatno varščino 24 EUR na tono koruze trdinke, razen ko je uvoznemu dovoljenju priloženo potrdilo o skladnosti, ki ga je izdal argentinski Servicio National de Sanidad y Calidad Agroalimentaria (Senasa) v skladu s členom 7(2)(a) te uredbe. V takih primerih se v polje 24 zahtevka za uvozno dovoljenje in uvoznega dovoljenja vpiše vrsto potrdila o skladnosti in njegovo številko.

Če pa je dajatev, ki se uporablja na dan sprejema deklaracije za sprostitev v prost promet, nižja kakor 24 EUR na tono koruze, je varščina enaka znesku dajatve.

Člen 4

Standardi kakovosti, ki morajo biti izpolnjeni ob uvozu v Unijo, in dovoljena odstopanja, morajo biti taki, kot so prikazani v Prilogi II.

Člen 5

1. Za kvalitetno navadno pšenico, trdo pšenico, koruzo in druga krmna žita iz člena 2(1) te uredbe so sestavni deli, ki določajo reprezentativne uvozne cene CIF iz člena 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007:

(a)	reprezentativna borzna kotacija na trgu Združenih držav Amerike;

(b)	znane trgovske premije in popusti, povezani s kotacijo na trgu Združenih držav Amerike na dan kotacije in zlasti pri trdi pšenici povezani s kakovostjo zdroba;

(c)	prevoz tovora po morju in s tem povezani stroški med Združenimi državami Amerike (Mehiški zaliv ali Duluth) in pristaniščem v Rotterdamu za plovilo nosilnosti najmanj 25 000 ton.

2. Vsak delovni dan evidentira Komisija:

(a)	sestavni del iz točke (a) odstavka 1 iz borznih kotacij in uporabi referenčno količino, prikazano v Prilogi III;

(b)	sestavne dele iz točk (b) in (c) odstavka 1 iz javno dostopnih informacij.

3. Za izračun sestavnih delov iz točke (b) odstavka 1 ali ustrezne kotacije f.o.b. se uporabljajo naslednje premije in popusti:

(a)	premija 14 EUR na tono za kakovostno navadno pšenico;

(b)	popust 10 EUR na tono za srednje kakovostno trdo pšenico;

(c)	popust 30 EUR na tono za trdo pšenico nizke kakovosti.

4. Reprezentativne uvozne cene CIF za trdo pšenico, kakovostno navadno pšenico in koruzo so vsota sestavnih delov iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1. Reprezentativna uvozna cena CIF za rž in sirek se izračuna z uporabo kotacij za ječmen v Združenih državah Amerike, v skladu z določbami Priloge III.

5. Reprezentativne uvozne cene CIF za seme navadne pšenice z oznako KN 1001 90 91 in seme koruze z oznako KN 1005 10 90 so cene, ki so izračunane za kakovostno navadno pšenico in koruzo, v tem zaporedju.

Člen 6

1. Zahtevki za uvozna dovoljenja za kakovostno navadno pšenico so veljavni le, če vlagatelj zahtevka:

(a)	vpiše kakovost uvoza v polje 20 uvoznega dovoljenja;

(b)	se pisno zaveže, da bo položil pri ustreznem pristojnem telesu na dan sprejetja deklaracije o sprostitvi v prosti promet posebno dodatno varščino poleg varščin, ki se zahtevajo v skladu z členom 12 Uredbo Komisije (ES) št. 1342/2003 (6).

Dodatna varščina iz točke (b) prvega pododstavka znaša 95 EUR na tono. Kadar je uvoznemu dovoljenju treba priložiti potrdila o skladnosti, ki jih izda Zvezna služba za nadzor žit (FGIS) in Kanadska komisija za žita (CGS) v skladu s členom 7(2)(b) ali (c), ni potrebna nobena dodatna varščina. V takih primerih se v polje 24 zahtevka za uvozno dovoljenje in uvoznega dovoljenja vpiše vrsto potrdila o skladnosti in njegovo številko.

2. Uvozna dovoljenja za trdo pšenico so veljavna le, če vlagatelj zahtevka:

(a)	vpiše kakovost uvoza v polje 20 uvoznega dovoljenja;

(b)

se pisno zaveže, da bo položil pri ustreznem pristojnem telesu na dan sprejetja deklaracije o sprostitvi v prosti promet posebno dodatno varščino poleg varščin, ki se zahtevajo v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1342/2003, če uvozna dajatev za kakovost, prikazano v polju 20 uvoznega certifikata, ni najvišja dajatev za zadevno kategorijo proizvoda.

Višina dodatne varščine iz točke (b) prvega pododstavka je na dan sprejetja deklaracije o sprostitvi v prosti promet enaka razliki med najvišjo dajatvijo in dajatvijo, ki se uporablja za prikazano kakovost, plus dodatek 5 EUR na tono. Kadar je uvozna dajatev, ki se uporablja za različne kakovosti trde pšenice, enaka nič, zaveza iz točke (b) prvega pododstavka ni potrebna.

Kadar je uvoznemu dovoljenju treba priložiti potrdila o skladnosti, ki jih izda Zvezna služba za nadzor žit (FGIS) in Kanadska komisija za žita (CGS) v skladu s členom 7, ni potrebna nobena dodatna varščina. V tem primeru vsebuje uvozno dovoljenje v polju 24 navedbo vrste potrdila o skladnosti.

3. V primeru opustitve uvoznih carin za vse kategorije kakovosti navadne pšenice v skladu s členom 187 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se dodatna varščina 95 EUR na tono iz odstavka 1 tega člena v obdobju opustitve carin ne zahteva.

Člen 7

1. Carinski urad za sprostitev v prosti promet vzame reprezentativne vzorce v skladu s Prilogo I Uredbe Komisije (ES) št. 152/2009 (7) za vsako dobavo kakovostne navadne pšenice, trde pšenice in koruze trdinke. Vzorčenje se ne izvaja, kadar je uvozna dajatev za različne kakovosti enaka.

Če Komisija uradno prizna potrdilo o kakovosti za kakovostno navadno pšenico, za trdo pšenico ali koruzo trdinko, ki ga je izdala država porekla žit, se odvzamejo vzorci za preverjanje overjene kakovosti le iz števila dobav, ki je dovolj reprezentativno.

2. Komisija uradno prizna v skladu z načeli iz členov 63 do 65 Uredbe (EGS) št. 2454/93 naslednja potrdila o skladnosti:

(a)	potrdila, ki jih je izdal Servicio National de Sanidad y Calidad Agroalimentaria iz Argentine (Senasa) za koruzo trdinko;

(b)	potrdila, ki jih je izdala Zvezna služba za nadzor žit (FGIS) Združenih držav Amerike za kakovostno navadno pšenico in kakovostno trdo pšenico;

(c)	potrdila, ki jih je izdala Kanadska komisija za žita (CGC) za kakovostno navadno pšenico in kakovostno trdo pšenico.

Vzorec obrazca potrdil o skladnosti, ki jih izdaja Senasa, je naveden v Prilogi IV. Reprodukcija žigov, ki jih je odobrila argentinska vlada, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vzorec obrazcev potrdil o skladnosti, ki jih izdaja FGIS, je naveden v Prilogi V.

Vzorec obrazcev potrdil o skladnosti, tehnične zahteve o razredu izvoza in žigi, ki jih izdaja CGC, so navedeni v Prilogi VI.

Kadar analitski parametri, vneseni v potrdila o skladnosti, ki so jih izdali subjekti iz prvega pododstavka, kažejo skladnost s standardi o kakovosti kakovostne navadne pšenice, trde pšenice in koruze trdinke iz Priloge II, se vzamejo vzorci pri najmanj 3 % tovorov, ki prispejo v vsako vstopno pristanišče med tržnim letom.

Blago se uvrsti v razrede standardne kakovosti, za katere so izpolnjene zahteve iz Priloge II.

3. Standardne metode za določitve iz odstavka 1 so metode, navedene v Uredbi Komisije (EU) št. 1272/2009 (8).

Koruza-trdinka je koruza vrste Zea mays indurata, katere zrnje ima pretežno steklast endosperm (trda ali poroženela tekstura). Na splošno je zrnje oranžno ali rdeče barve. Zgornji del (nasproti kalčka) ali krona nima zareze.

Steklasto zrnje koruze-trdinke je opredeljeno kot zrnje, ki izpolnjuje dvoje meril:

(a)	krona zrna nima zareze;

(b)	če ga zarežemo po dolžini, postane viden osrednji mokast del endosperma, ki ga povsem obdaja poroženeli del. Poroženeli del mora zavzemati pretežni del skupne zarezane površine.

Odstotne deleže steklastih zrn se določi tako, da se v reprezentativnem vzorcu 100 zrn prešteje število zrn, ki izpolnjujejo merila iz tretjega pododstavka.

Referenčna metoda za določanje flotacijskega indeksa je dana v Prilogi VII.

4. Če rezultati analize pokažejo, da so uvožena kakovostna navadna pšenica, trda pšenica in koruza trdinka nižje standardne kakovosti, kakor je bila vpisana v uvozno dovoljenje, plača uvoznik razliko med uvozno dajatvijo, ki se uporablja za proizvod, prikazan na dovoljenju, in dajatvijo za proizvod, ki je bil dejansko uvožen. V tem primeru se varščina za uvozno dovoljenje iz člena 12(a) Uredbe (ES) št. 1342/2003 in dodatna varščina iz člena 3(4) ter člena 6(1) in (2) te uredbe sprostita, z izjemo 5 EUR dodatka, predvidenega v drugem pododstavku člena 6(2).

Če se razlika iz prvega pododstavka ne plača v enem mesecu, se dodatna varščina, navedena v členu 3(4) ter členu 6(1) in (2) zaseže.

5. Reprezentativni vzorci uvoženih žit, ki jih vzame pristojni organ države članice, se hranijo 6 mesecev.

Člen 8

Uredba (ES) št. 1249/96 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IX.

Člen 9

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. julija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 161, 29.6.1996, str. 125.

(3) Glej Prilogo VIII.

(4) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(5) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(6) UL L 189, 29.7.2003, str. 12.

(7) UL L 54, 26.2.2009, str. 1.

(8) UL L 349, 29.12.2009, str. 1.

PRILOGA I

PRILOGA II

Razvrstitveni standardi za uvožene izdelke

(na osnovi vsebnosti vlage 12 % po teži ali enakovredne osnove)

Izdelek

Navadna pšenica in pira (1), razen soržice

Trda pšenica

Trdinka

Koruza razen trdinke

Drugo žito

Oznaka KN

1001 90

1001 10 00

1005 90 00

1005 10 90 in 1005 90 00

1002, 1003 in 1007 00 90

Kakovost (2)

Visoka

Srednja

Nizka

Visoka

Srednja

Nizka

1.	Najmanjši odstotek proteinov

14,0

11,5

—

2.	Najmanjša specifična teža v kg/hl

77,0

74,0

—

76,0

—

76,0

—

3.	Največji odstotek nečistoč (Schwarzbesatz)

1,5

—

1,5

—

4.	Najmanjši odstotek steklastih zrn

—

75,0

62,0

—

95,0

—

5.	Največji indeks flotacije

—

25,0

—

Dopustna odstopanja

Dopustno odstopanje	Navadna/trda pšenica	Koruza, trdinka
Odstotek beljakovin	–0,7	—
Specifična teža	–0,5	–0,5
Odstotek nečistoč	+0,5	—
Odstotek zrn steklastega izgleda	–2,0	–3,0
Flotacijski indeks	—	+1,0

(1) Vključno z luščeno piro.

(2) Uporabljajo se analitske metode, določene v Prilogi I, delu IV Uredbe (EU) št. 1272/2009.

PRILOGA III

Kotacijske borze in referenčne sorte

Izdelek	Navadna pšenica			Trda pšenica	Koruza	Druga krmna žita
Standardna kakovost	Visoka	Srednja	Nizka
Ref. sorta (vrsta/razred) za borzno kotacijo	Hard Red Spring št. 2	Hard Red Winter št. 2	Soft Red Winter št. 2	Hard Amber Durum št. 2	Yellow Corn št. 3	US Barley št. 2
Kotacijska borza	Minneapolis Grain Exchange	Kansas City Board of Trade	Chicago Board of Trade	Minneapolis Grain Exchange (1)	Chicago Board of Trade	Minneapolis Grain Exchange (2)

(1) Kadar ni na razpolago nobene kotacije, s katero se lahko izračuna reprezentativna uvozna cena CIF, se bodo uporabljale kotacije FOB, ki so javno dostopne v ZDA.

(2) Ko ni na voljo nobene kotacije, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za izračun reprezentativne uvozne cene CIF, se uporabijo najbolj reprezentativne kotacije FOB, ki so namenjene splošni uporabi v Združenih državah Amerike.

PRILOGA IV

POTRDILO O SKLADNOSTI, KI GA IZDA SENASA IN GA JE ODOBRILA ARGENTINSKA VLADA (ČLEN 7(2))

PRILOGA V

VZOREC CERTIFIKATA O SKLADNOSTI, KI GA JE ODOBRILA VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE ZA NAVADNO PŠENICO

VZOREC CERTIFIKATA O SKLADNOSTI, KI GA JE ODOBRILA VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE ZA TRDO PŠENICO

PRILOGA VI

VZOREC CERTIFIKATA O SKLADNOSTI, KI GA JE ODOBRILA KANADSKA VLADA ZA NAVADNO IN TRDO PŠENICO TER ZA SPECIFIKACIJE RAZREDOV PRI IZVOZU

Specifikacije razredov pri izvozu zrnja kanadske navadne in trde pšenice

NAVADNA PŠENICA

Canada Western Red Spring (CWRS)	Preskusna teža	Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit
Št. 1 CWRS	(Min.) 79,0 kg/hl	(Maks.) 0,4 % vključno z 0,2 % drugih semen
Št. 2 CWRS	(Min.) 77,5 kg/hl	(Maks.) 0,75 % vključno z 0,2 % drugih semen
Št. 3 CWRS	(Min.) 76,5 kg/hl	(Maks.) 1,25 % vključno z 0,2 % drugih semen

Canada Western Extra Strong Spring

(CWES)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CWES

(Min.) 78,0 kg/hl

(Maks.) 0,75 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 2 CWES

(Min.) 76,0 kg/hl

(Maks.) 1,5 % vključno z 0,2 % drugih semen

Canada Prairie Spring Red

(CPSR)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CPSR

(Min.) 77,0 kg/hl

(Maks.) 0,75 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 2 CPSR

(Min.) 75,0 kg/hl

(Maks.) 1,5 % vključno z 0,2 % drugih semen

Canada Prairie Spring White

(CPSW)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CPSW

(Min.) 77,0 kg/hl

(Maks.) 0,75 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 2 CPSW

(Min.) 75,0 kg/hl

(Maks.) 1,5 % vključno z 0,2 % drugih semen

Canada Western Red Winter

(CWRW)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CWRW

(Min.) 78,0 kg/hl

(Maks.) 1,0 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 1 CWRW

(Min.) 74,0 kg/hl

(Maks.) 2,0 % vključno z 0,2 % drugih semen

Canada Western Soft White Spring (CWSWS)	Preskusna teža	Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit
Št. 1 CWSWS	(Min.) 78,0 kg/hl	(Maks.) 0,75 % vključno z 0,2 % drugih semen
Št. 2 CWSWS	(Min.) 75,5 kg/hl	(Maks.) 1,0 % vključno z 0,2 % drugih semen
Št. 3 CWSWS	(Min.) 75,0 kg/hl	(Maks.) 1,5 % vključno z 0,2 % drugih semen

TRDA PŠENICA

Canada Western Amber Durum

(CWAD)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CWAD

(Min.) 80,0 kg/hl

(Maks.) 0,5 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 2 CWAD

(Min.) 79,5 kg/hl

(Maks.) 0,8 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 3 CWAD

(Min.) 78,0 kg/hl

(Maks.) 1,0 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 4 CWAD

(Min.) 75,0 kg/hl

(Maks.) 3,0 % vključno z 0,2 % drugih semen

Opombe:

„Druga zrna žit“	:	V teh razredih so vključeni le oves, ječmen, rž in tritikala.
„Navadna pšenica“	:	Pri izvozih navadne pšenice bo Kanadska komisija za žita dostavila dokumentacijo s potrdilom, v katerem bo opredeljen odstotek proteinov za zadevni tovor.
„Trda pšenica“	:	Pri izvozih trde pšenice bo Kanadska komisija za žita dostavila dokumentacijo za potrditev odstotka steklastega zrnja in hektolitrske mase (kilogram/hektoliter) zadevnega tovora.

PRILOGA VII

STANDARDNA METODA ZA DOLOČANJE FLOTACIJSKEGA INDEKSA IZ ČLENA 7(3)

Pripravite vodno raztopino natrijevega nitrata specifične teže 1,25 in jo hranite pri 35 °C.

V raztopino dajte 100 zrn koruze iz reprezentativnega vzorca z najvišjo vsebnostjo vlage 14,5 %.

Raztopino stresajte pet minut v razmakih po 30 sekund, da odstranite zračne mehurčke.

Ločite na površini plavajoča od potopljenih zrn in jih preštejte.

Flotacijski indeks se izračuna na naslednji način:

Flotacijskih indeks za poskus = (število plavajočih zrn)/(število potopljenih zrn) × 100

Poskus ponovite petkrat.

Flotacijski indeks je aritmetična sredina petih poskusov, pri čemer se najvišja in najnižja vrednost ne upoštevata.

PRILOGA VIII

Razveljavljena uredba z njenimi zaporednimi spremembami

Uredba Komisije (ES) št. 1249/96 (UL L 161, 29.6.1996, str. 125)
Uredba Komisije (ES) št. 641/97 (UL L 98, 15.4.1997, str. 2)
Uredba Komisije (ES) št. 2092/97 (UL L 292, 25.10.1997, str. 10)
Uredba Komisije (ES) št. 2519/98 (UL L 315, 25.11.1998, str. 7)
Uredba Komisije (ES) št. 2235/2000 (1) (UL L 256, 10.10.2000, str. 13)	Samo člen 2
Uredba Komisije (ES) št. 2104/2001 (UL L 283, 27.10.2001, str. 8)
Uredba Komisije (ES) št. 597/2002 (UL L 91, 6.4.2002, str. 9)
Uredba Komisije (ES) št. No 1900/2002 (UL L 287, 25.10.2002, str. 15)
Uredba Komisije (ES) št. 1110/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 12)
Uredba Komisije (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50)	Samo člen 5
Uredba Komisije (ES) št. 1074/2008 (UL L 294, 1.11.2008, str. 3)
Uredba Komisije (ES) št. 459/2009 (UL L 139, 5.6.2009, str. 3)
Uredba Komisije (EU) št. 170/2010 (UL L 51, 2.3.2010, str. 8)

(1) Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2015/2001 (UL L 272, 13.10.2001, str. 31).

PRILOGA IX

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 1249/96	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2(1), prva in druga poved	Člen 2(1), prvi pododstavek
Člen 2(1), tretja poved	Člen 2(1), drugi pododstavek
Člen 2(2)	Člen 2(2)
Člen 2(3)	Člen 2(3)
Člen 2(4), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 2(4), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 2(4), prvi pododstavek, druga in tretja alinea	Člen 2(4), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 2(4), drugi pododstavek	Člen 2(4), drugi pododstavek
Člen 2(5), prvi pododstavek, prva poved	Člen 3(1)
Člen 2(5), prvi pododstavek, druga poved	Člen 3(2)
Člen 2(5), prvi pododstavek, tretja poved	Člen 3(3)
Člen 2(5), drugi pododstavek	Člen 3(4), prvi pododstavek
Člen 2(5), tretji pododstavek	Člen 3(4), drugi pododstavek
Člen 2a	—
Člen 3	Člen 4
Člen 4(1)	Člen 5(1)
Člen 4(2)	Člen 5(2)
Člen 4(3), prva, druga in tretja alinea	Člen 5(3)(a), (b) in (c)
Člen 4(4)	Člen 5(4)
Člen 4(5)	Člen 5(5)
Člen 5	Člen 6
Člen 6(1)	Člen 7(1)
Člen 6(1a), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea	Člen 7(2), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 6(1a), drugi do šesti pododstavek	Člen 7(2), drugi do šesti pododstavek
Člen 6(2), prvi pododstavek	Člen 7(3), prvi pododstavek
Člen 6(2), drugi pododstavek	Člen 7(3), drugi pododstavek
Člen 6(2), tretji pododstavek, druga in tretja alinea	Člen 7(3), tretji pododstavek, točki (a) in (b)
Člen 6(2), četrti pododstavek	Člen 7(3), četrti pododstavek
Člen 6(2), peti pododstavek	Člen 7(3), peti pododstavek
Člen 6(3)	Člen 7(4)
Člen 6(4)	Člen 7(5)
Člen 7	—
Člen 8	—
—	Člen 8
—	Člen 9
Priloga I	Priloga II
Priloga II	Priloga III
Priloga III	—
Priloga IV	Priloga IV
Priloga IVa	Priloga V
Priloga IVb	Priloga VI
Priloga V	Priloga VII
Priloga VI	Priloga I
—	Priloga VIII
—	Priloga IX

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.187.slv
Uradni list Evropske unije		L 187

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 21. julij 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta 2010/404/SZVP z dne 14. junija 2010 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o varnostnih postopkih pri izmenjavi tajnih podatkov	1
		Sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o varnostnih postopkih pri izmenjavi tajnih podatkov	2
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 642/2010 z dne 20. julija 2010 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007	5
		Uredba Komisije (EU) št. 643/2010 z dne 20. julija 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	23
		Uredba Komisije (EU) št. 644/2010 z dne 20. julija 2010 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi za zahtevke za izdajo uvoznih dovoljenj, vložene od 9. do 16. julija 2010 v okviru tarifne kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 969/2006 za koruzo	25
		Uredba Komisije (EU) št. 645/2010 z dne 20. julija 2010 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10	26

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	41,0
	TR	77,3
	ZZ	59,2
0707 00 05	MK	41,0
	TR	105,8
	ZZ	73,4
0709 90 70	TR	90,3
0709 90 70	ZZ	90,3
0805 50 10	AR	86,8
	UY	75,9
	ZA	82,1
	ZZ	81,6
0808 10 80	AR	85,4
	BR	79,9
	CA	99,3
	CL	88,8
	CN	81,0
	NZ	110,6
	US	121,1
	UY	111,6
	ZA	94,9
	ZZ	97,0
0808 20 50	AR	82,0
	CL	109,0
	CN	98,4
	NZ	176,5
	ZA	97,4
	ZZ	112,7
0809 10 00	TR	195,5
0809 10 00	ZZ	195,5
0809 20 95	CL	150,0
	TR	256,7
	US	769,6
	ZZ	392,1
0809 30	AR	75,9
	TR	160,0
	ZZ	118,0
0809 40 05	BR	123,2
	IL	165,9
	TR	133,7
	ZZ	140,9

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	41,21	0,00
1701 11 90 (1)	41,21	2,54
1701 12 10 (1)	41,21	0,00
1701 12 90 (1)	41,21	2,24
1701 91 00 (2)	41,32	5,07
1701 99 10 (2)	41,32	1,94
1701 99 90 (2)	41,32	1,94
1702 90 95 (3)	0,41	0,27

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 637/2010 z dne 19. julija 2010 o odložitvi vlaganja zahtevkov za uvozna dovoljenja za proizvode v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot (UL L 186, 20.7.2010)	28