PRILOGA 1

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 2

SPOROČILO

(Največji format: A 4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 3

I.   HOMOLOGACIJSKA OZNAKA ZA ZVOČNO SIGNALNO NAPRAVO

(glej odstavek 5.5. tega pravilnika)

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, pritrjena na zvočno signalno napravo, pomeni, da je bila ZSN razreda I homologirana na Nizozemskem (E 4) pod številko homologacije 002439. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 28 v njegovi izvirni obliki.

Opomba: Številka homologacije mora biti v bližini kroga, in sicer nad ali pod črko „E“ ali desno ali levo od te črke. Števke številke homologacije morajo biti na isti strani črke „E“ in usmerjene v isto smer. Uporabi rimskih števk za številke homologacij se je treba izogniti, da bi preprečili kakršno koli zamenjavo z drugimi simboli.

II.   HOMOLOGACIJSKA OZNAKA VOZILA GLEDE NA DAJANJE ZVOČNIH SIGNALOV

(glej odstavek 13.4. tega pravilnika)

VZOREC A

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 28 in glede na dajanje zvočnih signalov.

VZOREC B

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikoma št. 28 in št. 24 ter glede na dajanje zvočnih signalov in emisijo onesnaževal zaradi dizelskega motorja. Pri zadnjem pravilniku je popravljena vrednost faktorja absorpcije 1,30 m –1.

PRILOGA 1

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 2

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Slika 1

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na optično enoto HSB, označuje, da je bila zadevna enota homologirana na Nizozemskem (E4) pod številko 2439, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 02, v zvezi z dolgim in kratkim svetlobnim pramenom in je zasnovana le za vožnjo po desni strani cestišča.

Številka 30 označuje, da je največja svetilnost dolgega svetlobnega pramena med 86 250 in 101 250 kandelami.

Opomba: Številka homologacije in dodatni simboli morajo biti v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali desno ali levo od te črke. Števke v številki homologacije morajo biti na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer. V številki homologacije se je treba izogniti uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

Slika 2

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na optično enoto HSB, označuje, da zadevna enota izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 02, v zvezi s kratkim in dolgim svetlobnim pramenom in je zasnovana le za vožnjo po levi strani cestišča.

Slika 3a

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na optično enoto HSB, označuje, da zadevna enota izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 02, le v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom in je zasnovana le za vožnjo po desni strani cestišča

Slika 3b

Slika 4	Slika 5
Zgornje homologacijske oznake, nameščene na optične enote HSB z lečo iz plastičnega materiala, označujejo, da zadevne enote izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 02:
le v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom in so zasnovane le za vožnjo po levi strani cestišča.	le v zvezi z dolgim svetlobnim pramenom.
	Številka 30 označuje, da je največja svetilnost dolgega svetlobnega pramena med 82 500 in 101 250 kandelami.
Slika 6	Slika 7
Identifikacija enote HSB, ki izpolnjuje zahteve Pravilnika št. 31
v zvezi s kratkim in dolgim svetlobnim pramenom ter je zasnovana le za vožnjo po desni strani cestišča.	le v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom in je zasnovana le za vožnjo po desni strani cestišča.
Žarilna nitka žarometa za kratki svetlobni pramen ne sme svetiti hkrati z žarilno nitko žarometa za dolgi svetlobni pramen in/ali drugim integriranim žarometom.

Slika 8

Poenostavljeno označevanje združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk

(Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobnosignalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake.)

VZOREC A

VZOREC B

VZOREC C

VZOREC D

Opomba: Štirje primeri, prikazani zgoraj, ustrezajo svetlobni napravi s homologacijsko oznako, ki se nanaša na:

Slika 9

Svetilka, integrirana z enoto HSB

Primer 1

Zgornji primer ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih enot HSB, in sicer:

Ohišje optične enote mora biti označeno z edino veljavno številko homologacije, npr.:

Primer 2

Zgornji primer ustreza oznaki leče, ki je uporabljena v sklopu dveh optičnih enot HSB, homologiranem na Nizozemskem (E4) in sestavljenem iz žarometa, ki oddaja kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po obeh straneh cestišča, in dolgi svetlobni pramen, ki izpolnjuje zahteve Pravilnika št. 1, ter žarometa, ki oddaja dolgi svetlobni pramen in izpolnjuje zahteve Pravilnika št. 31.

PRILOGA 3

ELEKTRIČNI PRIKLJUČKI ENOT HSB

Slika 1

Kategorija 1 (le dolgi svetlobni pramen)

Slika 2

Kategorija 21 (le kratki svetlobni pramen)

Slika 3

Kategorija 22 (kratki in dolgi svetlobni pramen)

PRILOGA 4

MERILNI ZASLON

A.

Enota HSB za vožnjo po desni strani cestišča (dimenzije v mm) h-h: vodoravna ravnina v-v: navpična ravnina poteka skozi fokus enote HSB

B.

Enota HSB za vožnjo po levi strani cestišča (dimenzije v mm) h-h: vodoravna ravnina v-v: navpična ravnina poteka skozi fokus enote HSB

PRILOGA 5

Minimalne zahteve za postopke nadzora skladnosti proizvodnje

1.   SPLOŠNO

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip žarometa imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na tip ustreznega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične značilnosti in preverjanje spremembe navpične lege meje svetlo-temno pod vplivom toplote.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci žarometov se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarometov istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4   Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na naključno izbranem žarometu se izvedejo fotometrične meritve na točkah, ki so določene v tem pravilniku, pri čemer se odčitajo samo točke Emax, HV (3) HL, HR (4) za dolgi svetlobni pramen ter B 50 L (ali R), HV, 50 V, 75 R (ali L) in 25 L (ali R) za kratki svetlobni pramen (glej sliko iz Priloge 4).

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 11.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 8 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.

(1)  Črke v oklepaju veljajo pri žarometih, namenjenih za vožnjo po levi strani cestišča.

(2)  Meja nove nastavitve 1° na desno ali levo ni nezdružljiva s ponovno zgornjo ali spodnjo navpično nastavitvijo. Slednja je omejena le z zahtevami iz odstavka 8.3. Vseeno vodoravni del „meje svetlo-temno“ ne sme biti nad črto hh (določbe iz odstavka 8.3 ne veljajo za enote HSB, namenjene izpolnjevanju zahtev tega pravilnika le za kratki svetlobni pramen).

(3)  Če je dolgi svetlobni pramen integriran s kratkim svetlobnim pramenom, je HV v primeru dolgega svetlobnega pramena ista merilna točka kot pri kratkem svetlobnem pramenu.

(4)  HL in HR: točki „hh“ sta 1,125 m levo oziroma desno od točke HV.

PRILOGA 6

Preskusi stabilnosti fotometričnega delovanja delujočih žarometov

PRESKUSI CELOTNIH ŽAROMETOV

Potem ko se v skladu s predpisi tega pravilnika izmerijo fotometrične vrednosti v točki za Emax za dolgi svetlobni pramen in v točkah HV, 50 R, B 50 L za kratki svetlobni pramen (ali HV, 50 L, B 50 R za žaromete, zasnovane za vožnjo po levi strani cestišča), se preskusi stabilnost fotometričnega delovanja celotnega delujočega žarometa. „Celotni žaromet“ pomeni celotno svetilko, skupaj z drugimi deli in svetilkami, ki bi utegnili vplivati na njeno oddajanje toplote.

1.   PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA

Preskusi se izvedejo v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C, pri čemer mora biti celoten žaromet pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu.

1.1   Čist žaromet

Žaromet je treba pustiti delovati 12 ur, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, in ga pregledati, kakor je predpisano v pododstavku 1.1.2.

1.1.1   Preskusni postopek

Žaromet naj deluje določen čas, in sicer:

1.1.1.1   

1.1.1.2   Preskusna napetost

Napetost je treba nastaviti tako, da zagotavlja 90 % največje moči, določene v tem pravilniku za tipe žarometov HSB.

1.1.2   Rezultati preskusa

1.1.2.1   Vizualni pregled

Ko se temperatura žarometa ustali pri temperaturi okolja, je treba lečo žarometa in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Potem je treba opraviti vizualni pregled, pri katerem ne sme biti niti na leči žarometa niti na morebitni zunanji leči vidno kakršno koli zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.

1.1.2.2   Fotometrični preskus

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami tega pravilnika je treba fotometrične vrednosti preveriti v naslednjih točkah:

1.2   Umazan žaromet

Žaromet, ki je bil preskušen v skladu z zahtevami iz pododstavka 1.1 zgoraj, mora po opravljeni pripravi v skladu z odstavkom 1.2.1 eno uro delovati tako, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz pododstavka 1.1.2.

1.2.1   Priprava žarometa

1.2.1.1   Preskusna mešanica

1.2.1.2   Nanašanje preskusne mešanice na žaromet

Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetlečo površino žarometa in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost svetilnosti ne pade na 15–20 % vrednosti, ki so bile izmerjene za vsako naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v odstavku 1 zgoraj:

1.2.1.3   Merilna oprema

Merilna oprema mora ustrezati opremi, ki je bila uporabljena pri preskusih za homologacijo žarometa.

2.   PRESKUS SPREMEMBE NAVPIČNE LEGE MEJE SVETLO-TEMNO POD VPLIVOM TOPLOTE

Pri tem preskusu se preverja, ali navpični premik meje svetlo-temno pod vplivom toplote pri delujočem žarometu za kratki svetlobni pramen presega predpisane vrednosti.

Na žarometu, ki je bil preskušen v skladu z odstavkom 1.1, se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi ga odstranili iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej.

2.1   Preskus

Preskus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

Ob uporabi serijskega žarometa HSB, ki je bil staran vsaj eno uro, mora žaromet delovati s kratkim svetlobnim pramenom, ne da bi ga vzeli iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej. (Za ta preskus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 1.1.1.2). Lego vodoravnega dela meje svetlo-temno (med vv in navpično črto skozi točko B 50 L za vožnjo po desni strani cestišča oziroma točko B 50 R za vožnjo po levi strani cestišča) je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) delovanja.

Meritev spremembe lege meje svetlo-temno, opisano zgoraj, je treba izvesti s katero koli metodo, ki daje zadosti točne in ponovljive rezultate.

2.2   Rezultati preskusa

2.2.2

Če je ta vrednost večja od 1 mrad, vendar ne večja od 1,5 mrad (1,0 mrad Δ rI ≤ 1,5 mrad), je treba opraviti preskus na drugem žarometu, kakor je opisano v odstavku 2.1, in sicer potem, ko je bil žaromet trikrat zaporedoma izpostavljen ciklu, kakor je opisano spodaj, zaradi stabiliziranja lege mehanskih delov žarometa na vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu: Enourno delovanje žarometa za kratki svetlobni pramen (napetost je treba prilagoditi skladno z odstavkom 1.1.1.2). Enourno mirovanje. Tip žarometa velja za sprejemljivega, če srednja vrednost absolutnih vrednosti Δ rI, izmerjena za prvi vzorec, in Δ rII, izmerjena za drugi vzorec, ne presega 1 mrad.

(1)  Če je preskušani žaromet združen in/ali integriran s signalnimi svetilkami, morajo biti te med preskusom ves čas vklopljene. Smerna svetilka, mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.

(2)  Če med uporabo svetlobne hupe hkrati svetita dve žarilni nitki, to ne šteje za običajno hkratno uporabo obeh žarilnih nitk.

(3)  NaCMC predstavlja natrijevo sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi pri mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.

(4)  Potrebna je količinska toleranca, da se dobi umazanija, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.

(5)  Točka 50 V je 375 mm pod HV na navpični črti v-v na zaslonu, oddaljenem 25 m.

PRILOGA 7

Zahteve za žaromete z lečami iz plastičnega materiala – preskušanje vzorcev leč ali materiala in celotnih žarometov

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

2.   PRESKUSI

2.1   Odpornost proti temperaturnim spremembam

2.1.1   Preskusi

Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in vlažnosti (RH = relativna vlažnost) opraviti preskuse po naslednjem programu:

Pred tem preskusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure izpostavljeni temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %.

Opomba: V enournih časovnih obdobjih s temperaturo 23 °C ± 5 °C mora biti vključen čas za prehod z ene temperature na drugo, ki je potreben za preprečevanje učinkov toplotnih šokov.

2.1.2   Fotometrične meritve

2.1.2.1   Metoda

Pred preskusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve.

Te meritve je treba opraviti z etalonsko žarnico v naslednjih točkah:

2.1.2.2   Rezultati

Fotometrične vrednosti, izmerjene pri vsakem vzorcu pred preskusom in po njem, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kot 10 %.

2.2   Odpornost proti okoljskim in kemičnim dejavnikom

2.2.1   Odpornost proti okoljskim dejavnikom

Tri nove vzorce (leče ali vzorce materiala) je treba izpostaviti sevanju vira, katerega spektralna razporeditev energije ustreza razporeditvi energije črnega telesa pri temperaturi med 5 500 K in 6 000 K Med virom in vzorci je treba namestiti ustrezne filtre, da se čim bolj oslabijo sevanja z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za obdobje, ki je določeno tako, da energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preskusne naprave mora biti temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kot vzorci, 50 ° ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obratov na minuto.

Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 mS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C po naslednjem ciklu:

2.2.2   Odpornost proti kemičnim dejavnikom

Po preskusu, opisanem v odstavku 2.2.1 zgoraj, in meritvi, opisani v odstavku 2.2.3.1 spodaj, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 2.2.2.2, z mešanico, določeno v odstavku 2.2.2.1. spodaj.

2.2.2.1   Preskusna mešanica

Preskusna mešanica mora vsebovati 61,5 % n-heptana, 12,5 % toluena, 7,5 % etiltetraklorida, 12,5 % trikloretilena in 6 % ksilena (volumski odstotki).

2.2.2.2   Nanašanje preskusne mešanice

Kos bombažnega blaga (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 2.2.2.1 zgoraj in nato prej kot v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s pritiskom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preskusno površino velikosti 14 × 14 mm.

Med temi 10 minutami se blago ponovno napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preskusni mešanici med celotnim trajanjem preskusa.

Med pritiskanjem namočenega blaga na vzorec se lahko pritisk, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.

2.2.2.3   Čiščenje

Po nanašanju preskusne mešanice se morajo vzorci posušiti na zraku, nato pa oprati z raztopino iz odstavka 2.3 (odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C. Nato je treba vzorce dobro sprati z destilirano vodo, ki pri temperaturi 23 °C± 5 °C ne vsebuje več kot 0,2 odstotka primesi, in jih obrisati z mehko krpo.

2.2.3   Rezultati

2.3   Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom

2.3.1   Odpornost proti čistilom

Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in se za pet minut potopi v mešanico, katere temperatura je 23 °C ± 5 °C in ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 % primesi in en del alkilarilsulfonata.

Po končanem preskusu se vzorci posušijo pri temperaturi 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.

2.3.2   Odpornost proti ogljikovodikom

Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti s kosom bombažnega blaga, prepojenega z mešanico iz 70 % n-heptana in 30 % toluena (volumski odstotki), potem pa pustiti, da se posuši na zraku.

2.3.3   Rezultati

Po zaporedno opravljenih obeh zgornjih preskusih srednja vrednost spremembe stopnje prepuščanja svetlobe

Δ t = (T2 – T3)/T2, ki se pri treh vzorcih meri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,010 (Δ tm ≤ 0,010).

2.4   Odpornost proti mehanskim poškodbam

2.4.1   Metoda preskušanja odpornosti proti mehanskim poškodbam

Zunanjo površino treh novih vzorcev (leč) je treba preskušati po metodi, opisani v Dodatku 3 k tej prilogi, s katero je treba doseči enakomerno mehansko poškodbo te površine.

2.4.2   Rezultati

Po tem preskusu je treba po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka3.2.4.1.1 tega pravilnika izmeriti spremembe:

stopnje prepuščanja svetlobe: Δt = (T2 – T3)/T2,

in razsipanja svetlobe: Δt = (T5 – T4)/T2.

Za srednjo vrednost pri treh vzorcih mora veljati naslednje: Δtm ≤ 0,100; Δdm ≤ 0,050.

2.5   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)

2.5.1   Priprava vzorca

Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali z iglo vreže mrežasti vzorec s kvadratki velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk na britvico ali iglo mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.

2.5.2   Opis preskusa

Uporabiti je treba lepilni trak s silo oprijemanja 2 N/(cm širine) ± 20 %, ki je bila izmerjena v normalnih razmerah, določenih v Dodatku 4 k tej prilogi. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 2.5.1.

Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izravna s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Na tej stopnji je treba lepilni trak odtrgati z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s.

2.5.3   Rezultati

Na mrežasti površini ne sme biti znatnih poškodb. Poškodbe na presečiščih kvadratov ali na robovih vreznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem.

2.6   Preskušanje celotnega žarometa z lečo iz plastičnega materiala

2.6.1   Odpornost površine leče proti mehanskim poškodbam

2.6.1.1   Preskusi

Na leči vzorca žarometa št. 1 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.4.1 zgoraj.

2.6.1.2   Rezultati

Po opravljenem preskusu rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, ne smejo za več kot 30 % presegati največjih vrednosti, predpisanih v točkah B 50 L in HV, in ne smejo biti za več kot 10 % pod najmanjšo vrednostjo, predpisano v točki 75 R (v primeru žarometov, namenjenih vožnji po levi strani cestišča, je treba upoštevati točke B 50 R, HV in 75 L).

2.6.2   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)

Na leči vzorca žarometa št. 2 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.5 zgoraj.

3.   PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

PRILOGA 8

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1.   SPLOŠNO

2.   PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje žarometi. Prvi vzorec dveh žarometov se označi kot A, drugi vzorec dveh žarometov pa kot B.

2.1   Skladnost se ne izpodbija

2.2   Skladnost se izpodbija

2.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 12, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.   PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh žarometov, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh žarometov.

3.1   Skladnost se ne izpodbija

3.2   Skladnost se izpodbija

3.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 12, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

4.   SPREMEMBA NAVPIČNE LEGE MEJE SVETLO-TEMNO

Glede preverjanja spremembe lege meje svetlo-temno v navpični smeri zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:

Slika 1

(1)  Črke v oklepaju veljajo pri žarometih za vožnjo po levi strani cestišča.

(2)  Meja nove nastavitve 1° na desno ali levo ni nezdružljiva s ponovno zgornjo ali spodnjo navpično nastavitvijo. Slednja je omejena le z zahtevami iz odstavka 8.3. Vseeno vodoravni del „meje svetlo-temno“ ne sme biti nad črto hh ( določbe iz odstavka 8.3 ne veljajo za enote HSB, namenjene izpolnjevanju zahtev tega pravilnika le za kratki svetlobni pramen).

PRILOGA 1

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 2

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))