1.   Vsebina dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje se predstavi v vrstnem redu, določenem v odstavkih 2 do 13.

2.   Naslov „Ključni podatki za vlagatelje“ se nahaja na vidnem mestu na vrhu prve strani dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje.

3.   Tik pod naslovom se nahaja obrazložitev. Ta se glasi:

„Ta dokument vsebuje ključne podatke za vlagatelje o tem skladu. To ni tržno gradivo. Podatki so predpisani z zakonom, da bi vam pomagali razumeti naravo in tveganja naložb v ta sklad. Svetujemo vam, da jih preberete, da bi lahko na podlagi informacij sprejeli odločitev o morebitnem vlaganju.“

4.   Jasno mora biti navedena opredelitev KNPVP, vključno z njegovim razredom delnic ali naložbenim razdelkom. Kadar se navede naložbeni razdelek ali razred delnic, mora nazivu razdelka ali razreda delnic slediti naziv KNPVP. Kadar je KNPVP, naložbeni razdelek ali razred delnic označen s številčno oznako, mora slednja biti vključena v opredelitev KNPVP.

5.   Navede se ime družbe za upravljanje.

6.   Poleg tega kadar je družba za upravljanje del skupine družb, se za pravne, upravne ali tržne namene navede naziv skupine. Vključi se lahko blagovna znamka družbe, če to ne ovira vlagatelja pri razumevanju ključnih elementov naložbe ali ne zmanjša njegove zmožnosti primerjave investicijskih proizvodov.

7.   Oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Cilji in naložbena politika“ vsebuje podatke, ki so določeni v oddelku 1 Poglavja III te uredbe.

8.   Oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Tveganje in donos naložbe“ vsebuje podatke, ki so določeni v oddelku 2 Poglavja III te uredbe.

9.   Oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Stroški“ vsebuje podatke, ki so določeni v oddelku 3 Poglavja III te uredbe.

10.   Oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Pretekla uspešnost“ vsebuje podatke, ki so določeni v oddelku 4 Poglavja III te uredbe.

11.   Oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Uporabne informacije“ vsebuje informacije, ki so določene v oddelku 5 Poglavja III te uredbe.

12.   Podrobnosti o izdaji dovoljenj se podajo z naslednjo navedbo:

„Skladu se izda dovoljenje v [ime države članice], upravlja pa ga [naziv pristojnega organa]“.

Kadar KNPVP upravlja družba za upravljanje, ki uveljavlja pravice iz člena 16 Direktive 2009/65/ES, se doda naslednja navedba:

„[Naziv družbe za upravljanje] se izda dovoljenje v [ime države članice], upravlja pa ga/jo [naziv pristojnega organa]“.

13.   Podatki o objavi se podajo z naslednjo navedbo:

„Ti ključni podatki za vlagatelje odražajo stanje na dan [datum objave]“.

1.   Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje:

2.   Če se v dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje, ki je natisnjen ali fotokopiran v črno beli tehniki, uporabijo barve, te ne smejo zmanjšati razumljivosti podatkov.

3.   Če se uporabi vzorec blagovne znamke družbe za upravljanje ali skupine, ki ji ta družba pripada, ta ne sme motiti vlagatelja ali zmanjšati razločnosti besedila.

1.   Opis, vsebovan v oddelku dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Cilji in naložbena politika“ vsebuje tiste temeljne lastnosti KNPVP, s katerimi mora biti vlagatelj seznanjen, tudi če niso del opisa ciljev in naložbene politike v prospektu, vključno s/z:

Za namen točke (d), kadar gre za uporabo merila, se navede dovoljena stopnja odstopanja v zvezi s tem merilom, kadar pa je cilj KNPVP spremljanje indeksa, se navede tudi ta podatek.

2.   Opis iz odstavka 1 vključuje naslednje podatke toliko časa, dokler so pomembni:

„Priporočilo: ta sklad mogoče ne bo ustrezen za vlagatelje, ki nameravajo dvigniti svoj denar v [časovno obdobje]“.

3.   Podatki iz odstavkov 1 in 2 ločujejo med splošnimi kategorijami naložb, ki so navedene v odstavkih 1(a), (c) in 2(a), ter pristopom k tem naložbam, ki ga mora sprejeti družba za upravljanje, kot je določeno v odstavkih 1(d) in 2(b), (c) in (d).

4.   Oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Cilji in naložbena politika“ lahko vsebuje tudi druge elemente, kot so elementi iz odstavka 2, vključno z opisom naložbene strategije KNPVP, kadar so ti elementi potrebni za ustrezen opis ciljev in naložbene politike KNPVP.

1.   Oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Tveganje in donos naložbe“ vsebuje sintetični kazalnik, ki ga dopolnjuje:

2.   Sintetični kazalnik iz odstavka 1 se pojavlja v obliki niza kategorij na numerični lestvici, kjer je vsaki kategoriji pripisan en KNPVP. Predstavitev sintetičnega kazalnika je skladna z zahtevami iz Priloge I.

3.   Izračun sintetičnega kazalnika iz odstavka 1, kakor tudi vse naknadne spremembe, se ustrezno dokumentirajo.

Družbe za upravljanje vodijo evidenco teh izračunov za obdobje najmanj petih let. V primeru strukturiranih skladov se to obdobje po zapadlosti podaljša za pet let.

4.   Opisna razlaga iz odstavka 1(a) vsebuje naslednje podatke:

5.   Opisna razlaga iz odstavka 1(b) vsebuje naslednje kategorije tveganj, kadar so ta bistvena:

1.   Oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Stroški“ vsebuje predstavitev stroškov v obliki preglednice, kot je določeno v Prilogi II.

2.   Preglednica iz odstavka 1 se dopolni v skladu z naslednjimi zahtevami:

1.   Oddelek „Stroški“ vsebuje opisno razlago vsakega izmed stroškov, opredeljenih v preglednici, vključno z naslednjimi podatki:

2.   Oddelek „Stroški“ vsebuje izjavo o pomenu stroškov, iz katere je razvidno, da se stroški, ki jih plača vlagatelj, uporabijo za plačilo stroškov vodenja KNPVP, vključno s stroški trženja in distribucije KNPVP, in da ti stroški zmanjšujejo potencialno rast naložbe.

1.   Vsi elementi strukture zaračunavanja stroškov se predstavijo na najbolj jasen možen način, da bi vlagatelji lahko upoštevali skupen vpliv stroškov.

2.   Kadar obstaja verjetnost, da bodo stroški premoženjskih transakcij visoki zaradi strategije, ki jo je sprejel KNPVP, se to navede v oddelku „Cilji in naložbena politika“, kot je določeno v členu 7(2)(e).

3.   Stroški poslovanja se razkrijejo v skladu s členom 10(2)(c). Višina stroškov poslovanja, ki se zaračuna v zadnjem finančnem letu KNPVP, se vključi v obliki odstotka.

1.   Kadar nov KNPVP ne more izpolniti zahtev iz členov 10(2)(b) in 11(1)(b), se na podlagi pričakovanih skupnih stroškov ocenijo stalni stroški.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja v naslednjih primerih:

1.   Podatki o pretekli uspešnosti KNPVP se predstavijo v paličnem stolpčnem grafu, ki zajema rezultate KNPVP zadnjih 10 let.

Velikost paličnega stolpčnega grafa iz prvega pododstavka omogoča čitljivost, vendar ne sme nikoli presegati polovice strani v dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje.

2.   KNPVP z rezultati za manj kot 5 zaključenih koledarskih let uporabljajo predstavitev, ki zajema samo zadnjih 5 let.

3.   Vsako leto, za katerega podatki niso na voljo, se prikaže s praznim okvirjem, v pripisu pa se navede samo datum.

4.   Kadar KNPVP še nima podatkov o rezultatih za zaključeno koledarsko leto, se navede pojasnilo, da še ni dovolj podatkov, da bi se vlagateljem zagotovila uporabna predstavitev pretekle uspešnosti.

5.   Prikaz s stolpci se dopolni z jasnimi navedbami, ki:

Zahteve iz točke (b) se ne uporabljajo za KNPVP, ki nimajo vstopnih in izstopnih stroškov.

6.   Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje v nobenem izmed delov, ki se nanaša na sedanje koledarsko leto, ne vsebuje navedb o pretekli uspešnosti.

1.   Kadar pride v obdobju, ki je predstavljeno v paličnem stolpčnem grafu iz člena 15, do bistvene spremembe ciljev in naložbene politike KNPVP, je pretekla uspešnost KNPVP iz obdobja pred nastopom navedene bistvene spremembe še vedno prikazana.

2.   Obdobje pred nastopom bistvene spremembe iz odstavka 1 se predstavi v paličnem stolpčnem grafu in označi z jasnim opozorilom, da je bil rezultat dosežen pod pogoji, ki se več ne uporabljajo.

1.   Kadar je v oddelku dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Cilji in naložbena politika“ navedeno merilo, se v prikaz poleg vsakega stolpca, ki prikazuje preteklo uspešnost KNPVP, vnese stolpec, ki prikazuje rezultat navedenega merila.

2.   Če KNPVP nima podatkov o pretekli uspešnosti za zahtevanih pet ali deset let, se merilo ne vnese za leta, ko KNPVP še ni obstajal.

1.   Navedba simuliranih podatkov o rezultatih za obdobje, za katerega ni na voljo dejanskih podatkov, je pod pogojem, da so pošteni, jasni in nezavajajoči, dovoljena samo v naslednjih primerih:

2.   V vseh primerih, ko se rezultati simulirajo v skladu z odstavkom 1, mora biti v paličnem stolpčnem grafu jasno navedeno, da je rezultat simuliran.

3.   KNPVP, ki spremeni svoj pravni položaj, vendar je še vedno ustanovljena v isti državi članici, ohrani svojo evidenco rezultatov samo, kadar pristojni organ države članice utemeljeno oceni, da sprememba položaja ne bo vplivala na rezultat KNPVP.

4.   V primeru združitev iz člena 2(1)(p)(i) in (iii) Direktive 2009/65/ES se v dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje ohrani samo pretekla uspešnost KNPVP prejemnika.

1.   Oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Uporabne informacije“ vsebuje naslednje informacije, ki so pomembne za vlagatelje v vsaki državi članici, v kateri se KNPVP trži:

„[Vstavite naziv investicijske družbe ali družbe za upravljanje] lahko odgovarja samo na podlagi, če je katera koli navedba v tem dokumentu zavajajoča, netočna ali neskladna z ustreznimi deli prospekta o KNPVP.“

2.   Kadar se dokument s ključnimi podatki za vlagatelje pripravi za naložbeni razdelek KNPVP, oddelek z naslovom „Uporabne informacije“ vključuje podatke iz člena 25(2), vključno s pravico vlagatelja do menjave razdelkov.

3.   Če je primerno, se v oddelku dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Uporabne informacije“ navede zahtevan podatek o razpoložljivih razredih delnic v skladu s členom 26.

1.   Sklicevanje na druge vire podatkov, vključno s prospekti in letnimi ali polletnimi poročili, se v dokument s ključnimi podatki za vlagatelje lahko vključi pod pogojem, da so vsi podatki, ki so temeljnega pomena za vlagateljevo razumevanje bistvenih elementov naložbe, vključeni tudi v sam dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.

Dovoli se sklicevanje na spletna mesta KNPVP ali družbe za upravljanje, vključno s stranmi takšnega spletnega mesta, ki vsebuje prospekt in redna poročila.

2.   Sklicevanje iz odstavka 1 vlagatelja usmerja na določen del zadevnih virov podatkov. V dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje se lahko uporabi več različnih sklicevanj, vendar je pomembno, da jih je čim manj.

1.   Družba za upravljanje ali investicijska družba zagotovi, da se pregled dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje opravi najmanj vsakih dvanajst mesecev.

2.   Pregled se opravi pred kakršno koli predlagano spremembo prospekta, pravil upravljanja sklada ali ustanovnih listin investicijske družbe, če te spremembe niso bile predmet pregleda iz odstavka 1.

3.   Pregled se opravi pred ali po uvedbi sprememb podatkov iz dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje, ki veljajo za bistvene spremembe.

1.   Kadar pregled iz člena 22 pokaže, da je treba dokument s ključnimi podatki za vlagatelje spremeniti, je treba nemudoma dati na voljo njegovo spremenjeno različico.

2.   Če je sprememba dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje pričakovan rezultat odločitve družbe za upravljanje, vključno s spremembami prospekta, pravil upravljanja sklada ali ustanovne listine investicijske družbe, mora biti spremenjena različica dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje na voljo še preden spremembe začnejo veljati.

3.   Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje s pravočasno spremenjeno predstavitvijo pretekle uspešnosti KNPVP mora biti na voljo najpozneje 35 delovnih dni po 31. decembru vsakega leta.

1.   Podatki o stroških morajo ustrezno prikazovati vse spremembe v strukturi stroškov, ki so rezultat zvišanja najvišjega dovoljenega zneska katerega koli enkratnega plačila, ki ga vlagatelj neposredno izplača.

2.   Kadar „stalni stroški“, ki se izračunajo v skladu s členom 10(2)(b), niso več zanesljivi, družba za upravljanje opredeli številko „stalnih stroškov“, za katero utemeljeno meni, da predstavlja znesek, ki bo skladu KNPVP verjetno zaračunan v prihodnosti.

Ta sprememba podlage se pojasni z naslednjo navedbo:

„Tu prikazana številka stalnih stroškov je ocena stroškov. [Namesto naknadno izračunane številke na kratko pojasnite razloge za uporabo ocene.] Letno poročilo KNPVP za vsako finančno leto bo vključevalo podrobnosti o natančnem znesku nastalih stroških.“

1.   Kadar je KNPVP sestavljen iz dveh ali več naložbenih razdelkov se za vsak posamezen razdelek sestavi poseben dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.

2.   Vsak dokument s ključnimi podatki za vlagatelje iz odstavka 1 v oddelku z naslovom „Uporabne informacije“ vsebuje naslednje podatke:

3.   Če družba za upravljanje od vlagatelja zahteva, da plača strošek zamenjave svoje naložbe v skladu z odstavkom 2(c), in če se ta strošek razlikuje od standardnega stroška za nakup ali prodajo enot premoženja, se zadevni strošek navede ločeno v oddelku dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Stroški“.

1.   Kadar je KNPVP sestavljen iz več kot enega razreda enot premoženja ali delnic, se dokument s ključnimi podatki za vlagatelje pripravi za vsak razred enot premoženja ali delnic.

2.   Ključni podatki za vlagatelje, značilni za dva ali več razredov istega KNPVP, se lahko združijo v en sam dokument s ključnimi podatki za vlagatelje pod pogojem, da tako sestavljen dokument v celoti izpolnjuje vse zahteve, kot je določeno v oddelku 2 poglavja II, vključno z njegovo dolžino.

3.   Družba za upravljanje lahko izbere razred, ki predstavlja enega ali več drugih razredov KNPVP pod pogojem, da je izbira poštena, jasna in nezavajajoča za potencialne vlagatelje v navedenih drugih razredih. V takšnih primerih oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Tveganje in donos naložbe“ vsebuje razlago bistvenega tveganja katerega koli drugega predstavljenega razreda. Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, ki temelji na reprezentativnem razredu, se lahko posreduje vlagateljem v drugih razredih.

4.   Različni razredi se ne združujejo v sestavljen reprezentativni razred iz odstavka 3.

5.   Družba za upravljanje vodi evidenco o tem, katere druge razrede predstavlja reprezentativen razred iz odstavka 3, ter navede razloge, ki utemeljujejo izbiro tega razreda.

1.   Kot je opredeljeno v členu 58 Direktive 2009/65/ES, dokument s ključnimi podatki za vlagatelje za napajalni KNPVP v opisu ciljev in naložbene politike vsebuje podatke o deležu sredstev napajalnega KNPVP, ki se vloži v centralni KNPVP.

2.   Navedeni oddelek vsebuje tudi opis ciljev in naložbene politike centralnega KNPVP, ki ga dopolnjuje:

1.   Kadar se tveganje in donos naložbe napajalnega KNPVP v veliki meri razlikujeta od tveganja in donosa naložbe centralnega KNPVP, se to dejstvo in razlogi zanj pojasnijo v oddelku dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Tveganje in donos naložbe“.

2.   Vsako likvidnostno tveganje in odnos med dogovori o nakupu in odkupu za centralni in napajalni KNPVP se pojasnijo v oddelku dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Tveganje in donos naložbe“.

1.   Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje za napajalni KNPVP v oddelku z naslovom „Uporabne informacije“ vsebuje informacije, ki so značilne za napajalni KNPVP.

2.   Informacije iz odstavka 1 vsebujejo:

1.   Predstavitev pretekle uspešnosti v dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje o napajalnem KNPVP velja samo za napajalni KNPVP in ne povzema podatkov o rezultatih centralnega KNPVP.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja:

1.   Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje o strukturiranem KNPVP ne vsebuje oddelka z naslovom „Pretekla uspešnost“.

Za namene tega oddelka strukturirani KNPVP pomenijo KNPVP, ki vlagateljem na vnaprej določen datum zagotovijo izplačila na osnovi algoritma, ki so povezana z rezultati ali uresničitvijo sprememb cen ali drugih pogojev, povezanih s finančnimi sredstvi, indeksi ali referenčnimi portfelji ali KNPVP s podobnimi lastnostmi.

2.   Za strukturirane KNPVP oddelek dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje z naslovom „Cilji in naložbena politika“ vsebuje razlago, kako enačba deluje ali kako se izračuna izplačilo.

3.   Razlago iz odstavka 2 spremlja ilustracija, iz katere so razvidni vsaj trije načrti možnega poslovanja KNPVP. Izberejo se ustrezni načrti, da bi se pokazale okoliščine, v katerih bi enačba lahko ustvarila nizek, srednji ali visok donos, vključno, kjer je primerno, negativen donos za vlagatelja.

4.   Načrti iz odstavka 3 vlagatelju omogočajo, da je v celoti seznanjen z vsemi učinki mehanizma za izračun, ki je vključen v enačbo.

Predstavijo se na pošten, jasen in nezavajajoč način, ki ga povprečen mali vlagatelj lahko razume. Predvsem je pomembno, da ne povečujejo umetno pomena končnega poslovanja KNPVP.

5.   Načrti iz odstavka 3 temeljijo na utemeljenih in ustaljenih predpostavkah o prihodnjih tržnih pogojih in gibanjih cen.

Vendar pa kadar enačba vlagatelje izpostavlja možnosti visoke izgube, kot je jamstvo kapitala, ki deluje samo v določenih okoliščinah, se te izgube ustrezno prikažejo, tudi če je verjetnost ustreznih tržnih pogojev nizka.

6.   Načrtu iz odstavka 3 se priloži izjava o tem, da so vključeni primeri za namen pojasnitve enačbe, ki pa niso napoved tega, kaj bi se lahko zgodilo. Jasno je treba poudariti, da ni nujno, da bodo predstavljeni načrti imeli enako možnost uresničitve.

1.   Pristojni organ, ki namerava izvesti preverjanje na kraju samem ali preiskavo na ozemlju druge države članice („organ, ki vloži zahtevo“), predloži pisno zahtevo pristojnemu organu te druge države članice („zaprošeni organ“). Zahteva vsebuje naslednje:

2.   Zahteva se vloži dovolj časa pred preverjanjem na kraju samem ali preiskavo.

3.   Kadar je zahteva za pomoč za preverjanje na kraju samem ali preiskavo nujna, se lahko pošlje po e-pošti in se pozneje pisno potrdi.

4.   Zaprošeni organ potrdi prejem zahteve brez nepotrebnega odlašanja.

5.   Organ, ki vloži zahtevo, da na voljo vse informacije, ki jih zahteva zaprošeni organ, da lahko zaprošeni organ zagotovi potrebno pomoč.

6.   Zaprošeni organ brez nepotrebnega odlašanja pošlje vse informacije in dokumente, ki so mu na voljo in ki so pomembni ali uporabni za organ, ki vloži zahtevo, glede na razloge in obseg preverjanja na kraju samem ali preiskave.

7.   Zaprošeni organ in organ, ki vloži zahtevo, ponovno ovrednotita potrebo po preverjanju na kraju samem in preiskavi na podlagi dokumentov in informacij, poslanih v skladu z odstavkom 5 ali 6.

8.   Zaprošeni organ se odloči, ali bo sam izvedel preverjanje na kraju samem ali preiskavo, ali bo to dovolil organu, ki vloži zahtevo, ali pa revizorjem ali drugim izvedencem.

9.   Zaprošeni organ in organ, ki vloži zahtevo, se dogovorita glede vprašanj, povezanih z dodeljevanjem stroškov preverjanja na kraju samem ali preiskave.

1.   Kadar se zaprošeni organ odloči, da bo sam izvedel preverjanje na kraju samem ali preiskavo, jo izvede v skladu s postopkom, predvidenem v zakonih države članice, na ozemlju katere bo izvedel preverjanje na kraju samem ali preiskavo.

2.   Kadar se organ, ki vloži zahtevo, odloči, da njegovi uradniki spremljajo uradnike zaprošenega organa, ki izvajajo preverjanje na kraju samem ali preiskavo, v skladu s členom 101(5) Direktive 2009/65/ES, se organ, ki vloži zahtevo, in zaprošeni organ dogovorita o praktičnih vprašanjih takšnega sodelovanja.

1.   Kadar se zaprošeni organ odloči, da lahko preverjanje na kraju samem ali preiskavo izvede organ, ki vloži zahtevo, se to preverjanje na kraju samem ali preiskava izvede v skladu s postopkom, predvidenim v zakonih države članice, na ozemlju katere se bo izvedlo preverjanje na kraju samem ali preiskava.

2.   Kadar se zaprošeni organ odloči, da lahko preverjanje na kraju samem ali preiskavo izvede organ, ki vloži zahtevo, priskrbi potrebno pomoč za olajšanje preverjanja na kraju samem ali preiskave.

3.   Če organ, ki vloži zahtevo, med izvajanjem preverjanja na kraju samem ali preiskave odkrije pomembne informacije v zvezi z izvajanjem dolžnosti zaprošenega organa, jih brez nepotrebnega odlašanja pošlje zaprošenemu organu.

1.   Kadar se zaprošeni organ odloči, da lahko preverjanje na kraju samem ali preiskavo izvedejo revizorji ali izvedenci, se to preverjanje na kraju samem ali preiskava izvede v skladu s postopkom, predvidenim v zakonih države članice, na ozemlju katere se bo izvedlo preverjanje na kraju samem ali preiskava.

2.   Kadar se zaprošeni organ odloči, da lahko preverjanje na kraju samem ali preiskavo izvedejo revizorji ali izvedenci, priskrbi potrebno pomoč, da revizorjem ali izvedencem olajša izvajanje njihovih nalog.

3.   Kadar želi organ, ki vloži zahtevo, imenovati revizorje ali izvedence, pošlje zaprošenemu organu vse ustrezne informacije o identiteti in strokovnih kvalifikacijah revizorjev in izvedencev.

Zaprošeni organ takoj obvesti organ, ki vloži zahtevo, ali se strinja s predlaganim imenovanjem.

Kadar se zaprošeni organ ne strinja s predlaganim imenovanjem, ali kadar organ, ki vloži zahtevo, ne predlaga imenovanja revizorjev ali izvedencev, ima zaprošeni organ pravico predlagati revizorje ali izvedence.

4.   Kadar se zaprošeni organ in organ, ki vloži zahtevo, ne strinjata glede imenovanja revizorjev ali izvedencev, se zaprošeni organ odloči, ali bo sam izvedel preverjanje na kraju samem ali preiskavo, ali bo to dovolil organu, ki vloži zahtevo.

5.   Zadevne stroške nosi organ, ki je predlagal imenovane revizorje ali izvedence, razen če se zaprošeni organ in organ, ki vloži zahtevo, ne dogovorita drugače.

6.   Če revizorji ali izvedenci med izvajanjem preverjanja na kraju samem ali preiskave odkrijejo pomembne informacije v zvezi z izvajanjem dolžnosti zaprošenega organa, jih takoj pošljejo zaprošenemu organu.

1.   Kadar se organu, ki vloži zahtevo, zdi potrebno, da se pogovori z osebami v drugi državi članici, vloži pisno zahtevo pri pristojnem organu te druge države članice.

2.   Zahteva vsebuje naslednje:

3.   Zahteva se vloži dovolj časa pred pogovorom.

4.   Če je zahteva za pomoč pri pogovoru z osebami v drugi državi članici nujna, se lahko pošlje po e-pošti in se pozneje pisno potrdi.

5.   Zaprošeni organ potrdi prejem zahteve brez nepotrebnega odlašanja.

6.   Organ, ki vloži zahtevo, da na voljo vse informacije, ki jih zahteva zaprošeni organ, da lahko zaprošeni organ zagotovi potrebno pomoč.

7.   Zaprošeni organ brez nepotrebnega odlašanja pošlje vse informacije in dokumente, ki so mu na voljo in ki so pomembni ali uporabni za organ, ki vloži zahtevo, glede na razloge in obseg pogovorov.

8.   Zaprošeni organ in organ, ki vloži zahtevo, ponovno ovrednotita potrebo po izvajanju pogovorov na podlagi dokumentov in informacij, poslanih v skladu z odstavkom 6 ali 7.

9.   Zaprošeni organ se odloči, ali bo pogovore izvedel sam, ali bo to dovolil organu, ki vloži zahtevo.

10.   Zaprošeni organ in organ, ki vloži zahtevo, se dogovorita glede vprašanj, povezanih z dodeljevanjem stroškov izvajanja pogovorov.

11.   Organ, ki vloži zahtevo, se lahko udeleži zahtevanih pogovorov v skladu s členom 1. Organ, ki vloži zahtevo, lahko postavi vprašanja pred in med pogovori.

1.   Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje in pristojni organi matične države članice KNPVP drug drugega obvestijo o morebitnih preverjanjih na kraju samem in preiskavah, ki se izvajajo v zvezi z družbo za upravljanje ali KNPVP, ki je pod njihovim nadzorom. Po prejemu takšnega obvestila lahko obveščen pristojni organ od pristojnega organa, ki ga je obvestil, brez nepotrebnega odlašanja zahteva, da v obsegu preverjanja na kraju samem ali preiskave vključi zadeve, ki spadajo v obseg nadzora obveščenega pristojni organa.

2.   Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje lahko zahtevajo pomoč pristojnega organa matične države članice KNPVP v zvezi s preverjanjem na kraju samem ali preiskavo depozitarja KNPVP, kadar je to potrebno za izvajanje nadzornih nalog v zvezi z družbo za upravljanje.

3.   Pristojni organi matične države članice KNPVP in pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje se dogovorijo o postopkih za posredovanje rezultatov preverjanja na kraju samem in preiskav, izvedenih v zvezi z družbo za upravljanje in KNPVP, ki so pod njihovim nadzorom.

4.   Po potrebi se pristojni organi matične države članice KNPVP in pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje dogovorijo o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba izvesti v zvezi s preverjanjem na kraju samem ali preiskavo.

1.   Pristojni organi matične države članice KNPVP takoj obvestijo pristojne organe držav članic gostiteljic KNPVP in, če KNPVP upravlja družba za upravljanje s sedežem v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP, pristojne organe matične države članice družbe za upravljanje o naslednjem:

2.   Če KNPVP upravlja družba za upravljanje s sedežem v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje takoj obvestijo pristojne organe matične države članice KNPVP, če je zmožnost družbe za upravljanje za ustrezno opravljanje nalog v zvezi z KNPVP, ki jih upravlja, zelo zmanjšana ali če družba za upravljanje ne izpolnjuje zahtev, določenih v poglavju III Direktive 2009/65/ES.

3.   Če KNPVP upravlja družba za upravljanje s sedežem v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP, pristojni organi matične države članice KNPVP in matične države članice družbe za upravljanje omogočijo izmenjavo podatkov, zahtevano za namene izvajanja njihovih nalog na podlagi Direktive 2009/65/ES, vključno z vzpostavitvijo ustreznih pretokov informacij. To vključuje izmenjavo podatkov, ki so potrebni za:

1.   Države članice določijo, da morajo biti podatki, ki se zagotovijo imetnikom enot premoženja v skladu s členom 43(1) Direktive 2009/65/ES, napisani na kratko in v nestrokovnem jeziku, kar imetnikom enot premoženja omogoča informirano oceno vpliva predlagane združitve na njihovo naložbo.

Če se predlaga čezmejna združitev, KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnik v preprostem jeziku pojasnita morebitne pogoje ali postopke v zvezi z drugimi KNPVP, ki se razlikujejo od tistih, ki se običajno uporabljajo v drugi državi članici.

2.   Podatki, ki jih je treba zagotoviti imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združuje, izpolnjujejo potrebe vlagateljev, ki niso bili predhodno seznanjeni z značilnostmi KNPVP prejemnika ali načinom njegovega delovanja. Vključujejo zlasti ključne podatke za vlagatelje v zvezi s KNPVP prejemnikom in poudarjajo, da jih je zaželeno prebrati.

3.   Podatki, ki se bodo zagotovili imetnikom enot premoženja KNPVP prejemnika, se nanašajo zlasti na postopek združitve in njen morebitni vpliv na KNPVP prejemnika.

1.   Države članice določijo, da podatki, ki se v skladu s členom 43(3)(b) Direktive 2009/65/ES zagotovijo imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združuje, vključujejo tudi:

2.   Države članice določijo, da podatki, ki se v skladu s členom 43(3)(b) Direktive 2009/65/ES zagotovijo imetnikom enot premoženja KNPVP prejemnika, vključujejo tudi pojasnilo, ali družba za upravljanje ali investicijska družba KNPVP prejemnika pričakuje, da bo združitev bistveno vplivala na portfelj KNPVP prejemnika, in ali pred začetkom veljavnosti združitve ali po njem načrtuje izvedbo ponovnega uravnoteženja portfelja.

3.   Države članice določijo, da podatki, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členom 43(3)(c) Direktive 2009/65/ES, vključujejo tudi:

4.   Države članice določijo, da če pogoji predlagane združitve vključujejo določbe o denarnem izplačilu v skladu s členom 2(1)(p)(i) in (p)(ii) Direktive 2009/65/ES, podatki, ki jih je treba zagotoviti imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združuje, vključujejo podrobnosti o tem predlaganem izplačilu, vključno s tem, kdaj in kako bodo imetniki enot premoženja KNPVP, ki se združuje, prejeli denarno izplačilo.

5.   Države članice določijo, da podatki, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členom 43(3)(d), vključujejo:

6.   Države članice zagotovijo, da lahko v primerih, ko morajo predlog združitve v skladu z nacionalno zakonodajo za posamezni KNPVP odobriti imetniki enot premoženja, podatki vključujejo priporočilo ustrezne družbe za upravljanje ali upravnega odbora investicijske družbe v zvezi s potekom postopka.

7.   Države članice določijo, da podatki, ki jih je treba zagotoviti imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združuje, vključujejo:

8.   Če je na začetku informativnega dokumenta naveden povzetek ključnih točk predloga združitve, je treba vključiti navzkrižno sklicevanje na dele informativnega dokumenta, kjer so navedene dodatne informacije.

1.   Države članice zagotovijo, da se obstoječim imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združuje, zagotovi najnovejša različica ključnih podatkov za vlagatelje KNPVP prejemnika.

2.   Ključni podatki za vlagatelje KNPVP prejemnika se zagotovijo obstoječim imetnikom enot premoženja KNPVP prejemnika, kadar se spremenijo zaradi predlagane združitve.

1.   Države članice zagotovijo, da KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnik imetnikom enot premoženja v skladu s členom 43(1) Direktive 2009/65/ES zagotovita podatke v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov.

2.   Kadar se podatki vsem ali nekaterim imetnikom enot premoženja zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 se zagotavljanje podatkov z elektronskimi komunikacijami šteje kot primerno za okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnikom oziroma njunimi družbami za upravljanje ter imetnikom enot premoženja, če je mogoče dokazati, da ima imetnik enot premoženja reden dostop do interneta. Kot dokaz za to se šteje, da imetnik enot premoženja zagotovi e-poštni naslov za namene navedenega poslovanja.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izpolnijo naslednje zahteve:

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje upoštevajo vrsto, obseg in kompleksnost poslov družbe za upravljanje ter naravo in obseg storitev in dejavnosti, ki se opravljajo pri teh poslih.

2.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo, izvajajo in vzdržujejo sisteme in postopke, ki so primerni za ohranjanje varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij, pri čemer upoštevajo naravo zadevnih informacij.

3.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezno politiko poslovne kontinuitete, katere cilj je zagotoviti, da se v primeru izpada njihovih sistemov in postopkov ohranijo ključni podatki in funkcije ter nadaljujejo storitve in dejavnosti ali, kadar to ni mogoče, da se ti podatki in funkcije pravočasno obnovijo, njihove storitve in dejavnosti pa se začnejo hitro ponovno izvajati.

4.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in vzdržujejo računovodske politike in postopke, ki jim omogočajo, da pristojnemu organu na njegovo zahtevo pravočasno pošljejo finančna poročila, ki prikazujejo resnično in pošteno sliko njihovega finančnega stanja ter so skladna z vsemi veljavnimi računovodskimi standardi in pravili.

5.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje spremljajo in redno ocenjujejo ustreznost in učinkovitost svojih sistemov, mehanizmov notranjega nadzora in ukrepov, uvedenih v skladu z odstavki 1 do 4, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zaposlujejo osebje s spretnostmi, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene.

2.   Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje zagotovijo vire in strokovnost, ki so potrebni za učinkovito spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo tretje osebe na podlagi dogovora z družbo za upravljanje, kar velja zlasti za obvladovanje tveganja, povezanega s temi dogovori.

3.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da zadevnim osebam v primeru, da opravljajo več funkcij, to ne preprečuje in ne bo preprečevalo opravljanja posamezne funkcije na preudaren, pošten in strokoven način.

4.   Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje za namene odstavkov 1, 2 in 3 upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslov družbe za upravljanje ter vrsto in obseg storitev in dejavnosti, ki se opravljajo pri teh poslih.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite in pregledne postopke za razumno in hitro reševanje pritožb, ki jih prejmejo od vlagateljev.

2.   Države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da evidentirajo vse pritožbe in ukrepe, sprejete za njihovo reševanje.

3.   Vlagatelji imajo možnost vložiti pritožbe brezplačno. Informacije o postopkih iz odstavka 1 so vlagateljem na voljo brezplačno.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uredijo vse potrebno za ustrezne elektronske sisteme, da se omogoči pravočasno in pravilno evidentiranje vsake premoženjske transakcije in naročila vpisa ali odkupa ter s tem izpolnitev zahtev iz členov 14 in 15.

2.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo visoko raven varstva pri elektronski obdelavi podatkov ter ustrezen obseg celovitosti in zaupnosti evidentiranih informacij.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo uporabo računovodskih politik in postopkov iz člena 4(4) ter s tem zaščito imetnikov enot premoženja.

Računi KNPVP se vodijo tako, da se lahko premoženje in obveznosti KNPVP kadar koli neposredno ugotovijo.

Če ima KNPVP različne naložbene razdelke, se za vsakega od njih vodijo ločeni računi.

2.   Države članice zahtevajo, da imajo družbe za upravljanje vzpostavljene računovodske politike in postopke ter da jih izvajajo in vzdržujejo v skladu z računovodskimi pravili matične države članice KNPVP, in tako zagotovijo, da se čista vrednost premoženja vsakega KNPVP točno izračuna na podlagi računovodskih politik in postopkov ter da se naročila vpisov in odkupov pravilno izvedejo pri tej čisti vrednosti premoženja.

3.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo ustrezne postopke za pravilno in natančno vrednotenje premoženja in obveznosti KNPVP v skladu z veljavnimi pravili, določenimi v členu 85 Direktive 2009/65/ES.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri notranjem razporejanju funkcij zagotovijo, da sta višje vodstvo in po potrebi nadzorna funkcija odgovorna za to, da družba za upravljanje izpolnjuje svoje obveznosti iz Direktive 2009/65/ES.

2.   Družba za upravljanje zagotovi, da njeno višje vodstvo:

3.   Družba za upravljanje tudi zagotovi, da njeno višje vodstvo in po potrebi njena nadzorna funkcija:

4.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da njihovo višje vodstvo redno in vsaj enkrat na leto prejme pisna poročila o izpolnjevanju obveznosti, notranji reviziji in obvladovanju tveganj, v katerih je zlasti navedeno, ali so bili za odpravo morebitnih pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi.

5.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da njihovo višje vodstvo redno prejema poročila o izvajanju naložbenih strategij in notranjih postopkov za sprejemanje naložbenih odločitev iz točk (b) do (e) odstavka 2.

6.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da morebitna nadzorna funkcija redno prejema pisna poročila o zadevah iz odstavka 4.

1.   Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezne politike in postopke, katerih cilj je odkriti vsako tveganje, da družba za upravljanje ne bi izpolnila obveznosti iz Direktive 2009/65/ES, ter s tem povezana tveganja, ter da sprejmejo ustrezne ukrepe in postopke, katerih cilj je čim bolj zmanjšati to tveganje in omogočiti pristojnim organom, da učinkovito izvajajo svoja pooblastila na podlagi navedene direktive.

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje upoštevajo vrsto, obseg in kompleksnost poslov družbe ter naravo in obseg storitev in dejavnosti, ki se opravljajo pri teh poslih.

2.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vzpostavijo in vzdržujejo trajno in učinkovito funkcijo spremljanja skladnosti, ki deluje neodvisno in ima naslednje naloge:

3.   Da lahko funkcija spremljanja skladnosti iz odstavka 2 pravilno in neodvisno opravlja svoje naloge, družba za upravljanje zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

Od družbe za upravljanje pa se ne zahteva, da izpolni obveznost iz točke (c) ali točke (d) prvega pododstavka, kadar lahko dokaže, da ta obveznost ni sorazmerna glede na naravo, obseg in kompleksnost poslov ter vrsto in obseg njenih storitev in dejavnosti in da je njena funkcija spremljanja skladnosti še naprej učinkovita.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje, če je primerno in sorazmerno glede na vrsto, obseg in kompleksnost njihovih poslov ter naravo in obseg dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, ki jih opravljajo pri teh poslih, uvedejo in vzdržujejo funkcijo notranje revizije, ki je ločena in neodvisna od drugih funkcij in dejavnosti družbe za upravljanje.

2.   Funkcija notranje revizije iz odstavka 1 ima naslednje naloge:

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo in vzdržujejo trajno funkcijo obvladovanja tveganj.

2.   Trajna funkcija obvladovanja tveganj iz odstavka 1 je hierarhično in funkcionalno neodvisna od operativnih enot.

Države članice pa lahko družbam za upravljanje dovolijo, da odstopajo od te zahteve, kadar je odstopanje primerno in sorazmerno glede na naravo, obseg in kompleksnost poslov družbe za upravljanje in KNPVP, ki ga upravlja.

Družba za upravljanje je zmožna dokazati, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zaščito pred navzkrižji interesov, da se omogoči neodvisno opravljanje dejavnosti obvladovanja tveganj, in da njen postopek obvladovanja tveganj izpolnjuje zahteve člena 51 Direktive 2009/65/ES.

3.   Trajna funkcija obvladovanja tveganj:

4.   Trajna funkcija obvladovanja tveganj ima potrebna pooblastila in dostop do vseh pomembnih informacij, ki jih potrebuje za izpolnitev nalog iz odstavka 3.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezne ukrepe, katerih cilj je vsaki zadevni osebi, ki se ukvarja z dejavnostmi, ki lahko povzročijo navzkrižje interesov, ali ima zaradi dejavnosti, ki jo opravlja v imenu družbe za upravljanje, dostop do notranjih informacij v smislu člena 1(1) Direktive 2003/6/ES ali drugih zaupnih informacij v zvezi s KNPVP ali transakcijami s KNPVP ali zanj, preprečiti naslednje dejavnosti:

2.   Ukrepi, zahtevani v odstavku 1, morajo zlasti zagotoviti, da se:

Kadar določene dejavnosti opravljajo tretje osebe, družba za upravljanje za namene točke (b) prvega pododstavka zagotovi, da subjekt, ki opravlja dejavnost, vodi evidenco osebnih transakcij, ki jih je sklenila katera koli zadevna oseba, in te informacije na zahtevo takoj posreduje družbi za upravljanje.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za naslednje vrste osebnih transakcij:

4.   Za namene odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ima pojem „osebna transakcija“ enak pomen kot v členu 11 Direktive 2006/73/ES.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se za vsako premoženjsko transakcijo v zvezi s KNPVP izdela evidenca, ki vsebuje dovolj informacij za takojšnjo podrobno rekonstrukcijo naročila in izvedene transakcije.

2.   Evidenca iz odstavka 1 vključuje:

Za namene točke (i) prvega pododstavka pomeni „izvedbeno mesto“ reguliran trg v smislu člena 4(14) Direktive 2004/39/ES, večstranski sistem trgovanja v smislu člena 4(15) navedene direktive, sistematični internalizer v smislu člena 4(7) navedene direktive ali ustvarjalec trga ali zagotovitelj likvidnosti ali subjekt, ki v tretji državi opravlja podobno funkcijo.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se prejeta naročila KNPVP za vpis in odkup takoj po prejemu centralizirajo in evidentirajo.

2.   Evidentirajo se naslednje informacije:

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se evidence iz členov 14 in 15 hranijo vsaj pet let.

Pristojni organi pa lahko v izjemnih okoliščinah od družbe za upravljanje zahtevajo, da hrani katero koli ali vse te evidence daljše obdobje, določeno z naravo instrumenta ali premoženjske transakcije, če je to potrebno za izvajanje njegovih nadzornih nalog na podlagi Direktive 2009/65/ES.

2.   V primeru prenehanja dovoljenja družbe za upravljanje, lahko države članice ali pristojni organi zahtevajo, da družba za upravljanje hrani evidence iz odstavka 1 do konca petletnega obdobja.

Kadar družba za upravljanje prenese svoje naloge v zvezi k KNPVP na drugo družbo za upravljanje, lahko države članice ali pristojni organi zahtevajo, da stori vse potrebno, da so evidence za zadnjih pet let na voljo tej družbi za upravljanje.

3.   Evidence se shranijo na nosilcu podatkov, na katerem se lahko informacije shranijo tako, da ima pristojni organ v prihodnosti dostop do njih, ter v taki obliki in na tak način, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo pošteno obravnavo imetnikov enot premoženja upravljanega KNPVP.

Družbe za upravljanje se vzdržijo dajanja prednosti interesom katere koli skupine imetnikov enot premoženja pred interesi katere koli druge skupine imetnikov enot premoženja.

2.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uporabijo ustrezne politike in postopke za preprečevanje nedopustnih praks, pri katerih se upravičeno pričakuje, da vplivajo na stabilnost in integriteto trga.

3.   Ne glede na zahteve na podlagi nacionalnega prava države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se za KNPVP, ki ga upravljajo, uporabijo pošteni, pravilni in pregledni modeli in sistemi vrednotenja, ter tako izpolnijo dolžnost ravnanja v najboljšem interesu imetnikov enot premoženja. Družbe za upravljanje morajo biti zmožne dokazati, da so bili portfelji KNPVP pravilno ovrednoteni.

4.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje delujejo tako, da se prepreči zaračunavanje neupravičenih stroškov KNPVP in njegovim imetnikom enot premoženja.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri izbiri in stalnem spremljanju naložb v najboljšem interesu KNPVP in integritete trga zagotovijo visoko stopnjo potrebne skrbnosti.

2.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da razpolagajo z zadostnim znanjem in razumevanjem sredstev, v katere se vlagajo KNPVP.

3.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izdelajo pisne politike in postopke o skrbnem pregledu ter izvajajo učinkovite ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se naložbene odločitve, sprejete v imenu KNPVP, izvedejo v skladu s cilji, naložbeno strategijo in omejitvami tveganja KNPVP.

4.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje, ko izvajajo svojo politiko obvladovanja tveganj in po potrebi potem, ko so upoštevale naravo predvidene naložbe, izdelajo napovedi in opravijo analizo v zvezi s prispevkom naložbe k sestavi, likvidnosti in tveganju portfelja KNPVP, preden izvedejo naložbo. Analizo lahko opravijo samo na podlagi zanesljivih in najnovejših informacij v kvalitativnem in kvantitativnem smislu.

Družbe za upravljanje ravnajo z ustrezno sposobnostjo, skrbnostjo in gospodarnostjo, ko sklepajo, upravljajo ali prekinejo dogovore s tretjimi osebami o opravljanju dejavnosti obvladovanja tveganj. Preden sklenejo takšne dogovore, družbe za upravljanje sprejmejo potrebne ukrepe, da preverijo, da je tretja oseba sposobna in zmožna zanesljivo, strokovno in učinkovito opravljati dejavnosti obvladovanja tveganj. Družba za upravljanje določi metode za stalno ocenjevanje standardne uspešnosti tretjih oseb.

1.   Države članice zagotovijo, da morajo družbe za upravljanje imetniku enot premoženja, čigar naročilo za vpis ali odkup so izvedle, na trajnem nosilcu podatkov poslati obvestilo o potrditvi izvedbe naročila čim prej in najpozneje prvi poslovni dan po izvedbi ali, kadar družba za upravljanje prejme potrdilo od tretje osebe, najpozneje prvi poslovni dan po prejemu potrdila od tretje osebe.

Prvi odstavek pa se ne uporablja, kadar bi obvestilo vsebovalo iste informacije kot potrdilo, ki ga mora imetniku enot premoženja takoj poslati druga oseba.

2.   Obvestilo iz odstavka 1 vključuje, kjer je primerno, naslednje informacije:

3.   Kadar se naročila imetnika enot premoženja redno izvajajo, družba za upravljanje sprejme ukrep iz odstavka 1 ali pa imetniku enot premoženja vsaj enkrat na šest mesecev pošlje informacije iz odstavka 2 v zvezi z zadevnimi transakcijami.

4.   Družbe za upravljanje imetniku enot premoženja na njegovo zahtevo pošljejo informacije o statusu njegovega naročila.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje delujejo v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravljajo, ko pri upravljanju portfeljev izvajajo odločitve za trgovanje v imenu upravljanega KNPVP.

2.   Za namene odstavka 1 države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvedbe in poravnave, velikosti in narave naročila ali kakršnega koli drugega vidika v zvezi z izvajanjem naročila sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi dosegle najboljši možni rezultat za KNPVP. Relativni pomen teh dejavnikov se določi z naslednjimi merili:

3.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo in uporabljajo učinkovite ukrepe za izpolnitev obveznosti iz odstavka 2. Družbe za upravljanje zlasti določijo in izvajajo politiko, ki jim omogoča, da pri naročilih KNPVP dosežejo najboljši možni rezultat v skladu z odstavkom 2.

Družbe za upravljanje pridobijo za politiko izvajanja naročil predhodno soglasje investicijske družbe. Družba za upravljanje da imetnikom enot premoženja na voljo ustrezne informacije o politiki, določeni v skladu s tem členom, in o vseh bistvenih spremembah svoje politike.

4.   Družbe za upravljanje redno spremljajo učinkovitost svojih ukrepov in politike izvajanja naročil, da odkrijejo in po potrebi odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Poleg tega družbe za upravljanje vsako leto pregledajo politiko izvajanja naročil. Pregled se opravi tudi, kadar nastopi bistvena sprememba, ki vpliva na zmožnost družbe za upravljanje, da še naprej dosega najboljši možni rezultat za upravljani KNPVP.

5.   Družbe za upravljanje so zmožne dokazati, da so naročila za trgovanje v imenu KNPVP izvedle v skladu s svojo politiko izvajanja naročil.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje delujejo v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravljajo, kadar pri upravljanju portfeljev dajejo naročila za trgovanje v imenu upravljanega KNPVP v izvedbo drugim subjektom.

2.   Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvedbe in poravnave, velikosti in narave naročila ali kakršnega koli drugega vidika v zvezi z izvajanjem naročila sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi dosegle najboljši možni rezultat za KNPVP. Relativni pomen teh dejavnikov se določi na podlagi člena 25(2).

Za te namene družbe za upravljanje določijo in izvajajo politiko, ki jim omogoča izpolnitev obveznosti iz prvega pododstavka. Politika za vsak razred instrumentov navaja subjekte, katerim se lahko dajo naročila. Družba za upravljanje sklene dogovore za izvajanje naročil samo, kadar so ti dogovori skladni z obveznostmi iz tega člena. Družba za upravljanje da imetnikom enot premoženja na voljo ustrezne informacije o politiki, določeni v skladu s tem odstavkom, in o vseh bistvenih spremembah te politike.

3.   Družbe za upravljanje redno spremljajo učinkovitost politike, določene v skladu z odstavkom 2, zlasti pa kakovost izvedbe pri subjektih, ki so navedeni v tej politiki, in po potrebi odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Poleg tega družbe za upravljanje vsako leto pregledajo politiko. Tak pregled se opravi tudi, kadar nastopi bistvena sprememba, ki vpliva na zmožnost družbe za upravljanje, da še naprej dosega najboljši možni rezultat za KNPVP, ki ga upravlja.

4.   Družbe za upravljanje so zmožne dokazati, da so naročila za trgovanje v imenu KNPVP dala v izvajanje drugemu subjektu v skladu s politiko, določeno v skladu z odstavkom 2.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo in izvajajo postopke in ukrepe, ki zagotavljajo takojšnje, pošteno in hitro izvajanje premoženjskih transakcij v imenu KNPVP.

Postopki in ukrepi, ki jih izvajajo družbe za upravljanje, izpolnjujejo naslednje pogoje:

Finančni instrumenti ali denarni zneski, prejeti pri obračunu izvedenih naročil, se takoj in pravilno prenesejo na račun ustreznega KNPVP.

2.   Družba za upravljanje ne zlorabi informacij v zvezi s tekočimi naročili KNPVP in sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev, da bi katera koli njena zadevna oseba zlorabila take informacije.

1.   Države članice družbam za upravljanje ne dovolijo, da izvedejo naročilo KNPVP skupaj z naročilom drugega KNPVP ali druge stranke ali z naročilom za lasten račun, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   Države članice zagotovijo, da kadar družba za upravljanje združi naročilo KNPVP z enim ali več naročili drugih KNPVP ali strank in delno izvede združeno naročilo, razdeli s tem povezane dejavnosti v skladu s svojo politiko razdeljevanja naročil.

3.   Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje, ki so transakcije za lasten račun združile z enim ali več naročili KNPVP ali drugih strank, ne razdelijo s tem povezanih dejavnosti na način, ki bi škodoval KNPVP ali drugi stranki.

4.   Države članice zahtevajo, da kadar družba za upravljanje združi naročilo KNPVP ali druge stranke s transakcijo za lasten račun in delno izvede združeno naročilo, razdeli s tem povezane dejavnosti tako, da ima KNPVP ali druga stranka prednost pred družbo.

Če pa lahko družba za upravljanje KNPVP ali drugi stranki utemeljeno dokaže, da brez združitve ne bi mogla izvesti naročila tako ugodno, ali pa ga sploh ne bi mogla izvesti, lahko razdeli transakcijo za lasten račun sorazmerno v skladu s svojo politiko iz odstavka 1(b).

1.   Države članice zagotovijo, da se ne šteje, da družbe za upravljanje ravnajo pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi KNPVP, če v zvezi z upravljanjem naložb in opravljanjem upravnih nalog za KNPVP plačajo ali prejmejo kakršno koli pristojbino ali provizijo, ali dajejo ali prejmejo nedenarno ugodnost, razen naslednjih:

2.   Države članice družbi za upravljanje za namene odstavka 1(b)(i) dovolijo, da v obliki povzetka razkrije bistvene pogoje dogovorov o provizijah, pristojbinah in nedenarnih ugodnostih, pod pogojem da se zaveže, da bo na zahtevo imetnika enot premoženja razkrila nadaljnje podrobnosti, in pod pogojem, da spoštuje to zavezo.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezno in dokumentirano politiko obvladovanja tveganj, v kateri so določena tveganja, katerim so KNPVP, ki jih upravljajo, izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni.

Politika obvladovanja tveganj zajema vse postopke, ki so potrebni, da lahko družba za upravljanje pri vsakem KNPVP, ki ga upravlja, oceni njegovo izpostavljenost tržnemu in likvidnostnemu tveganju ter tveganju nasprotne stranke in izpostavljenost vsem drugim tveganjem, vključno z operativnim, ki so lahko bistveni za posamezne KNPVP, ki jih upravlja.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje v politiki obvladovanja tveganj določijo vsaj naslednje:

2.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da so v politiki obvladovanja tveganj iz odstavka 1 določeni pogoji, vsebina in pogostost poročanja funkcije obvladovanja tveganj iz člena 12 upravnemu odboru in višjemu vodstvu ter po potrebi nadzorni funkciji.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost svojih poslov in poslov KNPVP, ki ga upravljajo.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje ocenjujejo, spremljajo in redno pregledujejo:

2.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje obvestijo pristojne organe v svoji matični državi članici o vseh bistvenih spremembah postopka obvladovanja tveganj.

3.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje stalno in torej, ko izdajo dovoljenje, preučujejo zahteve iz odstavka 1.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe, postopke in tehnike, s katerimi lahko:

Ti ukrepi, postopki in tehnike so sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo poslov družbe za upravljanje in KNPVP, ki ga upravljajo, ter ustrezajo profilu tveganja KNPVP.

2.   Za namene odstavka 1 države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje za vsak KNPVP, ki ga upravljajo, sprejmejo naslednje ukrepe:

3.   Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje uporabijo ustrezen postopek obvladovanja likvidnostnega tveganja in tako zagotovijo, da lahko vsak KNPVP, ki ga upravljajo, vedno izpolnjuje zahteve iz člena 84(1) Direktive 2009/65/ES.

Družbe za upravljanje po potrebi izvedejo teste izjemnih situacij, s katerimi lahko ocenijo likvidnostno tveganje KNPVP v izjemnih okoliščinah.

4.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da likvidnostni profil naložb KNPVP pri vsakem KNPVP, ki ga upravljajo, ustreza politiki odkupov iz pravil upravljanja sklada ali ustanovnih listin investicijske družbe ali prospekta.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izračunajo celotno izpostavljenost KNPVP, ki ga upravljajo, v skladu s členom 51(3) Direktive 2009/65/ES kot eno od naslednjih količin:

2.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izračunajo celotno izpostavljenost KNPVP vsaj vsak dan.

3.   Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo, da celotno izpostavljenost izračunajo s pristopno zavezo, modelom tvegane vrednosti ali katero drugo napredno metodo merjenja tveganja, kot je ustrezno. Za namene te določbe pomeni „tvegana vrednost“ največjo pričakovano izgubo pri določeni stopnji zaupanja v določenem obdobju.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da je izbrana metoda za merjenje celotne izpostavljenosti ob upoštevanju naložbene strategije KNPVP, vrst in kompleksnosti uporabljenih izvedenih finančnih instrumentov ter deleža portfelja KNPVP, ki zajema izvedene finančne instrumente, ustrezna.

4.   Kadar KNPVP v skladu s členom 51(2) Direktive 2009/65/ES uporablja tehnike in instrumente, vključno z dogovori o ponovnem odkupu ali posojanjem vrednostnih papirjev, za povečanje vzvoda ali izpostavljenosti tržnemu tveganju, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri računanju celotne izpostavljenosti upoštevajo te transakcije.

1.   Kadar se celotna izpostavljenosti izračuna s pristopno zavezo, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uporabijo ta pristop za vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, vključno z vloženimi izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu s četrtim pododstavkom člena 51(3) Direktive 2009/65/ES, in sicer ne glede na to, ali se uporabljajo kot del splošne naložbene politike KNPVP za zmanjšanje tveganja ali učinkovito upravljanje portfelja v skladu s členom 51(2) navedene direktive.

2.   Kadar se celotna izpostavljenosti izračuna s pristopno zavezo, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vsako pozicijo v izvedenih finančnih instrumentih preračunajo v tržno vrednost enakovredne pozicije v osnovnem sredstvu zadevnega izvedenega finančnega instrumenta (standardna pristopna zaveza).

Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo uporabo drugih metod izračuna, ki so enakovredne standardni pristopni zavezi.

3.   Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo, da pri računanju celotne izpostavljenosti upoštevajo dogovore o pobotu in o varovanju pred tveganji, kadar ti dogovori upoštevajo očitna in bistvena tveganja ter nedvomno zmanjšujejo izpostavljenost tveganju.

4.   Kadar uporaba izvedenih finančnih instrumentov ne povzroči dodatnega tveganja za KNPVP, osnovne izpostavljenosti ni treba vključiti v izračun zaveze.

5.   Kadar se uporabi pristopna zaveza, dogovorov o začasnih posojil, sklenjenih v imenu KNPVP v skladu s členom 83 Direktive 2009/65/ES, ni treba vključiti v izračun celotne izpostavljenosti.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da za tveganje nasprotne stranke, ki nastane pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, veljajo omejitve iz člena 52 Direktive 2009/65/ES.

2.   Pri računanju izpostavljenosti KNPVP tveganju nasprotne stranke v skladu z omejitvami iz člena 52(1) Direktive 2009/65/ES družbe za upravljanje uporabijo pozitivno medtržno vrednost izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, z zadevno nasprotno stranko.

Družbe za upravljanje lahko izvedejo pobot pozicij v izvedenih finančnih instrumentih KNPVP z isto nasprotno stranko, če lahko pravno uveljavijo dogovor o pobotu z nasprotno stranko v imenu KNPVP. Pobot je dopusten samo pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, z isto nasprotno stranko, pri drugih izpostavljenostih KNPVP nasproti tej isti nasprotni stranki pa ne.

3.   Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo, da zmanjšajo izpostavljenost KNPVP tveganju nasprotne stranke v poslu z izvedenim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na izvenborznem prostem trgu, prek prejetega zavarovanja s premoženjem. Prejeto zavarovanje mora biti dovolj likvidno, da se lahko hitro proda po ceni, ki je blizu njegovi vrednosti, določeni pred prodajo.

4.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zavarovanje s premoženjem upoštevajo pri izračunu izpostavljenosti tveganju nasprotne stranke v skladu s členom 52(1) Direktive 2009/65/ES, kadar družba za upravljanje da v imenu KNPVP zavarovanje nasprotni stranki na izvenborznem prostem trgu. Dano zavarovanje se lahko upošteva na neto osnovi samo, če lahko družba za upravljanje pravno uveljavi dogovore o pobotu v imenu KNPVP s to tretjo osebo.

5.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izračunajo omejitve koncentracije izdajateljev iz člena 52 Direktive 2009/65/ES na podlagi osnovne izpostavljenosti, nastale z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, z uporabo pristopne zaveze.

6.   V zvezi z izpostavljenostjo, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, iz člena 52(2) Direktive 2009/65/ES, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vključijo v izračun vsako izpostavljenost tveganju nasprotne stranke v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje preverijo, da so izpostavljenostim KNPVP izvedenim finančnim instrumentom, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, dodeljene poštene vrednosti, ki ne temeljijo samo na tržnih kotacijah nasprotnih strank v poslih na izvenborznem prostem trgu in izpolnjujejo merila iz člena 8(4) Direktive 2007/16/ES.

2.   Za namene odstavka 1 družbe za upravljanje uvedejo, izvajajo in vzdržujejo ukrepe in postopke, ki zagotavljajo ustrezno, pregledno in pošteno vrednotenje izpostavljenosti KNPVP izvedenim finančnim instrumentom, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, določi z ustrezno, točno in neodvisno oceno.

Ukrepi in postopki za vrednotenje ustrezajo vrsti in kompleksnosti zadevnih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, ter so sorazmerni z njihovo naravo in kompleksnostjo.

Kadar ukrepi in postopki za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, zahtevajo, da tretje osebe opravijo določene naloge, družbe za upravljanje izpolnijo zahteve iz člena 5(2) in drugega pododstavka člena 23(4),

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 se imenuje funkcija obvladovanja tveganj s posebnimi obveznostmi in pristojnostmi.

4.   Ukrepi in postopki za vrednotenje iz odstavka 2 se ustrezno dokumentirajo.

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pristojnim organom v svoji matični državi članici vsaj enkrat letno pošljejo poročila z informacijami, ki odražajo dejanski in pošten pogled na vrste izvedenih finančnih instrumentov, ki se uporabijo za vsak upravljani KNPVP, osnovna tveganja, količinske omejitve in izbrane metode za oceno tveganj, povezanih s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti.

2.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje preučijo pravilnost in popolnost informacij iz odstavka 1 ter da imajo po potrebi možnost posredovati.