ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.186.slv

Uradni list

Evropske unije

L 186

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
20. julij 2010


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 632/2010 z dne 19. julija 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 24 in Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 8 ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 633/2010 z dne 19. julija 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Pojasnila 14 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) ( 1 )

10

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 634/2010 z dne 19. julija 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Ricotta di Bufala Campana (ZOP))

14

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 635/2010 z dne 19. julija 2010 o začetku postopka za dodelitev izvoznih dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike v letu 2011 v okviru nekaterih kvot GATT

16

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 636/2010 z dne 19. julija 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

22

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 637/2010 z dne 19. julija 2010 o odložitvi vlaganja zahtevkov za uvozna dovoljenja za proizvode v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot

24

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 638/2010 z dne 19. julija 2010 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih sedmih dneh julija 2010 v okviru tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso, ki se upravlja Uredba (ES) št. 620/2009

26

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 639/2010 z dne 19. julija 2010 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

27

 

 

SKLEPI

 

 

2010/400/EU

 

*

Sklep predstavnikov vlad držav članic Evropske unije z dne 8. julija 2010 o imenovanju sodnikov Splošnega sodišča

29

 

 

2010/401/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 13. julija 2010 o obstoju čezmernega primanjkljaja na Cipru

30

 

 

2010/402/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 15. decembra 2009 o ukrepu pomoči, ki ga predlaga Nizozemska z odobritvijo oprostitve plačila okoljske dajatve proizvajalcem keramičnih izdelkov C 5/09 (ex N 210/08) (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9972)  ( 1 )

32

 

 

2010/403/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 14. julija 2010 o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije v italijanskem severnem makro območju ter maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo v Italiji, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4740)  ( 1 )

44

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 632/2010

z dne 19. julija 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 24 in Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 8

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 4. novembra 2009 izdal revidirani Mednarodni računovodski standard (MRS) 24 Razkrivanje povezanih strank (v nadaljnjem besedilu: revidirani MRS 24). Namen sprememb, ki so bile uvedene z revidiranim MRS 24, je poenostaviti opredelitev povezane stranke in hkrati odpraviti nekatere mednarodne nedoslednosti ter izvzeti podjetja, ki so povezana z državo, iz nekaterih zahtev glede obsega informacij, ki jih morajo takšna podjetja zagotoviti o transakcijah med povezanimi strankami.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da revidirani MRS 24 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije št. 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Komisiji, da je mnenje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)

Sprejetje revidiranega MRS 24 posledično pomeni spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 8, da se zagotovi skladnost med mednarodnimi računovodskimi standardi.

(5)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

1.

Mednarodni računovodski standard (MRS) 24 se nadomesti z revidiranim MRS 24, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

2.

Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 8 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati MRS 24 in spremembo MSRP 8, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom svojega prvega poslovnega leta po 31. decembru 2010.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

(3)  UL L 199, 21.7.2006, str. 33.


PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MRS 24

MRS 24 Razkrivanje povezanih strank

MSRP 8

Sprememba MSRP 8 Poslovni odseki

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGP, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS: www.iasb.org“.

Mednarodni računovodski standard 24

Razkrivanje povezanih strank

CILJ

1

Cilj tega standarda je zagotoviti, da računovodski izkazi podjetja vsebujejo razkritja, ki opozarjajo na možnost, da so na finančno stanje in poslovni izid podjetja vplivale povezane stranke, transakcije med njimi in nastale neporavnane obveznosti, vključno z obvezami.

PODROČJE UPORABE

2

Ta standard se mora uporabljati za:

(a)

prepoznavanje razmerij in transakcij med povezanimi strankami,

(b)

prepoznavanje neporavnanih obveznosti, vključno z obvezami, med podjetjem in njegovimi povezanimi strankami,

(c)

ugotavljanje okoliščin, v katerih je razkritje postavk iz točk (a) in (b) obvezno, ter

(d)

opredelitev, katera razkritja glede postavk so potrebna.

3

Ta standard v skladu z MRS 27 – Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi – zahteva konsolidirano in ločeno razkritje razmerij, transakcij in neporavnanih obveznosti, vključno z obvezami, med povezanimi strankami v računovodskih izkazih obvladujočega podjetja, naložbenika ali podvižnika. Ta standard se uporablja tudi za posamezne računovodske izkaze.

4

Transakcije in neporavnane obveznosti povezanih strank z drugimi podjetji v skupini se razkrijejo v računovodskih izkazih posameznega podjetja. Transakcije in neporavnane obveznosti med povezanimi strankami znotraj skupine se ne vključijo v konsolidirane računovodske izkaze skupine podjetij.

NAMEN RAZKRIVANJA POVEZANIH STRANK

5

Razmerja med povezanimi strankami so običajna pri trgovanju in poslovanju. Na primer podjetja pogosto opravljajo ločene dele svojih dejavnosti prek odvisnih podjetij, pridruženih podjetij ali v okviru skupnih podvigov. V navedenih okoliščinah lahko podjetje prek obvladovanja, skupnega obvladovanja ali pravice do odločanja (pomemben vpliv) vpliva na finančne in delovne usmeritve podjetja, v katerega se vlaga.

6

Razmerje s povezano stranko lahko vpliva na poslovni izid in finančno stanje podjetja. Povezane stranke se utegnejo vključiti v transakcije, za katere se nepovezane stranke ne bi nikoli odločile. Možno je, da na primer podjetje, ki obvladujočemu podjetju prodaja izdelke po nabavni ceni, ne bi prodajalo izdelkov pod istimi pogoji tudi drugemu kupcu. Možno je tudi, da transakcije med povezanimi strankami ne dosežejo iste vrednosti kot posli med nepovezanimi strankami.

7

Razmerje med povezanimi strankami lahko vpliva na poslovni izid in finančno stanje podjetja, čeprav med njima ne pride do transakcij med povezanimi strankami. Že sam obstoj povezave lahko vpliva na transakcije med podjetjem in drugimi strankami. Na primer odvisno podjetje lahko pretrga razmerja s poslovnim partnerjem, če njegovo obvladujoče podjetje kupi soodvisno podjetje, ki se ukvarja z enakimi dejavnostmi kot prejšnji poslovni partner. Druga možnost je, da ena stranka opusti kako delovanje zaradi pomembnega vpliva druge stranke – na primer obvladujoče podjetje lahko ukaže svojemu odvisnemu podjetju, naj ne sodeluje pri raziskovanju in razvijanju.

8

Prav iz teh razlogov je za uporabnike računovodskih izkazov lahko koristno poznavanje transakcij podjetja, neporavnanih obveznosti, vključno z obvezami, in razmerij s povezanimi strankami, saj vse to vpliva na oceno delovanja podjetja ter oceno tveganj in priložnosti, s katerimi se podjetje sooča.

OPREDELITVE POJMOV

9

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Povezana stranka je posameznik ali podjetje, ki je povezano s podjetjem, ki pripravlja računovodske izkaze (v tem standardu: poročajoče podjetje).

(a)

Posameznik ali ožji član posameznikove družine je povezan s poročajočim podjetjem, če ta posameznik:

(i)

obvladuje ali skupno obvladuje poročajoče podjetje,

(ii)

pomembno vpliva na poročajoče podjetje, ali

(iii)

je član ključnega ravnateljskega osebja poročajočega podjetja ali obvladujočega podjetja poročajočega podjetja.

(b)

Podjetje je povezano s poročajočim podjetjem, če velja kateri koli od naslednjih pogojev:

(i)

podjetje in poročajoče podjetje sta člana iste skupine (kar pomeni, da so vsa obvladujoča podjetja, odvisna podjetja in soodvisna podjetja povezana z drugimi podjetji),

(ii)

eno podjetje je pridruženo podjetje ali skupni podvig drugega podjetja (ali pridruženo podjetje ali skupni podvig člana skupine, katere član je drugo podjetje),

(iii)

obe podjetji sta skupni podvig iste tretje osebe,

(iv)

eno podjetje je skupni podvig tretjega podjetja, pri čemer je drugo podjetje pridruženo podjetje tretjega podjetja,

(v)

podjetje je program pozaposlitvenih zaslužkov za zaposlence v poročajočem podjetju ali podjetju, ki je povezano s poročajočim podjetjem. Če je samo poročajoče podjetje takšen program, so pokroviteljski zaposlovalci prav tako povezani s poročajočim podjetjem,

(vi)

podjetje obvladuje ali skupno obvladuje posameznik iz točke (a),

(vii)

posameznik iz točke (a)(i) pomembno vpliva na podjetje ali je član ključnega ravnateljskega osebja podjetja (ali obvladujočega podjetja podjetja).

Transakcija med povezanimi strankami je prenos sredstev, storitev ali obvez med poročajočim podjetjem in povezano stranko ne glede na to, ali se zaračuna kaka cena ali ne.

Ožji člani posameznikove družine so tisti člani družine, za katere je mogoče pričakovati, da bodo vplivali na omenjenega posameznika pri stikih s podjetjem, in na katere bo ta posameznik vplival tudi sam, pri čemer so to lahko:

(a)

otroci in zakonec ali partner navedenega posameznika,

(b)

otroci zakonca ali partnerja navedenega posameznika, in

(c)

družinski člani, ki jih vzdržuje navedeni posameznik ali zakonec navedenega posameznika ali partner navedenega posameznika.

Nadomestila vključujejo vse zaslužke zaposlencev (v skladu z opredelitvijo v MRS 19 – Zaslužki zaposlencev), tudi zaslužke, ki jih ureja MSRP 2 – Plačilo na podlagi delnic. Zaslužki zaposlencev so vse oblike izplačanih, plačljivih ali zagotovljenih nadomestil s strani podjetja oziroma v njegovem imenu v zameno za storitve, ki jih posameznik opravlja za podjetje. Sem spadajo tudi omenjena nadomestila, ki so namesto s strani podjetja izplačana v imenu obvladujočega podjetja. Nadomestila vključujejo:

(a)

kratkoročne zaslužke zaposlencev, kot so plače s prispevki za socialno zavarovanje, plačila za letne in bolezenske dopuste, deleži v dobičku in premije (če so plačljivi v dvanajstih mesecih po koncu obdobja) ter nedenarni zaslužki (kot so zdravstvena oskrba, nastanitev, avtomobili in brezplačni ali pocenjeni proizvodi ali storitve) sedanjih zaposlencev,

(b)

pozaposlitveni zaslužki, kot so pokojnine, drugi upokojitveni zaslužki, pozaposlitveno življenjsko zavarovanje in pozaposlitvena zdravstvena oskrba,

(c)

drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev, tudi plačila za dopust za dolgo službovanje ali študijski dopust, jubilejne nagrade ali nagrade za dolgo službovanje, nadomestila za čas dolgotrajne delovne nezmožnosti ter deleži v dobičku, premije in odloženi zaslužki, če niso popolnoma plačljivi po dvanajstih mesecih po koncu obdobja,

(d)

odpravnine, ter

(e)

plačilo na podlagi delnic.

Obvladovanje je zmožnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja.

Skupno obvladovanje je pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja kakega gospodarskega delovanja.

Ključno ravnateljsko osebje so tisti posamezniki, ki imajo posredno ali neposredno oblast in odgovornost na področjih načrtovanja, usmerjanja in obvladovanja dejavnosti podjetja, vključno z vsemi ravnatelji podjetja (izvršnimi ali drugimi).

Pomemben vpliv je pravica do sodelovanja pri odločitvah o finančni in poslovni usmeritvi kakega podjetja, ne pomeni pa obvladovanja teh usmeritev. Pomemben vpliv si je mogoče pridobiti na podlagi lastništva delnic, zakona ali sporazuma.

Vlada se nanaša na vlado, vladne agencije in podobne organe na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni.

Podjetje, ki je povezano z državo, je podjetje, ki ga vlada obvladuje, skupno obvladuje ali nanj pomembno vpliva.

10

Pri proučevanju vseh možnih oblik povezav med strankami je pozornost namenjena zlasti vsebini povezave in ne le pravni obliki.

11

V tem standardu naslednji elementi niso povezane stranke:

(a)

dve podjetji, če imata skupnega ravnatelja ali drugega člana ključnega ravnateljskega osebja ali če ima član ključnega ravnateljskega osebja enega podjetja pomemben vpliv na drugo podjetje,

(b)

dva podvižnika, če skupaj obvladujeta skupni podvig,

(c)

(i)

financerji,

(ii)

sindikati,

(iii)

javna podjetja, in

(iv)

ministrstva in agencije vlade, ki ne obvladujejo, skupno obvladujejo ali pomembno vplivajo na poročajoče podjetje,

v sklopu običajnega sodelovanja s podjetjem (čeprav lahko omejujejo svobodo podjetja ali sodelujejo pri njegovem odločanju),

(d)

posamezen kupec, dobavitelj, koncesionar, razpečevalec ali splošni zastopnik, s katerim podjetje opravlja pomemben del svojega poslovanja, in to zgolj zaradi gospodarske soodvisnosti.

12

V opredelitvi povezane stranke vključuje pridruženo podjetje odvisna podjetja pridruženega podjetja, skupni podvig pa vključuje odvisna podjetja skupnega podviga. Zato sta odvisno podjetje pridruženega podjetja in naložbenik, ki pomembno vpliva na pridruženo podjetje, na primer medsebojno povezana.

RAZKRITJA

Vsa podjetja

13

Razmerja med obvladujočim podjetjem in njegovimi odvisnimi podjetji je treba razkriti ne glede na to, ali med njimi pride do transakcij ali ne. Podjetje mora razkriti ime svojega obvladujočega podjetja in končne obvladujoče stranke, če ni ista kot obvladujoče podjetje. Če niti obvladujoče podjetje niti končna obvladujoča stranka ne sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov za javno uporabo, potem je treba razkriti tudi ime naslednjega najvišjega obvladujočega podjetja, ki pa take izkaze objavi.

14

Da bi si uporabniki računovodskih izkazov lahko ustvarili mnenje o vplivih razmerij med povezanimi strankami na podjetje, je treba ustrezno razkriti razmerja med povezanimi strankami, pri katerih gre za obvladovanje, pa naj med njimi pride do transakcij ali ne.

15

Zahteva po razkritju razmerij med povezanimi strankami, tj. med obvladujočim podjetjem in njegovimi odvisnimi podjetji, je dodatek zahtevi po razkritju iz MRS 27, MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in MRS 31 Deleži v skupnih podvigih.

16

V 13. členu je obravnavano naslednje najvišje obvladujoče podjetje. To je prvo obvladujoče podjetje nad neposrednim obvladujočim podjetjem v skupini, ki sestavi konsolidirane računovodske izkaze za javno uporabo.

17

Podjetje mora razkriti višino nadomestil za ključno ravnateljsko osebje v skupni vrednosti ter po naslednjih skupinah:

(a)

kratkoročni zaslužki zaposlencev,

(b)

pozaposlitveni zaslužki,

(c)

drugi dolgoročni zaslužki,

(d)

odpravnine, ter

(e)

plačilo na podlagi delnic.

18

Če je v podjetju v obdobjih, zajetih v računovodskih izkazih, prišlo do transakcij med povezanimi strankami, mora podjetje razkriti značilnosti razmerij med povezanimi strankami ter tudi informacije o teh transakcijah in neporavnanih obveznostih, vključno z obvezami, ki so potrebne, da uporabniki razumejo morebitne učinke razmerij na računovodske izkaze. Te zahteve po razkritju so dodatek zahtevam iz 17. člena. Razkritja morajo zajemati vsaj:

(a)

vrednost transakcij,

(b)

višino neporavnanih obveznosti, vključno z obvezami, in:

(i)

veljavne pogoje, vključno s tem, ali so obveznosti zavarovane, ter vrsto plačila za poravnavo obveznosti, ter

(ii)

podrobnosti o vseh izdanih ali prejetih jamstvih,

(c)

dolgoročne rezervacije dvomljivih dolgov v povezavi z višino neporavnanih obveznosti, ter

(d)

odhodke v obravnavanem obdobju, ki so nastali zaradi slabih ali dvomljivih dolgov, ki bi jih morale poravnati povezane stranke.

19

Razkritja iz 18. člena morajo biti podana ločeno za vsako od spodaj navedenih skupin:

(a)

obvladujoče podjetje,

(b)

podjetja s skupnim obvladovanjem ali s pomembnim vplivom na podjetje,

(c)

odvisna podjetja,

(d)

pridružena podjetja,

(e)

skupni podvigi, v katerih je podjetje podvižnik,

(f)

ključno ravnateljsko osebje v podjetju ali obvladujočem podjetju, ter

(g)

druge povezane stranke.

20

Razvrstitev iz 19. člena se nanaša na zneske, ki so izplačljivi povezanim strankam in ki jih morajo povezane stranke v različnih skupinah poravnati, in je sestavni del zahtev iz MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov, ki določajo, da je treba informacije predstaviti v izkazu finančnega položaja ali pojasnilih. Večje število danih skupin, v katere so razvrščene transakcije med povezanimi strankami, pomeni, da je analiza stanja povezanih strank mnogo bolj natančna.

21

V nadaljevanju so navedeni primeri transakcij, ki jih je potrebno razkriti, če so opravljene s povezano stranko:

(a)

nakupi ali prodaje proizvodov (dokončanih ali nedokončanih),

(b)

nakupi ali prodaje nepremičnin in drugih sredstev,

(c)

opravljanje ali uporabljanje storitev,

(d)

najemi,

(e)

prenosi raziskovanja in razvijanja,

(f)

prenosi po licenčnih pogodbah,

(g)

prenosi po sporazumu o financiranju (tudi posojila in prispevki v lastniški kapital v gotovini ali v naravi),

(h)

izdajanje jamstev in poroštev

(i)

obveze k dejanjem, če se v prihodnosti zgodi določen dogodek ali se ne zgodi, vključno z neizpolnjenimi pogodbami (1) (pripoznane in nepripoznane), in

(j)

poravnava obveznosti do virov sredstev v imenu podjetja ali če to stori podjetje v imenu navedene povezane stranke.

22

Udeležba obvladujočega podjetja ali odvisnega podjetja v programu z določenimi zaslužki, ki deli tveganja s podjetji v skupini, je transakcija med povezanimi strankami (glejte 34.B člen MRS 19).

23

Razkritja, da so bile transakcije med povezanimi strankami opravljene pri istih pogojih, kot veljajo pri običajnih premišljenih transakcijah, se navedejo le, če je obstoj takšnih pogojev možno dokazati.

24

Postavke podobne narave je dovoljeno razkrivati agregatno, razen če je ločeno razkrivanje nujno za razumevanje učinkov, ki jih imajo transakcije med povezanimi strankami na računovodske izkaze podjetja.

Podjetja, ki so povezana z državo

25

Poročajoče podjetje je izvzeto iz zahtev po razkritju iz 18. člena v zvezi s transakcijami med povezanimi strankami in neporavnanimi obveznostmi, vključno z obvezami, z:

(a)

vlado, ki obvladuje, skupno obvladuje ali pomembno vpliva na poročajoče podjetje, in

(b)

drugim podjetjem, ki je povezana stranka, ker ista vlada obvladuje, skupno obvladuje ali pomembno vpliva na poročajoče podjetje in drugo podjetje.

26

Če poročajoče podjetje uporabi izjemo iz 25. člena, mora razkriti naslednje podatke o transakcijah in neporavnanih obveznostih iz 25. člena:

(a)

naziv vlade in značilnosti njenega razmerja s poročajočim podjetjem (tj. obvladovanje, skupno obvladovanje ali pomemben vpliv),

(b)

naslednje ustrezno podrobne informacije, ki omogočajo, da uporabniki računovodskih izkazov podjetja razumejo učinek transakcij med povezanimi strankami na računovodske izkaze podjetja:

(i)

značilnosti in višino vsake posamezne pomembne transakcije, in

(ii)

za druge transakcije, ki so združeno, vendar ne posamično pomembne, kvalitativno ali kvantitativno navedbo njihovega obsega. Vrste transakcij vključujejo transakcije iz 21. člena.

27

Poročajoče podjetje mora v svoji presoji za določitev ravni podrobnosti, ki jih je treba razkriti v skladu z zahtevami iz 26.(b) člena, upoštevati tesnost razmerij med povezanimi strankami in druge dejavnike, ki so pomembni za določitev ravni pomembnosti transakcij, kot je na primer vprašanje, ali je transakcija:

(a)

pomembna v smislu velikosti,

(b)

izvedena pod netržnimi pogoji,

(c)

navzven običajno vsakodnevno poslovanje, kot sta nakup in prodaja podjetja,

(d)

razkrita regulativnim ali nadzornim organom,

(e)

sporočena višjemu vodstvu,

(f)

predmet odobritve delničarjev.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

28

Podjetje začne uporabljati ta standard naknadno za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali pozneje. Uporaba standarda v celoti ali delnih izjem iz 25.–27. člena za podjetja, ki so povezana z državo, je dovoljena pred tem datumom. Če podjetje uporabi standard v celoti ali navedeno delno izjemo za obdobje, ki se začne pred 1. januarjem 2011, mora to dejstvo razkriti.

RAZVELJAVITEV MRS 24 (2003)

29

Ta standard nadomesti MRS 24 – Razkrivanje povezanih strank (kot je bil spremenjen leta 2003).


(1)  MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva opredeljuje neizpolnjene pogodbe kot pogodbe, v okviru katerih svojih obvez nobena stranka ni izvedla ali pa sta jih obe stranki izvedli delno in v enakem obsegu.

Priloga

Sprememba MSRP 8 Poslovni odseki

A1

34. člen se spremeni na naslednji način (novo besedilo je podčrtano, izbrisano besedilo pa je prečrtano), poleg tega pa se doda 36.B člen.

34

Podjetje mora zagotoviti informacije o obsegu zanašanja na pomembnejše stranke. Če prihodki iz transakcij z eno samo zunanjo stranko znašajo najmanj 10 % prihodkov podjetja, potem mora podjetje razkriti to dejstvo, celotni znesek prihodkov od posamezne stranke in identiteto odseka ali odsekov, ki poročajo o prihodkih. Podjetju ni treba razkriti identitete pomembnejše stranke ali zneska prihodkov od te stranke, o katerih poroča vsak posamezen odsek. Za namene tega MSRP mora skupina podjetij, za katero podjetje, ki poroča, ve, da je pod skupnim nadzorom, šteti kot ena sama stranka,. ( in podjetja, za katera podjetje, ki poroča, ve, da so pod nadzorom te vlade., .

36B

MRS 24 Razkrivanje povezanih strank (kot je bil spremenjen leta 2009) je spremenil 34. člen v zvezi z letnimi obdobji, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali po tem datumu. Če podjetje uporablja MRS 24 (spremenjen 2009) za obdobje, ki se začne pred tem datumom, mora uporabljati spremenjeni 34. člen za obdobje, ki se začne pred tem datumom.


20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/10


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 633/2010

z dne 19. julija 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Pojasnila 14 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) je 15. novembra 2009 objavil spremembe Pojasnila 14 OPMSRP Predplačila na podlagi zahteve glede minimalnega financiranja (v nadaljevanjem besedilu: spremembe OPMSRP 14). Namen sprememb OPMSRP 14 je odpraviti nenamensko posledico OPMSRP 14 v primerih, ko podjetje, za katerega velja zahteva glede minimalnega financiranja, izvede predplačilo prispevkov in ko bi podjetje, ki izvede takšno predplačilo, v posebnih okoliščinah to moralo pripoznati kot odhodke. Če za program z določenimi zaslužki velja zahteva glede minimalnega financiranja, zahteva sprememba OPMSRP 14, da je treba to predplačilo, tako kot vsako drugo, obravnavati kot sredstvo.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da OPMSRP 14 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije št. 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Komisiji, da je mnenje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008 je Pojasnilo 14 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) spremenjeno, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati spremembe OPMSRP 14, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom svojega prvega poslovnega leta po 31. decembru 2010.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

(3)  UL L 199, 21.7.2006, str. 33.


PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

OPMSRP 14

Spremembe Pojasnila 14 OPMSRP Predplačila na podlagi zahteve glede minimalnega financiranja

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGP, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS: www.iasb.org“.

SPREMEMBE OPMSRP 14

Členi 16–18 in 20–22 se spremenijo

Dodajo se členi 3A, 27B in 29.

OZADJE

3A

Novembra 2009 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB – International Accounting Standards Board) spremenil OPMSRP 14 (IFRIC 14), da bi odstranil nenamensko posledico obdelave predplačil prihodnjih prispevkov v nekaterih primerih, pri katerih obstaja zahteva po minimalnem financiranju.

SPLOŠNO MNENJE

Gospodarska korist, ki je na voljo v obliki zmanjšanja prispevkov

16

Če ni zahteve glede minimalnega financiranja za prispevke, povezane s prihodnjim službovanjem, je gospodarska korist, ki je na voljo v obliki zmanjšanja prispevkov v prihodnosti:

(a)

[črtana]

(b)

enaka prihodnjim stroškom službovanja, ki jih ima podjetje, za vsako obdobje znotraj pričakovane življenjske dobe programa, oziroma pričakovane življenjske dobe podjetja, če je slednja krajša. V prihodnjih stroških službovanja podjetja niso upoštevani zneski, ki jih bodo krili uslužbenci.

17

Podjetje določi prihodnje stroške službovanja na podlagi predpostavk, ki so skladne s predpostavkami, uporabljenimi za določanje obveze določenega zaslužka, in okoliščinami, ki obstajajo ob koncu poročevalnega obdobja v skladu z MRS 19. Podjetje zato predpostavi, da se zaslužki iz programa v prihodnosti ne bodo spremenili, dokler se ne spremeni program, predpostavi pa tudi, da bo število zaposlenih v prihodnosti stabilno, razen če je podjetje ob koncu poročevalnega obdobja očitno odločeno, da bo zmanjšalo število zaposlenih, vključenih v program. V slednjem primeru predpostavka glede prihodnjega števila zaposlenih vključuje zmanjšanje.

Učinek zahteve glede minimalnega financiranja na gospodarsko korist, ki je na voljo v obliki zmanjšanja prispevkov v prihodnosti

18

Podjetje na dani datum analizira katero koli zahtevo glede minimalnega financiranja v zvezi s prispevki, ki so potrebni za kritje (a) katerih koli obstoječih primanjkljajev iz preteklega službovanja na osnovi minimalnega financiranja in (b) prihodnjega službovanja.

20

Če obstaja zahteva glede minimalnega financiranja za prispevke, povezane s prihodnjim službovanjem, je gospodarska korist, ki je na voljo v obliki zmanjšanja prispevkov v prihodnosti, vsota naslednjega:

(a)

vsak znesek, zaradi katerega se zmanjšajo prihodnji prispevki, ki se plačujejo za prihodnje službovanje na podlagi zahteve glede minimalnega financiranja, ker je podjetje izvedlo predplačilo (tj. podjetje je plačalo znesek, preden se je to od njega zahtevalo), in

(b)

ocenjeni prihodnji stroški službovanja v vsakem obdobju v skladu s členoma 16 in 17, zmanjšani za ocenjene prispevke, ki bi jih bilo treba na podlagi zahteve glede minimalnega financiranja plačevati za prihodnje službovanje v navedenih obdobjih, če ne bi bilo predplačila iz točke (a).

21

Podjetje za prihodnje službovanje oceni prispevke, ki se bodo v prihodnosti plačevali na podlagi zahteve po minimalnem financiranju, pri čemer upošteva vpliv morebitnega presežka, določenega z uporabo osnove minimalnega financiranja, ne upošteva pa predplačila, opisanega v členu 20(a). Podjetje uporabi predpostavke, skladne z osnovo minimalnega financiranja; za vse dejavnike, ki niso opredeljeni z navedeno osnovo, pa uporabi predpostavke, skladne s tistimi, ki se uporabijo za določitev obveze določenega zaslužka in z okoliščinami, ki obstajajo ob koncu poročevalnega obdobja, kot je določeno z MRS 19. Ocena vključuje vse spremembe, za katere se pričakuje, da bodo nastale po tem, ko podjetje poravna minimalne prispevke, ko te zapadejo v plačilo. Vendar ocena ne vključuje učinka pričakovanih sprememb pogojev, ki se nanašajo na osnovo minimalnega financiranja in ob koncu poročevalnega obdobja niso predpisane ali pogodbeno dogovorjene.

22

Ko podjetje določi znesek, naveden v členu 20(b), se znesek gospodarske koristi, ki je na voljo kot zmanjšanje prihodnjih prispevkov, zmanjša, če prihodnji prispevki, ki se plačujejo na podlagi zahteve po minimalnem financiranju za prihodnje službovanje, presegajo v katerem koli obdobju stroške službovanja, določene na podlagi IAS 19. Vendar znesek, naveden v členu 20(b), nikoli ne more biti manjši od nič.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

27B

Predplačila na podlagi zahteve glede minimalnega financiranja: dodan je bil člen 3A, spremenjeni so bili členi 16–18 in 20–22. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

PREHOD

29

Podjetje uporablja spremembe v členih 3A, 16–18 in 20–22 od začetka najzgodnejšega primerjalnega obdobja, predstavljenega v prvih računovodskih izkazih, v katerih podjetje uporabi to pojasnilo. Če je podjetje uporabilo to pojasnilo, preden je uporabilo spremembe, mora pripoznati prilagoditev, ki je posledica uporabe sprememb, v zadržanem čistem dobičku na začetku najzgodnejšega prikazanega primerjalnega obdobja.


20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/14


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 634/2010

z dne 19. julija 2010

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Ricotta di Bufala Campana (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za registracijo imena „Ricotta di Bufala Campana“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 260, 30.10.2009, str. 43.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi

Skupina 1.4   Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

ITALIJA

Ricotta di Bufala Campana (ZOP)


20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/16


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 635/2010

z dne 19. julija 2010

o začetku postopka za dodelitev izvoznih dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike v letu 2011 v okviru nekaterih kvot GATT

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 171(1) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Oddelek 2 poglavja III Uredbe Komisije (ES) št. 1187/2009 z dne 27. novembra 2009 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (2) določa, da se lahko izvozna dovoljenja za izvoz sira v Združene države Amerike v okviru kvot iz sporazumov, sklenjenih na večstranskih trgovinskih pogajanjih, dodelijo v skladu s posebnim postopkom, po katerem se lahko imenujejo prednostni uvozniki v ZDA.

(2)

Navedeni postopek se mora začeti za izvoz v letu 2011, določiti pa je treba tudi dodatna pravila zanj.

(3)

Pristojni organi v ZDA pri upravljanju uvoza ločujejo med dodatno kvoto, odobreno Evropski skupnosti na podlagi urugvajskega kroga, in kvotami iz tokijskega kroga. Izvozna dovoljenja je treba dodeliti ob upoštevanju upravičenosti navedenih proizvodov za zadevno kvoto ZDA, kot je opisano v usklajenem tarifnem programu Združenih držav Amerike (Harmonized Tariff Schedule of the United States of America).

(4)

Da se izvozi največja količina v okviru kvot, za katere velja zmerno zanimanje, je treba dovoliti zahtevke, ki zajemajo celotno količino iz kvote.

(5)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti je treba določiti, da ukrepi iz te uredbe prenehajo veljati konec leta 2011.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna dovoljenja za proizvode z oznako KN 0406, ki so navedeni v Prilogi I k tej uredbi in ki naj bi se v letu 2011 izvozili v Združene države Amerike v okviru kvot iz člena 21 Uredbe (ES) št. 1187/2009, se izdajo v skladu z oddelkom 2 poglavja III navedene uredbe in določbami iz te uredbe.

Člen 2

1.   Zahtevki za dovoljenja iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1187/2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevki) se vložijo pri pristojnih organih od 1. do najpozneje 10. septembra 2010.

2.   Zahtevki se sprejmejo le, če vsebujejo vse podatke iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1187/2009 in če so jim priloženi v njem navedeni dokumenti.

Če se razpoložljiva količina za isto skupino proizvodov iz stolpca 2 Priloge I k tej uredbi razdeli med kvoto iz urugvajskega kroga in kvoto iz tokijskega kroga, lahko zahtevki za dovoljenja zajemajo le eno od teh kvot in v njih je treba navesti zadevno kvoto in skupino proizvodov v skladu z navedbami skupin in kvot iz stolpca 3 navedene priloge.

Podatki, navedeni v členu 22 Uredbe (ES) št. 1187/2009, se predložijo v skladu z vzorcem iz Priloge II k tej uredbi.

3.   Kar zadeva kvote, določene z 22-Tokio, 22-Urugvaj, 25-Tokio in 25-Urugvaj v stolpcu 3 Priloge I, morajo zahtevki vsebovati zahteve za vsaj 10 ton in ne smejo presegati razpoložljivih količin iz zadevnih kvot, kot je določeno v stolpcu 4 navedene priloge.

Pri drugih kvotah iz stolpca 3 Priloge I se zahtevki nanašajo na najmanj 10 ton in na največ 40 % razpoložljive količine zadevne kvote iz stolpca 4 navedene priloge.

4.   Zahtevki se sprejmejo le, če vlagatelji pisno izjavijo, da niso vložili drugih zahtevkov za isto skupino proizvodov in za isto kvoto ter da tega ne nameravajo storiti.

Če vlagatelj vloži več zahtevkov za isto skupino proizvodov in za isto kvoto v eni ali več državah članicah, se vsi njegovi zahtevki štejejo za nesprejemljive.

Člen 3

1.   Države članice uradno obvestijo Komisijo v petih delovnih dneh po izteku roka za vložitev zahtevkov o vloženih zahtevkih za vsako skupino proizvodov in, če je primerno, za kvote iz Priloge I.

Vsa obvestila, vključno z obvestili o količinah „nič“, se sporočijo po telefaksu ali elektronski pošti z vzorčnim obrazcem iz Priloge III.

2.   Obvestila za vsako skupino in, če je primerno, za vsako kvoto vsebujejo:

(a)

seznam vlagateljev;

(b)

količine, za katere je zaprosil vsak vlagatelj, razdeljene po oznaki proizvoda kombinirane nomenklature in po oznaki v skladu z usklajenim tarifnim programom Združenih držav Amerike (2010);

(c)

ime in naslov uvoznika, ki ga imenuje vlagatelj.

Člen 4

Komisija v skladu s členom 23(1) Uredbe (ES) št. 1187/2009 nemudoma določi dodelitev dovoljenj in o tem obvesti države članice najpozneje do 31. oktobra 2010.

Države članice v petih delovnih dneh po objavi koeficientov dodeljevanja za vsako skupino in, če je primerno, za vsako kvoto obvestijo Komisijo o dodeljenih količinah za vsakega vlagatelja v skladu s členom 23(2) Uredbe (ES) št. 1187/2009.

Obvestilo se pošlje po telefaksu ali elektronski pošti z vzorčnim obrazcem iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 5

Države članice pred izdajo dovoljenj in najpozneje do 15. decembra 2010 preverijo podatke, predložene v skladu s členom 3 te uredbe in členom 22 Uredbe (ES) št. 1187/2009.

Če se ugotovi, da je nosilec dejavnosti, ki mu je bilo izdano dovoljenje, predložil napačne podatke, se dovoljenje prekliče in varščina zaseže. O tem države članice nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 6

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati preneha 31. decembra 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 318, 4.12.2009, str. 1.


PRILOGA I

Sir za izvoz v Združene države Amerike v letu 2011 v okviru nekaterih kvot GATT

Oddelek 2 poglavja III Uredbe (ES) št. 1187/2009 in Uredbe (EU) št. 635/2010

Navedba skupine v skladu z dodatnimi opombami iz poglavja 4 usklajenega tarifnega programa Združenih držav Amerike

Navedba skupine in kvote

Količina na voljo za leto 2011

Opomba

Vlagatelj

 

Kg

(1)

(2)

(3)

(4)

16

Not specifically provided for (NSPF) (ni posebej določeno)

16-Tokio

908 877

16-Urugvaj

3 446 000

17

Blue Mould („Modra plesen“)

17

350 000

18

Cheddar

18

1 050 000

20

Edam/Gouda (edamec/gavda)

20

1 100 000

21

Italian type (italijanska vrsta)

21

2 025 000

22

Swiss or Emmenthaler cheese other than with eye formation (švicarski sir ali ementalec, brez lukenj)

22-Tokio

393 006

22-Urugvaj

380 000

25

Swiss or Emmenthaler cheese with eye formation (švicarski sir ali ementalec, z luknjami)

25-Tokio

4 003 172

25-Urugvaj

2 420 000


PRILOGA II

Navedba podatkov, zahtevanih na podlagi člena 22 Uredbe (ES) št. 1187/2009

Navedba skupine in kvote iz stolpca 3 iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 635/2010:

 

Ime skupine, navedeno v stolpcu 2 iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 635/2010: …

Poreklo kvote:

Urugvajski krog: 

Tokijski krog: 


Ime/naslov vlagatelja

Oznaka proizvoda kombinirane nomenklature

Zaprošena količina v kg

Usklajeni tarifni program oznak

Združenih držav Amerike

Ime/naslov imenovanega uvoznika

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 


PRILOGA III

Navedba podatkov, zahtevanih na podlagi člena 3 Uredbe (EU) št. 635/2010

Navedba skupine in kvote iz stolpca 3 iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 635/2010:

 

Ime skupine, navedeno v stolpcu 2 iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 635/2010:…

Poreklo kvote:

Urugvajski krog: 

Tokijski krog: 


Št.

Ime/naslov vlagatelja

Oznaka proizvoda kombinirane nomenklature

Zaprošena količina v kg

Usklajeni tarifni program oznak Združenih držav Amerike

Ime/naslov imenovanega uvoznika

1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

4

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

5

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 


PRILOGA IV

Odobrena dovoljenja v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1187/2009

Navedba skupine in kvote iz stolpca 3 iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 635/2010:

Poreklo kvote

Ime/naslov vlagatelja

Oznaka proizvoda kombinirane nomenklature

Zaprošena količina

v kg

Ime/naslov imenovanega uvoznika

Dodeljena količina (1)

v kg

 

Urugvajski krog

 

 

 

 

 

 

 

 

Tokijski krog

 

 

 

Skupaj:

 

Skupaj:

 

 

Urugvajski krog

 

 

 

 

 

 

 

 

Tokijski krog

 

 

 

Skupaj:

 

Skupaj:

 

 

Urugvajski krog

 

 

 

 

 

 

 

 

Tokijski krog

 

 

 

Skupaj:

 

Skupaj:

 


(1)  Količine, dodeljene z žrebom, se razdelijo med posamezne oznake kombinirane nomenklature (KN) sorazmerno s količinami za te oznake KN, navedenimi v zahtevkih.


20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/22


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 636/2010

z dne 19. julija 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 20. julija 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MK

22,1

TR

89,8

ZZ

56,0

0707 00 05

MK

41,0

TR

105,8

ZZ

73,4

0709 90 70

TR

92,6

ZZ

92,6

0805 50 10

AR

86,4

UY

57,6

ZA

86,4

ZZ

76,8

0808 10 80

AR

78,8

BR

80,2

CL

75,9

CN

80,8

NZ

109,5

US

107,2

UY

116,3

ZA

95,0

ZZ

93,0

0808 20 50

AR

76,4

CL

121,8

CN

98,4

NZ

176,5

ZA

93,1

ZZ

113,2

0809 10 00

TR

193,7

ZZ

193,7

0809 20 95

CL

150,0

TR

270,8

US

769,6

ZZ

396,8

0809 30

AR

130,0

TR

158,7

ZZ

144,4

0809 40 05

BR

123,2

IL

165,9

TR

126,3

ZZ

138,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/24


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 637/2010

z dne 19. julija 2010

o odložitvi vlaganja zahtevkov za uvozna dovoljenja za proizvode v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 891/2009 z dne 25. septembra 2009 o odprtju in upravljanju nekaterih tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja (2) ter zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Količine, zajete v zahtevkih za uvozna dovoljenja, ki so bili vloženi pristojnim organom od 1. do 7. julija 2010 v skladu z Uredbo (ES) št. 891/2009, so enake razpoložljivi količini po zaporedni številki 09.4325.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 891/2009 je treba vlaganje nadaljnjih zahtevkov za dovoljenja glede zaporedne številke 09.4325 odložiti do konca tržnega leta –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vlaganje nadaljnjih zahtevkov za dovoljenja, katerih zaporedne številke so navedene v Prilogi, se odloži do konca tržnega leta 2009/2010.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 254, 26.9.2009, str. 82.


PRILOGA

„Sladkor iz koncesij CXL“

Tržno leto 2009/2010

Zahtevki, vloženi od 1.7.2010 do 7.7.2010

Zaporedna št.

Država

Koeficient dodelitve

(v %)

Drugi zahtevki

09.4317

Avstralija

 

09.4318

Brazilija

 

09.4319

Kuba

odložen

09.4320

Tretje države

odložen

09.4321

Indija

odložen

„—“

:

Se ne uporablja: Komisiji ni bil poslan noben zahtevek za dovoljenje.


„Balkanski sladkor“

Tržno leto 2009/2010

Zahtevki, vloženi od 1.7.2010 do 7.7.2010

Zaporedna št.

Država

Koeficient dodelitve

(v %)

Drugi zahtevki

09.4324

Albanija

 

09.4325

Bosna in Hercegovina

 (2)

 

09.4326

Srbija, Črna gora in Kosovo (1)

 (2)

 

09.4327

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

 

09.4328

Hrvaška

 (2)

 

„—“

:

Se ne uporablja: Komisiji ni bil poslan noben zahtevek za dovoljenje.


„Sladkor iz posebnega in industrijskega uvoza“

Tržno leto 2009/2010

Zahtevki, vloženi od 1.7.2010 do 7.7.2010

Zaporedna št.

Tip

Koeficient dodelitve

(v %)

Drugi zahtevki

09.4380

Posebni

 

09.4390

Industrijski

 

„—“

:

Se ne uporablja: Komisiji ni bil poslan noben zahtevek za dovoljenje.


(1)  Kosovo na podlagi resolucije varnostnega sveta ZN 1244/1999.

(2)  Se ne uporablja: zahtevki ne presegajo razpoložljivih količin in se v celoti odobrijo.


20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/26


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 638/2010

z dne 19. julija 2010

o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih sedmih dneh julija 2010 v okviru tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso, ki se upravlja Uredba (ES) št. 620/2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 620/2009 z dne 13. julija 2009 o upravljanju uvozne tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso (3) določa podrobna pravila za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj.

(2)

Člen 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 določa, da je treba v primerih, kadar količine, zajete v zahtevkih za izdajo dovoljenja, presegajo količine, ki so na voljo za obdobje kvote, določiti koeficient dodelitve za količine, zajete v posameznem zahtevku za izdajo dovoljenja. Zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 620/2009 med 1. in 7. julijem 2010, presegajo količine, ki so na voljo. Zato je treba določiti koeficient dodelitve in v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zahtevki za uvozna dovoljenja iz kvote z zaporedno številko 09.4449, vloženi med 1. in 7. julijem 2010, v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 620/2009, se pomnožijo s koeficientom dodelitve 63,674825 %.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(3)  UL L 182, 15.7.2009, str. 25.


20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/27


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 639/2010

z dne 19. julija 2010

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 627/2010 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (ES) št. 877/2009 za tržno leto 2009/10, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 20. julija 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 253, 25.9.2009, str. 3.

(4)  UL L 182, 16.7.2010, str. 12.


PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 20. julija 2010

(EUR)

Oznaka KN

Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda

Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda

1701 11 10 (1)

41,21

0,00

1701 11 90 (1)

41,21

2,54

1701 12 10 (1)

41,21

0,00

1701 12 90 (1)

41,21

2,24

1701 91 00 (2)

40,09

5,44

1701 99 10 (2)

40,09

2,31

1701 99 90 (2)

40,09

2,31

1702 90 95 (3)

0,40

0,28


(1)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.


SKLEPI

20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/29


SKLEP PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE

z dne 8. julija 2010

o imenovanju sodnikov Splošnega sodišča

(2010/400/EU)

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE SO –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 19 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 254 in 255 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z določbami Pogodb je treba delno zamenjavo sodnikov Splošnega sodišča izvesti vsaka tri leta. Za obdobje od 1. septembra 2010 do 31. avgusta 2016 je bilo treba imenovati štirinajst sodnikov Splošnega sodišča.

(2)

Na konferenci predstavnikov vlad držav članic 23. junija 2010 je bilo za navedeno obdobje imenovanih deset sodnikov Splošnega sodišča (1).

(3)

Da se delna zamenjava sodnikov Splošnega sodišča zaključi, bi morale vlade držav članic imenovati sodnike še na preostala štiri prosta delovna mesta.

(4)

Vladi zadevnih držav članic sta predlagali obnovitev mandata sodnika Splošnega sodišča Otta CZÚCZA in imenovanje Marca van der WOUDEJA. Odbor, ustanovljen na podlagi člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je dal mnenje o ustreznosti omenjenih dveh kandidatov za opravljanje nalog sodnikov Splošnega sodišča. Kandidatura Otta CZÚCZA je bila sicer umaknjena, vendar pa je vlada zadevne države članice pred kratkim izjavila, da to osebo predlaga za nov mandat sodnika Splošnega sodišča.

(5)

Treba je torej imenovati dva člana Splošnega sodišča za obdobje od 1. septembra 2010 do 31. avgusta 2016; na preostali dve mesti bosta sodnika imenovana naknadno –

SPREJELI NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za obdobje od 1. septembra 2010 do 31. avgusta 2016 se za sodnika Splošnega sodišča imenujeta g. Ottó CZÚCZ in g. Marc van der WOUDE.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. julija 2010

Za Svet

Predsednik

J. DE RUYT


(1)  Sklep predstavnikov vlad držav članic Evropske unije z dne 23. junija 2010 o imenovanju sodnikov Splošnega sodišča, UL L 163, 30.6.2010, str. 41.


20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/30


SKLEP SVETA

z dne 13. julija 2010

o obstoju čezmernega primanjkljaja na Cipru

(2010/401/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(6) v povezavi s členom 126(13) in členom 136 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju pripomb, ki jih je predložil Ciper,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 126(1) Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 126 Pogodbe, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil zagotoviti, da se v vseh fazah postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira vladne politike za hitro ponovno vzpostavitev trdnih proračunskih stanj, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 126(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 126(3) in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 126(4) ugotovila, da na Cipru obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 15. junija 2010 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi s Ciprom (3).

(6)

V skladu s členom 126(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Cipra je Svet na podlagi te celovite ocene ugotovil naslednje.

(7)

Po podatkih, ki so jih ciprski organi sporočili aprila 2010, je javnofinančni primanjkljaj Cipra v letu 2009 dosegel 6,1 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj ni bil blizu referenčne vrednosti 3 % BDP, vendar preseganje referenčne vrednosti lahko velja za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Zlasti je to preseganje posledica resnega upada gospodarske rasti v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2010 naj bi se realni BDP na Cipru v letu 2010 dodatno zmanjšal, čeprav v manjšem obsegu, za skoraj ½ % v primerjavi z 1¾ % leta 2009. Vendar ni mogoče oceniti, da je načrtovano preseganje referenčne vrednosti začasno. Na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2010 bi proračunski primanjkljaj v letu 2011 dosegel približno 7¾ % BDP, če se politika ne bo spremenila. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, ni izpolnjeno.

(8)

Po podatkih, ki so jih ciprski organi sporočili aprila 2010, bruto javni dolg ostaja precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP in je leta 2009 znašal 56,2 % BDP. Za leto 2010 je Ciper sporočil načrtovani primanjkljaj v višini 62 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. Glede na napovedi služb Komisije iz pomladi 2010 naj bi se dolg v letu 2010 nadalje povečal na 62,3 % BDP, v letu 2011 pa na 67,6 % zaradi zmanjšanega primarnega salda. Glede na ta gibanja za delež dolga ne more veljati, da se zadosti znižuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Merilo glede dolga, določeno v Pogodbi, ni izpolnjeno.

(9)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(6), lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Cipra ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do tega sklepa, pomembni dejavniki niso upoštevani –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da na Cipru obstaja čezmerni primanjkljaj.

Člen 2

To sklep je naslovljen na Republiko Ciper.

V Bruslju, 13. julija 2010

Za Svet

Predsednik

D. REYNDERS


(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(2)  UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(3)  Vsi dokumenti za Ciper, povezani s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem, so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/economy_finance/sgp/deficit/countries/index_en.htm


20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/32


SKLEP KOMISIJE

z dne 15. decembra 2009

o ukrepu pomoči, ki ga predlaga Nizozemska z odobritvijo oprostitve plačila okoljske dajatve proizvajalcem keramičnih izdelkov C 5/09 (ex N 210/08)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9972)

(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/402/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo pripombe v skladu z navedeno določbo (1), in ob upoštevanju njihovih pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

Nizozemska je z dopisom z dne 24. aprila 2008 priglasila, da namerava proizvajalce keramičnih izdelkov oprostiti plačila davka na energijo za zemeljski plin. Komisija je z dopisom z dne 6. junija 2008 zaprosila za dodatne informacije. Nizozemska je odgovorila z dopisom z dne 16. septembra 2008. Osebje Komisije se je sestalo s predstavniki Nizozemske 16. oktobra 2008. Komisija je 17. novembra 2008 Nizozemski poslala več dodatnih vprašanj, na katera je Nizozemska odgovorila z dopisom z dne 19. decembra 2008.

(2)

Z dopisom z dne 11. februarja 2009 je Komisija obvestila Nizozemsko o svoji odločitvi, da glede pomoči sproži postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“) (2).

(3)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila 25. aprila 2009 objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe v zvezi z ukrepom.

(4)

Nizozemska je 26. maja 2009 predložila pripombe k odločitvi o sprožitvi postopka.

(5)

Komisija je prejela pripombe tudi od drugih zainteresiranih strani. Posredovala jih je Nizozemski in ji dala priložnost, da izrazi svoje mnenje; Nizozemska je odgovorila z dopisom z dne 7. julija 2009.

(6)

Komisija je 7. oktobra 2009 Nizozemski poslala dopis, v katerem je pojasnila postopkovno stanje primera in jo iz vljudnosti zaprosila, naj do 13. oktobra 2009 predloži pripombe, za katere želi, da jih Komisija preuči pred sprejetjem končne odločitve.

(7)

Nizozemska je zaprosila za daljši rok in z dopisom z dne 16. oktobra 2009 je bil rok podaljšan do 1. novembra 2009. Nizozemska je odgovorila z dopisom z dne 30. oktobra 2009.

II.   PODROBEN OPIS POMOČI

(8)

Nizozemska obdavčuje porabo energentov v skladu z Zakonom o okoljskih dajatvah (4), pri čemer uporablja degresivno stopnjo na podlagi ravni porabe podjetja (5).

(9)

V skladu z navedenim ukrepom pomoči bi Nizozemska odobrila oprostitev plačila davka za dobavo zemeljskega plina, ki se uporablja v obratih za proizvodnjo keramičnih izdelkov. Predlagana oprostitev bi se uporabljala samo za zemeljski plin, ki ga v proizvodne namene uporablja nizozemska keramična industrija, ne pa tudi za plin, ki se uporablja v drugih mineraloških postopkih, izvedenih na Nizozemskem (6).

(10)

Predlagana oprostitev bi se uvedla s spremembo veljavnega Zakona o okoljskih dajatvah.

(11)

Po podatkih iz priglasitve znaša proračun za obdobje 2008–2013 štiri milijone EUR letno.

(12)

Trajanje ukrepa je neomejeno, saj se po mnenju Nizozemske ne more šteti za državno pomoč (glej oddelek IV v nadaljevanju).

(13)

Upravičenci ukrepa bi bila podjetja, ki delujejo v keramični industriji na Nizozemskem (7).

(14)

Po mnenju Nizozemske je oprostitev potrebna za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za nizozemsko keramično industrijo na notranjem trgu. Nizozemska se sklicuje na izjemen položaj nizozemskega keramičnega sektorja v primerjavi s položajem konkurentov v sosednjih državah. Zaradi svojega zemljepisnega položaja uporablja nizozemska keramična industrija mokro glino v nasprotju s suho, ki se uporablja v sosednjih državah, mokra glina pa potrebuje več energije za dosego enakega končnega rezultata. Nizozemska tudi navaja, da so konkurenčni proizvajalci, na primer v Belgiji, Nemčiji ali na Švedskem, oproščeni plačila kakršnega koli podobnega davka na energijo.

(15)

Nizozemska je potrdila, da bo ukrep začel veljati šele po predhodni odobritvi Komisije.

III.   ODLOČITEV O SPROŽITVI POSTOPKA

(16)

Komisija je dvomila, da je predlagana pomoč združljiva z notranjim trgom, ker je sprejela predhodno stališče, da narava in splošni ustroj nacionalnega davčnega sistema ne upravičujeta oprostitve za nizozemsko keramično industrijo. Ukrep bi bil selektiven, saj bi imela od njega koristi samo keramična industrija na Nizozemskem, oprostitev pa bi se financirala z državnimi viri. Ukrep bi tudi izkrivljal ali lahko izkrivljal konkurenco ter vplival na trgovino med državami članicami, ker bi imela predlagana oprostitev plačila davka neposreden vpliv na proizvodne stroške in bi zato krepila konkurenčni položaj prejemnikov na upoštevnih trgih keramičnih izdelkov, na katerih bi poslovali in ki bi bili odprti trgovini med državami članicami. Komisija je menila, da bi ukrep pomenil državno pomoč za nizozemsko keramično industrijo, in sklenila, da bi se taka pomoč lahko odobrila samo, če bi izpolnjevala merila iz poglavja 4 („pomoč v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih dajatev“) Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu smernice za okoljsko pomoč ali smernice) (8). Ker Nizozemska ni predložila zahtevanih informacij za oceno na tej podlagi, Komisija ni mogla potrditi, da je ukrep združljiv, zato se je odločila, da sproži formalni postopek preiskave.

IV.   PRIPOMBE, KI JIH JE PREDLOŽILA NIZOZEMSKA

(17)

Nizozemska je navedla, da je primer priglasila predvsem zaradi pravne varnosti, in zaprosila Komisijo, naj ugotovi, da ni vključena državna pomoč.

(18)

Nizozemska je menila, da selektivni značaj oprostitve upravičujeta narava in splošni ustroj nacionalnega davčnega sistema.

(19)

Namen davka na energijo je bil obdavčiti električno energijo in energente, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Zato je bila vključitev oprostitve za postopek, pri katerem se zemeljski plin ne uporablja kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, v sistem obdavčitve energije v skladu z naravo in splošnim ustrojem osnovnega referenčnega okvira, tj. veljavno shemo obdavčitve energije. V skladu z zakonodajo o obdavčitvi energije je bila izvzeta dobava zemeljskega plina, ki se uporabi za druge namene in ne kot gorivo (9). Plačila davka na energijo je bila oproščena tudi dobava električne energije za postopke, v katerih ima dvojno uporabo, na primer za kemijsko redukcijo ter elektrolitične in metalurške postopke (10). V skladu z zakonodajo o obdavčitvi premoga je bil oproščen plačila davka tudi premog, ki se uporablja za druge namene in ne kot gorivo, ter premog z dvojno uporabo (11). Bilo je primerno, da se oprosti plačila davka tudi dobava zemeljskega plina, ki se uporablja v obratih za proizvodnjo keramičnih izdelkov. Keramični postopek je bil primerljiv s postopkom z dvojno uporabo, ker se zemeljski plin ni uporabljal izključno kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Nizozemska je poudarila, da je treba oprostitev plačila davka za dobavo zemeljskega plina, ki se uporablja v obratih za proizvodnjo keramičnih izdelkov, vključiti v spremenjeno različico člena 64 Zakona o okoljskih dajatvah, ki je vseboval določbo o oprostitvi drugih oblik dvojne uporabe.

(20)

Nizozemska se je sklicevala na člen 2(4)(b) Direktive o obdavčitvi energije in na zapisnik Sveta o navedeni direktivi (12) ter navedla, da je v skladu z naravo in splošnim ustrojem nizozemskega sistema za obdavčitev energije, da se doda določba o odobritvi oprostitve za dobavo zemeljskega plina, ki se uporablja za zadevni mineraloški postopek, tj. za proizvodnjo keramičnih izdelkov.

(21)

Bilo je primerno, da se oprosti samo keramične postopke in ne vseh mineraloških postopkov, ker je za razliko od drugih mineraloških postopkov klasični keramični postopek ireverzibilen (glina se spremeni v keramiko).

(22)

Nizozemska se je sklicevala tudi na izjemen položaj nizozemske keramične industrije v primerjavi s položajem konkurentov v sosednjih državah. Zaradi svojega zemljepisnega položaja uporablja nizozemska keramična industrija mokro glino (ki izvira iz Alp in se je odlagala v rekah na Nizozemskem) v nasprotju s suho glino, ki se uporablja v sosednjih državah, mokra glina pa potrebuje več energije za dosego enakega končnega rezultata (13).

(23)

Poleg tega so bili konkurenčni proizvajalci, na primer v Belgiji, Nemčiji ali na Švedskem, oproščeni plačila kakršnega koli podobnega davka na energijo. Cene za uporabo zemeljskega plina pa so bile na Nizozemskem visoke. Tudi tukaj je bila nizozemska keramična industrija v slabšem položaju v primerjavi s proizvodnjo keramičnih izdelkov v sosednjih državah.

(24)

Nizozemska je menila, da ti dejavniki kažejo, da je selektivnost ukrepa upravičena na podlagi narave in splošnega ustroja nizozemske sheme davka na energijo. Zato je Nizozemska menila, da oprostitev plačila davka ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(25)

Predlagana oprostitev plačila davka bi nekoliko izboljšala položaj nizozemske keramične industrije in ji zagotovila delno enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu.

(26)

Kot drugo možnost je Nizozemska zaprosila Komisijo, naj odobri pomoč na podlagi člena 107(3)(c) PDEU. Pomoč je bila potrebna zaradi neenakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu. Bila bi sorazmerna, ker bi se ukrep uporabljal samo za zemeljski plin, ki se uporablja v obratih, in ne za električno energijo, ki se uporablja v proizvodnji keramičnih izdelkov. Slabši položaj panoge bi izravnala le delno, zato bi se morala šteti za sorazmerno. In končno, ne bi povzročila nezdružljivega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.

(27)

Nizozemska je navedla tudi, da se Direktiva o obdavčitvi energije ne uporablja za mineraloške postopke, ker je v skladu z naravo in splošnim ustrojem davčnega sistema, da se mineraloški postopki izključijo s področja uporabe Direktive. Države članice so se zato lahko same odločile, ali bodo te oblike uporabe energije obdavčile ali ne. Posledica predlaganega ukrepa ne bi bilo izkrivljanje konkurence, pač pa večja usklajenost na področju obdavčitve energentov, kar bi bilo v interesu Skupnosti.

V.   PRIPOMBE, KI SO JIH PREDLOŽILE ZAINTERESIRANE STRANI

(28)

Pripombe k odločitvi Komisije o sprožitvi postopka je predložila trgovinska organizacija VKO (Stichting Verenigde Keramische Organisaties). Stališče organizacije VKO je bilo enako stališču Nizozemske, da oprostitev plačila davka upravičujeta narava in splošni ustroj nacionalnega davčnega sistema ter da zato ukrep ne vključuje državne pomoči. Pripombe organizacije VKO so bile podobne pripombam Nizozemske. Podobno kot Nizozemska je tudi organizacija VKO menila, da se oprostitev plačila davka ne more šteti za okoljski ukrep, saj ne vključuje okoljskih ciljev. Zato ne bi bilo prav, da bi se ukrep presojal na podlagi smernic za okoljsko pomoč.

VI.   OCENA

(29)

V skladu s členom 107(1) PDEU „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(30)

Po mnenju Nizozemske ukrep ne zagotavlja prednosti, kvečjemu izravnava slabši položaj nizozemske keramične industrije.

(31)

Po mnenju Komisije pomeni oprostitev plačila davka prednost za podjetja, ki delujejo v keramični industriji na Nizozemskem in bi imela korist od davčne olajšave, ker bi jim zmanjšala stroške, ki bi jih sicer morala vključiti v svoje operativne stroške (14).

(32)

Po mnenju Nizozemske se ukrep ne bi financiral z državnimi sredstvi, ker je financiranje oprostitve plačila davka proračunsko nevtralno (15). Zato ne bi bila vključena državna sredstva. Organizacija VKO je predložila podoben argument.

(33)

Komisija meni, da se ukrep nanaša na davčno olajšavo, ki bi jo financirala nizozemska država, tako da bi se odpovedala državnim virom. Drugače povedano, predlagana oprostitev plačila davka bi imela za posledico izgubo davčnega prihodka za nizozemsko državo. Tudi če bi se financiranje oprostitve plačila davka posredno izravnalo z višjo stopnjo davka na energijo za zemeljski plin v najvišji tranši, se ta ugotovitev ne bi spremenila. Komisija navaja, da je Nizozemska potrdila, da pomeni ukrep v primerjavi z veljavnim davčnim sistemom ugodnost, ki se ocenjuje na štiri milijone EUR letno, brez quid pro quo na strani prejemnikov (16). Predlagani ukrep se lahko pripiše Nizozemski, ker izhaja neposredno iz spremembe veljavne nacionalne zakonodaje.

(34)

Člen 2(1) Direktive o obdavčitvi energije določa, da se Direktiva ne uporablja za porabo energije v mineraloških postopkih ter določene druge porabe energentov in električne energije; zato lahko država članica sama odloči, ali bo take postopke obdavčila ali ne, in če da, ali jih bo obdavčila v celoti ali samo delno. Ne glede na Direktivo pa države članice na področju državne pomoči vsekakor zavezuje pravni red Skupnosti. To pomeni, da je treba selektivnost zadevnega ukrepa in tako obstoj državne pomoči oceniti na podlagi nacionalnega sistema obdavčitve energije.

(35)

Za razlago selektivnosti obstaja novejša sodna praksa. Gibraltarska sodba je potrdila standardno analizo državne pomoči za davčne primere (17). Sodišče je navedlo, da morajo analizo sestavljati naslednji koraki: (i) določitev referenčnega okvira, (ii) določitev odstopanja od referenčnega okvira in (iii) določitev, ali odstopanje upravičujeta narava in splošna shema sistema (se pravi, ali odstopanje izhaja neposredno iz temeljnih ali vodilnih načel davčnega sistema zadevne države članice).

(36)

Nizozemska je pojasnila, da je cilj nizozemskega sistema obdavčitve energije – ki je referenčni okvir – obdavčitev električne energije in energentov, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Nizozemska zato meni, da je v skladu z naravo in splošnim ustrojem nizozemskega sistema obdavčitve energije, da se določene vrste uporabe oprostijo plačila davka, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 19. Po mnenju Nizozemske je dodatna oprostitev, ki naj bi se uvedla za keramični postopek, v skladu s splošno shemo.

(37)

Nizozemska nadalje zagovarja stališče, da je odstopanje od referenčnega okvira, tj. različna davčna obravnava v korist keramične industrije, upravičeno zaradi objektivne razlike med surovino, ki se uporablja za proizvodnjo keramičnih izdelkov, in surovino, ki se uporablja v drugih mineraloških postopkih. Za razliko od drugih mineraloških postopkov je klasični keramični postopek ireverzibilen.

(38)

Tokrat Komisija ni prvič ocenjevala oprostitve plačila davka na energijo za mineraloške postopke. To je naredila predvsem v svoji odločbi z dne 7. februarja 2007 v primeru N 820/06 o oprostitvi plačila davka za določene energetsko intenzivne postopke v Nemčiji. Takrat je Komisija sklenila, da ukrep ne vključuje državne pomoči. Preučila je zlasti notranjo logiko nemškega sistema obdavčitve energije, ki je bila v skladu s pristopom iz Direktive o obdavčitvi energije, da se gorivo obdavči samo, če se uporablja kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Nemčija je dosledno oproščala plačila davka vse dvojne uporabe ter vse uporabne mineraloške postopke iz Direktive in tako upoštevala enak pristop v svojem celotnem sistemu obdavčitve energije. Komisija je sklenila, da je oprostitev plačila davka v skladu z naravo in splošnim ustrojem nacionalnega sistema obdavčitve energije.

(39)

Tukaj priglašena oprostitev plačila davka se nanaša samo na nizozemsko keramično industrijo in za razliko od nemškega ukrepa ne vključuje vseh mineraloških postopkov; zato Komisija ni prepričana, da predlagana oprostitev izhaja neposredno iz temeljnih ali vodilnih načel nizozemskega sistema obdavčitve energije. Nizozemska in organizacija VKO trdita, da je med surovino, ki se uporablja za proizvodnjo keramičnih izdelkov, in surovino, ki se uporablja v drugih mineraloških postopkih, objektivna razlika (18), ker so keramični postopki ireverzibilni; vendar ta razlaga v smislu ustroja temeljnega nacionalnega sistema obdavčitve energije dejansko ne pojasnjuje, zakaj ne bi bili drugi mineraloški postopki, ki prav tako uporabljajo zemeljski plin v svojih proizvodnih postopkih, kot je proizvodnja stekla, upravičeni do oprostitve. Poleg tega uvodna izjava 22 Direktive o obdavčitvi energije pojasnjuje, da za energente praviloma velja pravni okvir Skupnosti, če se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Glede na to je člen 2(4) Direktive izvzel mineraloške postopke. V navedenih postopkih se za gorivo šteje, da se ne uporablja kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, temveč za podporo kemičnemu postopku. Zato je skupni element izključitve vseh mineraloških postopkov s področja uporabe Direktive o obdavčitvi energije ta, da se gorivo uporablja za kemični postopek in ne kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Oprostitev plačila davka za zadevne postopke (19) bi bila upravičena samo, če bi se uporabljala za vse mineraloške postopke na splošno, kar bi zagotovilo dosledno obravnavo vseh mineraloških postopkov (20). Kot je navedeno, bi bilo to v skladu z razlago Komisije v primeru N 820/2006. Dejstvi, da različni mineraloški postopki lahko uporabljajo različne surovine in da je keramični postopek lahko ireverzibilen, sta v tej zvezi nepomembni.

(40)

Poleg tega iz parlamentarne preteklosti Zakona izhaja, da je cilj predvidenega ukrepa izboljšati konkurenčnost nizozemske keramične industrije na mednarodnem trgu (21). Sodna praksa Sodišča pojasnjuje, da dejstvo, da ukrep lahko zagotovi večjo usklajenost stroškov v določenem sektorju s stroški konkurentov v drugih državah članicah, ne spremeni dejstva, da pomeni pomoč (22).

(41)

Komisija zato ugotavlja, da je oprostitev plačila davka selektiven ukrep, ki daje prednost proizvodnji posameznega blaga ter dejansko posameznim podjetjem in se ne more upravičiti na podlagi splošnega ustroja nacionalnega sistema obdavčitve energije.

(42)

Organizacija VKO je izpodbijala ugotovitev Komisije, da bi predlagani ukrep izkrivljal ali lahko izkrivljal konkurenco na upoštevnih trgih keramičnih izdelkov, ker bi pokrival znaten del operativnih stroškov in tako prejemnikom omogočil zaračunavanje nižje cene za svoje keramične izdelke. Po mnenju organizacije VKO so stroški dobave in uporabe energije večkratnik stroška davka na energijo.

(43)

Po mnenju Komisije je ta argument nepomemben. V skladu s sodno prakso Sodišča okrepitev konkurenčnega položaja podjetja zaradi državne pomoči na splošno kaže na izkrivljanje konkurence v škodo konkurenčnim podjetjem, ki take podpore ne prejemajo (23). Poleg tega je ukrep zajet v členu 107(1) PDEU, takoj ko „bi lahko izkrivljal konkurenco“. Zadevna oprostitev bi lahko izkrivljala konkurenco na trgih keramičnih izdelkov, ker zmanjšuje operativne stroške prejemnikov. Poleg tega je cilj predlaganega ukrepa dejansko okrepiti konkurenčnost nizozemske keramične industrije na mednarodnem trgu. Nizozemska je navedla, da bi oprostitev plačila davka vsaj do neke mere vzpostavila enake konkurenčne pogoje za keramično industrijo na notranjem trgu. Tudi brez podrobnih podatkov za utemeljitev konkurenčnega učinka ukrepa v keramičnem sektorju je treba logično sklepati, da bi ukrep lahko izkrivljal konkurenco na upoštevnih trgih keramičnih izdelkov.

(44)

Nizozemska je pojasnila, da industrija opeke na Nizozemskem, na katero odpade 85–90 % porabljenega zemeljskega plina in energije v nizozemski keramični industriji, zaposluje približno 1 500 ljudi. Leta 2008 je znašal promet tega podsektorja približno 370 milijonov EUR. Nizozemska industrija opeke izvozi približno 20 % svoje letne proizvodnje, medtem ko znaša uvoz 8 % letne nizozemske proizvodnje. Zaradi teže opeke je upoštevni trg opredeljen kot trg, ki zajema območje v razdalji približno 250 km od opekarn, kjer poteka proizvodnja. Zato so upoštevni konkurenčni trgi za ta podsektor Združeno kraljestvo, Nemčija in Belgija.

(45)

Nizozemska je z dopisom z dne 26. maja 2009 Komisijo zaprosila, naj količinsko opredeli in utemelji svojo ugotovitev, da bi predlagani ukrep izkrivljal ali lahko izkrivljal konkurenco na upoštevnih trgih v keramičnem sektorju, na podlagi podatkov Nizozemskega osrednjega statističnega urada (Centraal Bureau voor de Statistiek), ki jih je Nizozemska predložila Komisiji v fazi predhodne preiskave, zlasti podatkov o izvozu in uvozu opeke iz tabel 1 in 2.

Tabela 1

Izvoz nizozemske opeke v Nemčijo in Belgijo

Leto

Odstotek

Delež v EUR

2007

59 % od skupno 255 milijonov EUR

150 milijonov EUR

2006

64 % od skupno 234 milijonov EUR

150 milijonov EUR

2005

68 % od skupno 213 milijonov EUR

145 milijonov EUR

2004

74 % od skupno 242 milijonov EUR

180 milijonov EUR

2003

82 % od skupno 234 milijonov EUR

191 milijonov EUR

2002

80 % od skupno 183 milijonov EUR

146 milijonov EUR

2001

95 % od skupno 189 milijonov EUR

180 milijonov EUR

(46)

Številke iz tabele 1 je treba po mnenju Nizozemske razumeti ob upoštevanju naslednjih okoliščin. Na začetku tega stoletja so trgi gradnje stanovanj v Nemčiji in na Nizozemskem močno stagnirali (v letih 2000/2001 je znašala izguba nemške industrije opeke skoraj 20 % prometa in prodaje). Nato se je položaj na nizozemskem in nemškem stanovanjskem trgu izboljšal ter v letih 2006 in 2007 dosegel vrhunec. Po mnenju Nizozemske je iz podatkov Nemškega združenja proizvajalcev opeke (Ziegelverband) razvidno, da je začela nemška industrija v letih 2004/2005 okrevati. Vendar Nizozemska ugotavlja, da je iz predloženih podatkov Nizozemskega osrednjega statističnega urada razvidno, da je od tedaj izvoz nizozemske opeke v Nemčijo zaostajal. Povedano na kratko, na začetku stoletja sta imeli nemška in nizozemska industrija na nemškem trgu velike izgube, vendar si je nemški sektor opeke opomogel zaradi okrevanja stanovanjskega trga v Nemčiji, nizozemski proizvajalci opeke pa ne. Po mnenju Nizozemske to potrjujejo podatki iz tabele 2 o uvozu iz Nemčije.

Tabela 2

Uvoz iz Nemčije na Nizozemsko

Leto

Odstotek

Delež v EUR

2007

42 % od skupno 91 milijonov EUR

36 milijonov EUR

2006

25 % od skupno 101 milijona EUR

25 milijonov EUR

2005

22 % od skupno 82 milijonov EUR

18 milijonov EUR

2004

17 % od skupno 121 milijonov EUR

21 milijonov EUR

2003

16 % od skupno 110 milijonov EUR

18 milijonov EUR

2002

18 % od skupno 107 milijonov EUR

20 milijonov EUR

2001

11 % od skupno 124 milijonov EUR

14 milijonov EUR

2000

12 % od skupno 155 milijonov EUR

19 milijonov EUR

(47)

Nizozemska poudarja, da kažejo številke v tabeli 2 intenzivno rast uvoza nemške opeke na Nizozemsko od 2006/2007 naprej. Podatki, ki jih je predložila Nizozemska za prvo četrtletje leta 2008, kažejo, da se je to gibanje nadaljevalo. Po podatkih Nizozemske je bila nemška keramična industrija oproščena plačila davka na energijo od avgusta 2006, oprostitev pa je začela veljati 1. januarja 2004.

Tabela 3

Izvoz iz Nizozemske v države članice, razen Belgije in Nemčije (predvsem v Združeno kraljestvo in na Irsko)

Leto

Odstotek

Delež v EUR

2007

40 % od skupno 255 milijonov EUR

102 milijona EUR

2006

37 % od skupno 234 milijonov EUR

86 milijonov EUR

2005

32 % od skupno 213 milijonov EUR

68 milijonov EUR

2004

17 % od skupno 242 milijonov EUR

41 milijonov EUR

2003

10 % od skupno 234 milijonov EUR

23 milijonov EUR

2002

18 % od skupno 183 milijonov EUR

32 milijonov EUR

2001

12 % od skupno 189 milijonov EUR

23 milijonov EUR

(48)

V zvezi z navedenimi podatki je Nizozemska pripomnila, da je pomemben dejavnik, ki pomaga pojasniti povečan izvoz v navedene države, zelo ugoden menjalni tečaj med britanskim funtom in eurom. Trdijo, da ta dejavnik izravnava visoke prevozne stroške.

(49)

Komisija se strinja, da podatki kažejo, da se je pomen Nemčije in Belgije kot izvoznih namembnih krajev za nizozemsko opeko v letih 1998–2007 zmanjšal, da se je uvoz nemške opeke na Nizozemsko v letih 2000–2007 povečal ter da se je izvoz v države, ki niso Nemčija in Belgija (predvsem v Združeno kraljestvo in na Irsko), v obdobju 2001–2007 povečal. Kar zadeva podatke, predložene za druge države, zlasti za Združeno kraljestvo in Irsko, se je izvoz povečal predvsem zaradi ugodnega menjalnega tečaja.

(50)

To so informativni podatki o trgovinskih tokovih v segmentu opeke med Nizozemsko in njenimi sosednjimi državami Nemčijo, Belgijo in Združenim kraljestvom, ki pa ne omogočajo sklepanja, da davčni ukrep ne more izkrivljati konkurence na upoštevnih trgih v keramični industriji. Da bi ukrep spadal na področje uporabe člena 107(1) PDEU, kot je bilo navedeno, zadostuje, da obstaja možnost takega izkrivljanja.

(51)

Ukrep bi verjetno vplival na trgovino med državami članicami, ker se keramični izdelki kupujejo in prodajajo na mednarodnem trgu, kar je razvidno iz statističnih podatkov iz tabel 1, 2 in 3, ki jih je predložila Nizozemska.

(52)

Glede na navedeno Komisija meni, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč iz člena 107(1) PDEU.

(53)

Nizozemska je s priglasitvijo ukrepa pomoči pred začetkom njegovega izvajanja izpolnila obveznost iz člena 108(3) PDEU.

(54)

Komisija meni, da je treba predlagano oprostitev oceniti na podlagi smernic za okoljsko pomoč. Taka oprostitev plačila okoljske dajatve, ki je predmet te priglasitve, je izrecno obravnavana v poglavju 4 smernic za okoljsko pomoč, „Pomoč v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih dajatev“. Za oceno zadevne oprostitve plačila davka je treba izčrpno preučiti poglavje 4 smernic za okoljsko pomoč. Zato se ukrep ne more oceniti na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, kot je trdila Nizozemska.

(55)

Nizozemska se strinja s Komisijo, da je treba predlagani ukrep obravnavati kot „oprostitev plačila okoljske dajatve“ v smislu smernic za okoljsko pomoč (24). Vendar po mnenju Nizozemske to ne zadostuje za vključitev ukrepa v področje uporabe smernic. Po mnenju Nizozemske ukrep ne izpolnjuje zahteve iz točke 151 smernic, ki govori o ukrepu, ki „vsaj posredno prispeva k povečanju stopnje varstva okolja“, ker predlagana oprostitev nima tega cilja.

(56)

Taka razlaga je nesprejemljiva. Naslov poglavja 4 smernic za okoljsko pomoč („Pomoč v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih dajatev“) in prvi del točke 151 – ki je enak – pojasnjujeta, da se navedeno poglavje uporablja za predlagano pomoč. Navedeno poglavje vsebuje podrobne določbe, ki pojasnjujejo okoliščine, v katerih se šteje oprostitev plačila okoljskih dajatev za združljivo z notranjim trgom. Točka 151 smernic določa splošni pogoj za združljivost oprostitev plačila okoljskih dajatev v skladu s poglavjem 4. Določa, da se pomoč lahko razglasi za združljivo samo, če „vsaj posredno prispeva k povečanju stopnje varstva okolja“.

(57)

Za pojasnitev utemeljitve iz točke 151 smernic za okoljsko pomoč želi Komisija pripomniti, da bi predlagana oprostitev plačila okoljske dajatve lahko omogočila določitev ali ohranitev višjih stopenj nacionalnih okoljskih dajatev za druga podjetja, tako da bi lahko imela pozitivni učinek na okolje, vsaj posredno (25). Komisija ne razume argumentov, ki sta jih navedli Nizozemska in organizacija VKO, da bi dokazali, da bo predlagana oprostitev prispevala k nadaljnji uporabi zadevne nizozemske okoljske dajatve. Nizozemska res navaja, da se bo hkrati z začetkom veljavnosti oprostitve povečala stopnja dajatve v najvišji skupini, vendar zato, da bi utemeljila, da predlagana oprostitev ne bo povzročila izgube državnih virov, in zdi se, da niti ne trdi, da je predlagana oprostitev potrebna, da se omogoči tako povečanje. Tako se ni dokazalo, da je točka 151 smernic za okoljsko pomoč izpolnjena.

(58)

Komisija je Nizozemsko zaprosila za informacije, da bi lahko ocenila združljivost pomoči na podlagi meril iz poglavja 4 smernic za okoljsko pomoč, posebej glede na nujnost in sorazmernost pomoči ter njene učinke na keramični sektor v skladu s točkami 155–159 smernic (26).

(59)

Kar zadeva nujnost pomoči, je Komisija zastavila več posebnih vprašanj, da bi lahko ocenila, ali bi se znatnejše povečanje proizvodnih stroškov nizozemske keramične industrije (zaradi okoljske dajatve) lahko preneslo na kupce brez bistvenega zmanjšanja prodaje. Zahtevane informacije so se nanašale zlasti na naslednje podatke: podatke o prodaji keramične industrije na upoštevnih trgih za zadnjih deset let; stopnjo davka na energijo in skupni znesek plačanega davka; skupne stroške energije po podjetjih za zadnjih deset let; ocene cenovne elastičnosti keramičnih izdelkov na upoštevnih trgih; ocene predvidenega zmanjšanja prodaje ali dobičkov ali obojega; informacije o gibanju trgovinskih tokov nizozemske keramične industrije na Nizozemsko in iz nje na upoštevne geografske trge in z njih; tržne deleže prejemnikov na upoštevnih geografskih trgih; ter vse druge dejavnike, ki so lahko pomembni za oceno obsega prenosa na stroške. Komisija je Nizozemski zastavila vprašanja tudi glede sorazmernosti pomoči s sklicevanjem na točko 159 smernic za okoljsko pomoč.

(60)

Nizozemska je v odgovoru na dopis Komisije z dne 7. oktobra 2009 navedla informacije o hipotetičnem povprečnem proizvajalcu opeke na Nizozemskem (27). Nizozemska je pojasnila, da ni bilo mogoče odgovoriti na vprašanja Komisije za vse podsektorje nizozemske keramične industrije, ker je v nekaterih podsektorjih, kot so ploščice, keramične cevi in sanitarni keramični izdelki, samo en nizozemski dobavitelj. Reprezentativne okoliščine bi se lahko opisale za proizvajalce opeke, saj jih je trenutno na Nizozemskem 13 s približno 40 proizvodnimi lokacijami. Nizozemska je menila, da v drugih primerih, kot je dekorativna lončenina, v kratkem roku ni bilo mogoče dobiti zadovoljivega vpogleda v zadevni podsektor.

(61)

Komisija poudarja, da je v odločbi o sprožitvi postopka z dne 11. februarja 2009 navedla, da je za te dodatne informacije – vključno z informacijami o različnih segmentih keramične industrije, kot jih je opredelila Nizozemska – zaprosila že v fazi predhodne preiskave, vendar jih ni prejela.

(62)

Po mnenju Komisije informacije o enem hipotetičnem povprečnem proizvajalcu opeke ne zadoščajo za oceno združljivosti predlagane oprostitve plačila davka za keramično industrijo na Nizozemskem kot celoto, ker se en določen povprečni proizvajalec ne more šteti za reprezentativnega za celotno industrijo. Kot je poudarila že Nizozemska v zvezi z uvoznimi in izvoznimi podatki, ki jih je predložila Komisiji, se zadevne informacije nanašajo samo na segment opeke in se ne morejo samodejno uporabiti kot vzorec gibanj v drugih segmentih keramične industrije, ker ima vsak segment svojo kombinacijo izdelek/trg, pri katerih so pomembni drugi gospodarski dejavniki. Organizacija VKO je v svoji trditvi z dne 24. maja 2009 navedla podobno ugotovitev (28). Argument, da se ne morejo zagotoviti informacije za podsektorje, kjer deluje samo en prejemnik, ni prepričljiv. Ravno obratno, pridobiti informacije o posameznem podjetju bi moralo biti lažje (kot je pred kratkim pokazal danski primer (29).

(63)

Poleg tega niso bile predložene vse zahtevane informacije. Na primer, Komisija je v skladu z odstavkom 59 zaprosila za informacije o nujnosti in sorazmernosti pomoči. V zvezi z nujnostjo pomoči je Komisija zaprosila za ocene cenovne elastičnosti keramičnih izdelkov na upoštevnih trgih, ocene predvidene izgube prodaje ali znižanja dobičkov ali obojega, tržne deleže prejemnikov na upoštevnih geografskih trgih ter gibanje deležev nizozemskih proizvajalcev na navedenih trgih. Z dopisom z dne 9. oktobra 2009 je dala Komisija Nizozemski dodatno priložnost, da zagotovi manjkajoče informacije, vendar jih ni prejela.

(64)

Na podlagi razpoložljivih informacij se lahko opravi naslednja analiza segmenta opeke.

(65)

Točka 155 smernic za okoljsko pomoč določa, da bo Komisija pri analizi davčnih shem, ki vključujejo elemente državne pomoči v obliki znižanj ali oprostitev plačila okoljskih dajatev, analizirala predvsem nujnost in sorazmernost pomoči ter njene učinke na ravni zadevnih gospodarskih sektorjev.

(66)

Točka 158 smernic za okoljsko pomoč določa, da bo Komisija štela pomoč za potrebno, če bodo v celoti izpolnjeni naslednji trije pogoji. Prvič, izbira upravičencev mora temeljiti na objektivnih in preglednih merilih, pomoč pa mora biti načeloma dodeljena na enak način za vse konkurente v istem sektorju, če so v podobnem dejanskem položaju (točka 158(a) smernic). Drugič, okoljska dajatev brez znižanja mora privesti do precejšnjega zvišanja proizvodnih stroškov (točka 158(b)). Tretjič, obstajati mora zagotovilo, da se precejšnje zvišanje proizvodnih stroškov ne more prenesti na kupce, ne da bi to privedlo do znatnega znižanja prodaje (točka 158(c)). V zvezi s tem lahko država članica predloži med drugim ocene cenovne elastičnosti izdelka iz zadevnega sektorja na upoštevnem geografskem trgu ter predvidene izgube prodaje ali zmanjšanja dobičkov za podjetja iz zadevnega sektorja ali kategorije.

(67)

Nizozemska je trdila, da je oprostitev namenjena keramičnemu postopku: vsi proizvajalci keramičnih izdelkov ter vsi konkurenti v keramičnem sektorju (ali na istem upoštevnem trgu, če so v podobnem dejanskem položaju) so upravičeni do oprostitve, če izpolnjujejo naslednja merila:

obstajati mora dobava zemeljskega plina,

zemeljski plin se mora uporabljati v obratih za proizvodnjo izdelkov z ogrevanjem,

izdelki morajo vsebovati najmanj 90 % gline.

(68)

Ta merila so opisana v zakonodajnem predlogu (30). Zato se zdi, da so merila, ki določajo izbiro prejemnikov, objektivna in pregledna.

(69)

Zahteva, da mora okoljska dajatev brez znižanja povzročiti znatno povečanje proizvodnih stroškov, se bo štela za izpolnjeno, kot je pojasnjeno v opombi 55 k smernicam, če je prejemnik „energetsko intenzivna dejavnost“ iz člena 17(1)(a) Direktive o obdavčitvi energije, tj. gospodarski subjekt, pri katerem bodisi nabave energentov in električne energije znašajo najmanj 3,0 % proizvodne vrednosti (31) bodisi davki od energije na nacionalni ravni znašajo najmanj 0,5 % dodane vrednosti.

(70)

Nizozemska je navedla, da spadajo proizvajalci opeke v skupino energetsko intenzivnih uporabnikov, saj njihovi stroški energije znašajo od 20 – 30 % njihovih skupnih proizvodnih stroškov. Nizozemska ni navedla, kakšno je razmerje med skupnimi proizvodnimi stroški in proizvodno vrednostjo, vendar se lahko predpostavlja, da so v običajnih pogojih poslovanja, tj. če se blago prodaja po ceni, ki je višja od proizvodnih stroškov, proizvodni stroški nižji od proizvodne vrednosti, ker je proizvodna vrednost povezana s prometom in tako s ceno prodanega izdelka. Ob predpostavki, da so pogoji poslovanja običajni, bi bil delež stroškov energije v proizvodni vrednosti manjši od deleža stroškov energije v proizvodnih stroških, ki jih je predložila Nizozemska. Ker proizvodna vrednost ne bi bila toliko višja od proizvodnih stroškov, se lahko tudi predpostavi, da se bo delež stroškov energije znižal z 20–30 %, če so imenovalec proizvodni stroški, na manj kot 3 %, če je imenovalec proizvodna vrednost. Zato se Komisija strinja, da so podjetja v nizozemski keramični industriji „energetsko intenzivna podjetja“, kot so opredeljena v navedeni direktivi, tako da je zahteva za znatno povečanje stroškov iz točke 158(b) izpolnjena. Komisija zato svojo oceno utemeljuje na pravni domnevi iz opombe 55 k smernicam za okoljsko pomoč.

(71)

V zvezi z merilom iz točke 158(c) smernic za okoljsko pomoč so bila zastavljena podrobna vprašanja, da bi se ocenilo, ali se znatno povečanje proizvodnih stroškov lahko prenese na kupce, ne da bi to povzročilo znatno zmanjšanje prodaje. Nizozemska je bila zlasti zaprošena, naj za keramično industrijo predloži podatke o prodaji na upoštevnih trgih za zadnjih deset let; stopnjo davka na energijo in skupni znesek plačanega davka; skupne stroške energije po podjetjih za zadnjih deset let; ocene cenovne elastičnosti keramičnih izdelkov na upoštevnih trgih; ocene predvidene izgube prodaje ali zmanjšanja dobičkov ali oboje; informacije o gibanju trgovinskih tokov v nizozemski keramični industriji na Nizozemsko in iz nje na upoštevne geografske trge in z njih; tržne deleže prejemnikov na upoštevnih geografskih trgih; ter vse druge dejavnike, ki bi bili lahko pomembni za oceno obsega prenosa na stroške (glej uvodni izjavi 59 in 63).

(72)

Nizozemska je potrdila, da se načeloma zadevni stroški lahko prenesejo, in pristavila, da to postaja vse težje. V zadnjih letih so proizvajalci, ki svojih stroškov niso mogli prenesti, prenehali z dejavnostjo ali pa so bili razglašeni za nelikvidne. Vendar Nizozemska ni predložila nobenega dokaza za vzročno zvezo med stroškom dajatve in dejstvom, da so ta podjetja opustila poslovanje. Komisija meni, da morajo države članice svoje trditve podpreti z ustreznimi informacijami.

(73)

Nizozemska je tudi navedla, da je cenovna elastičnost povpraševanja za opeko majhna, vendar tega ni utemeljila z navedbo dejanskih podatkov.

(74)

Nizozemska je pojasnila, da se konkurenca v sektorju opeke stalno povečuje zaradi uvoza podobne opeke, ki jo proizvajajo konkurenti v drugih državah članicah, ter da se tržni delež na Nizozemskem proizvedene opeke zmanjšuje. V prilogi k dopisu z dne 30. oktobra 2009 je Nizozemska navedla uvozne in izvozne podatke, iz katerih je razvidno, da se je v zadnjih letih uvoz iz Nemčije na Nizozemsko povečal, izvoz iz Nizozemske v Nemčijo in Belgijo pa zmanjšal (32). Po mnenju Nizozemske je glavni razlog, ker so tuji proizvajalci opeke oproščeni plačila davka na energijo, nizozemski pa ne.

(75)

Državna pomoč, ki vključuje oprostitev plačila okoljske dajatve, se načeloma ne more utemeljiti izključno z obstojem primerljivih ukrepov v drugih državah članicah. Sprejetje take utemeljitve bi pomenilo potrditev, da obstoj državnih ukrepov v eni državi članici dovoljuje drugim državam članicam sprejetje izravnalnih ukrepov za omilitev škodljivega učinka na njihovo industrijo. Z vidika državne pomoči tako povračilo ni sprejemljivo. Dejanski korektivni ukrep za škodo, ki jo povzroči državna pomoč, ni medsebojno tekmovanje pri dodeljevanju subvencij, temveč izvrševanje pravil o državni pomoči, vključno s smernicami za okoljsko pomoč. Zato se priglašeni ukrep nikakor ne more utemeljiti izključno kot zakoniti korektivni ukrep za pomoč, za katero se predvideva, da obstaja drugje: za njegovo odobritev je treba dokazati, da so se znatno povečali stroški in da se ti stroški ne morejo prenesti na kupce.

(76)

Kljub omejitvam, ki jih pomenijo prevozni stroški, ki zmanjšujejo geografski trg opeke na 250 km, lahko Komisija na podlagi predloženih informacij sklepa, da je industrija opeke izpostavljena trgovini med državami članicami. Nizozemska je navedla, da se 20 % letne proizvodnje opeke izvozi. Na podlagi predloženih podatkov je Komisija lahko izračunala približno vrednost intenzivnosti trgovine (33), ki znaša 75 %. Vendar je bilo treba zaradi pomanjkanja doslednih podatkov to številko za intenzivnost trgovine izračunati na podlagi podatkov za trgovinske tokove v letu 2007 in za promet v letu 2008. Take okoliščine bi lahko nakazovale, da ima ta industrija težave pri prenosu davčne obremenitve, ki jo nalaga Nizozemska. Vendar je trditev, da je težko prenesti povečanje stroškov, v nasprotju z izjavo Nizozemske, da se je do zdaj dajatev prenašala, in z dejstvom, da se je v obdobju, za katero so predloženi podatki, izvoz nizozemskega sektorja opeke povečal s 189 milijonov EUR leta 2001 na 225 milijonov EUR leta 2007. Zaradi pomanjkanja dodatnih informacij in podatkov podrobnejša dokončna analiza ni mogoča.

(77)

Kljub temu da je Komisija izrecno zahtevala, da je treba predložiti tudi podatke o tržnih deležih prejemnikov na upoštevnih geografskih trgih, ni bilo predloženih nobenih večletnih tržnih podatkov v podporo trditvi Nizozemske, da se tržni delež opeke, izdelane na Nizozemskem, zmanjšuje.

(78)

Za oceno možnosti prenosa stroškov so se zahtevale tudi naslednje informacije, ki pa niso bile dostavljene: podatki o prodaji keramičnih izdelkov po količini in vrednosti na leto za povprečno podjetje na vsakem upoštevnem trgu v zadnjih desetih letih (dejansko je bil predložen podatek, da znaša letni promet segmenta opeke na Nizozemskem 370 milijonov EUR, ni pa bil naveden podatek o količini; na podlagi informacij za nazaj je bilo tudi ocenjeno, da znaša v segmentu dekorativne lončenine letni promet 7–10 milijonov EUR); podatek o skupnem letnem znesku, ki ga je v zadnjih desetih letih plačalo za davek na energijo podjetje na upoštevnem trgu (Nizozemska je predložila podatke za povprečnega proizvajalca opeke samo za leto 2009); stroški energije za podjetje na upoštevnem trgu za zadnjih deset let (Nizozemska je predložila podatke za povprečnega proizvajalca opeke samo za leto 2009); ocene cenovne elastičnosti za izdelke na upoštevnih proizvodnih in geografskih trgih; ocene upadajočega prometa ali dobička ali oboje za podjetja na navedenih trgih ter gibanje tržnih deležev nizozemskih proizvajalcev na upoštevnih geografskih trgih. Komisija je zaprosila tudi za podatke o spreminjajočih se trgovinskih tokovih v nizozemski keramični industriji, npr. o uvozu na Nizozemsko z upoštevnih geografskih trgov ter izvozu iz Nizozemske na te trge, vendar ni prejela nobenih večletnih informacij o skupnem uvozu in izvozu keramične industrije (niti o spremembah skupnega prometa industrije tekom let). Glede stopnje intenzivnosti trgovine v keramični industriji zato ni mogoče oblikovati nobenega pomembnega sklepa, za industrijo opeke pa je v uvodni izjavi 76 navedena le približna vrednost.

(79)

Za druge segmente, ki jih je opredelila Nizozemska, zlasti za strešnike, kanalizacijske cevi, sanitarne izdelke, keramične stenske in talne ploščice, ognjevaren material ter porcelan in dekorativno lončenino, se Nizozemska sklicuje na informacije, navedene za povprečno podjetje v segmentu opeke. Poleg tega je bilo zelo malo informacij predloženih za posamezne segmente. V dopisu z dne 16. septembra 2008 je Nizozemska sporočila velikost upoštevnega geografskega trga za vsak segment in delež uvožene ali izvožene nacionalne proizvodnje v odstotnih točkah ter pri tem navedla različne izvozne namembne kraje (34). Vendar pa podrobne informacije po segmentih iz uvodne izjave 78, ki jih je zahtevala Komisija, niso bile predložene.

(80)

Na podlagi razpoložljivih informacij Komisija ne more ugotoviti, da se povečanje proizvodnih stroškov nizozemskih proizvajalcev keramičnih izdelkov ne more prenesti na kupce, ne da bi to povzročilo znatno zmanjšanje prodaje. Zato je treba ugotoviti, da Nizozemska ni dokazala, da je izpolnjeno merilo iz točke 58(c) smernic za okoljsko pomoč.

(81)

Komisija zato meni, da predložene informacije ne dokazujejo, da je predlagana pomoč za nizozemsko keramično industrijo nujna. Že samo zaradi tega razloga je treba ugotoviti, da je ukrep pomoči nezdružljiv z notranjim trgom.

(82)

Glede vprašanja sorazmernosti določa točka 159 smernic za okoljsko pomoč, da mora vsak upravičenec izpolnjevati eno od naslednjih meril:

(a)

upravičenec plača delež stopnje nacionalne dajatve, ki na splošno ustreza okoljski učinkovitosti vsakega posameznega upravičenca v primerjavi z učinkovitostjo glede na najučinkovitejšo tehniko v EGP. Upravičenec je upravičen največ do znižanja, ki ustreza povečanju proizvodnih stroškov iz dajatve z uporabo najučinkovitejše tehnike in ki se jih ne da prenesti na potrošnike;

(b)

upravičenec plača najmanj 20 % nacionalne dajatve, razen če se lahko upraviči nižja stopnja;

(c)

upravičenec lahko sklene sporazume z državo članico, s katerimi se zaveže, da bo dosegel okoljevarstvene cilje, ki imajo enak učinek, kot če bi se uporabljali točki (a) ali (b) ali najnižja davčna stopnja Skupnosti.

(83)

Nizozemska je potrdila, da merilo iz točke (a) ni izpolnjeno. Nizozemska ni obravnavala merila iz točke (c). Glede merila iz točke (b), tj. da upravičenec plača najmanj 20 % nacionalne dajatve, razen če se lahko upraviči nižja stopnja, je Nizozemska navedla, da vsi upravičenci skupaj ne plačajo najmanj 20 % nacionalnega davka (na energijo) (prihodki izvirajo na primer iz davka na elektriko, ki ga podjetja še vedno plačujejo). Po mnenju Nizozemske pomeni velikost sektorja, da je dejansko plačani delež veliko manjši. V zvezi s tem je Nizozemska ponovila, da uporaba oprostitve plačila davka na energijo za zemeljski plin za keramične izdelke odpravlja izkrivljanje konkurence, ker ustvarja enake konkurenčne pogoje za vse keramične tovarne na notranjem trgu.

(84)

Točka b se nanaša na nacionalno stopnjo davka na energijo in ne na 20-odstotni delež celotnega davčnega zneska, ki ga plačajo davkoplačevalci za različne energente. Priglašeni ukrep vključuje popolno oprostitev plačila nacionalne davčne stopnje za zemeljski plin, kar pomeni, da ni izpolnjen odstotni prag iz točke 159(b) smernic za okoljsko pomoč. Nizozemska tudi ni dokazala, da gre samo za „omejeno izkrivljanje konkurence“, ki bi lahko upravičilo nižjo stopnjo: to pa zgolj zato, ker zahtevani tržni podatki o konkurenčnem položaju industrije niso bili predloženi. Zato se na podlagi predloženih informacij ne more ugotoviti, da je to merilo izpolnjeno.

(85)

Komisija zato meni, da predložene informacije ne dokazujejo, da je predlagana pomoč za nizozemsko keramično industrijo sorazmerna.

VII.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(86)

Komisija ugotavlja, da predlagana oprostitev plačila davka, ki pomeni pomoč za obratovanje, ne izpolnjuje pogojev za izvzetje od splošne prepovedi državne pomoči v PDEU in je zato nezdružljiva z notranjim trgom. Zato se ukrep pomoči ne sme izvajati –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč v obliki oprostitve plačila davka na energijo za zemeljski plin, ki jo Nizozemska namerava odobriti nizozemski keramični industriji, je nezdružljiva z notranjim trgom.

Zato se ukrep pomoči ne sme izvajati.

Člen 2

Nizozemska v dveh mesecih od uradnega obvestila o tem sklepu obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev s sklepom.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 96, 25.4.2009, str. 16.

(2)  Člena 81 in 82 Pogodbe ES sta 1. decembra 2009 postala člena 101 in 102 PDEU. Določbe členov se vsebinsko niso spremenile. V tem sklepu je treba sklicevanje na člena 101 in 102 PDEU razumeti kot sklicevanje na člena 81 in 82 Pogodbe ES, kadar je to ustrezno.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Davek na energijo določa Zakon o okoljskih dajatvah (Wet belastingen op milieugrondslag) od 1. januarja 1996, obračunava pa se za zemeljski plin, električno energijo in mineralna olja. Stopnje so določene glede na porabljeno energijo.

(5)  Nizozemska je za davek na energijo za zemeljski plin, ki ga porabi reprezentativni proizvajalec opeke na Nizozemskem, predložila naslednje stopnje (podatki za leto 2009): 0–5 000 m3: 0,1580 EUR/m3; 5 000–170 000 m3: 0,1385 EUR/m3; 170 000–1 000 000 m3: 0,0384 EUR/m3; 1 000 000–10 000 000 m3: 0,0122 EUR/m3; > 10 000 000 m3: 0,0080 EUR/m3.

(6)  Izraz „mineraloški postopki“ tukaj pomeni postopke, ki se v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1) uvrščajo v nomenklaturi NACE pod oznako DI 26 „proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov“. Taki postopki poleg keramičnega postopka vključujejo na primer tudi proizvodnjo stekla ali cementa.

(7)  Nizozemska navaja, da keramično industrijo na Nizozemskem sestavljajo predvsem velike, včasih večnacionalne družbe z ocenjenim skupnim prometom v višini približno 650–700 milijonov EUR in približno 3 000 zaposlenimi (leta 2008). Na Nizozemskem je več kot 60 proizvodnih lokacij. Izdelki vključujejo zidake, strešnike, stenske in talne keramične ploščice, sanitarne izdelke, dekorativno lončenino in porcelan ter ognjevarno opeko za uporabo v jeklarski industriji in industriji aluminija. Veliko proizvodnih lokacij je v regijah, ki mejijo z Nemčijo in Belgijo, pripadajo pa predvsem industrijskim skupinam s podružnicami v drugih evropskih državah.

(8)  UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

(9)  Člen 64(4) Zakona o okoljskih dajatvah.

(10)  Člen 64(3) Zakona o okoljskih dajatvah.

(11)  Člen 44(1) in (3) Zakona o okoljskih dajatvah. V skladu s členom 2(4)(b) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51, „Direktiva o obdavčitvi energije“) ima premog „dvojno uporabo“, če se uporablja kot gorivo za ogrevanje in za namene, ki niso kot za pogonsko gorivo in gorivo za ogrevanje.

(12)  Dokument Sveta 8084/03 ADD 1 Fisc 59 z dne 3. aprila 2003.

(13)  Zainteresirana stran, organizacija VKO (glej tudi oddelek V v nadaljevanju) je navedla, da proizvodnja na Nizozemskem temelji izključno na predelavi mokre gline. Nadomestitev mokre gline s suho iz tujine ni realna možnost, tudi če se zanemarijo učinki prevoza gline na okolje. Organizacija VKO je potrdila, da se zaradi posebnega zemljepisnega položaja za proizvodnjo keramičnih izdelkov na Nizozemskem potrebuje več energije kot v sosednjih državah.

(14)  Glej sklep o državni pomoči N 820/06 z dne 7. februarja 2007, oddelek 4.

(15)  V obrazložitvenem memorandumu k spremembi Parlamenta, ki predvideva to oprostitev plačila davka, je navedeno, da je treba oprostitev financirati z zvišanjem stopnje davka na energijo za zemeljski plin v najvišji tranši za 0,08 EUR.

(16)  Priloga 1 k priglasitvi.

(17)  Sodba Sodišča prve stopnje z dne 18. decembra 2008 v združenih zadevah T-211/04 in T-215/04, Gibraltar, poročilo še ni na voljo (vložena je bila pritožba zoper sodbo, vendar se ne nanaša na korake navedene standardne analize državne pomoči).

(18)  Nizozemska navaja steklo, malto, beton, mavec in apneni peščenjak.

(19)  V priglasitvi jih Nizozemska uvršča pod oznako NACE DI 26, „proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov“.

(20)  V nemškem primeru N 820/06 je to doslednost okrepilo dejstvo, da se je Nemčija izrecno zavezala, da bo enakovredno obravnavala vse nadaljnje dvojne uporabe ali mineraloške postopke, s katerimi se bo seznanila, in tako zagotovila dosledno obravnavo vseh mineraloških postopkov.

(21)  Sprememba, ki so jo predlagali Jules Kortenhorst, član spodnjega doma, in drugi, z dne 21. novembra 2007, Tweede Kamer, parlamentarno leto 2007–2008, 31 205, št. 35.

(22)  Zadeva C-173/73, Italija proti Komisiji, Recueil 1974, str. 709.

(23)  Zadeva C-730/79, Philip Morris Holland proti Komisiji, Recueil 1980, str. 2671, točki 11 in 12.

(24)  Kot je potrdila z dopisom z dne 19. decembra 2008.

(25)  V zvezi s tem glej tudi točko 57 smernic za okoljsko pomoč, ki določa, da „je ta vrsta pomoči lahko potrebna za posredno obravnavanje negativnih zunanjih učinkov z olajševanjem uvedbe ali ohranitve razmeroma visoke stopnje nacionalnih okoljskih dajatev“.

(26)  Ta vprašanja so bila zastavljena v drugem zahtevku za informacije, naslovljenem na Nizozemsko, z dne 17. novembra 2008 (D/54544).

(27)  Nizozemska je navedla, da se po njenem mnenju te informacije lahko uporabijo za druge posamezne segmente keramične industrije; navedla je, da se je metoda že uporabila na drugih področjih, kot na primer v evropski zakonodaji (na primer za E-PRTR, Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal) ter nacionalnih študijskih programih menedžmenta (NL-BAT najboljše razpoložljive tehnike). Za analizo konkurence pa se po mnenju Komisije informacije o povprečnem podjetju iz segmenta opeke ne morejo šteti za reprezentativne za celotno keramično industrijo.

(28)  Smernice za okoljsko pomoč ne določajo izrecno, ali je treba oceno opraviti na ravni industrije ali podsektorja. Vendar je tukaj Nizozemska sama navedla, da se različni podsektorji spopadajo z različnimi konkurenčnimi pogoji. Zato bi bilo treba v tem primeru oceno opraviti na podsektorski ravni.

(29)  Primer državne pomoči N 327/08 z dne 29. oktobra 2009, še ni objavljeno.

(30)  Zakonodajni predlog (določba naj bi se vključila v člen 64 Zakona o okoljskih dajatvah) se nanaša na keramične izdelke, ki jih sestavlja izključno ali skoraj izključno glina.

(31)  Člen 17(1)(a) Direktive o obdavčitvi energije določa, da „‚proizvodna vrednost‘ pomeni prihodke vključno s subvencijami, povezanimi s ceno izdelkov, povečano ali zmanjšano za spremembe zalog končnih in nedokončanih izdelkov ter blaga in storitev, nabavljenih za nadaljnjo prodajo, zmanjšano za nabave blaga ali storitev za nadaljnjo prodajo.“

(32)  Isti podatki so bili predloženi z dopisom z dne 16. septembra 2008.

(33)  „Intenzivnost trgovine“ pomeni skupno vrednost izvoza in uvoza, deljeno s skupno vrednostjo prometa in uvoza na upoštevnem trgu.

(34)  Z dopisom z dne 16. septembra 2008 je Nizozemska predložila naslednje posebne informacije o opredeljenih podsektorjih keramične industrije; ni jasno, na katero leto se podatki nanašajo: iz splošnega opisa keramične industrije se lahko sklepa, da se podatki po segmentih prav tako nanašajo na leto 2008. Opeka: Segment ima promet v višini približno […] EUR () in približno […] zaposlenih. Nizozemska industrija opeke izvozi približno […] % svoje letne proizvodnje. Uvoz znaša približno […] % letne nizozemske proizvodnje. Zaradi teže opeke obsega geografski trg območje v krogu […] km od podjetja, ki jo proizvaja, in tako vključuje […], […] in […]. Keramični strešniki: Podatki o prometu niso bili predloženi. Ta segment ima približno […] zaposlenih. Izvozi približno […] % svoje letne proizvodnje, predvsem v sosednje države. Uvoz znaša […] % in izvira iz istih sosednjih držav. Zaradi teže izdelkov obsega geografski trg območje v krogu […] km od podjetja, ki jih proizvaja, in tako vključuje […] in […]. Keramične kanalizacijske cevi: Obstaja en proizvajalec, ki ima dve proizvodni lokaciji. Zaradi teže izdelkov obsega geografski trg območje v krogu […] km od podjetja, ki jih proizvaja, čeprav je bilo navedeno, da zadevno podjetje izvaža po vsej Evropi. Sanitarni izdelki: Podatek o prometu ni bil predložen, segment ima približno […] zaposlenih. Približno […] % letne nizozemske proizvodnje se izvozi, približno […] % pa uvozi. Upoštevni geografski trg obsega območje v krogu […] km od podjetja, ki proizvaja izdelke. Proizvajalec je del evropske skupine. Ognjevarni material: Ta segment je usmerjen skoraj izključno na mednarodni trg. Ima približno […] zaposlenih. Izvozi približno […] % svoje letne proizvodnje, uvozi pa približno […] %. Keramične ploščice: Segment ima približno […] zaposlenih in izvozi […] % svoje letne proizvodnje. Uvoz znaša […] % letne proizvodnje. Najpomembnejše države uvoznice v EU so […], […] in […]. Najpomembnejše države uvoznice zunaj EU so […] in […]. Dekorativna lončenina: Ta segment ima štiri proizvodne lokacije in približno […] zaposlenih. Izvozi […] % svoje letne proizvodnje, uvoz pa znaša približno […] % nizozemske letne proizvodnje. Na podlagi podatkov iz preteklosti se promet tega segmenta ocenjuje na približno […] milijonov EUR (na splošno […] % ocenjenega skupnega prometa keramične industrije na Nizozemskem).

(35)  Zaupne informacije.


20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/44


SKLEP KOMISIJE

z dne 14. julija 2010

o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije v italijanskem severnem makro območju ter maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo v Italiji, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4740)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/403/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1) in zlasti člena 30(5) in (6) Direktive,

ob upoštevanju zahteve, ki jo je 15. februarja 2010 po elektronski pošti predložilo podjetje Compagnia Valdostana delle Acque S.p.A. – Compagnie Valdôtaine des eaux S.p.A („CVA“),

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

(1)

Podjetje CVA je 15. februarja 2010 Komisiji po elektronski pošti poslalo zahtevo v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES. Komisija je v elektronski pošti z dne 15. aprila 2010 od italijanskih organov in 15. aprila 2010 od podjetja CVA zahtevala dodatne informacije. Komisija je v elektronski pošti z dne 10. maja 2010 in 20. maja 2010 od italijanskih organov prejela dodatne informacije in, po podaljšanju začetnega roka, od podjetja CVA dne 7. maja 2010.

(2)

Zahteva, ki jo je oddalo CVA, javno podjetje v smislu Direktive 2004/17/ES, zadeva naslednje dejavnosti, kot so opisane v zahtevi:

(a)

proizvodnja in veleprodaja električne energije na celotnem ozemlju Italijanske republike;

(b)

alternativno proizvodnja in veleprodaja električne energije na ozemlju severnega geografskega območja („severno makro območje“ (2)), in

(c)

maloprodaja električne energije končnim uporabnikom na prostem trgu električne energije na celotnem ozemlju Italijanske republike.

II.   PRAVNI OKVIR

(3)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se Direktiva ne uporablja za naročila, ki omogočajo opravljanje ene od dejavnosti, na katere se Direktiva nanaša, če je v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih brez omejenega dostopa. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Dostop je neomejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti o odpiranju določenega sektorja ali njegovega dela. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (3). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (4).

(4)

Italija ne izvaja in uporablja samo Direktive 96/92/ES, ampak tudi Direktivo 2003/54/ES, pri čemer je izbrala pravno in funkcionalno ločevanje za omrežji prenosa in distribucije, razen za najmanjša podjetja, ki so izvzeta iz zahtev funkcionalnega ločevanja. Na podlagi tega in v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) dostop do trga na celotnem ozemlju Italijanske republike ne sme biti omejen.

(5)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalcev, od katerih sam po sebi nobeden ni odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta sklep, je eno od meril, ki ga je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot so delovanje izravnalnega trga, cenovna konkurenca in stopnja menjave odjemalcev.

(6)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil konkurence.

III.   OCENA

(7)

Na podlagi precedensov Komisije (5) se lahko na elektroenergetskem sektorju razlikujejo naslednji upoštevni trgi proizvodov: (i) proizvodnja in veleprodaja električne energije; (ii) posredovanje; (iii) distribucija in (iv) maloprodaja. Posledično je treba zahtevo podjetja CVA analizirati neodvisno glede na proizvodnjo in veleprodajo na eni ter maloprodajo na drugi strani.

(8)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (2), zahteva podjetja CVA zadeva proizvodnjo in veleprodajo električne energije na celotnem ozemlju Italijanske republike ali alternativno v severnem makro območju.

(9)

V skladu z informacijami (6), ki so na voljo, je lahko nacionalno ozemlje Italije zaradi prenasičenosti povezav med različnimi območji, katerih cene so skoraj popolnoma skladne, sestavljeno iz štirih regionalnih geografskih trgov kar se tiče proizvodnje in veleprodaje električne energije: severno makro območje, osrednje južno makro območje (7), makro območje Sicilija (8) in Sardinija. Italijanski organi so potrdili, da so meje severnega makro območja še vedno veljavne kot upoštevni trg in dodali, da spremembe še vedno potekajo, zato so meje med ostalimi makro območji trenutno nejasne in odvisne od obširnih preiskav, dokončna ocena stanja konkurence na teh geografskih trgih zato trenutno še ni mogoča. Glede na zgoraj omenjeno in ob upoštevanju dejstva, da elektrarne podjetja CVA mimogrede niso v severnem makro območju, se bo trenutni sklep za namene ocenjevanja stanj, določenih v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, omejil na preiskavo konkurenčne situacije na ozemlju severnega makro območja v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Čeprav je severno makro območje pomemben samostojni trg, ga ni mogoče smatrati kot popolnoma izoliranega od sosednjih držav in drugih regij.

(10)

Kot izhaja iz stalne prakse (9) glede na odločbe Komisije na podlagi člena 30, je Komisija menila, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“. Italijanski organi trdijo, da je za leto 2009 delež treh največjih proizvajalcev v severnem makro območju znašal 49,7 %. Ta raven koncentracije, ki vključuje celotni del trga treh največjih proizvajalcev, je nižja od ravni (52,2 %) iz Odločbe 2008/585/ES glede na Avstrijo ter nižja od ravni (58 % bruto proizvodnje) iz Odločbe 2008/741/ES v primeru Poljske in dosti nižja od ravni iz odločb 2006/422/ES in 2007/706/ES v zvezi s Finsko (73,6 %) oz. Švedsko (86,7 %). Vseeno pa se upošteva, da so ravni koncentracije višje od ustreznega odstotka (namreč od 39 %), na katerega se sklicujeta odločbi 2006/211/ES in 2007/141/ES za Združeno kraljestvo. Kljub temu pa je ta raven zadovoljivo nizka in se zato lahko upošteva kot pokazatelj določene stopnje neposredne izpostavljenosti konkurenci v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije v severnem makro območju.

(11)

Poleg tega ima Italija tudi precejšen uvoz električne energije, v letu 2008 več kot 42 997 GWh. Italija je neto uvoznik in uvožena električna energija znaša približno 13,43 % njenih celotnih potreb (10). Kot so potrdili italijanski organi (11), ima uvoz prokonkurenčni učinek, zlasti v severnem makro območju. Čeprav je ta učinek pogojen s tehničnimi omejitvami medsebojne povezave z drugimi državami, se glede na novo zakonodajo (12) pričakuje, da se bo situacija dodatno izboljšala. Zato zaradi uvoza električne energije iz tujine obstaja določena omejenost pri določanju cen vodilnih proizvajalcev v severnem makro območju. Te dejavnike je treba zato upoštevati kot pokazatelje določene stopnje neposredne izpostavljenosti konkurenci iz drugih držav članic EU, kar zadeva proizvodnjo in veleprodajo električne energije v severnem makro območju.

(12)

Sporočilo Komisije z dne 11. marca 2010„Poročilo o napredku pri oblikovanju notranjega trga plina in električne energije“ iz leta 2010 (13) je razkrilo, da trije največji proizvajalci še vedno upravljajo več kot 75 % proizvodne zmogljivosti v 14 državah članicah. Vseeno pa je glede na poročilo italijanski trg električne energije v kategoriji trgov z „zmerno koncentracijo“ (14), pri čemer ima indeks Herfindahl-Hirschman (HHI) v primerjavi z drugimi kategorijami nižje vrednosti. Glede na to, da se pritisk konkurence bolj občuti v severnem makro območju kot pa v ostalih območjih, je lahko stopnja koncentracije pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci proizvodnje in veleprodaje električne energije v severnem makro območju.

(13)

Poleg tega je treba delovanje izravnalnih mehanizmov, čeprav predstavljajo majhen del skupne količine električne energije, proizvedene in/ali potrošene v državi članici, prav tako šteti za dodatni pokazatelj. V skladu z razpoložljivimi informacijami je delovanje izravnalnih mehanizmov – zlasti tržno določanje cen in dobro razvit enodnevni trg – takšno, da ne predstavlja ovire neposrednemu izpostavljanju proizvodnje električne energije konkurenci.

(14)

Glede maloprodaje se lahko relevantni proizvodni trg dodatno razdeli na: (A) maloprodajo industrijskim odjemalcem, povezanim s srednjo, visoko in zelo visoko napetostno mrežo in (B) maloprodajo manjšim industrijskim, komercialnim in domačim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostnim omrežjem. Ta trga je treba dodatno analizirati ločeno.

(15)

Kot so potrdili italijanski organi, je trg maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo, po obsegu nacionalen.

(16)

Glede na informacije (15), ki so na voljo, skupni tržni delež treh največjih prodajalcev električne energije na drobno končnim odjemalcem, povezanim s srednjo, visoko in zelo visokonapetostno mrežo, znaša 43,89 %, kar je zadovoljivo nizka stopnja (16) in se mora razumeti kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(17)

Ob upoštevanju značilnosti zadevnega proizvoda (električne energije) in pomanjkanja primernih nadomestnih proizvodov ali storitev morata biti cenovna konkurenca in oblikovanje cen pri ocenjevanju stanja konkurence na trgih električne energije pomembnejša. Število odjemalcev, ki menjajo dobavitelje, je lahko zato pokazatelj cenovne konkurence in posredno „naravni pokazatelj učinkovitosti konkurence. Če prestopa malo odjemalcev, verjetno obstaja problem pri delovanju trga, čeprav ne smemo pozabiti na koristi, ki jih prinaša možnost ponovnega pogajanja s prejšnjim dobaviteljem“ (17).

(18)

Glede na zadnje razpoložljive informacije (18) je v Italiji delež odjemalcev, ki so v letu 2008 zamenjali ponudnika 32,50 % za velike industrijske odjemalce in 32,80 % za srednje industrijske odjemalce. Čeprav je število menjav majhno glede na npr. Avstrijo, kjer se je stopnja menjav velikih in zelo velikih industrijskih odjemalcev povzpela na 41,5 % (19), je stopnja menjav v Italiji kljub temu precejšnja, saj vključuje skoraj eno tretjino velikih in srednjih industrijskih odjemalcev. Poleg tega trg maloprodaje končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo ni podvržen reguliranim cenam. Stanje v Italiji glede menjav in nadzora nad cenami za končne uporabnike je zato zadovoljivo in mora veljati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(19)

Upoštevni geografski trg za maloprodajo je običajno veljal kot nacionalen po obsegu. V tem smislu podjetje CVA uporablja nacionalni trg kot pomemben trg za maloprodajo električne energije.

(20)

V skladu z domnevo, da je geografski trg nacionalen po obsegu, in z informacijami, ki so trenutno na voljo (20), se zdi, da je stopnja koncentracije na trgu za maloprodajo električne energije v Italiji zelo visoka. Skupni tržni deleži največjih treh prodajalcev na drobno odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, je 79,44 %, od česar ima največje podjetje kar 71,11-odstotni delež. V zvezi s tem je prav tako treba opozoriti na stalno sodno prakso (21), ki določa, da „so zelo visoki tržni deleži sami po sebi, razen v izjemnih razmerah, dokaz o obstoju prevladujočega položaja. To je stanje, ko je tržni delež 50 %“.

(21)

Poleg tega je trg maloprodaje v Italiji razdeljen na tri podkategorije, od teh sta prvi dve podvrženi reguliranim cenam:

(a)

storitev večje zaščite za domače odjemalce in majhna podjetja (z manj kot 50 zaposlenimi in prometom manj kot 10 milijonov EUR), povezana z nizkonapetostno mrežo, in ki niso podpisala pogodbe za nakupe na svobodnem trgu. Delovanje te storitve je rezervirano za podjetje Acquirente Unico SpA (v nadaljnjem besedilu samostojni kupec);

(b)

varovalna storitev za vse odjemalce, ki niso upravičeni do storitve večje zaščite in ki nimajo pogodbe za nakupe na svobodnem trgu. To storitev omogočajo ponudniki, ki jih izbere samostojni kupec s konkurenčno ponudbo, in

(c)

svobodni trg, in sicer preostanek trga maloprodaje.

(22)

Ti trgi pa kljub temu niso neodvisni, pomembni trgi za namene tega sklepa, saj lahko odjemalci menjajo podkategorije, cene v vseh treh podkategorijah pa so osnovane na trgu (22). Kljub temi pa je po letnem poročilu 2009 AEEG tako imenovani „notranji trg“, ki vključuje „storitev večje zaščite“ in „varovalno storitev“ zajema približno 36 % celotnega trga maloprodaje. Poleg tega je glede na to poročilo pri storitvi večje zaščite močno prisoten (84,3 %) en določen dobavitelj, ki je aktiven tudi na svobodnem trgu. Italijanski organi trdijo, da odjemalci dojemajo stroške menjave kot zelo visoke, koristi menjave pa majhne. To je v kombinaciji z nizkimi cenami pod storitvijo večje zaščite nove subjekte velika ovira pri pridobivanju dovolj odjemalcev v tej podkategoriji. To v osnovi pomeni konkurenčno prednost za subjekte pod storitvijo večje zaščite, ki delujejo tudi na svobodnem trgu, glede na to da odjemalci, ki želijo menjati storitev večje zaščite s prostim trgom ali obratno, pogosto to storijo brez menjave dobavitelja.

(23)

Kljub temu pa se lahko za namene tega sklepa na podlagi prejetih informacij od ustreznih italijanskih organov (23) sklene, da geografski trg za maloprodajo električne energije v Italiji ni nacionalen po obsegu, kot je običajno prepričanje in kot domneva vložnik, ampak je po obsegu lokalen, z območjem, ki najpogosteje ne presega občinske ravni.

(24)

V odsotnosti informacij o stopnji konkurence na vsakem tako opredeljenem lokalnem trgu za maloprodajo električne energije končnim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, in ob upoštevanju omenjenih dvomov glede stopnje konkurence v trgu maloprodaje odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, iz globalnega in nacionalnega vidika, kot se je razpravljalo v uvodnih izjavah od (19) do (22), ni mogoče sklepati, da so pogoji za odobritev izjeme po členu 30(1) Direktive 2004/17/ES za maloprodajo električne energije končnim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, izpolnjeni.

(25)

Zato se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja v primerih, kadar naročniki oddajo naročila za omogočanje izvajanja maloprodaje električne energije končnim uporabnikom, povezanim z nizkonapetostno mrežo v Italiji, in kadar organizirajo natečaje za izvajanje takšne dejavnosti v Italiji.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(26)

Stanje glede proizvodnje in veleprodaje električne energije v severnem makro območju se lahko povzame tako: skupni tržni deleži treh največjih proizvajalcev so sorazmerno nizki in velika količina električne energije, ki se uvaža, ima prokonkurenčni učinek na to območje. Kot je določeno v uvodni izjavi (13), delovanje izravnalnega mehanizma ne ovira neposredne izpostavljenosti konkurenci na trgu proizvodnje električne energije. Posledično je treba upoštevati, da vsi ti dejavniki kažejo na neposredno izpostavljenost konkurenci v severnem makro območju.

(27)

Glede na preučene dejavnike iz uvodnih izjav od (8) do (13) se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, izpolnjen glede proizvodnje in veleprodaje električne energije na severnem makro območju.

(28)

Ker se poleg tega zdi, da je pogoj glede neomejenega dostopa do trga izpolnjen, se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če naročniki oddajo naročila, katerih namen je omogočanje proizvodnje električne energije in veleprodaje na severnem makro območju, ali če se na tem geografskem območju v ta namen organizirajo natečaji.

(29)

Glede na maloprodajo električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjo, visoko in zelo visokonapetostno mrežo v Italiji, se lahko situacija povzame tako: vsota tržnih deležev treh največjih podjetji maloprodaje je nizka in stopnja menjave z umikanjem je zadovoljiva ter končni uporabniki ne nadzirajo cene. Ti sklepi so tudi v skladu z mnenjem pristojnih italijanskih organov, pri čemer je bil ta trg več let izpostavljen konkurenci in je posledična stopnja konkurence zadovoljiva.

(30)

Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah od (15) do (18), se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, glede maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo, na celotnem ozemlju Italijanske republike, izpolnjen.

(31)

Ker se poleg tega zdi, da je pogoj glede neomejenega dostopa do trga izpolnjen, se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če naročniki oddajo naročila, katerih namen je omogočanje maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjo, visoko in zelo visokonapetostno mrežo v Italiji, ali če se na tem geografskem območju v ta namen organizirajo natečaji.

(32)

Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah od (19) do (25), in glede na dvome o obstoju zadostne konkurence na nacionalni ravni v zvezi z maloprodajo končnim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, in poleg tega v odsotnosti podrobnih informacij o vsakem upoštevnem lokalnem trgu, kot so določili italijanski organi, ni mogoče sklepati, da so pogoji za odobritev izjeme po členu 30(1) Direktive za maloprodajo električne energije končnim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo v Italiji, izpolnjeni. Zato se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja v primerih, kadar naročniki oddajo naročila za omogočanje izvajanje maloprodaje električne energije končnim uporabnikom, povezanim z nizkonapetostno mrežo, v Italiji in kadar organizirajo natečaje za izvajanje takšne dejavnosti v Italiji. Ker statistične obveznosti v skladu s členom 67 še vedno veljajo, je treba zagotoviti, da zadevni naročniki sprejmejo ustrezne ukrepe, kot na primer upravljalno in/ali računovodsko ločevanje, da lahko pravilno poročajo o ukrepih z namenom izvajanja ustreznih dejavnosti, ki niso bile izvzete v skladu s tem sklepom.

(33)

Poleg tega je treba spomniti, da se morajo pogodbe, ki pokrivajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 9 Direktive 2004/17/ES. V trenutnem kontekstu to pomeni, da kadar naročnik izvaja „mešano“ naročilo, se to naročilo uporabi za podporo učinkovitosti dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2004/17/ES, in dejavnosti, ki niso izvzete, upoštevati je treba dejavnosti, za katere je bila pogodba prvotno namenjena. V primeru takšnega mešanega naročila, kadar je namen v glavnem podpora maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, veljajo določbe Direktive 2004/17/ES. Če je objektivno nemogoče določiti, kateri dejavnosti je pogodba prvotno namenjena, se pogodba dodeli v skladu s predpisi iz pododstavkov (2) in (3) člena 9.

(34)

Ta sklep temelji na pravnem in dejanskem stanju iz obdobja od februarja do maja 2010, kot je razvidno iz informacij Italijanske republike, CVA, Sporočil 2005 in 2010 ter njihovih tehničnih prilog in dokumenta služb iz leta 2007 ter končnega poročila in letnega poročila 2009 AEEG. Lahko se spremeni, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES za veleprodajo električne energije v severnem makro območju in maloprodajo končnim uporabnikom, povezanim s srednjo, visoko in zelo visokonapetostno mrežo niso več izpolnjeni –

SKLENILA:

Člen 1

Direktiva 2004/17/ES se ne uporablja za naročila, ki jih oddajo naročniki in ki so namenjena omogočanju izvajanja naslednjih dejavnosti:

(a)

proizvodnja in veleprodaja električne energije na severnem makro območju;

(b)

maloprodaja električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo na celotnem ozemlju Italijanske republike.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju, 14. julija 2010

Za Komisijo

Michel BARNIER

Član Komisije


(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

(2)  Sem spada severno območje ter štiri manjša območja (ENE, ENW, Turbigo in Monfalcone), kot je navedeno v Prilogi B k Sporočilu Komisije „Preiskava na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v panogi plina in elektroenergetski panogi“ (Končno poročilo) (COM(2006) 851 konč.).

(3)  UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

(4)  UL L 176, 15.7.2003, str. 37. Treba je upoštevati, da je Direktivo 2003/54/ES nadomestila Direktiva 2009/72/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211 z dne 14.8.2009, str. 55), ki zahteva še večjo stopnjo odpiranja trga od prejšnjih dveh direktiv. Ker pa rok izvajanja še ni potekel, se pravni okvir Direktive 2003/54/ES še vedno navaja.

(5)  ZDRUŽITEV COMP M-4110, E.ON – ENDESA, str. 3

(6)  Glej Končno poročilo, Priloga B, točka A1, 2.

(7)  Sem spadajo območja Centro Nord, Piombino, Centro Sud, Sud, Rossano, Brindisi, in Calabria.

(8)  Sem spadajo območja Sicilia, Priolo in Calabria.

(9)  Glej Odločbe Komisije 2009/47/ES (UL L 19, 23.1.2009, str. 57), 2008/585/ES (UL L 188, 16.7.2008, str. 28), 2008/741/ES (UL L 251, 19.9.2008, str. 35), 2007/141/ES (UL L 62, 1.3.2007, str. 23), 2007/706/ES (UL L 287, 1.11.2007, str. 18), 2006/211/ES (UL L 76, 15.3.2006, str. 6) in 2006/422/ES (UL L 168 21.6.2006, str. 33).

(10)  Tj. količina električne energije, potrebna za notranjo potrošnjo in izvoz.

(11)  Pismo 0018212 z dne 10. maja 2010 Italijanskega organa za električno energijo in plin.

(12)  Zakon št. 99/2009 z dne 23. julija 2009.

(13)  SEC(2010) 251 (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo 2010).

(14)  Tabela 3.1 tehnične priloge (str. 12) k Sporočilu 2010.

(15)  Letno poročilo o stanju storitev in regulatornih dejavnosti italijanskih organov za električno energijo in plin (AEEG) z dne 31. marca 2009 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo AEEG 2009), str. 76.

(16)  Zelo blizu je stopnji koncentracije 43 %, ki jo lahko najdemo na švedskem trgu maloprodaje, glej uvodno izjavo 14 Odločbe 2007/706/ES.

(17)  COM(2005) 568, Poročilo Komisije o napredku pri oblikovanju notranjega trga s plinom in električno energijo str. 9. (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo 2005).

(18)  Tabela 2.2 tehnične priloge k Sporočilu 2010.

(19)  Glej uvodno izjavo 13 Odločbe 2008/585/ES.

(20)  Letno poročilo AEEG 2009.

(21)  Glej točko 328 sodbe Sodišča prve stopnje z dne 28. februarja 2002 v Zadevi T-395/94 Atlantic Container Line AB in drugi proti Komisiji, str. II-875.

(22)  V bistvu so regulirane cene določene na osnovi cen, ki se pojavljajo na svobodnem trgu.

(23)  Pismo 0032953 z dne 20. maja 2010 Italijanskega organa za konkurenco.