8.7.2010

Uradni list Evropske unije

L 173/1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 595/2010

z dne 2. julija 2010

o spremembi prilog VIII, X in XI k Uredbi (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (1), in zlasti prvega in drugega pododstavka člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1774/2002 določa pravila zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi. Določa, da se predelane živalske beljakovine in drugi predelani proizvodi, ki bi se lahko uporabili kot posamično krmilo, lahko dajejo na trg le, če so predelani v skladu s Prilogo VII k navedeni uredbi. Poleg tega Uredba (ES) št. 1774/2002 določa, da se hrana za hišne živali, pasje žvečilke in tehnični proizvodi ter živalski stranski proizvodi iz Priloge VIII lahko dajejo na trg le, če izpolnjujejo posebne zahteve iz navedene priloge.

(2)

Poglavje V Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002 trenutno določa usklajene zahteve za dajanje na trg in uvoz seruma kopitarjev. Vendar so nekatere države članice, trgovinski partnerji in gospodarski subjekti izrazili interes za uporabo krvi in širšega obsega krvnih proizvodov iz kopitarjev z izvorom v Uniji in v tretjih državah v tehnične namene v Uniji. Da se olajša uporaba take krvi in takih krvnih proizvodov, je treba določiti zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uporabo v tehnične namene. Take zahteve bi morale na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov omiliti možna tveganja prenosa nekaterih bolezni, ki jih je treba obvezno prijaviti, in so navedene v Direktivi Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (2). Zlasti mora kri prihajati iz klavnic, odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3), ali iz obratov, ki so jih za zbiranje krvi odobrili in jih nadzorujejo pristojni organi tretje države, kot so gospodarstva, kjer so živali pod posebnimi zdravstvenimi pogoji.

(3)	Poglavje X Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002 določa zahteve za uvoz rogov in proizvodov iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopit in proizvodov iz kopit (razen moke iz kopit), za druge vrste uporabe kakor za posamično krmilo, organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal.

(4)

Gospodarski subjekti so izrazili interes za uporabo takih živalskih stranskih proizvodov za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal. Vendar se dajanje takih živalskih stranskih proizvodov na trg, vključno z uvozom, lahko dovoli le, če so pridobljeni iz živali, ki so primerne za zakol za prehrano ljudi ali ki niso kazale kliničnih znakov nobene prenosljive bolezni in če način njihove obdelave zmanjša možna tveganja za zdravje.

(5)

V primeru rogov je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se prepreči prenašanje transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE), ko se rogovi odstranijo z lobanje. Znanstveni pripravljalni odbor je izdal mnenje o porazdelitvi infektivnosti TSE v tkivih prežvekovalcev (4). V skladu z navedenim mnenjem je zaradi preprečevanja navzkrižne kontaminacije s povzročitelji TSE rogove treba odstraniti brez odpiranja lobanjske votline.

(6)

Skladno s tem je treba Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002 dodati novo poglavje XV, ki določa zdravstvene pogoje za dajanje na trg, vključno z uvozom, rogov in proizvodov iz rogov, razen moke iz rogov, ter kopit in proizvodov iz kopit, razen moke iz kopit, namenjenih za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal.

(7)

Priloga X k Uredbi (ES) št. 1774/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 437/2008 (5), določa za pošiljanje mleka in mlečnih izdelkov, ki izvirajo iz tretjih držav in niso namenjeni prehrani ljudi, v Unijo ali tranzit skozi njo eno samo vzorčno zdravstveno spričevalo. Poglavje V Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1774/2002 določa posebne zahteve za dajanje na trg in uvoz mleka, mlečnih izdelkov in kolostrum. Točka 3 oddelka A in točka 1.5 oddelka B navedenega poglavja določata zahteve za sirotko, namenjeno hranjenju živali vrst, dovzetnih za slinavko in parkljevko. Vzorčno zdravstveno spričevalo za uvoz mleka in mlečnih izdelkov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, je določeno v poglavju 2 Priloge X k Uredbi (ES) št. 1774/2002. Zahteve za sirotko, določene v navedenem zdravstvenem spričevalu, so strožje od ustreznih zahtev za sirotko v trgovini znotraj Unije, ki so določene v poglavju V Priloge VII k navedeni uredbi. Skladno s tem je treba vzorčno spričevalo spremeniti tako, da zahteve za uvoz sirotke niso manj ugodne od zahtev, ki se uporabljajo za proizvodnjo in trženje sirotke v trgovini znotraj Unije. Zato je treba vzorčno zdravstveno spričevalo v poglavju 2 Priloge X k Uredbi (ES) št. 1774/2002 spremeniti.

(8)

Priloga XI k Uredbi (ES) št. 1774/2002 navaja sezname tretjih držav, iz katerih lahko države članice dovolijo uvoz nekaterih živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, s sklicevanjem na Odločbo Sveta 79/542/EGS (6), Odločbo Komisije 97/296/ES (7), Odločbo Komisije 94/85/EGS (8), Odločbo Komisije 94/984/ES (9), Odločbo Komisije 2000/585/ES (10), Odločbo Komisije 2000/609/ES (11), Odločbo Komisije 2004/211/ES (12), Odločbo Komisije 2004/438/ES (13) in Odločbo Komisije 2006/696/ES (14). Ti pravni akti so bili znatno spremenjeni ali nadomeščeni. Prilogo XI je treba spremeniti, da se upoštevajo spremembe navedenih aktov Unije.

(9)

Po začetku veljavnosti te uredbe je pred spremembami, ki jih uvaja ta uredba, treba zagotoviti prehodno obdobje, da se zainteresiranim stranem zagotovi dovolj časa za uskladitev z novimi pravili in omogoči neprekinjen uvoz v Unijo živalskih stranskih proizvodov, kakor je določen z Uredbo (ES) št. 1774/2002.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloge VIII, X in XI k Uredbi (ES) št. 1774/2002 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

V prehodnem obdobju do 31. avgusta 2010 države članice sprejemajo pošiljke mleka in mlečnih izdelkov, seruma kopitarjev in obdelanih krvnih proizvodov, razen iz kopitarjev za proizvodnjo tehničnih proizvodov, ki jih spremlja zdravstveno spričevalo, izpolnjeno in podpisano v skladu z vzorčnimi spričevali iz poglavja 2, poglavja 4(A) oziroma poglavja 4(D) Priloge X k Uredbi (ES) št. 1774/2002 pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Države članice do 30. oktobra 2010 sprejmejo takšne pošiljke, če so spremljajoča zdravstvena spričevala izpolnjena in podpisana pred 1. septembrom 2010.

Člen 3

Ta uredba začne veljati in se uporabljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. julija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 42.

(3) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(4) Mnenje Znanstvenega pripravljalnega odbora, sprejeto na zasedanju z dne 10. in 11. januarja 2002 in spremenjeno na zasedanju z dne 7. in 8. novembra 2002.

(5) UL L 132, 22.5.2008, str. 7.

(6) UL L 146, 14.6.1979, str. 15.

(7) UL L 122, 14.5.1997, str. 21.

(8) UL L 44, 17.2.1994, str. 31.

(9) UL L 378, 31.12.1994, str. 11.

(10) UL L 251, 6.10.2000, str. 1.

(11) UL L 258, 12.10.2000, str. 49.

(12) UL L 73, 11.3.2004, str. 1.

(13) UL L 154, 30.4.2004, str. 72.

(14) UL L 295, 25.10.2006, str. 1.

PRILOGA

Priloge VIII, X in XI k Uredbi (ES) št. 1774/2002 se spremenijo:

(1)

Priloga VIII se spremeni:

(a)

Poglavje V se nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE V

Zahteve za kri in krvne proizvode iz kopitarjev za tehnične namene

A. Dajanje na trg

Za dajanje na trg krvi in krvnih proizvodov iz kopitarjev za tehnične namene veljajo naslednji pogoji:

Kri se lahko daje na trg, če:

(a)

je bila zbrana od kopitarjev, ki:

(i)

pri pregledu na dan zbiranja krvi ne kažejo kliničnih znakov bolezni, ki jih je treba obvezno prijaviti in so navedene v Prilogi A k Direktivi 90/426/EGS, in znakov influence konjev, piroplazmoze kopitarjev, konjskega virusnega rinopneumonitisa in konjskega virusnega arteritisa, navedenih v točki 4 člena 1.2.3 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), izdaja 2009;

(ii)	so bili vsaj 30 dni pred datumom zbiranja in med zbiranjem krvi pod veterinarskim nadzorom na gospodarstvih, za katera ni veljala prepoved iz člena 4(5) Direktive 90/426/EGS ali omejitve iz člena 5 Direktive;

(iii)

v obdobjih iz člena 4(5) Direktive 90/426/EGS niso bili v stiku s kopitarji iz gospodarstev, za katere zaradi zdravstvenega varstva živali velja prepoved na podlagi navedenega člena in vsaj 40 dni pred datumom zbiranja in med zbiranjem niso bili v stiku s kopitarji iz države članice ali tretje države, ki se ne šteje kot prosta konjske kuge v skladu s členom 5(2)(a) navedene direktive;

(b)

je bila zbrana pod veterinarskim nadzorom:

(i)	v klavnicah, odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004, ali

(ii)	v obratih, ki jih je za zbiranje krvi kopitarjev za proizvodnjo krvnih proizvodov za tehnične namene odobril pristojni organ, jim dodelil številko veterinarske odobritve in jih nadzoruje.

Krvni proizvodi se lahko dajo na trg, če:

(a)	so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev kontaminacije krvnih proizvodov s patogenimi organizmi med proizvodnjo, ravnanjem z njimi in pakiranjem;

(b)

so bili krvni proizvodi izdelani iz krvi, ki:

(i)	izpolnjuje pogoje iz odstavka (1)(a) ali

(ii)

je bila izpostavljena najmanj eni od naslednjih obdelav, ki ji sledi kontrola učinkovitosti postopka, za inaktivacijo morebitnih povzročiteljev bolezni za konjsko kugo, vse vrste encefalomielitisa konjev, vključno z venezuelskim encefalomielitisom, kužno malokrvnost konjev, vezikularni stomatitis in smrkavost (Burkholderia mallei):

—	toplotna obdelava pri temperaturi 65 °C najmanj tri ure,

—	obsevanje s 25 kGy z žarki gama,

—	sprememba pH na pH 5 za dve uri,

—	toplotna obdelava pri najmanj 80 °C, enakomerno porazdeljena po vsej snovi.

Kri in krvni proizvodi iz kopitarjev morajo biti zapakirani v zatesnjenih neprepustnih zabojnikih, ki:

(a)	so jasno označeni z navedbo ‚KRI IN KRVNI PROIZVODI IZ KOPITARJEV, NI NAMENJENO PREHRANI LJUDI ALI ŽIVALI‘;

(b)	so označeni s številko odobritve obrata zbiranja iz odstavka 1(b).

B. Uvoz

Države članice dovolijo uvoz krvi in krvnih proizvodov iz kopitarjev za tehnične namene, če:

Kri mora izpolnjevati pogoje iz odstavka 1(a) oddelka A in zbrana mora biti pod veterinarskim nadzorom v:

(a)

klavnicah,

(i)	odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 ali

(ii)	ki jih je odobril in jih nadzoruje pristojni organ tretje držav, ali

(b)	v obratih, ki jih je za zbiranje krvi kopitarjev za proizvodnjo krvnih proizvodov za tehnične namene odobril pristojni organ tretje države, jim dodelil številko veterinarske odobritve in jih nadzoruje.

Krvni proizvodi morajo izpolnjevati pogoje iz odstavka 2 oddelka A.

Poleg tega morajo biti krvni proizvodi iz odstavka 2(b)(i) oddelka A proizvedeni iz krvi, zbrane od kopitarjev, ki so bili vsaj tri mesece pred datumom zbiranja, ali od rojstva, če so mlajši od treh mesecev, na gospodarstvih pod veterinarskim nadzorom v tretji državi zbiranja, ki je bila v navedenem obdobju in med zbiranjem krvi prosta:

(a)	konjske kuge v skladu s členom 5(2)(a) Direktive 90/426/EGS;

(b)	venezuelskega encefalomielitisa konjev najmanj dve leti;

(c)

smrkavosti:

(i)	tri leta ali

(ii)	šest mesecev, kadar živali med pregledi po zakolu niso kazale kliničnih znakov smrkavosti (Burkholderia mallei) v klavnicah iz odstavka 1(a), vključno s temeljito preiskavo sluznic sapnika, grla, nosnih votlin, sinusov in stranskih votlin po razpolovitvi glave po sredini in izrezu nosnega pretina;

(d)	vezikularnega stomatitisa šest mesecev.

3.	Krvni proizvodi morajo izvirati iz tehničnega obrata, ki ga je odobril pristojni organ tretje države in izpolnjuje posebne pogoje iz člena 18 Uredbe (ES) št. 1774/2002.

Kri in krvni proizvodi morajo izvirati iz tretje države s seznama v naslednjih delih Priloge XI:

(a)	Dela XIII(A), če je bila kri zbrana v skladu z odstavkom 1 oddelka A ali če so bili krvni proizvodi proizvedeni v skladu z odstavkom 2(b)(i) oddelka A; ali

(b)	Dela XIII(B), če so bili obdelani v skladu z odstavkom 2(b)(ii) oddelka A.

5.	Kri in krvni proizvodi so pakirani in označeni v skladu z odstavkom 3(a) oddelka A in spremlja jih zdravstveno spričevalo v skladu z vzorčnim spričevalom iz poglavja 4(A) Priloge X, ki ga pravilno izpolni in podpiše uradni veterinar.“

(b)

Doda se poglavje XV:

„POGLAVJE XV

Zahteve za rogove in proizvode iz rogov, razen moke iz rogov, ter kopita in proizvode iz kopit, razen moke iz kopit, namenjene za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal

A. Dajanje na trg

Za dajanje na trg rogov in proizvodov iz rogov, razen moke iz rogov, ter kopit in proizvodov iz kopit, razen moke iz kopit, namenjenih za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal veljajo naslednji pogoji:

pridobljeni morajo biti iz živali, ki:

(a)	so bile zaklane v klavnici po opravljenem pregledu pred zakolom in so bile po takem pregledu ocenjene kot primerne za zakol za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Unije ali

(b)	niso kazale kliničnih znakov bolezni, prenosljivih prek navedenega proizvoda na ljudi ali živali;

2.	so bili toplotno obdelani pri temperaturi v jedru najmanj 80 oC eno uro;

3.	rogovi so bili odstranjeni brez odpiranja lobanjske votline;

4.	na vseh stopnjah predelave, skladiščenja ali prevoza uvedeni so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev navzkrižne kontaminacije;

5.	pakirani so v novi embalaži ali zabojnikih ali se prevažajo v prevoznih sredstvih ali zabojnikih za razsuti tovor, ki so bili pred nakladanjem razkuženi z razkužilom, ki ga je odobril pristojni organ;

na embalaži ali zabojnikih mora:

(a)	biti navedena vrsta proizvoda (rogovi, proizvodi iz rogov, kopita in proizvodi iz kopit);

(b)	biti jasna oznaka ‚NI NAMENJENO PREHRANI LJUDI ALI ŽIVALI‘;

(c)	biti oznaka z imenom in naslovom odobrenega namembnega tehničnega ali skladiščnega obrata.

B. Uvoz

Države članice odobrijo uvoz rogov in proizvodov iz rogov, razen moke iz rogov, ter kopit in proizvodov iz kopit, razen moke iz kopit, namenjenih za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, če:

1.	izvirajo iz tretje države s seznama v delu XVIII Priloge XI;

2.	so bili proizvedeni v skladu s točko A tega poglavja;

3.	jih spremlja zdravstveno spričevalo v skladu z vzorčnim spričevalom iz poglavja 18 Priloge X, ki ga pravilno izpolni in podpiše uradni veterinar;

4.	se po veterinarskem pregledu na mejni kontrolni točki v kraju vstopa v Unijo, določenem v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene direktive neposredno prepeljejo v odobreni tehnični obrat ali odobreni skladiščni obrat.“

(2)

Priloga X se spremeni:

(a)	Poglavje 2 se nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 2 Zdravstveno spričevalo Za mleko in mlečne izdelke, ki niso namenjeni prehrani ljudi, za pošiljanje v Evropsko unijo ali tranzit (2) skozi njo

(b)	Poglavje 4(A) se nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 4 (A) Zdravstveno spričevalo Za uvoz krvi in krvnih proizvodov iz kopitarjev za tehnične namene, namenjenih pošiljanju v Evropsko unijo ali tranzitu (2) skozi njo

(c)	Poglavje 4(D) se nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 4(D) Zdravstveno spričevalo Za obdelane krvne proizvode, razen iz kopitarjev, za proizvodnjo tehničnih proizvodov, namenjenih pošiljanju v Evropsko unijo ali tranzitu (2) skozi njo

(d)

Doda se poglavje 18:

„POGLAVJE 18

Zdravstveno spričevalo

Za rogove in proizvode iz rogov, razen moke iz rogov, ter kopita in proizvode iz kopit, razen moke iz kopit, namenjene za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, namenjenih pošiljanju v Evropsko unijo ali tranzitu (2) skozi njo

(3)

Priloga XI se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA XI

Seznami tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi

Vključitev tretje države v enega od naslednjih seznamov je potrebni, vendar ne zadostni, pogoj za uvoz ustreznih proizvodov iz navedene tretje države. Za uvoz morajo biti izpolnjene tudi ustrezne zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali ter javnozdravstvenim varstvom. Naslednji opisi se nanašajo na ozemlja ali dele ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterih živalskih stranskih proizvodov, kot je navedeno v ustreznih zdravstvenih spričevalih za živali ali v izjavi iz Priloge X.

DEL I

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz mleka in mlečnih izdelkov (zdravstveno spričevalo v poglavju 2)

Odobrene tretje države, navedene v Prilogi I k Odločbi 2004/438/ES (1).

DEL II

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz predelanih živalskih beljakovin (razen ribje moke) (zdravstveno spričevalo v poglavju 1)

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 206/2010 (2)

DEL III

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz ribje moke in ribjega olja (zdravstveno spričevalo v poglavjih 1 in 9)

Tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi Komisije 2006/766/ES (3).

DEL IV

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz topljene maščobe (razen ribjega olja) (zdravstveno spričevalo v poglavjih 10(A) in 10(B))

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010.

DEL V

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz krvnih proizvodov za posamično krmilo (zdravstveno spričevalo v poglavju 4(B))

A. Krvni proizvodi, pridobljeni iz kopitarjev

Tretje države ali deli držav, navedeni v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih je dovoljen uvoz vseh kategorij svežega mesa posameznih zadevnih vrst živali.

B. Krvni proizvodi, pridobljeni iz drugih vrst živali

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010.

DEL VI

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz živalskih stranskih proizvodov in krvnih proizvodov (razen krvnih proizvodov kopitarjev), namenjenih za tehnične namene, vključno s farmacevtskimi izdelki (zdravstveno spričevalo v poglavjih 4(C) in 8)

Krvni proizvodi:

Neobdelani krvni proizvodi iz kopitarjev:

Tretje države ali deli tretjih držav, navedeni v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih je dovoljen uvoz svežega mesa katere koli vrste domačih kopitarjev in samo za obdobje, navedeno v stolpcu 7 in 8 navedenega dela,

—	(JP) Japonska.

Neobdelani krvni proizvodi iz perutnine in drugih vrst ptic:

Tretje države ali deli tretjih držav, navedeni v delu 1 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 798/2008 (4),

—	(JP) Japonska.

Neobdelani krvni proizvodi iz drugih živali:

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 ali v delu 1 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 119/2009 (5),

—	(JP) Japonska.

Obdelani krvni proizvodi iz katere koli živalske vrste:

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 ali v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009,

—	(JP) Japonska.

Stranski živalski proizvodi za farmacevtsko uporabo:

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 ali v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009 in naslednje tretje države:

—	(JP) Japonska,

—	(PH) Filipini,

—	(TW) Tajvan.

Živalski stranski proizvodi za tehnične namene, razen farmacevtske uporabe: tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih je dovoljen uvoz navedene kategorije svežega mesa zadevnih vrst živali, v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 ali v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009.

DEL VII(A)

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz živalskih stranskih proizvodov za proizvodnjo hrane za hišne živali (zdravstveno spričevalo v poglavju 3(F))

A.	Živalski stranski proizvodi, pridobljeni iz kopitarjev ter govedi, ovac, koz in prašičev, vključno z gojenimi in divjimi živalmi: Tretje države ali deli držav, navedeni v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih je dovoljen uvoz svežega mesa zadevnih vrst živali za prehrano ljudi.

B.	Surovine iz perutnine, vključno z ratiti in divjimi pticami: Tretje države ali deli tretjih držav, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa perutnine, ki so navedene v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008.

C.	Surovine iz rib: Tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

D.	Surovine iz drugih divjih sesalcev in leporidov. Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 ali v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa, pridobljenega iz istih vrst živali.

DEL VII(B)

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz surove hrane za hišne živali, namenjene pošiljanju v Evropsko unijo za neposredno prodajo, ali živalskih stranskih proizvodov za hranjenje farmsko gojenih kožuharjev (zdravstveno spričevalo v poglavju 3(D))

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 ali v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa, pridobljenega iz istih vrst živali, in v katerih je dovoljeno le meso s kostmi.

V primeru snovi, pridobljenih iz rib, tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

DEL VII(C)

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz aromatične drobovine za uporabo v proizvodnji hrane za hišne živali, namenjene pošiljanju v Evropsko unijo (zdravstveno spričevalo v poglavju 3(E))

V primeru aromatične drobovine iz snovi, pridobljenih iz rib, tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

DEL VIII

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz prašičjih ščetin (zdravstveno spričevalo v poglavju 7(A) in 7(B))

A.	Za neobdelane prašičje ščetine, tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, ki so v zadnjih 12 mesecih pred dnem uvoza proste afriške prašičje kuge.

B.	Za obdelane prašičje ščetine, tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, ki v zadnjih 12 mesecih pred dnem uvoza morda niso bile proste afriške prašičje kuge.

DEL IX

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo izvoz predelanega gnoja in proizvodov iz predelanega gnoja za obdelavo tal (zdravstveno spričevalo v poglavju 17)

Za predelani gnoj in proizvode iz predelanega gnoja tretje države, navedene v:

(a)	delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010;

(b)	Prilogi I k Odločbi Komisije 2004/211/ES (6) ali

(c)	delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008.

DEL X

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz hrane za hišne živali in pasjih žvečilk (zdravstveno spričevalo v poglavju 3(A), 3(B) in 3(C))

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 in naslednje tretje države:

—	(JP) Japonska

—	(EC) Ekvador (7)

—	(LK) Šrilanka (8)

—	(TW) Tajvan (9)

DEL XI

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz želatine, hidroliziranih beljakovin, kolagena, dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata (zdravstveno spričevalo v poglavjih 11 in 12)

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 in naslednje tretje države:

—	(KR) Južna Koreja (10)

—	(MY) Malezija (10)

—	(PK) Pakistan (10)

—	(TW) Tajvan (10).

DEL XII

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz proizvodov čebelarstva (zdravstveno spričevalo v poglavju 13)

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010.

DEL XIII

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz krvi in krvnih proizvodov iz kopitarjev (zdravstveno spričevalo v poglavju 4(A))

A.	Neobdelana kri in krvni proizvodi: Tretje države ali deli tretjih držav iz Priloge I k Odločbi 2004/211/ES, iz katerih je dovoljen uvoz kopitarjev za rejo in proizvodnjo.

B.	Obdelani krvni proizvodi: tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa, pridobljenega iz domačih kopitarjev.

DEL XIV

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz kož kopitarjev (zdravstveno spričevalo v poglavju 5(A), 5(B) in 5(C))

A.	Za sveže ali hlajene kože kopitarjev, tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa iz istih vrst živali.

B.	Za obdelane kože kopitarjev, tretje države ali deli tretjih držav, navedeni v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010.

C.	Za obdelane kože prežvekovalcev, ki so namenjene pošiljanju v Unijo in so se ločeno skladiščile 21 dni ali pa bo njihov prevoz potekal neprekinjeno 21 dni pred uvozom, katera koli tretja država.

DEL XV

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz lovskih trofej (zdravstveno spričevalo v poglavjih 6(A) in 6(B))

A.	Za obdelane lovske trofeje ptic ter kopitarjev, ki sestoje le iz kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja, zobovja ali kož, katera koli tretja država.

Za lovske trofeje ptic, ki sestoje iz celih neobdelanih delov, tretje države, navedene v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa perutnine, in naslednje države:

—	(GL) Grenlandija

—	(TN) Tunizija.

C.	Za lovske trofeje kopitarjev, ki sestoje iz celih neobdelanih delov, tretje države, navedene v ustreznih stolpcih za sveže meso kopitarjev v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, vključno s kakršnimi koli omejitvami, predpisanimi v stolpcu za posebne opombe za sveže meso.

DEL XVI

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz jajčnih izdelkov, ki niso namenjeni prehrani ljudi in bi se lahko uporabljali kot posamično krmilo (zdravstveno spričevalo v poglavju 15)

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 in tretje države ali deli tretjih držav, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa perutnine, ki so navedene v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008.

DEL XVII

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz kosti in proizvodov iz kosti (razen kostne moke), rogov in proizvodov iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopit in proizvodov iz kopit (razen moke iz kopit), namenjenih uporabi razen za posamično krmilo, organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal (izjava v poglavju 16)

Katera koli tretja država.

DEL XVIII

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz rogov in proizvodov iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopit in proizvodov iz kopit (razen moke iz kopit), namenjenih za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal (zdravstveno spričevalo v poglavju 18)

Katera koli tretja država.

(1) UL L 154, 30.4.2004, str. 72.

(2) UL L 73, 20.3.2010, str. 1.

(3) UL L 320, 18.11.2006, str. 53.

(4) UL L 226, 23.8.2008, str. 1.

(5) UL L 39, 10.2.2009, str. 12.

(6) UL L 73, 11.3.2004, str. 1.

(7) Le hrane za hišne živali ribjega izvora.

(8) Le pasjih žvečilk, pridobljenih iz kož kopitarjev.

(9) Le predelane hrane za okrasne ribice.

(10) Le želatine.“

8.7.2010

Uradni list Evropske unije

L 173/33

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/47/EU

z dne 5. julija 2010

o prilagoditvi Direktive 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti, tehničnemu napredku

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti (1), in zlasti prvega odstavka člena 8 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V interesu cestne varnosti, varstva okolja in pravične konkurence je pomembno zagotoviti pravilno vzdrževanje in pregled v prometu uporabljanih gospodarskih vozil, da se vzdržuje njihovo varno delovanje v prometu med vožnjo v Evropski uniji.

(2)	Standardi in postopki, določeni v Direktivi 2000/30/ES, bi se morali prilagoditi v skladu s tehničnim napredkom, kar bo imelo za posledico izboljšanje cestnih pregledov tehnične brezhibnosti vozil v Evropski uniji.

(3)	Da bi bili stroški in zamude voznikov in operaterjev kar najmanjši, pregledi ne bi smeli trajati dlje, kot je smiselno.

(4)	Za zagotovitev korelacije med rezultati pregledov, pomanjkljivostmi in posebnimi značilnostmi vsakega pregledanega vozila bi bilo treba izdati podrobnejše standardizirano poročilo o pregledu iz člena 5(1).

(5)	Tehnične zahteve se med kategorijami vozil razlikujejo, kakor opredeljuje zakonodaja o homologaciji (2). Poročilo o pregledu bi se moralo ustrezno spremeniti, da bi odražalo te kategorije vozil.

(6)	Za povečanje zanesljivosti identifikacije vozila bi moralo poročilo o pregledu razen registrske številke vozila vsebovati tudi identifikacijsko številko vozila (Vehicle Identification Number – VIN).

(7)	Za lažje zapisovanje ugotovljenih pomanjkljivosti, ki ga opravijo inšpektorji, bi moralo poročilo o pregledu na hrbtni strani vsebovati popoln seznam postavk.

(8)	Za nadaljnje izboljšanje cestnih pregledov tehnične brezhibnosti vozil v luči tehničnega napredka bi bilo treba uvesti postopke za pregled v zvezi z vsako postavko, navedeno v Prilogi II.

(9)	Poleg postavk v zvezi z varnostjo, zaščito in varstvom okolja mora pregled zajeti tudi identifikacijo vozila, da se zagotovi uporaba pravih pregledov in standardov, kar omogoča zapisovanje rezultatov pregledov in uveljavljanje drugih zakonskih zahtev.

(10)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za prilagajanje Direktive o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov tehničnemu napredku, ki je bil ustanovljen s členom 7 Direktive 2009/40/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I in Priloga II k Direktivi 2000/30/ES se spremenita v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 2012. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 5. julija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 203, 10.8.2000, str. 1.

(2) Priloga II k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

PRILOGA

Prilogi I in II k Direktivi 2000/30/ES se spremenita na naslednji način:

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

(sprednja stran)

VZOREC POROČILA O CESTNEM PREGLEDU TEHNIČNE BREZHIBNOSTI VOZILA S KONTROLNIM SEZNAMOM

1.	Kraj pregleda …

Datum …

Čas …

4.	Oznaka države in registrska številka vozila…

5.	Identifikacijska številka vozila/VIN…

 N2 (a) (3,5 do 12 t)

 N3 (a) (več kot 12 t)

 O3 (a) (3,5 do 10 t)

 O4 (a) (več kot 10 t)

 M2 (a) (> 9 sedežev (b) do 5 t)

 M3 (a) (> 9 sedežev (b) več kot 5 t)

 Druga kategorija vozila (člen 1(3))

Kategorija vozila

(a)

(b)

(c)

(d)

(e)

(f)

(g)

Podjetje, ki opravlja prevoz

(a)	Naziv in naslov … …

(b)	Številka dovoljenja Skupnosti (c) [Uredba (ES) št. 1072/2009] …

8.	Državljanstvo (voznik)…

9.	Ime voznika…

10.

Kontrolni seznam…

Pregledano (d)

Ni pregledano

Vozilo ni opravilo preskusa (e)

(0)	identifikacija (f)



(1)	zavorna oprema



(2)	krmiljenje (f)



(3)	vidljivost (f)



(4)	svetlobna oprema in električni sistem (f)



(5)	osi, kolesa, pnevmatike, obesitev (f)



(6)	podvozje in povezava podvozja (f)



(7)	druga oprema, vključno s tahografom (f) in napravo za omejevanje hitrosti



(8)	negativni vplivi, vključno z emisijami in razlitjem goriva in/ali olja



11.	Rezultat pregleda: Prepoved uporabe vozila, ki ima nevarne pomanjkljivosti 

12.	Razno/opombe: …

13.

Organ/uslužbenec ali inšpektor, ki je opravil pregled

Podpis:

Organ/uslužbenec ali inšpektor za izvedbo preskusov

…

Voznik

…

Opombe:

(a)	Kategorija vozila v skladu s Prilogo II k Direktivi 2007/46/ES (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

(b)	Število sedežev, vključno z vozniškim sedežem (postavka S.1 potrdila o registraciji).

(c)	Če je na voljo.

(d)	„Pregledano“ pomeni, da je bila pregledana najmanj ena ali več postavk za pregled iz te skupine, navedenih v Prilogi II k Direktivi 2010/40/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/48/EU.

(e)	Pomanjkljivosti so navedene na hrbtni strani.

(f)	Postopki za preskušanje in smernice za oceno pomanjkljivosti v skladu s Prilogo II k Direktivi 2009/40/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/48/EU.

(hrbtna stran)

0. IDENTIFIKACIJA VOZILA

0.1.	Registrske tablice

0.2.	Identifikacijska številka vozila/podvozja/serijska številka

1. ZAVORNA OPREMA

1.1.	Mehansko stanje in delovanje

1.1.1.

Tečaj pedala delovne zavore

1.1.2.

Stanje pedala in prosti hod naprave za upravljanje zavor

1.1.3.

Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji

1.1.4.

Opozorilnik, ki kaže prenizek tlak

1.1.5.

Ročno upravljan krmilni ventil zavore

1.1.6.

Aktivator ročne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka ročne zavore

1.1.7.

Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji itd.)

1.1.8.

Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske)

1.1.9.

Tlačna posoda hranilnika energije

1.1.10.

Servo zavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi)

1.1.11.

Toge zavorne cevi

1.1.12.

Gibljive zavorne cevi

1.1.13.

Zavorne obloge

1.1.14.

Zavorni bobni, koluti

1.1.15.

Zavorni bovden potegi, drogovi, vzvodi, povezave

1.1.16.

Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji)

1.1.17.

Ventil za zaznavanje obremenitve

1.1.18.

Naprave za nastavitev in prikaz zračnosti

1.1.19.

Trajnostna zavora (kadar je nameščena ali zahtevana)

1.1.20.

Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila

1.1.21.

Popolne zavorne naprave

1.1.22.

Preskusne povezave

1.2.	Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore

1.2.1.

Zmogljivost

1.2.2.

Učinkovitost

1.3.	Zmogljivost in učinkovitost pomožne (zasilne) zavore

1.3.1.

Zmogljivost

1.3.2.

Učinkovitost

1.4.	Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore

14.1.

Zmogljivost

1.4.2.

Učinkovitost

1.5.	Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema

1.6.	Zavorni sistem za preprečevanje blokiranja koles (ABS)

2. KRMILJENJE

2.1.	Mehansko stanje

2.1.1.

Stanje krmilne naprave

2.1.2.

Pritrditev ohišja krmilne naprave

2.1.3.

Stanje krmilne povezave

2.1.4.

Delovanje krmilne povezave

2.1.5.

Električno krmiljenje

2.2.	Volan in drog

2.2.1.

Stanje volana

2.2.2.

Krmilni drog

2.3.	Zračnost krmiljenja

2.4.	Nastavitev koles

2.5.	Vrtljiva ploščad za krmiljeno os priklopnega vozila

3. VIDLJIVOST

3.1.	Vidno polje

3.2.	Stanje stekla

3.3.	Vzvratna ogledala

3.4.	Brisalniki vetrobranskega stekla

3.5.	Naprave za pranje vetrobranskega stekla

3.6.	Sistem za sušenje stekla

4. SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA

4.1.

Žarometi

4.1.1.

Stanje in delovanje

4.1.2.

Nastavitev

4.1.3.

Stikala

4.1.4.

Skladnost z zahtevami

4.1.5.

Regulatorji

4.1.6.

Naprava za čiščenje žarometov

4.2.	Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne svetilke in gabaritne svetilke

4.2.1.

Stanje in delovanje

4.2.2.

Stikala

4.2.3.

Skladnost z zahtevami

4.3.	Zavorne svetilke

4.3.1.

Stanje in delovanje

4.3.2.

Stikala

4.3.3.

Skladnost z zahtevami

4.4.	Smerne utripalke in varnostne utripalke

4.4.1.

Stanje in delovanje

4.4.2.

Stikala

4.4.3.

Skladnost z zahtevami

4.4.4.

Frekvenca utripanja

4.5.	Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo

4.5.1.

Stanje in delovanje

4.5.2.

Nastavitev

4.5.3.

Stikala

4.5.4.

Skladnost z zahtevami

4.6.	Vzvratne svetilke

4.6.1.

Stanje in delovanje

4.6.2.

Stikala

4.6.3.

Skladnost z zahtevami

4.7.	Osvetlitev zadnje registrske tablice

4.7.1.

Stanje in delovanje

4.7.2.

Skladnost z zahtevami

4.8.	Odsevniki, oznake za vidnost in zadnje tablice z oznakami

4.8.1.

Stanje

4.8.2.

Skladnost z zahtevami

4.9.	Kontrolne svetilke, obvezne za svetlobno opremo

4.9.1.

Stanje in delovanje

4.9.2.

Skladnost z zahtevami

4.10.

Električne povezave med vlečnim vozilom in priklopnikom ali polpriklopnikom

4.11.

Električna napeljava

4.12.

Neobvezne svetilke in žarometi

4.13.

Akumulator

5. OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV

5.1.

Osi

5.1.1.

Osi

5.1.2.

Premniki

5.1.3.

Kolesni ležaji

5.2.	Kolesa in pnevmatike

5.2.1.

Pesto za cestna kolesa

5.2.2.

Kolesa

5.2.3.

Pnevmatike

5.3.	Sistem obesitev

5.3.1.

Vzmeti in stabilizator

5.3.2.

Blažilniki

5.3.3.

Kardanske cevi, polkrožne ročice, preme in ročice za obesitev

5.3.4.

Stiki obesitev

5.3.5.

Zračna obesitev

6. PODVOZJE IN POVEZAVA PODVOZJA

6.1.	Podvozje ali okvir in povezava

6.1.1.

Splošno stanje

6.1.2.

Izpušne cevi in dušilniki zvokov

6.1.3.

Posoda in cevi za gorivo (vključno z ogrevalno posodo in cevmi za gorivo)

6.1.4.

Odbijači, naprave za bočno zaščito in zaščito pred podletom od zadaj

6.1.5.

Nosilec rezervnega kolesa

6.1.6.

Naprave za spajanje in vlečna oprema

6.1.7.

Prenos

6.1.8.

Okovje motorja

6.1.9.

Zmogljivost motorja

6.2.	Kabina in nadgradnja

6.2.1.

Stanje

6.2.2.

Pritrditev

6.2.3.

Vrata in vratne kljuke

6.2.4.

Pod

6.2.5.

Vozniški sedež

6.2.6.

Drugi sedeži

6.2.7.

Krmilne naprave za vožnjo

6.2.8.

Kabinske stopnice

6.2.9.

Drugi notranji in zunanji pritrdilni elementi in oprema

6.2.10.

Blatniki (krila), naprave za preprečevanje pršenja

7. DRUGA OPREMA

7.1.	Varnostni pasovi/zaponke

7.1.1.

Varnost pritrditve

7.1.2.

Stanje

7.1.3.

Omejevalnik obremenitve varnostnih pasov

7.1.4.

Naprave za prednapenjanje varnostnih pasov

7.1.5.

Zračna blazina

7.1.6.

Naprave SRS

7.2.	Gasilni aparat

7.3.	Ključavnice in protivlomna naprava

7.4.	Varnostni trikotnik

7.5.	Komplet prve pomoči

7.6.	Zagozde za kolesa (klini)

7.7.	Zvočni signal

7.8.	Merilnik hitrosti

7.9.

Tahograf

7.10.

Naprava za omejevanje hitrosti

7.11.

Kilometrski števec

7.12.

Elektronski nadzor stabilnosti (ESC)

8. EMISIJE

8.1	Naprava za odpravljanje hrupa

8.2.	Emisije izpušnih plinov

8.2.1.

Emisije bencinskih motorjev

8.2.1.1.

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

8.2.1.2.

Emisije plinastih snovi

8.2.2.

Emisije dizelskih motorjev

8.2.2.1.

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

8.2.2.2.

Motnost

8.3.	Odpravljanje elektromagnetnih motenj

8.4.	Druge postavke, povezane z okoljem

8.4.1.

Vidni dim

8.4.2.

Uhajanje tekočin“

Priloga II se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

KAZALO

UVOD

2.	ZAHTEVE ZA PREGLED

1.	Zavorna oprema

Emisije

1. UVOD

Ta priloga določa pravila za preskušanje in/ali preverjanje zavornih sistemov in emisij izpušnih plinov med cestnim pregledom tehnične brezhibnosti vozila. Med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti vozila uporaba opreme ni obvezna. Vendar pa bo izboljšala kakovost pregledov in se, kadar je mogoče, priporoča.

Postavke, ki se lahko preverjajo samo z uporabo opreme, so označene z (E).

Kadar je določen vizualni postopek pregleda, to pomeni, da bi moral inšpektor poleg ogleda zadevnih postavk po potrebi z njimi tudi rokovati, oceniti hrup ali uporabiti katera koli druga ustrezna sredstva za pregled brez uporabe opreme.

2. ZAHTEVE ZA PREGLED

Cestni pregledi tehnične brezhibnosti vozil lahko zajemajo postavke in uporabljajo postopke, navedene v nadaljevanju. Pomanjkljivosti so primeri napak, ki se lahko ugotovijo.

Postavka

Postopek

Pomanjkljivosti

1. ZAVORNA OPREMA

1.1.

Mehansko stanje in delovanje

1.1.1.

Tečaj pedala delovne zavore

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

Opomba: Vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo bi bilo treba pregledati, ko je motor izključen.

(a)	Tečaj pretesen.

(b)	Pretirana obraba/zračnost.

1.1.2.

Stanje pedala in prosti hod naprave za upravljanje zavor

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

Opomba: Vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo bi bilo treba pregledati, ko je motor izključen.

(a)	Pretiran ali nezadosten rezervni hod.

(b)	Zavora se ne sprosti pravilno.

(c)	Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena.

1.1.3.

Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji

Vizualni pregled sestavnih delov pri normalnem delovnem tlaku. Pregled časa, potrebnega za doseganje varne delovne vrednosti podtlaka ali zračnega tlaka in delovanje opozorilne naprave, večpolnega zaščitnega ventila in ventila za sproščanje tlaka.

(a)	Nezadosten tlak/podtlak za podporo vsaj dvakratne uporabe zavore po delovanju opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljivo stanje).

(b)	Čas, potreben za ustvarjanje zračnega tlaka/podtlaka za varno delovno vrednost ni v skladu z zahtevami (7).

(c)	Večpolni zaščitni ventil ali ventil za sproščanje tlaka ne deluje.

(d)	Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka.

(e)	Zunanja poškodba, ki lahko vpliva na delovanje zavornega sistema.

1.1.4.

Opozorilnik, ki kaže prenizek tlak

Funkcionalni pregled.

Slabo delovanje ali okvara merilnika ali opozorilnika.

1.1.5.

Ročno upravljan krmilni ventil zavore

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Razpokana, poškodovana ali čezmerno obrabljena krmilna naprava.

(b)	Krmiljenje ventila nezanesljivo ali nezanesljiv ventil.

(c)	Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu.

(d)	Nezadovoljivo delovanje.

1.1.6.

Aktivator ročne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka ročne zavore

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Zaskočka ne drži pravilno.

(b)	Pretirana obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma.

(c)	Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev.

(d)	Aktivator manjka ali pa je poškodovan ali ne deluje.

(e)	Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje.

1.1.7.

Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji)

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Ventil poškodovan ali pretirano uhajanje zraka.

(b)	Pretirano puščanje olja iz kompresorja.

(c)	Ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen.

(d)	Puščanje ali uhajanje hidravlične tekočine.

1.1.8.

Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske)

Prekinitev in ponovna povezava vseh spojk zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnikom.

(a)	Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil.

(b)	Pokrov ali ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen.

(c)	Pretirano uhajanje.

(d)	Nepravilna ali manjkajoča povezava, kjer je povezava potrebna.

(e)	Ne deluje pravilno.

1.1.9.

Tlačna posoda hranilnika energije

Vizualni pregled.

(a)	Posoda poškodovana, razjedena ali pušča.

(b)	Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje.

(c)	Posoda nezanesljiva ali neustrezno nameščena.

1.1.10.

Servo zavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi)

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Okvarjena ali neučinkovita servo enota.

(b)	Glavni zavorni valj okvarjen ali pušča.

(c)	Glavni zavorni valj nezanesljiv.

(d)	Nezadostna zavorna tekočina.

(e)	Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja.

(f)	Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena.

(g)	Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine.

1.1.11.

Toge zavorne cevi

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Velika nevarnost okvare ali loma.

(b)	Uhajanje iz cevi ali povezav.

(c)	Cevi poškodovane ali čezmerno razjedene.

(d)	Cevi napačno nameščene.

1.1.12.

Gibljive zavorne cevi

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Velika nevarnost okvare ali loma.

(b)	Cevi poškodovane, se drgnejo, so zvite ali prekratke.

(c)	Uhajanje iz cevi ali povezav.

(d)	Izbokline na ceveh pod tlakom.

(e)	Porozne cevi.

1.1.13.

Zavorne obloge

Vizualni pregled.

(a)	Obloge čezmerno obrabljene.

(b)	Obloge onesnažene (olje, mast itd.).

(c)	Obloge manjkajo.

1.1.14.

Zavorni bobni, koluti

Vizualni pregled.

(a)	Boben ali kolut čezmerno obrabljen, razjeden ali zbrazdan ali razpokan, nezanesljiv ali zlomljen.

(b)	Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.).

(c)	Boben ali kolut manjka.

(d)	Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena.

1.1.15.

Zavorni bovden potegi, drogovi, vzvodi, povezave

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Poteg poškodovan ali zavozlan.

(b)	Sestavni del čezmerno obrabljen ali razjeden.

(c)	Bovden poteg, drog ali stik nezanesljiv.

(d)	Pomanjkljivo vodilo bovden potega.

(e)	Omejevanje prostega hoda zavornega sistema.

(f)	Neobičajno premikanje ročic/spoja, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo.

1.1.16.

Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji)

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Sprožilo razpokano ali poškodovano.

(b)	Uhajanje iz sprožila.

(c)	Sprožilo nezanesljivo ali neustrezno nameščeno.

(d)	Sprožilo čezmerno razjedeno.

(e)	Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane.

(f)	Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali pa je čezmerno poškodovan.

1.1.17.

Ventil za zaznavanje obremenitve

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Pomanjkljiva povezava.

(b)	Nepravilno naravnava povezava.

(c)	Ventil zataknjen ali ne deluje.

(d)	Ventil manjka.

(e)	Tablica s podatki manjka.

(f)	Podatki so nečitljivi ali pa niso v skladu z zahtevami (7).

1.1.18.

Naprave za nastavitev in prikaz zračnosti

Vizualni pregled.

(a)	Naprava za nastavitev poškodovana, zataknjena ali se nepravilno giblje, čezmerna obraba ali napačna nastavitev.

(b)	Naprava za nastavitev pomanjkljiva.

(c)	Nepravilno nameščena ali nadomeščena.

1.1.19.

Trajnostna zavora (kadar je nameščena ali zahtevana)

Vizualni pregled.

(a)	Nezanesljivi konektorji ali okovje.

(b)	Sistem je očitno pomanjkljiv ali manjka.

1.1.20.

Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila

Prekinitev zavorne spojke med vlečnim vozilom in priklopnikom.

Zavora priklopnika se ne sproži samodejno, kadar je spojka prekinjena.

1.1.21.

Popolne zavorne naprave

Vizualni pregled.

(a)	Druge sistemske naprave (npr. črpalka za sredstvo proti zmrzovanju, sušilnik zraka itd.) so zunaj poškodovane ali čezmerno razjedene tako, da negativno vplivajo na zavorni sistem.

(b)	Čezmerno uhajanje zraka ali sredstva proti zmrzovanju.

(c)	Kateri koli sestavni del nezanesljiv ali neustrezno nameščen.

(d)	Neustrezno popravilo ali sprememba katerega koli sestavnega dela.

1.1.22.

Preskusne povezave (kadar so nameščene ali zahtevane)

Vizualni pregled.

(a)

Manjkajo.

(b)	So poškodovane, neuporabne ali puščajo.

1.2.

Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore

1.2.1.

Zmogljivost

(E)

Preskus na statičnem stroju za preskušanje zavor, postopoma povečana uporaba zavor do najvišje moči.

(a)	Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih.

(b)	Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi.

(c)	Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).

(d)	Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu.

(e)	Čezmerno nihanje zavornega učinka med vsakim popolnim obratom kolesa.

1.2.2.

Učinkovitost

(E)

Preskus na statičnem stroju za preskušanje zavor pri teži, ki jo vozilo ob prihodu ima.

(a)	Ne doseže se niti najmanjša dopustna vrednost, navedena spodaj:

(b)	kategorija M1, M2 in M3 – 50 % (1);

(c)	kategorija N1 – 45 %;

(d)	kategorija N2 in N3 – 43 % (2);

(e)	kategorija O2, O3 in O4 – 40 % (3).

1.3.

Zmogljivost in učinkovitost pomožne (zasilne) zavore (če deluje prek ločenega sistema)

1.3.1.

Zmogljivost

(E)

Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, se uporabi postopek, naveden v 1.2.1.

(a)	Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih.

(b)	Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi.

(c)	Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).

1.3.2.

Učinkovitost

(E)

Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, se uporabi postopek, naveden v 1.2.2.

Zavorni učinek manjši od 50 % (4) zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na najvišjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev.

1.4.

Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore

1.4.1.

Zmogljivost

(E)

Uporaba zavore na statičnem stroju za preskušanje zavor.

Zavora ne deluje na enem ali več kolesih.

1.4.2.

Učinkovitost

(E)

Preskus na statičnem stroju za preskušanje zavor pri teži, ki jo vozilo ob prihodu ima.

Za vsa vozila se ne doseže vsaj zavorni koeficient 16 % glede na najvišjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12 % glede na najvišjo dovoljeno maso kombinacije za vozilo, upošteva se višja od obeh vrednosti.

1.5.	Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema

Vizualni pregled in, kadar je mogoče, preskus, ali sistem deluje.

(a)	Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne velja za sisteme motorne zavore).

(b)	Sistem ne deluje.

1.6.	Zavorni sistem za preprečevanje blokiranja koles (ABS)

Vizualni pregled opozorilne naprave.

(a)	Slabo delovanje opozorilne naprave.

(b)	Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema.

8. EMISIJE

8.2.

Emisije izpušnih plinov

8.2.1

Emisije bencinskih motorjev

8.2.1.1.

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

Vizualni pregled.

(a)	Oprema za uravnavanje emisij, ki jo namesti proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva.

(b)	Uhajanje, ki bi lahko znatno vplivalo na meritve emisij.

8.2.1.2.

Emisije plinastih snovi

(E)

Merjenje z uporabo naprave za analizo izpušnega plina v skladu z zahtevami (7). Namesto tega se lahko za vozila, opremljena s primernimi vgrajenimi diagnostičnimi sistemi (sistemi OBD), pravilno delovanje emisijskega sistema preveri z ustreznim stanjem naprave OBD ter preveritvami pravilnega delovanja sistema OBD namesto z meritvami emisij pri prostem teku motorja v skladu s proizvajalčevimi priporočili glede stanja ogretosti motorja in drugimi zahtevami (7) ter ob upoštevanju ustreznih dopustnih odstopanj.

Namesto tega se lahko opravi merjenje tudi z uporabo opreme za zaznavanje na daljavo, potrdi pa se s standardnimi preskusnimi postopki.

(a)	Emisije plinastih snovi bodisi presegajo določene ravni, ki jih navede proizvajalec,

(b)

bodisi, če ta informacija ni na voljo, emisije CO presegajo

(1)

za vozila, ki se ne nadzorujejo z naprednim sistemom za nadzor emisij,

—

4,5 % ali

—

3,5 %

v skladu z datumom prve registracije ali uporabe, navedene v zahtevah (7),

(2)

za vozila, ki se nadzorujejo z naprednim sistemom za nadzor emisij,

—	pri prostem teku motorja: 0,5 %,

—	pri visokem prostem teku: 0,3 % ali

—	pri prostem teku motorja: 0,3 % (5),

—	pri visokem prostem teku: 0,2 %

v skladu z datumom prve registracije ali uporabe, navedene v zahtevah (7).

(c)	Lambda zunaj območja 1 ± 0,03 ali ne, v skladu s specifikacijo proizvajalca.

(d)	Odčitek OBD kaže znatno poslabšano delovanje.

(e)	Merjenje z zaznavanjem na daljavo kaže znatno neskladje.

8.2.2

Emisije dizelskih motorjev

8.2.2.1.

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

Vizualni pregled.

(a)	Oprema za uravnavanje emisij, ki jo namesti proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva.

(b)	Uhajanje, ki bi lahko znatno vplivalo na meritve emisij.

8.2.2.2.

Motnost

(E)

(a)	Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, pri kateri se začne zapora dovoda goriva) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko.

(b)

Predhodno ogrevanje vozila:

1.	Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.

Zahteve glede predhodnega ogrevanja:

(i)

Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora biti vsaj 80 °C ali normalna delovna temperatura, če je ta nižja, ali pa mora biti temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, vsaj enakovredna. Če ta meritev zaradi konfiguracije vozila ni izvedljiva, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja doseže na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.

(ii)	Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.

(c)

Postopek preskusa:

1.	Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.

2.	Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti do konca, hitro in nepretrgano (v manj kakor eni sekundi), vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.

V vsakem ciklu pospeševanja mora motor doseči vrtilno frekvenco, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, ali, pri vozilih z avtomatskimi menjalniki, vrtilno frekvenco, ki jo opredeli proizvajalec, ali, če ti podatki niso na voljo, dve tretjini vrtilne frekvence, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem vrtilne frekvence motorja ali z zagotovitvijo zadostnega časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih M2, M3, N2 ali N3 znaša vsaj dve sekundi.

Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.

Da bi preprečile nepotrebno preskušanje, lahko države članice ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja ter ob upoštevanju ustreznih dopustnih odstopanj.

Alternativna možnost je, da se opravi merjenje z uporabo opreme za zaznavanje na daljavo, potrdi pa se s standardnimi preskusnimi postopki.

(a)	Za vozila, prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (7), motnost presega raven, navedeno na proizvajalčevi tablici na vozilu;

(b)

kadar ta informacija ni na voljo ali zahteve (7) ne dovoljujejo uporabe referenčnih vrednosti,

—	za sesalne motorje: 2,5 m-1,

—	za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3,0 m-1, ali za vozila, določena v zahtevah (7) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (7),

—	1,5 m-1 (6).

(c)	Merjenje z zaznavanjem na daljavo kaže znatno neskladje.

(1) 48 % za vozila, ki niso opremljena z ABS ali homologirana pred 1. oktobrom 1991.

(2) 45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali od datuma, navedenega v predpisih (), kar koli od obojega je poznejše.

(3) 43 % za polpriklopnike in priklopnike z vrtljivim ojesom, registrirane po letu 1988 ali od datuma v predpisih (), kar koli od obojega je poznejše.

(4) 2,2 m/s2 za vozila N1, N2 in N3.

(5) Homologirana v skladu z omejitvami v vrsti A ali B oddelka 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2002.

(6) Homologirana v skladu z omejitvami v vrsti B oddelka 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali pozneje, vrsti B1, B2 ali C oddelka 6.2.1 Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/96/ES ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008.

(7) ‚Zahteve‘ so določene z zahtevami za homologacijo na datum prve registracije ali prvega začetka uporabe, kakor tudi z obveznostmi glede posodabljanja ali nacionalno zakonodajo države registracije.’

8.7.2010

Uradni list Evropske unije

L 173/47

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/48/EU

z dne 5. julija 2010

o prilagoditvi Direktive 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (1) in zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Zaradi varnosti v cestnem prometu, varstva okolja in poštene konkurence je pomembno zagotoviti, da se vozila v obratovanju ustrezno vzdržujejo in preskušajo, da bi se v celotni življenjski dobi ohranila njihova zmogljivost, kot je zagotovljena s homologacijo, ne da bi se čezmerno poslabšala.

(2)	Predpise in postopke iz člena 6(1) Direktive 2009/40/ES je treba dodatno opredeliti in prilagoditi glede na tehnični napredek, da se stroškovno učinkovito izboljšajo tehnični pregledi motornih vozil v Evropski uniji.

(3)	Upoštevati je treba ugotovitve dveh projektov, in sicer projektov Autofore (2) in Idelsy (3) v katerih so se v zadnjem času obravnavale prihodnje možnosti tehničnih pregledov, ter rezultat odprtega in stvarnega dialoga z zainteresiranimi stranmi.

(4)	Glede na sedanje stanje tehnologije vozil je treba na seznam postavk pregleda vključiti sodobne elektronske sisteme.

(5)	Za nadaljnjo uskladitev tehničnih pregledov je treba uvesti postopke preskušanja za vsako postavko pregleda.

(6)	Da se omogoči nadaljnja uskladitev in zaradi doslednosti predpisov, je zdaj treba za vse postavke pregleda uvesti neizčrpen seznam glavnih razlogov za neustreznost, kakršen že obstaja za zavorne sisteme.

(7)	Tehnični pregledi morajo zajemati vse postavke, pomembne za posamezen model, konstrukcijo in opremo preskušanega vozila. Zato je treba, kadar je to potrebno, dodati posebne zahteve za določene kategorije vozil.

(8)

Države članice so razširile zahtevo po rednem pregledu v skladu s členom 5(e) Direktive 2009/40/ES na druge kategorije vozil. Zaradi nadaljnjega usklajenega preskušanja je treba vključiti postopke in predpise za navedene kategorije vozil. Pri izvajanju pregledov je treba uporabljati trenutno razpoložljive tehnike in opremo, ne smejo pa se uporabljati orodja za demontažo ali odstranitev katerega koli dela vozila.

(9)	Poleg postavk, povezanih z varnostjo, zaščito in varstvom okolja, mora pregled vključevati tudi identifikacijo vozila, da se zagotovi uporaba pravilnih preskusov in predpisov ter omogočita zapisovanje rezultatov pregleda in izvajanje drugih zakonskih zahtev.

(10)	Da se olajša delovanje notranjega trga in izboljšajo postopki tehničnih pregledov, je treba rezultate pregleda vpisati v potrdilo o tehničnem pregledu, ki zajema nekatere bistvene elemente.

(11)	Delo je treba nadaljevati pri razvoju alternativnih preskusnih postopkov za preverjanje stanja vzdrževanja vozil z dizelskim motorjem, zlasti v zvezi z NOx in delci, ob upoštevanju novih sistemov za naknadno obdelavo emisij.

(12)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za prilagoditev Direktive o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil tehničnemu napredku, ki je bil ustanovljen s členom 7 Direktive 2009/40/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga II k Direktivi 2009/40/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice najpozneje do 31. decembra 2011 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, razen določb odstavka 3 Priloge II, ki se uporabljajo od 31. decembra 2013. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisijo obvestijo o besedilu predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 5. julija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 141, 6.6.2009, str. 12.

(2) Autofore study on the Future Options for Roadworthiness Enforcement in the European Union (študija Autofore o prihodnjih možnostih za izvrševanje tehnične brezhibnosti v Evropski uniji), http://ec.europa.eu/transport/roadsafety/publications/projectfiles/autofore_en.htm

(3) IDELSY Initiative for Diagnosis of Electronic Systems in Motor Vehicles for PTI (IDELSY – Pobuda za preverjanje elektronskih sistemov v motornih vozilih za redne tehnične preglede), http://ec.europa.eu/transport/roadsafety/publications/projectfiles/idelsy_en.htm

PRILOGA

Priloga II k Direktivi 2009/40/ES se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

POSTAVKE OBVEZNEGA PRESKUSA

KAZALO

Uvod

2.	Obseg pregleda

3.	Potrdilo o tehničnem pregledu

4.	Minimalne zahteve pregleda

0.	identifikacija vozila

1.	zavorna oprema

2.	krmiljenje

3.	vidljivost

4.	svetlobna oprema in deli električnega sistema

5.	osi, kolesa, pnevmatike, obesitev

6.	podvozje in povezava podvozja

7.	druga oprema

emisije

9.	dodatni preskusi za vozila za prevoz potnikov M2 in M3

1. UVOD

V tej prilogi so opredeljeni sistemi in sestavni deli preskušanih vozil, postopki njihovega preskušanja in merila, ki jih je treba uporabiti pri določanju, ali je stanje vozila sprejemljivo.

Kadar se izkažejo pomanjkljivosti vozila glede postavk pregleda s seznama, morajo pristojni organi držav članic sprejeti postopek za določitev pogojev, pod katerimi se vozilo lahko uporablja, preden opravi nov tehnični pregled.

Pregled mora zajeti vsaj v nadaljevanju navedene postavke, če se te nanašajo na opremo vozila, ki se preskuša v zadevni državi članici.

Pri izvajanju pregledov je treba uporabljati trenutno razpoložljive tehnike in opremo, ne smejo pa se uporabljati orodja za demontažo ali odstranitev katerega koli dela vozila.

Vse postavke s seznama je treba šteti kot obvezne za redne preglede vozil, razen tistih, ki so označene z oznako (X) ter se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za redne preglede.

„Razlogi za neustreznost“ se ne uporabljajo v primerih, ko se nanašajo na zahteve, ki ob prvi registraciji ali začetku uporabe niso bile predpisane v ustrezni zakonodaji o homologaciji vozil ali zahtevah glede naknadnega opremljanja.

Kadar je določen vizualni postopek pregleda, to pomeni, da si mora kontrolor postavke ne le ogledati, temveč mora, kadar je to primerno, tudi ravnati z njimi, oceniti hrup ali uporabiti vsa druga ustrezna sredstva pregleda brez uporabe opreme.

2. OBSEG PREGLEDA

Pregled vključuje vsaj naslednje postavke, če se nanašajo na vgrajeno opremo preskušanega vozila:

0.	identifikacijo vozila;

1.	zavorno opremo;

2.	krmiljenje;

3.	vidljivost;

4.	svetlobno opremo in dele električnega sistema;

5.	osi, kolesa, pnevmatike, obesitev;

6.	podvozje in povezavo podvozja;

7.	drugo opremo;

emisije;

9.	dodatne preskuse za vozila za prevoz potnikov M2 in M3.

3. POTRDILO O TEHNIČNEM PREGLEDU

Upravljavca vozila ali voznika je treba pisno obvestiti o pomanjkljivostih, rezultatu pregleda in pravnih posledicah.

Potrdila o tehničnem pregledu, izdana ob obveznih rednih pregledih vozil, vključujejo vsaj naslednje elemente:

1.	identifikacijsko številko vozila (številka VIN);

2.	številko registrske tablice in oznako države registracije;

3.	kraj in datum pregleda;

4.	stanje kilometrskega števca ob pregledu, če je na voljo;

5.	razred vozila, če je na voljo;

6.	ugotovljene pomanjkljivosti (priporoča se uporaba številčnega vrstnega reda iz odstavka 5 te priloge) in njihovo kategorijo;

7.	splošno oceno vozila;

8.	datum naslednjega rednega pregleda (če ta podatek ni drugače zagotovljen);

9.	naziv pooblaščene organizacije, ki je opravila pregled, in podpis ali identifikacija kontrolorja, odgovornega za pregled.

4. MINIMALNE ZAHTEVE PREGLEDA

Pregled vključuje vsaj v nadaljevanju navedene postavke ter minimalne predpise in postopke. Razlogi za neustreznost so primeri pomanjkljivosti, ki se lahko odkrijejo.

Postavka

Postopek

Razlogi za neustreznost

0. IDENTIFIKACIJA VOZILA

0.1	Registrske tablice (če je določeno v zahtevah (8))

Vizualni pregled.

(a)	Napis manjka ali je nečitljiv.

(b)	Text saknas eller är oläslig.

(c)	Niso skladne z dokumenti vozila ali zapisi.

0.2	Identifikacija vozila – številka podvozja/serijska številka

Vizualni pregled.

(a)	Manjka ali je ni mogoče najti.

(b)	Nepopolna, nečitljiva.

(c)	Ni skladna z dokumenti vozila ali zapisi.

1. ZAVORNA OPREMA

1.1	Mehansko stanje in delovanje

1.1.1

Pedalo delovne zavore/tečaj ročnega vzvoda

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

Opomba: med pregledom vozil s servosistemi zaviranja mora biti motor ugasnjen.

(a)	Tečaj pretesen.

(b)	Čezmerna obraba ali zračnost.

1.1.2

Stanje pedala/ročnega vzvoda in prosti hod naprave za upravljanje zavor

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

Opomba: med pregledom vozil s servosistemi zaviranja mora biti motor ugasnjen.

(a)	Čezmeren ali nezadosten rezervni hod.

(b)	Naprava za upravljanje zavore se ne sprošča pravilno.

(c)	Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena.

1.1.3

Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji

Vizualni pregled sestavnih delov pri običajnem delovnem tlaku. Preveriti je treba čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ter delovanje opozorilne naprave, večkrožnega varnostnega ventila in razbremenilnega ventila.

(a)	Nezadosten zračni tlak/podtlak za pomoč pri vsaj dvakratni uporabi zavore po vključitvi opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljiv odčitek).

(b)	Čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ni v skladu z zahtevami (1).

(c)	Večkrožni varnostni ventil ali razbremenilni ventil ne deluje.

(d)	Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka.

(e)	Zunanja poškodba lahko vpliva na delovanje zavornega sistema.

1.1.4

Opozorilnik ali merilec, ki kaže prenizek tlak.

Preverjanje delovanja.

Slabo delovanje ali pokvarjen merilec oziroma opozorilnik.

1.1.5

Ročno upravljani krmilni ventil zavore

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Razpokan, poškodovan ali čezmerno obrabljen krmilni ventil.

(b)	Krmiljenje ventilskega vretena nezanesljivo ali ventil nezanesljiv.

(c)	Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu.

(d)	Nezadovoljivo delovanje.

1.1.6

Sprožilo parkirne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka parkirne zavore, elektronska parkirna zavora

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Zaskočka ne drži pravilno.

(b)	Čezmerna obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma.

(c)	Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev.

(d)	Sprožilo manjka, je poškodovano ali ne deluje.

(e)	Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje.

1.1.7

Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji itd.)

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Poškodovan ventil ali čezmerno uhajanje zraka.

(b)	Čezmerno puščanje olja iz kompresorja.

(c)	Ventil nezanesljivo pritrjen ali neustrezno nameščen.

(d)	Puščanje ali uhajanje tekočine hidravličnih zavor.

1.1.8

Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske)

Izklopite in ponovno vklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnikom.

(a)	Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil.

(b)	Pokrov ali ventil nezanesljivo pritrjen ali neustrezno nameščen.

(c)	Čezmerno uhajanje.

(d)	Nepravilno delovanje.

1.1.9

Tlačna posoda hranilnika energije

Vizualni pregled.

(a)	Posoda je poškodovana, razjedena ali iz nje uhaja.

(b)	Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje.

(c)	Posoda nezanesljivo pritrjena ali neustrezno nameščena.

1.1.10

Servozavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi)

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Servo enota je okvarjena ali neučinkovita.

(b)	Glavni zavorni valj je okvarjen ali pušča.

(c)	Glavni zavorni valj je nezanesljiv.

(d)	Nezadostna količina zavorne tekočine.

(e)	Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja.

(f)	Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena.

(g)	Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine.

1.1.11

Toge zavorne cevi

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Neposredna nevarnost okvare ali loma.

(b)	Uhajanje iz cevi ali povezav.

(c)	Poškodovane ali čezmerno razjedene cevi.

(d)	Napačno nameščene cevi.

1.1.12

Gibljive zavorne cevi

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Neposredna nevarnost okvare ali loma.

(b)	Zavorne cevi poškodovane, se drgnejo, so zvite ali prekratke.

(c)	Uhajanje iz cevi ali povezav.

(d)	Izbokline na ceveh pod tlakom.

(e)	Porozne cevi.

1.1.13

Zavorne obloge in ploščice

Vizualni pregled.

(a)	Čezmerna obraba oblog ali ploščic.

(b)	Obloge ali ploščice onesnažene (olje, mast itd.).

(c)	Obloge ali ploščice manjkajo.

1.1.14

Zavorni bobni, koluti

Vizualni pregled.

(a)	Čezmerna obraba bobna ali koluta, čezmerno zbrazdani, razpokani, nezanesljivo pritrjeni ali zlomljeni.

(b)	Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.)

(c)	Boben ali kolut manjka.

(d)	Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena.

1.1.15

Zavorni bovden potegi, drogovi, vzvodi, spoji

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Poškodovani ali zavozlani potegi.

(b)	Čezmerno obrabljeni ali razjedeni sestavni deli.

(c)	Bovden poteg, drog ali spoj nezanesljivi.

(d)	Pomanjkljivo vodilo bovden potega.

(e)	Omejevanje prostega hoda zavornega sistema.

(f)	Neobičajno premikanje ročic/spojev, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo.

1.1.16

Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji)

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Sprožilo razpokano ali poškodovano.

(b)	Sprožilo pušča.

(c)	Sprožilo nezanesljivo pritrjeno ali neustrezno nameščeno.

(d)	Sprožilo čezmerno razjedeno.

(e)	Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane.

(f)	Manjka pokrov za zaščito pred prahom ali pa je čezmerno poškodovan.

1.1.17

Ventil za zaznavanje obremenitve

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Pomanjkljiva povezava.

(b)	Nepravilna nastavitev povezave.

(c)	Ventil je zataknjen ali ne deluje.

(d)	Ventil manjka.

(e)	Manjka tablica s podatki.

(f)	Podatki so nečitljivi ali niso skladni z zahtevami (8).

1.1.18

Regulatorji zračnosti in opozorilniki

Vizualni pregled.

(a)	Regulator poškodovan, zataknjen ali se nepravilno giba, je čezmerno obrabljen ali nepravilno nastavljen.

(b)	Pomanjkljiv regulator.

(c)	Nepravilno nameščen ali zamenjan.

1.1.19

Trajnostni zavorni sistem (kadar je nameščen ali zahtevan)

Vizualni pregled.

(a)	Nezanesljivi konektorji ali okovje.

(b)	Sistem je vidno pomanjkljiv ali manjka.

1.1.20

Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila

Izklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnikom.

Zavora priklopnega vozila ne deluje samodejno, kadar je spojka izklopljena.

1.1.21

Celoten zavorni sistem

Vizualni pregled.

(a)	Druge naprave v sistemu (na primer črpalka za sredstvo proti zamrznitvi, sušilnik itd.): zunanje poškodbe ali čezmerna razjedenost, ki negativno vplivajo na zavorni sistem.

(b)	Puščanje zraka ali sredstva proti zamrznitvi.

(c)	Kateri koli sestavni del je nezanesljivo pritrjen ali neustrezno nameščen.

(d)	Neustrezno popravilo ali sprememba katerega koli sestavnega dela (1).

1.1.22

Priključki za preverjanje (kadar so nameščeni ali zahtevani)

Vizualni pregled.

(a)

Manjkajo.

(b)	Poškodovani, neuporabni ali puščajo.

1.2	Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore

1.2.1

Zmogljivost

Med preskušanjem na napravi za statično preskušanje zavor, ali če to ni mogoče, med preskušanjem na cesti, postopoma povečajte zmogljivost do najvišje moči.

(a)	Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih.

(b)	Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma, pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran.

(c)	Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).

(d)	Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu.

(e)	Čezmerno nihanje zavorne sile med vsakim celotnim vrtljajem kolesa.

1.2.2

Učinkovitost

Preskušanje na napravi za statično preskušanje zavor, ali če to zaradi tehničnih razlogov ni mogoče, preskušanje na cesti z uporabo merilnika pojemkov hitrosti. Vozila ali priklopnik z največjo dovoljeno maso, ki presega 3 500 kg, je treba pregledati na podlagi standardov ISO 21069 ali enakovrednih metod.

Preskušanje na cesti je treba izvajati v suhih razmerah na ravni cesti.

Ne dosega naslednjih minimalnih vrednosti:

Vozila, prvič registrirana po začetku veljavnosti te direktive:

—	kategorija N1: 50 %

—	kategorija M1: 58 %

—	kategoriji N2 in N3: 50 %

—	kategoriji N2 in N3: 50 %

—

— kategorije O2 (XX) (10), O3 in O4:

—	za polpriklopnike: 45 %

—	za priklopnike z vrtljivim ojesom: 50 %

Vozila, registrirana pred začetkom veljavnosti te direktive:

kategorija N1: 45 %

kategorije M1, M2 in M3: 50 % (2)

kategoriji N2 in N3: 43 % (3)

kategorije O2 (XX) (10),O3 in O4: 40 % (4)

druge kategorije (XX) (10):

—

kategorije L (obe zavori):

—	kategorija L1e: 42 %

—	kategoriji L2e, L6e: 40 %

—	kategorija L3e: 50 %

—	kategorija L4e: 46 %

—	kategoriji L5e, L7e: 44 %

—

kategorije L (zavore na zadnjih kolesih):

—	vse kategorije 25 %

1.3	Zmogljivost pomožne zavore (v sili) in učinkovitost (če deluje prek ločenega sistema)

1.3.1

Zmogljivost

Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.1.

(a)	Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih.

(b)	Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % največjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma, pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran.

(c)	Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).

1.3.2

Učinkovitost

Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.2.

Zavorni učinek manj kot 50 % (5) zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na največjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev.

(Razen L1e och L3e).

1.4	Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore

1.4.1

Zmogljivost

Zavoro uporabite med preskušanjem na napravi za statično preskušanje zavor in/ali preskušanjem na cesti z merilnikom pojemkov hitrosti.

Zavora na eni strani ne deluje oziroma je odklon vozila pri preskušanju na cesti od ravne črte pretiran.

1.4.2

Učinkovitost

Preskušanje na napravi za statično preskušanje zavor ali s preskušanjem na cesti z uporabo prikazovalnega ali zapisovalnega merilnika pojemkov hitrosti ali z vozilom na strmini z znanim naklonom. Tovorna vozila morajo biti med preskušanjem obremenjena, če je to mogoče.

Za vse kategorije vozil je zavorni koeficient manjši od 16 % glede na največjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12 % glede na največjo dovoljeno kombinirano maso vozila, kar je višje.

(Razen L1e in L3e.)

1.5.	Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema

Vizualni pregled in, kadar je to mogoče, preskus, ali sistem deluje.

(a)	Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne uporablja se za sistem motorne zavore).

(b)	Sistem ne deluje.

1.6	Sistem proti blokiranju koles (ABS)

Vizualni pregled in pregled opozorilne naprave.

(a)	Slabo delovanje opozorilne naprave.

(b)	Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema.

(c)	Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani.

(d)	Poškodovana električna napeljava.

(e)	Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani.

1.7	Elektronski zavorni sistem (EBS)

Vizualni pregled opozorilne naprave.

(a)	Slabo delovanje opozorilne naprave.

(b)	Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema.

2. KRMILJENJE

2.1	Mehansko stanje

2.1.1

Stanje krmilnega mehanizma

Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter se kolesa ne dotikajo tal ali so na vrtljivem podstavku, zavrtite volan od ene do druge skrajne lege. Vizualni pregled delovanja krmilnega mehanizma.

(a)	Neenakomerno delovanje mehanizma.

(b)	Zvit volanski drog ali obrabljeni utori.

(c)	Čezmerno obrabljen volanski drog.

(d)	Čezmeren hod volanskega droga.

(e)

Puščanje.

2.1.2

Pritrditev ohišja krmilnega mehanizma

Ko je vozilo na jašku ali dvigalu ter so kolesa na tleh pod maso vozila, zavrtite volan/krmilo v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled pritrditve ohišja na podvozje.

(a)	Ohišje krmilnega mehanizma ni pravilno pritrjeno.

(b)	Raztegnjene pritrdilne luknje v podvozju.

(c)	Pritrdilni sorniki manjkajo ali so zlomljeni.

(d)	Ohišje krmilnega mehanizma je zlomljeno.

2.1.3

Stanje krmilnega vzvodja

Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter so kolesa na tleh, zavrtite volan/krmilo v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled sestavnih elementov krmilja glede obrabe, zloma in varnosti.

(a)	Medsebojno premikanje med sestavnimi deli, ki bi morali biti pritrjeni.

(b)	Čezmerna obraba zgibov.

(c)	Zlomi ali deformacije katerega koli sestavnega dela.

(d)	Ni blokirnih naprav.

(e)	Neporavnanost sestavnih delov (na primer jarmovega droga ali stabilizatorja).

(f)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

(g)	Pokrov za zaščito pred prahom manjka, je poškodovan ali huje okvarjen.

2.1.4

Delovanje krmilnega vzvodja

Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter so kolesa na tleh in motor deluje (servokrmiljenje), zavrtite volan od ene do druge skrajne lege. Vizualni pregled gibanja vzvodja.

(a)	Gibanje krmilnega vzvodja udarja ob pritrjen sestavni del podvozja.

(b)	Omejevalniki ne delujejo ali manjkajo.

2.1.5

Servokrmiljenje

Preverite puščanje in raven tekočine hidravličnih zavor (če je vidno) v krmilnem sistemu. Ko so kolesa na tleh in motor deluje, preverite, ali sistem servokrmiljenja deluje.

(a)	Puščanje tekočine.

(b)	Nezadostna količina tekočine.

(c)	Mehanizem ne deluje.

(d)	Mehanizem je zlomljen ali nezanesljiv.

(e)	Neporavnanost sestavnih delov ali drgnjenje.

(f)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

(g)	Kabli/cevi so poškodovani, čezmerno razjedeni.

2.2	Volan, drog in krmilo

2.2.1

Stanje volana/krmila

Ko so kolesa na tleh, zavrtite volan z ene na drugo stran pod pravim kotom na drog in narahlo pritisnite navzdol in navzgor. Vizualni pregled zračnosti.

(a)	Medsebojno premikanje med volanom in drogom, ki kaže zrahljanost.

(b)	Ni blokirne naprave na pestu volana.

(c)	Pesto volana, obod ali napere so zlomljeni ali zrahljani.

2.2.2

Volanski drog/jarmi in vilice

Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na tleh, porinite in povlecite volan v smeri droga ter porinite volan/krmilo v različne smeri pod pravim kotom na drog/vilice. Vizualni pregled zračnosti in stanja gibljivih spojk ali kardanskih zgibov.

(a)	Čezmeren hod središča volana navzgor ali navzdol.

(b)	Čezmeren hod vrha droga radialno od osi stebra.

(c)	Okvarjena gibljiva spojka.

(d)	Pomanjkljiva pritrditev.

(e)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

2.3	Zračnost krmiljenja

Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na kolesih, je motor prižgan pri vozilih s servokrmiljenjem, kolesa pa so naravnana naprej, narahlo obrnite volan v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri, kolikor je mogoče, ne da bi premaknili kolesa. Vizualni pregled prostega hoda.

Čezmeren prosti hod krmiljenja (na primer hod točke na obodu presega eno petino premera volana ali ni v skladu z zahtevami (8).

2.4	Nastavitev koles (X) (9)

Preverite nastavitev krmiljenih koles z ustrezno opremo

Nastavitev ni skladna s podatki proizvajalca vozila ali zahtevami (8).

2.5	Vrtljivi podstavki krmiljene osi priklopnika

Vizualni pregled ali uporaba posebej prilagojenega detektorja zračnosti koles.

(a)	Sestavni del je poškodovan ali razpokan.

(b)	Čezmerna zračnost.

(c)	Pomanjkljiva pritrditev.

2.6	Elektronsko servokrmiljenje (EPS)

Vizualni pregled in preverjanje skladnosti med kotom volana in kotom koles pri ugasnjenem/prižganem motorju.

(a)	Kontrolna lučka EPS kaže na kakršno koli napako v sistemu.

(b)	Neskladnost med kotom volana in kotom koles.

(c)	Servokrmiljenje ne deluje.

3. VIDLJIVOST

3.1	Vidno polje

Vizualni pregled z vozniškega sedeža.

Ovira v vidnem polju voznika, ki bistveno vpliva na njegov pogled naprej ali bočni pogled.

3.2	Stanje stekla

Vizualni pregled.

(a)	Počeno ali razbarvano steklo ali prosojna plošča (če je dovoljena).

(b)	Steklo ali prosojna plošča (vključno z odsevno ali obarvano folijo) ni skladna s specifikacijami v zahtevah (8) (XX) (10).

(c)	Steklo ali prosojna plošča je v nesprejemljivem stanju.

3.3	Vzvratna ogledala ali naprave

Vizualni pregled.

(a)	Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami (8).

(b)	Ogledalo ali naprava ne deluje, je poškodovana, zrahljana ali nezanesljivo pritrjena.

3.4	Brisalci vetrobranskega stekla

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Brisalci ne delujejo ali manjkajo.

(b)	Metlica brisalca manjka ali je očitno pokvarjena.

3.5	Pranje vetrobranskega stekla

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Pranje ne deluje ustrezno.

3.6	Sistem za sušenje stekla (X) (9)

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Sistem ne deluje ali je očitno pokvarjen.

4. SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA

4.1

Žarometi

4.1.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiva ali manjkajoča svetloba/svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljiv ali manjkajoč sistem projekcije (odsevnik ali leča).

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.1.2

Usmeritev

Z uporabo naprave za usmeritev žarometa ali zaslona določite horizontalno usmeritev vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen.

Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah (8).

4.1.3

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8) (Število žarometov, ki svetijo hkrati)

(b)	Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

4.1.4

Skladnost z zahtevami (8).

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

(b)	Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki očitno zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe.

(c)	Svetlobni vir in svetilka nista združljiva.

4.1.5

Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)

Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče.

(a)	Naprava ne deluje.

(b)	Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

4.1.6

Naprava za čiščenje žarometa (če je obvezno)

Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče.

Naprava ne deluje.

4.2	Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne in gabaritne svetilke

4.2.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.2.2

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8).

(b)	Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

4.2.3

Skladnost z zahtevami (8).

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

(b)	Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe.

4.3	Zavorne svetilke

4.3.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.3.2

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8).

(b)	Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

4.3.3

Skladnost z zahtevami (8).

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

4.4	Smerne svetilke in varnostne utripalke

4.4.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.4.2

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.4.3

Skladnost z zahtevami (8).

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

4.4.4

Frekvenca utripanja

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Frekvenca utripanja ni v skladu z zahtevami (8).

4.5	Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo

4.5.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.5.2

Usmeritev (X) (9)

Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.

Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.

4.5.3

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.5.4

Skladnost z zahtevami (8).

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8)

(b)	Sistem ne deluje v skladu z zahtevami (8)

4.6	Žarometi za vzvratno vožnjo

4.6.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.6.2

Skladnost z zahtevami (8)

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

(b)	Sistem ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.6.3

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.7	Svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice

4.7.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Svetilka meče neposredno svetlobo nazaj.

(b)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.7.2

Skladnost z zahtevami (8)

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Sistem ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.8	Odsevniki, vidne (odsevne) oznake in zadnje označbe

4.8.1

Stanje

Vizualni pregled.

(a)	Odsevna oprema je pomanjkljiva ali poškodovana.

(b)	Odsevnik ni zanesljivo pritrjen.

4.8.2

Skladnost z zahtevami (8)

Vizualni pregled.

Naprava, odsevna barva ali položaj niso v skladu z zahtevami (8).

4.9	Kontrolne svetilke in kazalniki, obvezni za svetlobno opremo

4.9.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Ne deluje.

4.9.2

Skladnost z zahtevami (8)

Vizualni pregled in pregled delovanja

Ni v skladu z zahtevami (8).

4.10	Električne povezave med vlečnim vozilom in priklopnikom ali polpriklopnikom

Vizualni pregled: če je mogoče, preverite električno neprekinjenost povezave.

(a)	Sestavni deli niso zanesljivo pritrjeni.

(b)	Poškodovana ali okvarjena izolacija.

(c)	Električne povezave priklopnika ali vlečnega vozila ne delujejo pravilno.

4.11	Električna napeljava

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, v nekaterih primerih tudi pregled motornega prostora.

(a)	Napeljava je nezanesljiva ali ni ustrezno zavarovana.

(b)	Napeljava je okvarjena.

(c)	Poškodovana ali okvarjena izolacija.

4.12	Neobvezne svetilke in odsevniki (X) (9)

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Nameščena svetilka/odsevnik ni v skladu z zahtevami (8).

(b)	Svetilka ne deluje v skladu z zahtevami (8).

(c)	Svetilka/odsevnik ni zanesljivo pritrjen.

4.13	Akumulator(-ji)

Vizualni pregled.

(a)	Nezanesljiv.

(b)

Pušča.

(c)	Pomanjkljivo stikalo (če se zahteva).

(d)	Pomanjkljive varovalke (če se zahteva).

(e)	Neustrezno prezračevanje (če se zahteva).

5. OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV

5.1

Osi

5.1.1

Osi

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone.

(a)	Os je zlomljena ali deformirana.

(b)	Nezanesljiva pritrditev na vozilo.

(c)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

5.1.2

Premniki

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. Z navpičnim ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod med opornikom premnika in premnikom.

(a)	Premnik je zlomljen.

(b)	Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš.

(c)	Čezmeren hod med premnikom in opornikom premnika.

(d)	Premni sornik zrahljan na osi.

5.1.3

Kolesni ležaji

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. Z zibanjem koles ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod kolesa navzgor glede na premnik.

(a)	Čezmerna zračnost v kolesnem ležaju.

(b)	Kolesni ležaj je pretesen, ukleščen.

5.2	Kolesa in pnevmatike

5.2.1

Pesto kolesa

Vizualni pregled.

(a)	Kolesna matica ali zatični vijak manjka ali je zrahljan.

(b)	Pesto je obrabljeno ali poškodovano.

5.2.2

Kolesa

Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.

(a)	Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.

(b)	Zadrževalni obroči za pnevmatike niso pravilno nameščeni.

(c)	Kolo je močno izkrivljeno ali obrabljeno.

(d)	Velikost ali tip kolesa ni v skladu z zahtevami (8), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.

5.2.3

Pnevmatike

Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom.

(a)	Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami (8), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.

(b)	Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti.

(c)	Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno).

(d)	Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki.

(e)	Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami (8).

(f)	Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele.

(g)	Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami (8).

(h)	Sistem za nadzor tlaka v pnevmatiki slabo deluje ali očitno ne deluje.

5.3	Sistem obesitve koles

5.3.1

Vzmeti in stabilizator

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone.

(a)	Nezanesljiva pritrditev vzmeti na podvozje ali os.

(b)	Poškodovan ali zlomljen sestavni del vzmeti.

(c)	Manjka vzmet.

(d)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

5.3.2

Amortizerji

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, ali z uporabo posebne opreme, če je ta na voljo.

(a)	Nezanesljiva pritrditev amortizerjev na podvozje ali os.

(b)	Poškodovan amortizer, ki kaže znake močnega puščanja ali slabega delovanja.

5.3.2.1

Preskušanje učinkovitosti dušenja (X) (9)

Uporabite posebno opremo in primerjajte razliko na levi in desni strani in/ali absolutne vrednosti, ki jih je navedel proizvajalec.

(a)	Bistvena razlika med levo in desno stranjo.

(b)	Navedene najmanjše vrednosti niso dosežene.

5.3.3

Torzijske cevi, upravljalni vzvodi, obese in nosilni vzvodi obese

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone.

(a)	Nezanesljiva pritrditev sestavnega dela na podvozje ali os.

(b)	Poškodovan, zlomljen ali čezmerno razjeden sestavni del.

(c)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

5.3.4

Spoji obese

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone.

(a)	Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš ali spojev.

(b)	Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen.

5.3.5

Zračno vzmetenje

Vizualni pregled.

(a)	Sistem ne deluje.

(b)	Kateri koli sestavni del je tako poškodovan, spremenjen ali okvarjen, da bi to lahko negativno vplivalo na delovanje sistema.

(c)	Slišno uhajanje zraka iz sistema.

6. PODVOZJE IN POVEZAVA PODVOZJA

6.1	Podvozje ali okvir in povezava

6.1.1

Splošno stanje

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.

(a)	Zlom ali deformacija katerega koli stranskega ali prečnega dela.

(b)	Nezanesljivi elementi za utrditev ali vezi.

(c)	Čezmerna razjedenost, ki vpliva na trdnost sklopa.

6.1.2

Izpušne cevi in dušilci zvokov

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.

(a)	Izpušni sistem je nezanesljiv ali pušča.

(b)	Izpušni plini uhajajo v kabino ali prostor za potnike.

6.1.3

Posoda in cevi za gorivo (vključno s posodo in cevmi za gorivo za ogrevanje)

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu; pri sistemih na utekočinjeni naftni plin ali stisnjeni zemeljski plin (LPG/CNG) je treba uporabiti naprave za odkrivanje puščanja.

(a)	Nezanesljiva posoda ali cevi.

(b)	Gorivo pušča ali pa pokrov posode za gorivo manjka ali je neučinkovit.

(c)	Poškodovane ali obrabljene cevi.

(d)	Zaporni ventil za gorivo (če se zahteva) ne deluje pravilno.

(e)

Nevarnost požara zaradi

—	puščanja goriva

—	posoda za gorivo ali izpušna cev nista ustrezno zavarovana

—	stanje motornega prostora.

(f)	Sistem na LPG/CNG ali vodik ni v skladu z zahtevami (8).

6.1.4

Odbijači, bočna zaščita in naprave za preprečevanje podleta od zadaj

Vizualni pregled.

(a)	Zrahljanost ali poškodba, ki bi lahko povzročila škodo pri drgnjenju ali stiku.

(b)	Naprava očitno ni v skladu z zahtevami (8).

6.1.5

Nosilec rezervnega kolesa (če je nameščen)

Vizualni pregled.

(a)	Nosilec ni v primernem stanju.

(b)	Nosilec je zlomljen ali nezanesljiv.

(c)	Rezervno kolo ni zanesljivo pritrjeno na nosilec in lahko odpade.

6.1.6

Naprave za spajanje in oprema za vleko

Vizualni pregled glede obrabe in pravilnega delovanja s posebnim poudarkom na kakršni koli nameščeni varnostni napravi in/ali uporabi merilne naprave.

(a)	Sestavni del je poškodovan, pomanjkljiv ali počen.

(b)	Čezmerna obraba sestavnega dela.

(c)	Pomanjkljiva pritrditev.

(d)	Katera koli varnostna naprava manjka ali ne deluje pravilno.

(e)	Katera koli opozorilna naprava ne deluje.

(f)	Ovirana registrska tablica ali katera koli svetilka (kadar se ne uporablja)

(g)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

6.1.7

Prenos moči

Vizualni pregled.

(a)	Vijaki so zrahljani ali manjkajo.

(b)	Čezmerna obraba ležajev prenosne gredi.

(c)	Čezmerna obraba kardanskih zgibov.

(d)	Okvarjene gibljive spojke.

(e)	Poškodovana ali ukrivljena gred.

(f)	Ohišje ležaja zlomljeno ali nezanesljivo.

(g)	Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen.

(h)	Nezakonita sprememba sistema za prenos moči.

6.1.8

Okovje motorja

Vizualni pregled, ne nujno nad jaškom ali na dvigalu.

Okvarjeno, očitno močno poškodovano, zrahljano ali zlomljeno ohišje.

6.1.9

Zmogljivost motorja

Vizualni pregled.

(a)	Enota za upravljanje nezakonito spremenjena.

(b)	Nezakonita sprememba motorja.

6.2	Kabina in nadgradnja

6.2.1

Stanje

Vizualni pregled.

(a)	Zrahljana ali poškodovana stena ali del, ki lahko povzroči škodo.

(b)	Nezanesljiv steber nadgradnje.

(c)	V kabino ali nadgradnjo uhajajo izpušni plini.

(d)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

6.2.2

Pritrditev

Vizualni pregled nad jaškom ali na dvigalu.

(a)	Nadgradnja ali kabina je nezanesljivo pritrjena.

(b)	Nadgradnja ali kabina očitno ni ravno nameščena na podvozje.

(c)	Nezanesljiva ali pomanjkljiva pritrditev nadgradnje ali kabine na podvozje ali prečne dele.

(d)	Čezmerna razjedenost v točkah pritrditve na celostnih nadgradnjah.

6.2.3

Vrata in kljuke

Vizualni pregled.

(a)	Vrata se ne odpirajo ali zapirajo pravilno.

(b)	Vrata se lahko nenamerno odprejo ali ne ostanejo zaprta.

(c)	Vrata, tečaji, kljuke ali steber manjkajo, so zrahljani ali okvarjeni.

6.2.4

Pod

Vizualni pregled nad jaškom ali na dvigalu.

Pod je nezanesljiv ali močno okvarjen.

6.2.5

Vozniški sedež

Vizualni pregled.

(a)	Zrahljan sedež ali sedež s pomanjkljivo zgradbo.

(b)	Mehanizem za nastavitev ne deluje pravilno.

6.2.6

Drugi sedeži

Vizualni pregled.

(a)	Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi.

(b)	Nameščeni sedeži niso v skladu z zahtevami (8).

6.2.7

Krmilne naprave

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Katera koli krmilna naprava, potrebna za varno delovanje vozila, ne deluje pravilno.

6.2.8

Stopnice za kabino

Vizualni pregled.

(a)	Stopnica ali obroč stopnice nezanesljiv.

(b)	Stopnica ali obroč stopnice je v takem stanju, da se uporabniki lahko poškodujejo.

6.2.9

Druge notranje in zunanje naprave in oprema

Vizualni pregled.

(a)	Pritrditev drugih naprav ali opreme je pomanjkljiva.

(b)	Druge naprave ali oprema niso v skladu z zahtevami (8).

(c)	Hidravlična oprema pušča.

6.2.10

Blatniki (zasloni), naprave za preprečevanje škropljenja

Vizualni pregled.

(a)	Manjkajo, so zrahljani ali močno razjedeni.

(b)	Nezadostno oddaljeni od koles.

(c)	Niso v skladu z zahtevami (8).

7. DRUGA OPREMA

7.1	Varnostni pasovi/sponke in zadrževalni sistemi

7.1.1

Varnost pritrditve varnostnih pasov/sponk

Vizualni pregled.

(a)	Pritrdišče je močno okvarjeno.

(b)	Pritrdišče je zrahljano.

7.1.2

Stanje varnostnih pasov/sponk

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Obvezen varnostni pas manjka ali ni nameščen.

(b)	Varnostni pas je poškodovan.

(c)	Varnostni pas ni v skladu z zahtevami (8).

(d)	Sponka varnostnega pasu je poškodovana ali ne deluje pravilno.

(e)	Navijalo varnostnega pasu je poškodovano ali ne deluje pravilno.

7.1.3

Naprava za omejevanje obremenitve varnostnega pasu

Vizualni pregled.

Naprava za omejevanje obremenitve očitno manjka ali ni primerna za vozilo.

7.1.4

Zategovalniki varnostnega pasu

Vizualni pregled.

Zategovalnik očitno manjka ali ni primeren za vozilo.

7.1.5

Zračna blazina

Vizualni pregled.

(a)	Zračne blazine očitno manjkajo ali niso primerne za vozilo.

(b)	Zračna blazina očitno ne deluje.

7.1.6

Sistemi SRS

Vizualni pregled kontrolne lučke.

Kontrolna lučka SRS kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu.

7.2	Gasilni aparat (X) (9)

Vizualni pregled.

(a)

Manjka.

(b)	Ni v skladu s predpisi (8).

7.3	Ključavnice in protivlomna naprava

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Naprava ne preprečuje speljevanja vozila.

(b)	Pomanjkljivo ali nenamerno zaklepanje ali blokiranje.

7.4	Varnostni trikotnik (če se zahteva)(X) (9)

Vizualni pregled.

(a)	Manjka ali je pomanjkljiv.

(b)	Ni v skladu z zahtevami (8).

7.5	Komplet prve pomoči (če se zahteva)(X) (9)

Vizualni pregled.

Manjka, je pomanjkljiv ali ni v skladu z zahtevami (8).

7.6	Zagozde koles (če se zahteva) (X) (9)

Vizualni pregled.

Manjkajo ali niso v dobrem stanju.

7.7	Zvočni signal

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)

Ne deluje

(b)	Nezanesljiv nadzor.

(c)	Ni v skladu z zahtevami (8).

7.8	Merilnik hitrosti

Vizualni pregled ali pregled delovanja med preskušanjem na cesti ali elektronsko.

(a)	Ni nameščen v skladu z zahtevami (8).

(b)	Ne deluje.

(c)	Ni ga mogoče osvetliti.

7.9	Tahograf (če je nameščen/če se zahteva)

Vizualni pregled.

(a)	Ni nameščen v skladu z zahtevami (8).

(b)	Ne deluje.

(c)	Pomanjkljive ali manjkajoče plombe.

(d)	Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela.

(e)	Očitno nedovoljeno spreminjanje ali prikrojevanje

(f)	Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri.

7.10	Naprava za omejevanje hitrosti (če je nameščen/če se zahteva)

Vizualni pregled in pregled delovanja, če je na voljo oprema.

(a)	Ni nameščena v skladu z zahtevami (8).

(b)	Očitno ne deluje.

(c)	Nepravilno nastavljena hitrost (če se preveri)

(d)	Pomanjkljive ali manjkajoče plombe.

(e)	Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela.

(f)	Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri.

7.11	Kilometrski števec, če je na voljo (X) (9)

Vizualni pregled.

(a)	Očitno prikrojen (goljufija).

(b)	Očitno ne deluje.

7.12	Elektronski nadzor stabilnosti (ESC), če je nameščen/če se zahteva

Vizualni pregled.

(a)	Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani.

(b)	Poškodovana električna napeljava.

(c)	Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani.

(d)	Stikalo je poškodovano ali ne deluje pravilno.

(e)	Kontrolna lučka ESC kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu.

8. EMISIJE

8.1

Hrup

8.1.1

Sistem za zmanjševanje hrupa

Subjektivna ocena (če kontrolor meni, da gre lahko za mejno raven hrupa, se lahko opravi preizkus hrupa z merilnikom hrupa)

(a)	Ravni hrupa presegajo dovoljene v zahtevah (8).

(b)	Kateri koli del sistema za zmanjševanje hrupa je zrahljan, lahko odpade, je poškodovan, nepravilno nameščen, manjka ali je očitno tako spremenjen, da lahko negativno vpliva na ravni hrupa.

8.2	Emisije izpušnih plinov

8.2.1

Emisije iz bencinskih motorjev

8.2.1.1

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

Vizualni pregled.

(a)	Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka, je spremenjena ali očitno pomanjkljiva.

(b)	Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij.

8.2.1.2

Plinaste emisije

Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami (8). Za vozila, opremljena z ustreznimi vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD), se lahko pravilno delovanje sistema emisij ugotovi tudi z ustreznim odčitavanjem z naprave OBD in hkratnim preverjanjem pravilnega delovanja sistema OBD namesto z meritvami emisij, ko je motor v prostem teku, v skladu s priporočili proizvajalca glede ogrevanja motorja ter drugimi zahtevami (8).

(a)	Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.

(b)

Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo:

za vozila brez naprednega sistema za uravnavanje emisij:

—	4,5 %, ali

—

3,5 %

glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah (8).

ii)

za vozila z naprednim sistemom za uravnavanje emisij:

—	pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,5 %

—	pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 % ali

—	pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 % (6)

—	pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,2 %

glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah (8).

(c)	Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca.

(d)	Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje.

8.2.2

Emisije iz dizelskih motorjev

8.2.2.1

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

Vizualni pregled.

(a)	Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva.

(b)	Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij.

8.2.2.2

Motnost

Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.

(a)	Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, ki jo dovoljuje regulator) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko.

(b)

Predhodno ogrevanje vozila:

1.	Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav je treba iz varnostnih razlogov preveriti, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.

Zahteve za predhodno ogrevanje:

motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C, ali biti normalna temperatura delovanja, če je temperatura nižja, temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, pa mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila neizvedljiva, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja;

ii)	izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli prostega pospeševanja ali z enakovredno metodo.

(c)

Postopek preskusa:

1.	Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla prostega pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.

2.	Za sprožitev vsakega cikla prostega pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.

V vsakem ciklu prostega pospeševanja mora motor doseči vrtilno frekvenco, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali, pri vozilih z avtomatskimi menjalniki, vrtilno frekvenco, ki jo opredeli proizvajalec, ali, če ti podatki niso na voljo, dve tretjini vrtilne frekvence, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem vrtilne frekvence motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi.

Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja.

(a)	Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (8): motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu;

(b)

Če tega podatka ni ali v zahtevah (8) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti:

za sesalne dizelske motorje: 2,5 m-1,

za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3,0 m-1,

ali za vozila, določena v zahtevah (8)ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (8):

1,5 m-1 (7).

8.3	Odpravljanje elektromagnetnih motenj

Radijske motnje (X) (9)

Vizualni pregled.

Ni izpolnjena katera koli od zahtev (8).

8.4	Druge postavke, povezane z okoljem

8.4.1

Puščanje tekočine

Vizualni pregled.

Kakršno koli čezmerno puščanje tekočine, ki lahko škodi okolju ali ogroža varnost drugih uporabnikov cest.

9. DODATNI PRESKUSI ZA VOZILA ZA PREVOZ POTNIKOV M2 IN M3

9.1

Vrata

9.1.1

Vrata za vstop in izstop

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Okvarjeno stanje.

(c)	Pomanjkljivo upravljalo v sili.

(d)	Pomanjkljivo daljinsko upravljanje vrat ali pomanjkljive opozorilne naprave.

(e)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.1.2

Izhodi v sili

Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno).

(a)	Pomanjkljivo delovanje

(b)	Znaki, ki kažejo izhode v sili, manjkajo ali so nečitljivi.

(c)	Manjka kladivo za razbijanje stekel.

(d)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.2	Sistem za sušenje in odmrzovanje stekla (X) (9)

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Ne deluje pravilno.

(b)	Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino.

(c)	Pomanjkljivo odmrzovanje (če je obvezno).

9.3	Prezračevalni in ogrevalni sistem (X) (9)

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino.

9.4

Sedeži

9.4.1

Potniški sedeži (vključno s sedeži za spremljevalno osebje)

Vizualni pregled.

(a)	Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi.

(b)	Preklopni sedeži (če so dovoljeni) ne delujejo avtomatično.

(c)	Niso v skladu z zahtevami (8).

9.4.2

Vozniški sedež (dodatne zahteve)

Vizualni pregled.

(a)	Pomanjkljive posebne naprave, kot sta ščitnik proti bleščanju ali zaslon proti zaslepitvi.

(b)	Zaščita za voznika nezanesljiva ali ni v skladu z zahtevami (8).

9.5	Notranja osvetlitev in naprave za določitev destinacije (X) (9)

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Naprava je pomanjkljiva ali ni v skladu z zahtevami (8).

9.6	Prehodi, stojišča

Vizualni pregled.

(a)	Nezanesljiv pod.

(b)	Pomanjkljivo oprijemno drogovje ali ročaji.

(c)	Niso v skladu z zahtevami (8).

9.7	Stopnišča in stopnice

Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno).

(a)	Okvarjeno ali poškodovano stanje.

(b)	Zložljive stopnice ne delujejo pravilno.

(c)	Niso v skladu z zahtevami (8).

9.8	Sistem za komunikacijo s potniki (X) (9)

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Pomanjkljiv sistem.

9.9	Obvestila (X) (9)

Vizualni pregled.

(a)	Manjkajoč, napačen ali nečitljiv napis.

(b)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.10	Zahteve glede prevoza otrok (X) (9)

9.10.1

Vrata

Vizualni pregled.

Zaščita za vrata ni v skladu z zahtevami (8) za to obliko prevoza.

9.10.2

Signalizacija in posebna oprema

Vizualni pregled.

Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami (8).

9.11	Zahteve glede prevoza invalidov (X) (9)

9.11.1

Vrata, klančine in dvigala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Okvarjeno stanje.

(c)	Pomanjkljiva(-e) komanda(-e).

(d)	Pomanjkljiva(-e) opozorilna(-e) naprava(-e)

(e)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.11.2

Pritrditev za invalidski voziček

Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno).

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Okvarjeno stanje.

(c)	Pomanjkljiva(-e) krmilna(-e) naprava(-e).

(d)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.11.3

Signalizacija in posebna oprema

Vizualni pregled

Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami (8).

9.12	Druga posebna oprema (X) (9)

9.12.1

Oprema za pripravo hrane

Vizualni pregled.

(a)	Oprema ni v skladu z zahtevami (8).

(b)	Oprema je tako poškodovana, da bi jo bilo nevarno uporabljati.

9.12.2

Sanitarna oprema

Vizualni pregled.

Oprema ni v skladu z zahtevami (8).

9.12.3

Druge naprave (npr. avdiovizualni sistemi)

Vizualni pregled.

Ni v skladu z zahtevami (8).

(1) Neustrezno popravilo ali sprememba pomeni popravilo ali spremembo, ki negativno vpliva na varnost vozila v cestnem prometu ali škodljivo vpliva na okolje

(2) 48 % za vozila, ki niso opremljena s sistemom ABS ali ki so bila homologirana pred 1. oktobrom 1991.

(3) 45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje.

(4) 43 % za polpriklopnike in priklopnike z vrtljivim ojesom, registrirane po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje.

(5) 2,2 m/s2 za vozila kategorij N1, N2 in N3.

(6) Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v vrstici A ali B točke 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2002.

(7) Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v vrstici B točke 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali pozneje; vrstici B1, B2 ali C točke 6.2.1 Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/96/ES ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008.

(8) ‚Zahteve‘ so določene v zahtevah za homologacijo na datum homologacije, prve registracije ali začetka uporabe ter v zahtevah glede naknadnega opremljanja ali nacionalni zakonodaji države registracije.

(9) (X) označuje postavke, ki se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za redne preglede.

(10) (XX) Ta razlog za neustreznost se uporablja le, če se preskušanje zahteva v nacionalni zakonodaji.“

8.7.2010

Uradni list Evropske unije

L 173/74

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 5. julija 2010

o oceni napak, ugotovljenih med izvajanjem tehničnih pregledov v skladu z Direktivo 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov

(2010/378/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Zaradi varnosti v cestnem prometu, varstva okolja in poštene konkurence je pomembno zagotoviti, da se vozila v obratovanju ustrezno vzdržujejo in preskušajo, da bi se v celotni življenjski dobi ohranila njihova zmogljivost, kot je zagotovljena s homologacijo, ne da bi se čezmerno poslabšala.

(2)

Poleg predpisov in postopkov iz Direktive 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (1) morajo inšpektorji, ki izvajajo preskušanje vozil, prejeti smernice, da se zagotovi usklajena ocena napak, naštetih v Prilogi II k navedeni direktivi.

(3)	Upoštevani so bili ugotovitve dveh projektov, in sicer Autofore (2) in IDELSY (3), v okviru katerih so bile nedavno obravnavane prihodnje možnosti glede tehničnih pregledov, ter izidi odprtega in stvarnega dialoga z zainteresiranimi stranmi.

(4)	Vnesti je treba tri kategorije napak, da bi upoštevali njihovo resnost.

(5)	Posamezna kategorija napak mora vsebovati posledice za uporabo vozila v takem stanju.

(6)	To priporočilo je prvi korak k enotnemu ocenjevanju pomanjkljivosti, ugotovljenih med izvajanjem tehničnih pregledov znotraj Unije –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Države članice morajo oceniti napake, ugotovljene med izvajanjem tehničnega pregleda vozila, v skladu s smernicami, določenimi v Prilogi k temu priporočilu.

V Bruslju, 5. julija 2010

Za Komisijo

Siim KALLAS

Podpredsednik

(1) UL L 141, 6.6.2009, str. 12.

(2) Študija Autofore o prihodnjih možnostih za izvrševanje tehnične brezhibnosti v Evropski uniji (Autofore study on the Future Options for Roadworthiness Enforcement in the European Union), http://ec.europa.eu/transport/roadsafety/publications/projectfiles/autofore_en.htm

(3) Pobuda IDELSY za diagnozo elektronskih sistemov v motornih vozilih pri rednih tehničnih pregledih (Initiative for Diagnosis of Electronic Systems in Motor Vehicles for PTI), http://ec.europa.eu/transport/roadsafety/publications/projectfiles/idelsy_en.htm

PRILOGA

1. Ocena napak in opredelitev pojmov

V okviru izvajanja Direktive 2009/40/ES so v tem priporočilu navedeni sistemi in sestavni deli vozil, ki jih je treba preskusiti, ter smernice, katerih izvajanje se državam članicam priporoča med tehničnimi pregledi, da bi ugotovile, ali je stanje vozila sprejemljivo.

2. Smernice za oceno napak in opredelitev pojmov

Smernice za oceno pomanjkljivosti, vključno s tehničnimi napakami in drugimi neskladnostmi, ki so odkrite med rednim preskušanjem vozil, so razvrščene v tri skupine:

MANJŠE NAPAKE(MiD)

VEČJE NAPAKE(MaD)

NEVARNE NAPAKE(DD)

Posamezna skupina napak mora biti opredeljena na podlagi stanja vozila, in sicer:

MANJŠE NAPAKE

Tehnične napake, ki nimajo odločilnega vpliva na varnost vozila, in druge manjše neskladnosti. Vozila ni treba nujno ponovno pregledati, saj se lahko upravičeno pričakuje, da bodo odkrite napake nemudoma odpravljene.

VEČJE NAPAKE

Napake, ki lahko okrnijo varnost vozila ali ogrozijo druge udeležence na cesti, in druge večje neskladnosti. Za nadaljnjo uporabo vozila na cesti brez popravila odkritih napak veljajo pogoji. Pristojni organi držav članic morajo sprejeti postopek za določitev pogojev, pod katerimi se vozilo lahko uporablja, preden opravi ponovni tehnični pregled.

NEVARNE NAPAKE

Napake, ki pomenijo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, tako da se vozilo v nobenih okoliščinah ne sme uporabljati na cesti.

Vozilo z napakami, ki sodijo v več kot eno skupino, je treba razvrstiti glede na najresnejšo napako. Vozilo z več napakami iste skupine je lahko uvrščeno v naslednjo skupino z resnejšimi napakami, če to vozilo zaradi skupnega učinka napak pomeni večjo nevarnost.

Pri napakah, ki so lahko uvrščene v več kot eno skupino, je odgovornost inšpektorja, ki izvaja pregled, da napake razvrsti glede na njihovo resnost v skladu z nacionalno zakonodajo.

Med ocenjevanjem napak je treba upoštevati zahteve za homologacijo v času homologacije, prve registracije vozila ali začetka njegove uporabe. Za nekatere postavke pa bodo veljale zahteve glede naknadnega opremljanja.

SMERNICE ZA OCENO NAPAK

Postavka

Razlogi za neustreznost

Smernice za oceno napak

MiD

MaD

0. IDENTIFIKACIJA VOZILA

0.1	Registrske tablice (če je določeno v zahtevah (8))

(a)	Registrska(-e) tablica(-e) manjka(-jo) ali je (so) tako nezanesljivo pritrjena(-e), da lahko odpade(-jo).

(b)	Napis manjka ali je nečitljiv.

(c)	Niso skladne z dokumenti vozila ali zapisi.

0.2	Identifikacija vozila – številka šasije/serijska številka

(a)	Manjka ali je ni mogoče najti.

(b)	Nepopolna, nečitljiva.

(c)	Ni skladna z dokumenti vozila ali zapisi.

1. ZAVORNA OPREMA

1.1	Mehansko stanje in delovanje

1.1.1

Pedalo delovne zavore/tečaj ročnega vzvoda

(a)	Tečaj pretesen.

(b)	Čezmerna obraba ali zračnost.

1.1.2

Stanje pedala/ročnega vzvoda in prosti hod naprave za upravljanje zavor

(a)	Pretiran ali nezadosten rezervni hod.

(b)	Zavora se ne sprosti pravilno.

(c)	Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena.

1.1.3

Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji

(a)	Nezadosten tlak/podtlak za podporo vsaj dvakratne uporabe zavore po delovanju opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljivo stanje).

(b)	Čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ni v skladu z zahtevami (8).

(c)	Večpolni zaščitni ventil ali ventil za sproščanje tlaka ne deluje.

(d)	Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka.

(e)	Zunanja poškodba, ki lahko vpliva na delovanje zavornega sistema.

1.1.4

Opozorilnik ali merilec, ki kaže prenizek tlak

Slabo delovanje ali okvara merilnika ali opozorilnika.

1.1.5

Ročno upravljan krmilni ventil zavore

(a)	Razpokana, poškodovana ali čezmerno obrabljena krmilna naprava.

(b)	Krmiljenje ventila nezanesljivo ali nezanesljiv ventil.

(c)	Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu.

(d)	Nezadovoljivo delovanje.

1.1.6

Sprožilo parkirne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka parkirne zavore, elektronska parkirna zavora

(a)	Zaskočka ne drži pravilno.

(b)	Pretirana obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma.

(c)	Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev.

(d)	Aktivator manjka ali pa je poškodovan ali ne deluje.

(e)	Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje.

1.1.7

Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji)

(a)	Ventil poškodovan ali pretirano uhajanje zraka.

(b)	Pretirano puščanje olja iz kompresorja.

(c)	Ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen.

(d)	Puščanje ali uhajanje hidravlične tekočine.

1.1.8

Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske)

(a)	Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil.

(b)	Pokrov ali ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen.

(c)	Pretirano uhajanje.

(d)	Ne deluje pravilno.

1.1.9

Tlačna posoda hranilnika energije

(a)	Posoda poškodovana, razjedena ali pušča.

(b)	Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje.

(c)	Posoda nezanesljiva ali neustrezno nameščena.

1.1.10

Servo zavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi)

(a)	Okvarjena ali neučinkovita servo enota.

(b)	Glavni zavorni valj okvarjen ali pušča.

(c)	Glavni zavorni valj nezanesljiv.

(d)	Nezadostna zavorna tekočina.

(e)	Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja.

(f)	Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena.

(g)	Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine.

1.1.11

Toge zavorne cevi

(a)	Neposredna nevarnost okvare ali loma.

(b)	Uhajanje iz cevi ali povezav.

(c)	Cevi poškodovane ali čezmerno razjedene.

(d)	Cevi napačno nameščene.

1.1.12

Gibljive zavorne cevi

(a)	Neposredna nevarnost okvare ali loma.

(b)	Zavorne cevi poškodovane, se drgnejo, so zvite ali prekratke.

(c)	Uhajanje iz cevi ali povezav.

(d)	Izbokline na ceveh pod tlakom.

(e)	Porozne cevi.

1.1.13

Zavorne obloge

(a)	Obloge čezmerno obrabljene.

(b)	Obloge onesnažene (olje, mast itd.).

(c)	Obloge manjkajo.

1.1.14

Zavorni bobni, zavorni koluti

(a)	Čezmerna obraba bobna ali koluta, čezmerno zbrazdani, razpokani, nezanesljivo pritrjeni ali zlomljeni.

(b)	Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.)

(c)	Boben ali kolut manjka.

(d)	Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena.

1.1.15

Zavorni bovden potegi, drogovi, vzvodi, povezave

(a)	Poteg poškodovan ali zavozlan.

(b)	Sestavni del čezmerno obrabljen ali razjeden.

(c)	Bovden poteg, drog ali stik nezanesljiv.

(d)	Pomanjkljivo vodilo bovden potega.

(e)	Omejevanje prostega hoda zavornega sistema.

(f)	Neobičajno premikanje ročic/spoja, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo.

1.1.16

Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji)

(a)	Sprožilo razpokano ali poškodovano.

(b)	Uhajanje iz sprožila.

(c)	Sprožilo nezanesljivo ali neustrezno nameščeno.

(d)	Sprožilo čezmerno razjedeno.

(e)	Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane.

(f)	Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali pa je čezmerno poškodovan.

1.1.17

Ventil za zaznavanje obremenitve

(a)	Pomanjkljiva povezava.

(b)	Nepravilno naravnava povezava.

(c)	Ventil zataknjen ali ne deluje.

(d)	Ventil manjka.

(e)	Tablica s podatki manjka.

(f)	Podatki so nečitljivi ali niso skladni z zahtevami (8).

1.1.18

Naprave za nastavitev in prikaz zračnosti

(a)	Naprava za nastavitev poškodovana, zataknjena ali se nepravilno giblje, čezmerna obraba ali napačna nastavitev.

(b)	Naprava za nastavitev pomanjkljiva.

(c)	Nepravilno nameščena ali nadomeščena.

1.1.19

Trajnostna zavora (kadar je nameščena ali zahtevana)

(a)	Nezanesljivi konektorji ali okovje.

(b)	Sistem je vidno pomanjkljiv ali manjka.

1.1.20

Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila

Zavora priklopnika se ne sproži samodejno, kadar je spojka prekinjena.

1.1.21

Popolne zavorne naprave

(a)	Druge sistemske naprave (npr. črpalka za sredstvo proti zmrzovanju, sušilnik zraka itd.) so zunaj poškodovane ali čezmerno razjedene tako, da negativno vplivajo na zavorni sistem.

(b)	Puščanje zraka ali sredstva proti zamrznitvi.

(c)	Kateri koli sestavni del nezanesljiv ali neustrezno nameščen.

(d)	Neustrezno popravilo ali sprememba katerega koli sestavnega dela (8).

1.1.22

Preskusne povezave (kadar so nameščene ali zahtevane)

(a)

Manjkajo.

(b)	So poškodovane, neuporabne ali puščajo.

1.2	Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore

1.2.1

Zmogljivost

(a)	Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih.

(b)	Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma, pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran.

(c)	Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).

(d)	Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu.

(e)	Čezmerno nihanje zavornega učinka med vsakim popolnim obratom kolesa.

1.2.2

Učinkovitost

Ne doseže se niti najmanjša dopustna vrednost, navedena spodaj:

Vozila, prvič registrirana po začetku veljavnosti te direktive:

—	kategorija N1: 50 %

—	kategorija M1: 58 %

—	kategoriji M2 in M3: 50 %

—	kategoriji N2 in N3: 50 %

—

kategorije O2 (XX) (10), O3 in O4:

—	za polpriklopnike: 45 %

—	za priklopnike z vrtljivim ojesom: 50 %

Vozila, registrirana pred začetkom veljavnosti te direktive:

kategorija N1: 45 %

kategorije M1, M2 in M3: 50 % (2)

kategoriji N2 in N3: 43 % (3)

kategorije O2 (XX) (10),O3 in O4: 40 % (4)

druge kategorije (XX) (10)

—

kategorije L (obe zavori):

—	kategorija L1e: 42 %

—	kategoriji L2e in L6e: 40 %

—	kategorija L3e: 50 %

—	kategorija L4e: 46 %

—	kategoriji L5e in L7e: 44 %

—

kategorije L (zavore na zadnjih kolesih):

—	vse kategorije 25 %

1.3	Zmogljivost in učinkovitost pomožne (zasilne) zavore (če deluje prek ločenega sistema)

1.3.1

Zmogljivost

(a)	Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih.

(b)	Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma, pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran.

(c)	Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).

1.3.2

Učinkovitost

Zavorni učinek manj kot 50 % (5) zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na največjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev.

(razen L1e in L3e).

1.4	Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore

1.4.1

Zmogljivost

Zavora na eni strani ne deluje oziroma je odklon vozila pri preskušanju na cesti od ravne črte pretiran.

1.4.2

Učinkovitost

Za vse kategorije vozil je zavorni koeficient manjši od 16 % glede na največjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12 % glede na največjo dovoljeno kombinirano maso vozila, kar je višje.

(razen L1e in L3e).

1.5	Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema

(a)	Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne velja za sisteme motorne zavore).

(b)	Sistem ne deluje.

1.6	Sistem proti blokiranju koles (ABS)

(a)	Slabo delovanje opozorilne naprave.

(b)	Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema.

(c)	Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani.

(d)	Poškodovana električna napeljava.

(e)	Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani.

1.7	Elektronski zavorni sistem (EBS)

(a)	Slabo delovanje opozorilne naprave.

(b)	Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema.

2. KRMILJENJE

2.1	Mehansko stanje

2.1.1

Stanje krmilnega mehanizma

(a)	Neenakomerno delovanje mehanizma.

(b)	Zvit volanski drog ali obrabljeni utori.

(c)	Čezmerno obrabljen volanski drog.

(d)	Čezmeren hod volanskega droga.

(e)

Puščanje.

2.1.2

Pritrditev ohišja krmilnega mehanizma

(a)	Ohišje krmilnega mehanizma ni pravilno pritrjeno.

(b)	Raztegnjene pritrdilne luknje v podvozju.

(c)	Pritrdilni sorniki manjkajo ali so zlomljeni.

(d)	Ohišje krmilnega mehanizma je zlomljeno.

2.1.3

Stanje krmilnega vzvodja

(a)	Medsebojno premikanje med sestavnimi deli, ki bi morali biti pritrjeni.

(b)	Čezmerna obraba zgibov.

(c)	Zlomi ali deformacije katerega koli sestavnega dela.

(d)	Ni blokirnih naprav.

(e)	Neporavnanost sestavnih delov (na primer jarmovega droga ali stabilizatorja).

(f)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

(g)	Pokrov za zaščito pred prahom manjka, je poškodovan ali huje okvarjen.

2.1.4

Delovanje krmilnega vzvodja

(a)	Gibanje krmilnega vzvodja udarja ob pritrjen sestavni del podvozja.

(b)	Omejevalniki ne delujejo ali manjkajo.

2.1.5

Servokrmiljenje

(a)	Puščanje tekočine.

(b)	Nezadostna količina tekočine.

(c)	Mehanizem ne deluje.

(d)	Mehanizem je zlomljen ali nezanesljiv.

(e)	Neporavnanost sestavnih delov ali drgnjenje.

(f)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

(g)	Kabli/cevi so poškodovani, čezmerno razjedeni.

2.2	Volan, drog in krmilo

2.2.1

Stanje volana/krmila

(a)	Medsebojno premikanje med volanom in drogom, ki kaže zrahljanost.

(b)	Ni blokirne naprave na pestu volana.

(c)	Pesto volana, obod ali napere so zlomljeni ali zrahljani.

2.2.2.

Volanski drog/jarmi in vilice

(a)	Čezmeren hod središča volana navzgor ali navzdol.

(b)	Čezmeren hod vrha droga radialno od osi stebra.

(c)	Okvarjena gibljiva spojka.

(d)	Pomanjkljiva pritrditev.

(e)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

2.3.	Zračnost krmiljenja

Čezmeren prosti hod krmiljenja (na primer hod točke na obodu presega eno petino premera volana ali ni v skladu z zahtevami (8).

2.4	Nastavitev koles (X) (9)

Nastavitev ni skladna s podatki proizvajalca vozila ali zahtevami (8).

2.5.	Vrtljivi podstavki krmiljene osi priklopnika

(a)	Sestavni del je poškodovan ali razpokan.

(b)	Čezmerna zračnost.

(c)	Pomanjkljiva pritrditev.

2.6.	Elektronsko servokrmiljenje (EPS)

(a)	Kontrolna lučka EPS kaže na kakršno koli napako v sistemu.

(b)	Neskladnost med kotom volana in kotom koles.

(c)	Servokrmiljenje ne deluje.

3. VIDLJIVOST

3.1	Vidno polje

Ovira v vidnem polju voznika, ki bistveno vpliva na njegov pogled naprej ali bočni pogled.

3.2	Stanje stekla

(a)	Počeno ali razbarvano steklo ali prosojna plošča (če je dovoljena).

(b)	Steklo ali prosojna plošča (vključno z odsevno ali obarvano folijo) ni skladna s specifikacijami v zahtevah (8) (XX) (10).

(c)	Steklo ali prosojna plošča je v nesprejemljivem stanju.

3.3	Vzvratna ogledala ali naprave

(a)	Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami (8).

(b)	Ogledalo ali naprava ne deluje, je poškodovana, zrahljana ali nezanesljivo pritrjena.

3.4	Brisalci vetrobranskega stekla

(a)	Brisalci ne delujejo ali manjkajo.

(b)	Metlica brisalca manjka ali je očitno pokvarjena.

3.5	Naprave za pranje vetrobranskega stekla

Pranje ne deluje ustrezno.

3.6	Sistem za sušenje stekla (X) (9)

Sistem ne deluje ali je očitno pokvarjen.

4. SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA

4.1

Žarometi

4.1.1

Stanje in delovanje

(a)	Pomanjkljiva ali manjkajoča svetloba/svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljiv ali manjkajoč sistem projekcije (odsevnik ali leča).

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.1.2

Uskladitev

Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah (8).

4.1.3

Stikala

(a)	Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8). (Število žarometov, ki svetijo hkrati.)

(b)	Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

4.1.4

Skladnost z zahtevami (8)

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

(b)	Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki očitno zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe.

(c)	Svetlobni vir in svetilka nista združljiva.

4.1.5

Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)

(a)	Naprava ne deluje.

(b)	Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

4.1.6

Naprava za čiščenje žarometa (če je obvezno)

Naprava ne deluje.

4.2	Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne in gabaritne svetilke

4.2.1

Stanje in delovanje

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.2.2

Stikala

(a)	Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8).

(b)	Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

4.2.3

Skladnost z zahtevami (8)

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

(b)	Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe.

4.3	Zavorne svetilke

4.3.1

Stanje in delovanje

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.3.2

Stikala

(a)	Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8).

(b)	Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

4.3.3

Skladnost z zahtevami (8)

Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

4.4.	Smerne svetilke in varnostne utripalke

4.4.1

Stanje in delovanje

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.4.2

Stikala

Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.4.3

Skladnost z zahtevami (8)

Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

4.4.4

Frekvenca utripanja

Frekvenca utripanja ni v skladu z zahtevami (8).

4.5	Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo

4.5.1

Stanje in delovanje

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.5.2

Usmeritev (X) (9)

Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.

4.5.3

Stikala

Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.5.4

Skladnost z zahtevami (8)

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

(b)	Sistem ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.6	Žarometi za vzvratno vožnjo

4.6.1

Stanje in delovanje

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.6.2

Skladnost z zahtevami (8)

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (8).

(b)	Sistem ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.6.3

Stikala

Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.7	Svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice

4.7.1

Stanje in delovanje

(a)	Svetilka meče neposredno svetlobo nazaj.

(b)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.7.2

Skladnost z zahtevami (8)

Sistem ne deluje v skladu z zahtevami (8).

4.8	Odsevniki, vidne (odsevne) oznake in zadnje označbe

4.8.1

Stanje

(a)	Odsevna oprema je pomanjkljiva ali poškodovana.

(b)	Odsevnik ni zanesljivo pritrjen.

4.8.2

Skladnost z zahtevami (8)

Naprava, odsevna barva ali položaj niso v skladu z zahtevami (8).

4.9	Kontrolne svetilke in kazalniki, obvezni za svetlobno opremo

4.9.1

Stanje in delovanje

Ne deluje.

4.9.2

Skladnost z zahtevami (8)

Ni v skladu z zahtevami (8).

4.10	Električne povezave med vlečnim vozilom in priklopnikom ali polpriklopnikom

(a)	Sestavni deli niso zanesljivo pritrjeni.

(b)	Poškodovana ali okvarjena izolacija.

(c)	Električne povezave priklopnika ali vlečnega vozila ne delujejo pravilno.

4.11	Električna napeljava

(a)	Napeljava je nezanesljiva ali ni ustrezno zavarovana.

(b)	Napeljava je okvarjena.

(c)	Poškodovana ali okvarjena izolacija.

4.12	Neobvezne svetilke in odsevniki (X) (9)

(a)	Nameščena svetilka/odsevnik ni v skladu z zahtevami (8).

(b)	Svetilka ne deluje v skladu z zahtevami (8).

(c)	Svetilka/odsevnik ni zanesljivo pritrjen.

4.13	Akumulator(-ji)

(a)	Nezanesljiv.

(b)

Puščanje.

(c)	Pomanjkljivo stikalo (če se zahteva).

(d)	Pomanjkljive varovalke (če se zahteva).

(e)	Neustrezno prezračevanje (če se zahteva).

5. OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV

5.1

Osi

5.1.1

Osi

(a)	Os je zlomljena ali deformirana.

(b)	Nezanesljiva pritrditev na vozilo.

(c)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

5.1.2

Premniki

(a)	Premnik je zlomljen.

(b)	Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš.

(c)	Čezmeren hod med premnikom in opornikom premnika.

(d)	Premni sornik zrahljan na osi.

5.1.3

Kolesni ležaji

(a)	Čezmerna zračnost v kolesnem ležaju.

(b)	Kolesni ležaj je pretesen, ukleščen.

5.2	Kolesa in pnevmatike

5.2.1

Pesto kolesa

(a)	Kolesna matica ali zatični vijak manjka ali je zrahljan.

(b)	Pesto je obrabljeno ali poškodovano.

5.2.2

Kolesa

(a)	Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.

(b)	Zadrževalni obroči za pnevmatike niso pravilno nameščeni.

(c)	Kolo je močno izkrivljeno ali obrabljeno.

(d)	Velikost ali tip kolesa ni v skladu z zahtevami (8), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.

5.2.3

Pnevmatike

(a)	Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami (8), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.

(b)	Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti.

(c)	Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno).

(d)	Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki.

(e)	Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami (8).

(f)	Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele.

(g)	Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami (8).

(h)	Sistem za nadzor tlaka v pnevmatiki slabo deluje ali očitno ne deluje.

5.3	Sistem obesitve koles

5.3.1

Vzmeti in stabilizator

(a)	Nezanesljiva pritrditev vzmeti na podvozje ali os.

(b)	Poškodovan ali zlomljen sestavni del vzmeti.

(c)	Manjka vzmet.

(d)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

5.3.2

Amortizerji

(a)	Nezanesljiva pritrditev amortizerjev na podvozje ali os.

(b)	Poškodovan amortizer, ki kaže znake močnega puščanja ali slabega delovanja.

5.3.2.1

Preskušanje učinkovitosti dušenja (X) (9)

(a)	Bistvena razlika med levo in desno stranjo.

(b)	Navedene najmanjše vrednosti niso dosežene.

5.3.3

Torzijske cevi, upravljalni vzvodi, obese in nosilni vzvodi obese

(a)	Nezanesljiva pritrditev sestavnega dela na podvozje ali os.

(b)	Poškodovan, zlomljen ali čezmerno razjeden sestavni del.

(c)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

5.3.4

Spoji obese

(a)	Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš ali spojev.

(b)	Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen.

5.3.5

Zračno vzmetenje

(a)	Sistem ne deluje.

(b)	Kateri koli sestavni del je tako poškodovan, spremenjen ali okvarjen, da bi to lahko negativno vplivalo na delovanje sistema.

(c)	Slišno uhajanje zraka iz sistema.

6. PODVOZJE IN POVEZAVA PODVOZJA

6.1	Podvozje ali okvir in povezava

6.1.1

Splošno stanje

(a)	Zlom ali deformacija katerega koli stranskega ali prečnega dela.

(b)	Nezanesljivi elementi za utrditev ali vezi.

(c)	Čezmerna razjedenost, ki vpliva na trdnost sklopa.

6.1.2

Izpušne cevi in dušilci zvokov

(a)	Izpušni sistem je nezanesljiv ali pušča.

(b)	Izpušni plini uhajajo v kabino ali prostor za potnike.

6.1.3

Posoda in cevi za gorivo (vključno s posodo in cevmi za gorivo za ogrevanje)

(a)	Nezanesljiva posoda ali cevi.

(b)	Gorivo pušča ali pa pokrov posode za gorivo manjka ali je neučinkovit.

(c)	Poškodovane ali obrabljene cevi.

(d)	Zaporni ventil za gorivo (če se zahteva) ne deluje pravilno.

(e)

Nevarnost požara zaradi

—	puščanja goriva

—	posoda za gorivo ali izpušna cev nista ustrezno zavarovani

—	stanje motornega prostora

(f)	Sistem na LPG/CNG ali vodik ni v skladu z zahtevami (8).

6.1.4

Odbijači, bočna zaščita in naprave za preprečevanje podleta od zadaj

(a)	Zrahljanost ali poškodba, ki bi lahko povzročila škodo pri drgnjenju ali stiku.

(b)	Naprava očitno ni v skladu z zahtevami (8).

6.1.5

Nosilec rezervnega kolesa (če je nameščen)

(a)	Nosilec ni v primernem stanju.

(b)	Nosilec je zlomljen ali nezanesljiv.

(c)	Rezervno kolo ni zanesljivo pritrjeno na nosilec in lahko odpade.

6.1.6

Naprave za spajanje in oprema za vleko

(a)	Sestavni del je poškodovan, pomanjkljiv ali počen.

(b)	Čezmerna obraba sestavnega dela.

(c)	Pomanjkljiva pritrditev.

(d)	Katera koli varnostna naprava manjka ali ne deluje pravilno.

(e)	Katera koli opozorilna naprava ne deluje.

(f)	Ovirana registrska tablica ali katera koli svetilka (kadar se ne uporablja).

(g)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

6.1.7

Prenos

(a)	Vijaki so zrahljani ali manjkajo.

(b)	Čezmerna obraba ležajev prenosne gredi.

(c)	Čezmerna obraba kardanskih zgibov.

(d)	Okvarjene gibljive spojke.

(e)	Poškodovana ali ukrivljena gred.

(f)	Ohišje ležaja zlomljeno ali nezanesljivo.

(g)	Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen.

(h)	Nezakonita sprememba sistema za prenos moči.

6.1.8

Okovje motorja

Okvarjeno, očitno močno poškodovano, zrahljano ali zlomljeno ohišje.

6.1.9

Zmogljivost motorja

(a)	Enota za upravljanje nezakonito spremenjena.

(b)	Nezakonita sprememba motorja.

6.2	Kabina in nadgradnja

6.2.1

Stanje

(a)	Zrahljana ali poškodovana stena ali del, ki lahko povzroči škodo.

(b)	Nezanesljiv steber nadgradnje.

(c)	V kabino ali nadgradnjo uhajajo izpušni plini.

(d)	Neustrezno popravilo ali sprememba.

6.2.2

Pritrditev

(a)	Nadgradnja ali kabina je nezanesljivo pritrjena.

(b)	Nadgradnja ali kabina očitno ni ravno nameščena na podvozje.

(c)	Nezanesljiva ali pomanjkljiva pritrditev nadgradnje ali kabine na podvozje ali prečne dele.

(d)	Čezmerna razjedenost v točkah pritrditve na celostnih nadgradnjah.

6.2.3

Vrata in kljuke

(a)	Vrata se ne odpirajo ali zapirajo pravilno.

(b)	Vrata se lahko nenamerno odprejo ali ne ostanejo zaprta.

(c)	Vrata, tečaji, kljuke ali steber manjkajo, so zrahljani ali okvarjeni.

6.2.4

Pod

Pod je nezanesljiv ali močno okvarjen.

6.2.5

Vozniški sedež

(a)	Zrahljan sedež ali sedež s pomanjkljivo zgradbo.

(b)	Mehanizem za nastavitev ne deluje pravilno.

6.2.6

Drugi sedeži

(a)	Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi.

(b)	Nameščeni sedeži niso v skladu z zahtevami (8).

6.2.7

Krmilne naprave

Katera koli krmilna naprava, potrebna za varno delovanje vozila, ne deluje pravilno.

6.2.8

Stopnice za kabino

(a)	Stopnica ali obroč stopnice nezanesljiv.

(b)	Stopnica ali obroč stopnice je v takem stanju, da se uporabniki lahko poškodujejo.

6.2.9

Druge notranje in zunanje naprave in oprema

(a)	Pritrditev drugih naprav ali opreme je pomanjkljiva.

(b)	Druge naprave ali oprema niso v skladu z zahtevami (8).

(c)	Hidravlična oprema pušča.

6.2.10

Blatniki (zasloni), naprave za preprečevanje škropljenja

(a)	Manjkajo, so zrahljani ali močno razjedeni.

(b)	Nezadostno oddaljeni od koles.

(c)	Ni v skladu z zahtevami (8).

7. DRUGA OPREMA

7.1	Varnostni pasovi/sponke in zadrževalni sistemi

7.1.1

Varnost pritrditve varnostnih pasov/sponk

(a)	Pritrdišče je močno okvarjeno.

(b)	Pritrdišče je zrahljano.

7.1.2

Stanje varnostnih pasov/sponk

(a)	Obvezen varnostni pas manjka ali ni nameščen.

(b)	Varnostni pas je poškodovan.

(c)	Varnostni pas ni v skladu z zahtevami (8).

(d)	Navijalo varnostnega pasu je poškodovano ali ne deluje pravilno.

(e)	Navijalo varnostnega pasu je poškodovano ali ne deluje pravilno.

7.1.3

Naprava za omejevanje obremenitve varnostnega pasu

Naprava za omejevanje obremenitve očitno manjka ali ni primerna za vozilo.

7.1.4

Zategovalniki varnostnega pasu

Zategovalnik očitno manjka ali ni primeren za vozilo.

7.1.5

Zračne blazine

(a)	Zračne blazine očitno manjkajo ali niso primerne za vozilo.

(b)	Zračna blazina očitno ne deluje.

7.1.6

Sistemi SRS

Kontrolna lučka SRS kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu.

7.2	Gasilni aparat (X) (9)

(a)

Manjkajo.

(b)	Ni v skladu z zahtevami (8).

7.3	Ključavnice in protivlomna naprava

(a)	Naprava ne preprečuje speljevanja vozila.

(b)	Pomanjkljivo ali nenamerno zaklepanje ali blokiranje.

7.4	Varnostni trikotnik (če se zahteva) (X) (9)

(a)	Manjka ali je pomanjkljiv.

(b)	Ni v skladu z zahtevami (8).

7.5	Komplet prve pomoči (če se zahteva) (X) (9)

Manjka, je pomanjkljiv ali ni v skladu z zahtevami (8).

7.6	Zagozde koles (če se zahtevajo) (X) (9)

Manjkajo ali niso v dobrem stanju.

7.7	Zvočni signal

(a)

Ne deluje

(b)	Nezanesljiv nadzor.

(c)	Ni v skladu z zahtevami (8).

7.8	Merilnik hitrosti

(a)	Ni nameščen v skladu z zahtevami (8).

(b)	Ne deluje.

(c)	Ni ga mogoče osvetliti.

7.9	Tahograf (če je nameščen/če se zahteva)

(a)	Ni nameščen v skladu z zahtevami (8).

(b)	Ne deluje.

(c)	Pomanjkljive ali manjkajoče plombe.

(d)	Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela.

(e)	Očitno nedovoljeno spreminjanje ali prikrojevanje.

(f)	Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri.

7.10	Naprava za omejevanje hitrosti (če je nameščen/če se zahteva)

(a)	Ni nameščena v skladu z zahtevami (8).

(b)	Očitno ne deluje.

(c)	Nepravilno nastavljena hitrost (če se preveri).

(d)	Pomanjkljive ali manjkajoče plombe.

(e)	Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela.

(f)	Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri.

7.11	Števec prevoženih kilometrov (če je na voljo) (X) (9)

(a)	Očitno prikrojen (goljufija).

(b)	Očitno ne deluje.

7.12	Elektronski nadzor stabilnosti (ESC), če je nameščen/če se zahteva

(a)	Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani.

(b)	Poškodovana električna napeljava.

(c)	Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani.

(d)	Stikalo je poškodovano ali ne deluje pravilno.

(e)	Kontrolna lučka ESC kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu.

8. EMISIJE

8.1

Hrup

8.1.1

Sistem za zmanjševanje hrupa

(a)	Ravni hrupa presegajo dovoljene v zahtevah (8).

(b)	Kateri koli del sistema za zmanjševanje hrupa je zrahljan, lahko odpade, je poškodovan, nepravilno nameščen, manjka ali je očitno tako spremenjen, da lahko negativno vpliva na ravni hrupa.

8.2	Emisije izpušnih plinov

8.2.1

Emisije iz bencinskih motorjev

8.2.1.1

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

(a)	Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka, je spremenjena ali očitno pomanjkljiva.

(b)	Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij.

8.2.1.2

Plinaste emisije

(a)	Emisije plinastih snovi bodisi presegajo določene ravni, ki jih navede proizvajalec,

(b)

bodisi, če ta informacija ni na voljo, emisije CO presegajo

(i)

za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij:

—

4,5 % ali

—

3,5 %

glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah (8),

(ii)

za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij:

—	pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,5 %

—	pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 % ali

—	pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 % (6)

—	pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,2 %

glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah (8).

(c)	Lambda zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijo proizvajalca.

(d)	Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje.

8.2.2

Emisije dizelskih motorjev

8.2.2.1

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

(a)	Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva.

(b)	Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij.

8.2.2.2

Motnost

Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.

(a)	Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (8), motnost presega raven, navedeno na proizvajalčevi tablici na vozilu.

(b)

Če tega podatka ni ali v zahtevah (8) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti:

za sesalne dizelske motorje: 2,5 m-1,

za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3,0 m-1,ali za vozila, določena v zahtevah (8) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (8): 1,5 m-1 (7).

8.3	Odpravljanje elektromagnetnih motenj

Radijske motnje (X) (9)

Ni izpolnjena katera koli od zahtev (8).

8.4	Druge postavke, povezane z okoljem

8.4.1

Puščanje tekočine

Kakršno koli čezmerno puščanje tekočine, ki lahko škodi okolju ali ogroža varnost drugih uporabnikov cest.

9. DODATNI PRESKUSI ZA VOZILA ZA PREVOZ POTNIKOV M2 IN M3

9.1

Vrata

9.1.1

Vrata za vstop in izstop

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Okvarjeno stanje.

(c)	Pomanjkljivo upravljalo v sili.

(d)	Pomanjkljivo daljinsko upravljanje vrat ali pomanjkljive opozorilne naprave.

(e)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.1.2

Izhodi v sili

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Znaki, ki kažejo izhode v sili, manjkajo ali so nečitljivi.

(c)	Manjka kladivo za razbijanje stekel.

(d)	Niso v skladu z zahtevami (8).

9.2	Sistem za sušenje in odmrzovanje stekla (X) (9)

(a)	Ne deluje pravilno.

(b)	Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino.

(c)	Pomanjkljivo odmrzovanje (če je obvezno).

9.3	Prezračevalni in ogrevalni sistem (X) (9)

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino.

9.4

Sedeži

9.4.1

Potniški sedeži (vključno s sedeži za spremljevalno osebje)

(a)	Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi.

(b)	Preklopni sedeži (če so dovoljeni) ne delujejo avtomatično.

(c)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.4.2

Vozniški sedež (dodatne zahteve)

(a)	Pomanjkljive posebne naprave, kot sta ščitnik proti bleščanju ali zaslon proti zaslepitvi.

(b)	Zaščita za voznika nezanesljiva ali ni v skladu z zahtevami (8).

9.5.	Notranja osvetlitev in naprave za določitev destinacije (X) (9)

Naprava je pomanjkljiva ali ni v skladu. z zahtevami (8).

9.6	Prehodi, stojišča

(a)	Nezanesljiv pod.

(b)	Pomanjkljivo oprijemno drogovje ali ročaji.

(c)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.7	Stopnišča in stopnice

(a)	Okvarjeno ali poškodovano stanje.

(b)	Zložljive stopnice ne delujejo pravilno.

(c)	Niso v skladu z zahtevami (8).

9.8	Sistem za komunikacijo s potniki (X) (9)

Pomanjkljiv sistem.

9.9	Obvestila (X) (9)

(a)	Manjkajoč, napačen ali nečitljiv napis

(b)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.10	Zahteve glede prevoza otrok (X) (9)

9.10.1

Vrata

Zaščita za vrata ni v skladu z zahtevami (8) za to obliko prevoza.

9.10.2

Signalizacija in posebna oprema

Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami (8).

9.11	Zahteve glede prevoza invalidov (X) (9)

9.11.1

Vrata, klančine in dvigala

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Okvarjeno stanje.

(c)	Pomanjkljiva(-e) komanda(-e).

(d)	Pomanjkljiva(-e) opozorilna(-e) naprava(-e).

(e)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.11.2

Pritrditev za invalidski voziček

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Okvarjeno stanje.

(c)	Pomanjkljiva(-e) komanda(-e).

(d)	Ni v skladu z zahtevami (8).

9.11.3

Signalizacija in posebna oprema

Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami (8).

9.12	Druga posebna oprema (X) (9)

9.12.1.

Oprema za pripravo hrane

(a)	Oprema ni v skladu z zahtevami (8).

(b)	Oprema je tako poškodovana, da bi jo bilo nevarno uporabljati.

9.12.2

Sanitarna oprema

Oprema ni v skladu z zahtevami (8).

9.12.3

Druge naprave (npr. avdiovizualni sistemi)

Ni v skladu z zahtevami (8).

(1) Neustrezno popravilo ali sprememba pomeni popravilo ali spremembo, ki negativno vpliva na varnost vozila v cestnem prometu ali škodljivo vpliva na okolje.

(2) 48 % za vozila, ki niso opremljena s sistemom ABS ali so bila homologirana pred 1. oktobrom 1991.

(3) 45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali dnevu, določenem v zahtevah, kar je pozneje.

(4) 43 % za polpriklopnike in priklopnike z vrtljivim ojesom, registrirane po letu 1988 ali dnevu, določenem v zahtevah, kar je pozneje.

(5) 2,2 m/s2 za vozila N1, N2 in N3.

(6) Homologirana v skladu z omejitvami v vrsti A ali B oddelka 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi Sveta 70/220/EGS (UL L 76, 6.4.1970, str. 1) ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2002.

(7) Homologirana v skladu z omejitvami v vrsti B oddelka 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS ali pozneje, vrsti B1, B2 ali C točke 6.2.1 Priloge I k Direktivi Sveta 88/77/EGS (UL L 36.9.2.1988, str. 33) ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008.

(8) „Zahteve“ so določene v zahtevah za homologacijo na datum homologacije, prve registracije ali začetka uporabe ter v zahtevah glede naknadnega opremljanja ali nacionalni zakonodaji države registracije.

(9) „(X)“ označuje postavke, ki se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za redne preglede.

(10) (XX) Ta razlog za neustreznost se uporablja le, če se preskušanje zahteva v nacionalni zakonodaji.

8.7.2010

Uradni list Evropske unije

L 173/97

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 5. julija 2010

glede ocene tveganja pomanjkljivosti, odkritih med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti (gospodarskih vozil) v skladu z Direktivo 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(2010/379/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V interesu varnosti v cestnem prometu, varstva okolja in pravične konkurence je pomembno zagotoviti pravilno vzdrževanje in pregled v prometu uporabljanih gospodarskih vozil, da se vzdržuje njihovo varno delovanje v prometu med vožnjo v Evropski uniji.

(2)

Da bi dosegli bolj usklajen sistem in preprečili neenako obravnavo pri cestnih pregledih tehnične brezhibnosti je treba poleg predpisov in postopkov iz Direktive 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti (1), uvesti smernice za oceno pomanjkljivosti, naštetih v Prilogi II k navedeni direktivi.

(3)	Uvesti je treba tri kategorije, da bi upoštevali težo pomanjkljivosti.

(4)	Za vsako kategorijo pomanjkljivosti je treba opisati posledice uporabe vozila v zadevnem stanju –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Države članice morajo oceniti pomanjkljivosti, odkrite med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti vozila v skladu s smernicami iz Priloge k temu priporočilu.

V Bruslju, 5. julija 2010

Za Komisijo

Siim KALLAS

Podpredsednik

(1) UL L 203, 10.8.2000, str. 1.

PRILOGA

Smernice za oceno pomanjkljivosti

V tem dokumentu so v okviru izvajanja Direktive 2000/30/ES navedene smernice, katerih izvajanje se priporoča državam članicam, da bi tako ocenile pomanjkljivosti (opredeljene kot tehnične pomanjkljivosti in druge neskladnosti), odkrite med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti vozil.

Pomanjkljivosti so razvrščene v naslednje kategorije:

MANJŠE POMANJKLJIVOSTI (MiD)

VEČJE POMANJKLJIVOSTI (MaD)

NEVARNE POMANJKLJIVOSTI (DD)

Vsaka kategorija pomanjkljivosti mora biti opredeljena glede na stanje vozila, kot je navedeno v nadaljevanju:

MANJŠE POMANJKLJIVOSTI

Tehnične pomanjkljivosti brez pomembnega učinka na varnost vozila in druge manjše neskladnosti. Vozila ni treba ponovno pregledati, saj se po razumni presoji lahko pričakuje, da bodo odkrite pomanjkljivosti nemudoma odpravljene.

VEČJE POMANJKLJIVOSTI

Pomanjkljivosti, ki lahko škodujejo varnosti vozila in/ali ogrozijo druge udeležence na cesti ter druge pomembnejše neskladnosti. Vozilo mora biti čim prej popravljeno in za njegovo nadaljnjo uporabo lahko veljajo omejitve in pogoji, npr. vozilo mora opraviti ponoven tehnični pregled.

NEVARNE POMANJKLJIVOSTI

Pomanjkljivosti, ki pomenijo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu. Nadaljnja uporaba vozila na cesti ni dovoljena, čeprav je lahko v nekaterih primerih dovoljena vožnja pod določenimi pogoji naravnost do določene lokacije, npr. za takojšnje popravilo ali zaseg vozila.

Vozilo s pomanjkljivostmi, ki spadajo v več kot eno kategorijo, je treba razvrstiti glede na najresnejšo pomanjkljivost. Vozilo z več pomanjkljivostmi iste kategorije se lahko razvrsti v naslednjo kategorijo z resnejšimi pomanjkljivostmi, če to vozilo zaradi skupnega učinka pomanjkljivosti pomeni večjo nevarnost.

Pri pomanjkljivostih, ki se lahko razvrstijo v več kot eno kategorijo, je odgovornost inšpektorja, ki izvaja pregled, da pomanjkljivosti razvrsti glede na njihovo težo v skladu z nacionalno zakonodajo.

Med oceno pomanjkljivosti je treba upoštevati zahteve za homologacijo ob prvi registraciji ali začetku uporabe. Za nekatere postavke pa bodo veljale zahteve glede naknadnega opremljanja.

Zahteve glede ocenjevanja

Pod pomanjkljivostmi so navedene odkrite tehnične pomanjkljivosti ali druge neskladnosti.

Postavka

Pomanjkljivosti

Smernice za oceno pomanjkljivosti

MiD

MaD

1. ZAVORNA OPREMA

1.1	Mehansko stanje in delovanje

1.1.1

Pedalo delovne zavore/tečaj ročnega vzvoda

(a)	Tečaj pretesen.

(b)	Čezmerna obraba ali zračnost.

1.1.2

Stanje pedala/ročnega vzvoda in prosti hod naprave za upravljanje zavor

(a)	Čezmeren ali nezadosten rezervni hod.

(b)	Naprava za upravljanje zavore se ne sprošča pravilno.

(c)	Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena.

1.1.3

Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji

(a)	Nezadosten zračni tlak/podtlak za pomoč pri vsaj dvakratni uporabi zavore po vključitvi opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljiv odčitek).

(b)	Čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ni v skladu z zahtevami (8).

(c)	Večkrožni varnostni ventil ali razbremenilni ventil ne deluje.

(d)	Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka.

(e)	Zunanja poškodba lahko vpliva na delovanje zavornega sistema.

1.1.4

Opozorilnik ali merilec, ki kaže prenizek tlak.

Slabo delovanje ali pokvarjen opozorilnik ali merilec.

1.1.5

Ročno upravljani krmilni ventil zavore

(a)	Razpokan, poškodovan ali čezmerno obrabljen krmilni ventil.

(b)	Krmiljenje ventilskega vretena nezanesljivo ali ventil nezanesljiv.

(c)	Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu.

(d)	Nezadovoljivo delovanje.

1.1.6

Sprožilo parkirne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka parkirne zavore, elektronska parkirna zavora

(a)	Zaskočka ne drži pravilno.

(b)	Čezmerna obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma.

(c)	Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev.

(d)	Sprožilo manjka, je poškodovano ali ne deluje.

(e)	Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje.

1.1.7

Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji)

(a)	Poškodovan ventil ali čezmerno uhajanje zraka.

(b)	Čezmerno puščanje olja iz kompresorja.

(c)	Ventil nezanesljivo pritrjen ali neustrezno nameščen.

(d)	Puščanje ali uhajanje tekočine hidravličnih zavor.

1.1.8

Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske)

(a)	Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil.

(b)	Pokrov ali ventil nezanesljivo pritrjen ali neustrezno nameščen.

(c)	Čezmerno uhajanje.

(d)	Nepravilno delovanje.

1.1.9

Tlačna posoda hranilnika energije

(a)	Posoda je poškodovana, razjedena ali iz nje uhaja.

(b)	Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje.

(c)	Posoda nezanesljivo pritrjena ali neustrezno nameščena.

1.1.10

Servozavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi)

(a)	Servo enota je okvarjena ali neučinkovita.

(b)	Glavni zavorni valj je okvarjen ali pušča.

(c)	Glavni zavorni valj je nezanesljiv.

(d)	Nezadostna količina zavorne tekočine.

(e)	Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja.

(f)	Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena.

(g)	Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine.

1.1.11

Toge zavorne cevi

(a)	Neposredna nevarnost okvare ali loma.

(b)	Uhajanje iz cevi ali povezav.

(c)	Poškodovane ali čezmerno razjedene cevi.

(d)	Napačno nameščene cevi.

1.1.12

Gibljive zavorne cevi

(a)	Neposredna nevarnost okvare ali loma.

(b)	Zavorne cevi poškodovane, se drgnejo, so zvite ali prekratke.

(c)	Uhajanje iz cevi ali povezav.

(d)	Izbokline na ceveh pod tlakom.

(e)	Porozne cevi.

1.1.13

Zavorne obloge in ploščice

(a)	Čezmerna obraba oblog ali ploščic.

(b)	Obloge ali ploščice onesnažene (olje, mast itd.).

(c)	Obloge ali ploščice manjkajo.

1.1.14

Zavorni bobni, zavorni koluti

(a)	Čezmerna obraba bobna ali koluta, čezmerno zbrazdani, razpokani, nezanesljivo pritrjeni ali zlomljeni.

(b)	Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.).

(c)	Boben ali kolut manjka.

(d)	Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena.

1.1.15

Zavorni bovden potegi, drogovi, vzvodi, spoji

(a)	Poškodovani ali zavozlani potegi.

(b)	Čezmerno obrabljeni ali razjedeni sestavni deli.

(c)	Bovden poteg, drog ali spoj nezanesljiv.

(d)	Pomanjkljivo vodilo bovden potega.

(e)	Omejevanje prostega hoda zavornega sistema.

(f)	Neobičajno premikanje ročic/spojev, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo.

1.1.16

Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji)

(a)	Sprožilo razpokano ali poškodovano.

(b)	Sprožilo pušča.

(c)	Sprožilo nezanesljivo pritrjeno ali neustrezno nameščeno.

(d)	Sprožilo čezmerno razjedeno.

(e)	Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane.

(f)	Manjka pokrov za zaščito pred prahom ali pa je čezmerno poškodovan.

1.1.17

Ventil za zaznavanje obremenitve

(a)	Pomanjkljiva povezava.

(b)	Nepravilna nastavitev povezave.

(c)	Ventil je zataknjen ali ne deluje.

(d)	Ventil manjka.

(e)	Manjka tablica s podatki.

(f)	Podatki so nečitljivi ali niso skladni z zahtevami (8).

1.1.18

Regulatorji zračnosti in opozorilniki

(a)	Regulator poškodovan, zataknjen ali se nepravilno giba, je čezmerno obrabljen ali nepravilno nastavljen.

(b)	Pomanjkljiv regulator.

(c)	Nepravilno nameščen ali zamenjan.

1.1.19

Trajnostni zavorni sistem (kadar je nameščen ali zahtevan)

(a)	Nezanesljivi konektorji ali okovje.

(b)	Sistem je vidno pomanjkljiv ali manjka.

1.1.20

Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila

Zavora priklopnega vozila ne deluje samodejno, kadar je spojka izklopljena.

1.1.21

Celoten zavorni sistem

(a)	Druge naprave v sistemu (na primer črpalka za sredstvo proti zamrznitvi, sušilnik itd.): zunanje poškodbe ali čezmerna razjedenost, ki negativno vplivajo na zavorni sistem.

(b)	Puščanje zraka ali sredstva proti zamrznitvi.

(c)	Kateri koli sestavni del je nezanesljivo pritrjen ali neustrezno nameščen.

(d)	Neustrezno popravilo ali sprememba katerega koli sestavnega dela (1).

1.1.22

Preskusne povezave (kadar so nameščene ali zahtevane)

(a)

Manjkajo.

(b)	Poškodovane, neuporabne ali puščajo.

1.2	Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore

1.2.1

Zmogljivost

(E) (9)

(a)	Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih.

(b)	Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran.

(c)	Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).

(d)	Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu.

(e)	Čezmerno nihanje zavorne sile med vsakim celotnim vrtljajem kolesa.

1.2.2

Učinkovitost

(E) (9)

Ne dosega naslednjih minimalnih vrednosti:

kategorija N1: 45 %

kategorija M1, M2 in M3: 50 % (2)

kategorija N2 in N3: 43 % (3)

kategorija O2,O3 in O4: 40 % (4)

1.3	Zmogljivost pomožne zavore (v sili) in učinkovitost (če deluje prek ločenega sistema)

1.3.1

Zmogljivost

(E) (9)

(a)	Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih.

(b)	Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % največjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran.

(c)	Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).

1.3.2

Učinkovitost

Zavorni učinek manjši od 50 % (5) zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na najvišjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev (Razen L1e in L3e).

1.4	Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore

1.4.1

Zmogljivost

(E) (9)

Zavora na eni strani ne deluje oziroma je odklon vozila pri preskušanju na cesti od ravne črte pretiran.

1.4.2

Učinkovitost

(E) (9)

Za vse kategorije vozil je zavorni koeficient manjši od 16 % glede na največjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12 % glede na največjo dovoljeno kombinirano maso vozila, kar je višje.

1.5	Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema

(a)	Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne uporablja se za sistem motorne zavore).

(b)	Sistem ne deluje.

1.6	Sistem proti blokiranju koles (ABS)

(a)	Slabo delovanje opozorilne naprave.

(b)	Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema.

(c)	Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani.

(d)	Poškodovana električna napeljava.

(e)	Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani.

1.7	Elektronski zavorni sistem (EBS)

(a)	Slabo delovanje opozorilne naprave.

(b)	Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema.

8. EMISIJE

8.1

Hrup

8.1.1

Sistem za zmanjševanje hrupa

(a)	Ravni hrupa presegajo dovoljene v zahtevah (a). (8).

(b)	Kateri koli del sistema za zmanjševanje hrupa je zrahljan, lahko odpade, je poškodovan, nepravilno nameščen, manjka ali je očitno tako spremenjen, da lahko negativno vpliva na ravni hrupa.

8.2	Emisije izpušnih plinov

8.2.1

Emisije iz bencinskih motorjev

8.2.1.1

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

(a)	Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka, je spremenjena ali očitno pomanjkljiva.

(b)	Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij.

8.2.1.2

Plinaste emisije

(E) (9)

(a)	Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.

(b)

Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo:

(i)

za vozila brez naprednega sistema za uravnavanje emisij:

—	4,5 %, ali

—

3,5 %,

glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah (8);

(ii)

za vozila z naprednim sistemom za uravnavanje emisij:

—	pri prostem teku motorja: 0,5 %

—	pri visokem številu vrtljajev motorja v prostem teku: 0,3 % ali

—	pri prostem teku motorja: 0,3 % (6)

—	pri visokem številu vrtljajev motorja v prostem teku: 0,2 %

glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah (8).

(c)	Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca.

(d)	Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje.

(e)	Merjenje z zaznavanjem na daljavo kaže znatno neskladje.

8.2.2

Emisije iz dizelskih motorjev

8.2.2.1

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

(a)	Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva.

(b)	Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij.

8.2.2.2

Motnost

(E) (9)

Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.

(a)	Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (8), motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu;

(b)

če tega podatka ni ali v zahtevah (8) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti:

za sesalne dizelske motorje: 2,5 m-1,

za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3,0 m-1,

ali za vozila, določena v zahtevah (8) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (8),

1,5 m-1 (7).

(c)	Merjenje z zaznavanjem na daljavo kaže znatno neskladje.

8.4	Druge postavke, povezane z okoljem

8.4.1

Puščanje tekočine

Kakršno koli čezmerno puščanje tekočine, ki lahko škodi okolju ali ogroža varnost drugih udeležencev na cesti.

(1) Neustrezno popravilo ali sprememba pomeni popravilo ali spremembo, ki negativno vpliva na varnost vozila v cestnem prometu ali škodljivo vpliva na okolje.

(2) 48 % za vozila, ki niso opremljena z ABS ali homologirana pred 1. oktobrom 1991.

(3) 45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje.

(4) 43 % za polpriklopnike in priklopnike z vrtljivim ojesom, registrirane po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje.

(5) 2,2 m/s2 za vozila kategorij N1, N2 in N3.

(6) Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v vrstici A ali B točke 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS (UL L 76, 6.4.1970, str. 1) ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2002.

(7) Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v vrstici B točke 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS ali pozneje; v vrstici B1, B2 ali C točke 6.2.1 Priloge I k Direktivi Sveta 88/77/EGS (UL L 36, 9.2.1988 str. 33,) ali pozneje ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008.

(9) (E) Za preskušanje te postavke je potrebna oprema.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.173.slv
Uradni list Evropske unije		L 173

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 8. julij 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 595/2010 z dne 2. julija 2010 o spremembi prilog VIII, X in XI k Uredbi (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi ( 1 )	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 596/2010 z dne 7. julija 2010 o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 1019/2002 o tržnih standardih za oljčno olje zaradi pristopa Bolgarije in Romunije	27
		Uredba Komisije (EU) št. 597/2010 z dne 7. julija 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	28
		Uredba Komisije (EU) št. 598/2010 z dne 7. julija 2010 o spremembi Uredbe (EU) št. 576/2010 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 1. julija 2010	30
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2010/47/EU z dne 5. julija 2010 o prilagoditvi Direktive 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti, tehničnemu napredku	33
	*	Direktiva Komisije 2010/48/EU z dne 5. julija 2010 o prilagoditvi Direktive 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov tehničnemu napredku ( 1 )	47
		SKLEPI
		2010/377/EU
	*	Sklep Komisije z dne 7. julija 2010 o oprostitvi Estonije nekaterih obveznosti glede uporabe direktiv Sveta 66/402/EGS in 2002/57/ES v zvezi z Avena strigosa Schreb., Brassica nigra (L.) Koch in Helianthus annuus L. (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4526) ( 1 )	73
		PRIPOROČILA
		2010/378/EU
	*	Priporočilo Komisije z dne 5. julija 2010 o oceni napak, ugotovljenih med izvajanjem tehničnih pregledov v skladu z Direktivo 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov	74
		2010/379/EU
	*	Priporočilo Komisije z dne 5. julija 2010 glede ocene tveganja pomanjkljivosti, odkritih med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti (gospodarskih vozil) v skladu z Direktivo 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta	97

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	56,2
	MK	65,6
	TR	50,2
	ZZ	57,3
0707 00 05	MK	41,0
	TR	121,6
	ZZ	81,3
0709 90 70	TR	104,4
0709 90 70	ZZ	104,4
0805 50 10	AR	86,0
	TR	111,6
	UY	91,0
	ZA	101,7
	ZZ	97,6
0808 10 80	AR	91,2
	BR	73,4
	CA	83,2
	CL	87,1
	CN	68,9
	NZ	116,0
	US	111,3
	UY	116,3
	ZA	96,8
	ZZ	93,8
0808 20 50	AR	88,4
	CL	132,0
	CN	98,4
	NZ	189,1
	ZA	106,8
	ZZ	122,9
0809 10 00	TR	222,5
0809 10 00	ZZ	222,5
0809 20 95	TR	302,3
	US	512,6
	ZZ	407,5
0809 30	AR	137,1
	TR	164,8
	ZZ	151,0
0809 40 05	IL	132,2
	US	110,3
	ZZ	121,3

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	0,00
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	RŽ	23,38
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	5,34
1005 90 00	KORUZA razen semenske (2)	5,34
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	23,38


	(1) Besedilo velja za EGP