6.7.2010

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/1

---

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 578/2010

z dne 29. junija 2010

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1216/2009 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1216/2009 z dne 30. novembra 2009 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (1), in zlasti prvega pododstavka člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil (2) je bila večkrat znatno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, jo je treba nadomestiti.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (3) določa, da se, kolikor je potrebno, nekaterim kmetijskim proizvodom na podlagi kotiranj ali cen takih proizvodov na svetovnem trgu omogoči izvoz v nekaterih oblikah predelanega blaga, ki ni navedeno v Prilogi I k Pogodbi, razlika med takimi kotiranji ali cenami in cenami v Uniji lahko pokrije z izvoznim nadomestilom. Dodeljevanje nadomestil za vse kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, morajo zato urejati skupna pravila.

(3)	Da se zagotovi enotna uporaba Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede dodeljevanja izvoznih nadomestil, se taka nadomestila ne smejo dodeljevati za blago iz tretjih držav, ki se uporablja za proizvodnjo blaga, ki se izvozi po tem, ko je bilo v prostem prometu v Uniji.

(4)

Izvozna nadomestila je treba plačati za blago, pridobljeno neposredno iz osnovnih proizvodov, iz proizvodov, pridobljenih pri predelavi osnovnih proizvodov, ali iz proizvodov, ki so izenačeni s katerokoli od navedenih kategorij. Treba je določiti način, kako za vsakega od navedenih primerov določiti višino izvoznih nadomestil.

(5)

Uredba Komisije (ES) št. 612/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (4) in Uredba Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (5) se splošno uporabljata za blago, ki ga ne zajema Priloga I k Pogodbi. Zato je treba podrobno navesti način uporabe nekaterih določb iz navedenih uredb.

(6)

Po Uredbi Komisije (ES) št. 1670/2006 z dne 10. novembra 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 v zvezi z določanjem in odobritvijo prilagojenih nadomestil za žita, ki se izvažajo v obliki nekaterih žganih pijač (6), se kot stopnja izvoznega nadomestila uporabi stopnja, ki se uporablja na dan, ko se žita dajo pod carinski nadzor za proizvodnjo žganih pijač. Dajanje žita pod carinski nadzor za proizvodnjo žganih pijač iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1670/2006 se zato šteje za enakovredno izvozu za namen dodelitve izvoznega nadomestila.

(7)

Cene kmetijskih proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo, na žgane pijače vplivajo v manjši meri, kot na ostalo blago. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi pospešili uporabo žit Unije pri proizvodnji žganih pijač iz žit.

(8)

Mnogo blaga, ki ga podjetja proizvajajo pod jasno določenimi tehničnimi pogoji in ki ima stalne značilnosti in kakovost, se izvaža po rednih postopkih. Zaradi olajšanja izvoznih formalnosti je treba za tako blago sprejeti poenostavljen postopek, s katerim proizvajalec pristojnim organom sporoči podatke o pogojih, v katerih se blago proizvaja, ki jih le-ti štejejo kot potrebne. Za primere, ko so količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov v proizvodnji izvoženega blaga registrirane pri pristojnih organih, je treba vključiti določbo o letni potrditvi teh registracij, da se zmanjšajo tveganja, ki nastanejo, če se spremembe teh količin ne sporočijo.

(9)

Mnogi kmetijski proizvodi se naravno in sezonsko spreminjajo. Vsebnost kmetijskega proizvoda v izvoženem blagu zato lahko niha. Znesek nadomestila je torej treba določiti na podlagi količine kmetijskih proizvodov, ki so bili dejansko uporabljeni pri proizvodnji izvoženega blaga. Za nekatere vrste blaga, katerega sestava je preprosta in relativno stalna, pa je treba zaradi lažjega upravljanja znesek nadomestila določiti na podlagi natančno določenih količin kmetijskih proizvodov.

(10)

Uporabljeni kmetijski proizvodi in zlasti iz teh proizvodov proizvedeno blago morajo biti izvoženi, da so upravičeni do nadomestila. Izjeme od tega pravila so dovoljene le v omejenem smislu. Vendar lahko proizvajalci med proizvodnjo blaga utrpijo izgubo surovin, ki so bile navsezadnje plačane po cenah Unije, medtem ko so izgube proizvajalcev s sedežem zunaj Unije omejene na cene na svetovnem trgu. Poleg tega nastanejo pri proizvodnji nekaterih vrst blaga stranski proizvodi, katerih vrednost se izrazito razlikuje od vrednosti primarnih proizvodov; v nekaterih primerih se lahko ti stranski proizvodi uporabijo le kot krma za živali. Zato je treba določiti skupna pravila za določanje pojma količine proizvodov, dejansko uporabljenih v proizvodnji izvoženega blaga.

(11)

Za namene drugega pododstavka člena 8(3) Uredbe (ES) št. 1216/2009 je treba določiti, da se nadomestila za osnovne proizvode, izvožene kot blago, ki ni navedeno v Prilogi I, določijo za isto obdobje kot za nadomestila za kmetijske proizvode, izvožene v nespremenjenem stanju. Vendar je treba tudi določiti možnost za odstopanje od navedenega pravila v okoliščinah motnje trga, ki se določijo po postopku iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1216/2009.

(12)	Pri določanju stopnje nadomestil za osnovne ali enakovredne proizvode je treba upoštevati pomoči ali druge ukrepe s podobnim učinkom, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1234/2007.

(13)	Krompirjev škrob je enakovreden koruznemu škrobu za namene določitve izvoznih nadomestil. Treba je omogočiti, da se v tržnih razmerah, ko je cena krompirjevega škroba znatno nižja od cene koruznega škroba, za krompirjev škrob določi posebna stopnja nadomestila.

(14)

V skladu s členom 162(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 nadomestila, dodeljena za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, ne smejo biti višja od nadomestil, ki bi se plačala za navedene proizvode, če bi se izvozili v nespremenjenem stanju. To je treba upoštevati pri določanju stopenj nadomestil in pri uvedbi pravil o enakovrednosti.

(15)

Možno je, da so nekatere vrste blaga s podobnimi značilnostmi pridobljene z različnimi postopki iz različnih osnovnih materialov. Od izvoznikov se zahteva, da prepoznajo naravo osnovnih materialov in navedejo nekatere podatke v zvezi s proizvodnim postopkom, če so ti podatki potrebni za določitev upravičenosti do nadomestila ali ustrezne stopnje nadomestila, ki se uporabi.

(16)	Pri izračunu količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov je v primeru škroba ter nekaterih glukoznih in maltodekstrinskih sirupov primerno upoštevati vsebnost suhe snovi.

(17)	Kadar tako narekujejo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali mednarodni trgovinski sporazumi, je treba predvideti možnost razlikovanja med nadomestili za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki glede na namembni kraj ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi.

(18)

Zaradi upravljanja zneskov nadomestil, ki jih je mogoče dodeliti med proračunskim letom za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, je treba dovoliti, da se določijo različne stopnje za izvoz z vnaprej določeno stopnjo nadomestila ali brez na podlagi dogajanj na svetovnih trgih in na trgih Unije.

(19)

Znesek nadomestil, ki se lahko dodeli v posameznem proračunskem letu, je omejen v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Treba je omogočiti, da se blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, izvaža pod vnaprej znanimi pogoji. Zlasti mora biti mogoče, da izvajalci dobijo zagotovilo, da je ta izvoz upravičen do nadomestila, ki je združljivo z obveznostmi Unije. Kadar takega zagotovila ni mogoče več dati, je treba izvoznike dovolj zgodaj obvestiti. Vprašanje izvoznih nadomestil omogoča spremljanje izvoznih nadomestil in zagotavljanje njihovim imetnikom, da bodo lahko izkoristili nadomestilo do zneska, za katerega je potrdilo izdano, če bodo izpolnili druge pogoje, določene s pravili Unije.

(20)

Določiti je treba pravila o upravljanju za sistem izvoznih nadomestil. Zlasti pa je treba določiti količnik znižanja, ki se uporabi, če zahtevki za potrdila o nadomestilu presegajo razpoložljive zneske. V nekaterih okoliščinah pa je treba določiti možnost začasne ustavitve izdaje izvoznih nadomestil.

(21)

S potrdili o nadomestilu se zagotavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela Unija. Potrdila hkrati omogočajo vnaprejšnjo določitev nadomestila, ki ga je mogoče dodeliti za kmetijske proizvode, uporabljene pri proizvodnji blaga, izvoženega v tretje države. Ta namen se v nekaterih pogledih razlikuje od ciljev izvoznih dovoljenj, izdanih za osnovne proizvode, ki se izvažajo v nespremenjenem stanju in za katere veljajo mednarodne obveznosti, ki vključujejo količinske omejitve. Zato je treba določiti, katere splošne določbe, ki se uporabljajo za kmetijska dovoljenja in potrdila in so zdaj določene v Uredbi Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (7), se ne uporabljajo za potrdila o nadomestilu.

(22)	Večinoma se stopnje nadomestila določajo ali spreminjajo ob četrtkih. Tveganje vlaganja zahtevkov za vnaprejšnjo določitev za proizvode iz špekulativnih razlogov je treba zmanjšati. Kadar se zahtevek za vnaprejšnjo določitev vloži v četrtek, se zato šteje, da je bil vložen naslednji delovni dan.

(23)	Da se olajša delovanje sistema izvoznih nadomestil držav članic, je treba hkrati vnaprej določiti stopnje nadomestil za osnovne proizvode, uporabljene v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I.

(24)

V prispelih zahtevkih za potrdila so lahko navedeni višji zneski, kakor jih je mogoče dodeliti. Zato je treba proračunsko leto razdeliti na obdobja, tako da so potrdila na voljo izvajalcem, ki izvažajo ob koncu proračunskega leta, in tistim, ki izvažajo na začetku proračunskega leta. Kadar je to ustrezno, se za vse zahtevane zneske v določenem obdobju uporabi količnik znižanja.

(25)	Kadar je skupni znesek nadomestil v zahtevkih za posebno obdobje manjši od zneska, ki je v tem obdobju na voljo, je treba izvajalcem dovoliti tedensko vlaganje zahtevkov za potrdila o nadomestilu za kateri koli preostali znesek, ki je na voljo za navedeno obdobje.

(26)	Določiti je treba, kako se nekatere določbe Uredbe (ES) št. 376/2008 v zvezi s potrdili z vnaprejšnjo določitvijo izvoznega nadomestila, zaprošenimi v povezavi z javnim razpisom, ki je objavljen v tretji državi uvoznici, uporabljajo za potrdila o nadomestilu.

(27)	Treba je določiti pogoje za sprostitev varščine, ki se položi za potrdila o nadomestilu. Ti pogoji morajo zajemati obveznosti, ki se štejejo za temeljne zahteve in za katere se položi varščina, ter dokazila, ki jih je treba predložiti za potrditev, da so navedene obveznosti izpolnjene.

(28)

Večina izvoznikov v obliki nadomestil prejme manj kot 100 000 EUR na leto. Navedeni izvoz skupaj nima velikega gospodarskega pomena in pomeni samo majhen del celotnega zneska nadomestil, odobrenih za kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. V navedenih primerih je treba omogočiti, da se mali izvozniki izvzamejo iz zahteve po predložitvi potrdila. Zaradi poenostavitve morajo biti v nekaterih okoliščinah upravičeni do uporabe potrdil o nadomestilu, ne da bi pri tem izgubili status malega izvoznika. Da bi preprečili zlorabe, pa je treba omejiti uporabo navedene izjeme na države članice, kjer ima izvoznik svoj sedež.

(29)	Treba je sprejeti dogovore o spremljanju na podlagi načela, da izvoznik pristojnim organom pri vsakem izvozu blaga prijavi količino proizvodov, uporabljenih za proizvodnjo izvoženega blaga. Pristojni organi sprejmejo katerikoli ukrep, ki se jim zdi potreben za preverjanje točnosti teh deklaracij.

(30)

Organi, odgovorni za preverjanje izvoznikove deklaracije, morda nimajo zadostnih dokazov, ki bi jim omogočil sprejetje deklaracije o uporabljenih količinah, četudi deklaracija temelji na kemični analizi. Do takega položaja lahko pride zlasti, če je bilo blago, namenjeno za izvoz, proizvedeno v drugi državi članici, ki ni država izvoznica. Zato je treba pristojnim organom države članice, iz katere se blago izvaža, po potrebi omogočiti, da neposredno od pristojnih organov drugih držav članic pridobijo vse podatke, ki jih lahko le-ti pridobijo v zvezi s pogoji, v katerih je bilo blago proizvedeno.

(31)	Po posvetovanju s pristojnimi organi države članice, v kateri se blago proizvaja, se izvajalcem dovoli predložitev poenostavljene deklaracije o uporabljenih proizvodih v obliki skupnih količin teh proizvodov, če vodijo natančno evidenco o uporabljenih proizvodih in je ta na voljo navedenim organom.

(32)

Izvoznik, zlasti če ni proizvajalec, ne more vedno poznati natančne količine uporabljenih kmetijskih proizvodov, za katere lahko zahteva nadomestilo. Zato izvoznik ne more zmeraj prijaviti teh količin. Zato je treba določiti alternativno metodo za izračun nadomestila, za katere uporabo lahko zadevna oseba zaprosi in ki je omejena na nekatere vrste blago, temelji na kemični analizi tega blaga ter uporablja tabelo, izdelano v ta namen.

(33)

Po členu 28 Uredbe (ES) št. 612/2009 se nadomestilo ne odobri za proizvode, ki na dan sprejetja izvozne deklaracije niso primerne tržne kakovosti. Za zagotovitev enotne uporabe tega pravila je treba pojasniti, da morajo biti zadevni proizvodi, ki so zajeti v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (8) in Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (9) ter so vključeni v Prilogo II k tej uredbi, za dodelitev nadomestila za določene živalske proizvode označeni in pripravljeni v skladu z zahtevami navedenih uredb ter morajo biti opremljeni z zahtevano oznako o zdravstveni ustreznosti.

(34)	Bistveno je, da se Komisiji omogoči spremljanje kakršnih koli ukrepov, sprejetih v zvezi z dodeljenimi izvoznimi nadomestili. Zato morajo pristojni organi držav članic poslati nekatere statistične podatke Komisiji. Določiti je treba obliko in obseg teh podatkov.

(35)

Po členu 12(1) in (4) Uredbe (ES) št. 612/2009 morajo biti sestavine, ki niso proizvodi iz sladkorja iz točke (iii) člena 162(1)(a) in točke (b) člena 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, za katere se dodeli izvozno nadomestilo, s poreklom iz Unije. Zato je treba določiti ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to zahtevo.

(36)

Število zahtevkov, na podlagi katerih se dodelijo nadomestila v skladu s to uredbo, je veliko. Večina blaga, za katero se vložijo ti zahtevki, se proizvaja pod jasno določenimi tehničnimi pogoji, ima stalne značilnosti in kakovost, se izvaža po rednih postopkih in se proizvaja na podlagi proizvodnih formul, ki so jih registrirali in potrdili pristojni organi. Zaradi teh posebnih okoliščin in za poenostavitev upravnega dela v zvezi z dodeljevanjem izvoznih nadomestil iz te uredbe je primerno omogočiti državam članicam večjo prožnost pri uporabi člena 24 Uredbe (ES) št. 612/2009, če gre za pragove, do katerih lahko države članice izvajalce oprostijo obveznosti, da predložijo predpisano dokazilo, razen prevozne listine.

(37)	Primerno je zagotoviti enotno uporabo določb o dodeljevanju nadomestil za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, na celotnem območju Unije. V ta namen vsaka država članica obvešča Komisijo o načinih spremljanja, ki jih uporablja na svojem ozemlju za različne vrste izvoženega blaga.

(38)

Na voljo mora biti dovolj časa za prehod z upravne ureditve za potrdila o nadomestilu iz Uredbe (ES) št. 1043/2005 na upravno ureditev iz te uredbe. Ta uredba bi se morala uporabljati za zahtevke za potrdila vložene od prvega dneva prvega obdobja v katerem je mogoče vložiti zahtevek v proračunskem obdobju 2011 in naj bi začela veljati na ta dan.

(39)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja v zvezi s trgovino s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

1.   Ta uredba določa pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1216/2009 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil, uvedenega na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Ta uredba se uporablja za izvoz osnovnih proizvodov, proizvodov, nastalih med njihovo predelavo, ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3 te uredbe, ko se ti proizvodi izvozijo v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, ampak je navedeno v delih I do V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in Prilogi II k tej uredbi.

2.   Izvozno nadomestilo iz odstavka 1 se ne dodeli za blago, ki je dano v prost promet v skladu s členom 29 Pogodbe in nato ponovno izvoženo.

Za tako blago se ne dodeli nadomestilo, če je izvoženo po predelavi ali je sestavni del drugega blaga.

3.   Z izjemo žit se za proizvode, uporabljene za proizvodnjo alkohola, ki ga vsebujejo žgane pijače iz Priloge II, ki spadajo v oznako KN 2208, nadomestila ne dodelijo.

Člen 2

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„proračunsko obdobje“ pomeni obdobje od 1. oktobra enega leta do 30. septembra naslednjega leta;

(b)	„proračunsko leto“ pomeni obdobje od 16. oktobra enega leta do 15. oktobra naslednjega leta;

(c)	„osnovni proizvodi“ pomenijo proizvode iz Priloge I k tej uredbi;

(d)

„sestavine“ pomenijo osnovne proizvode, pridobljene pri njihovi predelavi, ali proizvode, enakovredne eni od navedenih dveh kategorij, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji blaga in so navedeni v točkah (i), (ii), (iii), (v), (vii) člena 162(1)(a) ter točke (b) člena 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(e)	„blago“ pomeni proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi, ampak so navedeni v delih I do V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in Prilogi II k tej uredbi.

(f)	„Sporazum“ pomeni Sporazum o kmetijstvu, sklenjen med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj;

(g)	„pomoč v hrani“ pomeni ukrepe pomoči v hrani, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10(4) Sporazuma;

(h)	„ostanki“ pomenijo proizvode postopka proizvodnje, katerih sestava se bistveno razlikuje od dejansko izvoženega blaga in ki jih ni mogoče tržiti;

(i)	„stranski proizvodi“ pomenijo proizvode ali blago, ki so pridobljeni v postopku proizvodnje, s sestavo ali značilnostmi, ki se razlikujejo od dejansko izvoženega blaga, ter se lahko tržijo;

(j)	„izgube“ pomenijo količine proizvodov ali blaga, ki nastanejo pri postopku proizvodnje od stopnje, v kateri se kmetijski proizvodi nepredelani uporabijo v proizvodnji, razen količin blaga, ki se dejansko izvozijo, ostankov in stranskih proizvodov, in jih ni mogoče tržiti.

2.   Za namene točk (h), (i) in (j) odstavka 1 se proizvodi, pridobljeni med zadevnim postopkom proizvodnje, s sestavo, ki se razlikuje od dejansko izvoženega blaga, prodani za plačilo, ki zajema zgolj stroške njihove odstranitve, ne štejejo kot trženi.

Za namene točke (j) odstavka 1 se proizvodi ali blago iz proizvodnega postopka, ki se lahko za plačilo ali brez njega odstranijo le kot krma za živali, vključijo v izgube.

Člen 3

1.   Krompirjev škrob, ki spada v oznako KN 1108 13 00 in je neposredno proizveden iz krompirja, brez podproizvodov, je enakovreden proizvodu, pridobljenemu pri predelavi koruze.

2.   Sirotka, ki spada v oznake KN od 0404 10 48 do 0404 10 62, nekoncentrirana, tudi zamrznjena, je enakovredna sirotki v prahu, navedeni v Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: skupina proizvodov 1).

3.   Naslednji proizvodi so enakovredni mleku v prahu z vsebnostjo maščob do vključno 1,5 %, kot je navedeno v Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: skupina proizvodov 2):

(a)	mleko in mlečni izdelki, ki spadajo v oznake KN 0403 10 11, 0403 90 51 in 0404 90 21, nekoncentrirani in ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, tudi zamrznjeni, z vsebnostjo mlečnih maščob do vključno 0,1 mas. %,

(b)	mleko in mlečni izdelki, ki spadajo v oznake KN 0403 10 11, 0403 90 11 in 0404 90 21, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob do vključno 1,5 mas. %.

4.   Naslednji proizvodi so enakovredni mleku v prahu z vsebnostjo maščob do vključno 26 %, navedenemu v Prilogi I, (v nadaljnjem besedilu: skupina proizvodov 3):

(a)	mleko, smetana in mlečni izdelki, ki spadajo v oznake KN 0403 10 11, 0403 10 13, 0403 90 51, 0403 90 53, 0404 90 21 in 0404 90 23, nekoncentrirani niti ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, tudi zamrznjeni, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 0,1 mas. % do vključno 6 mas. %,

(b)

mleko, smetana in mlečni izdelki, ki spadajo v oznake KN 0403 10 11, 0403 10 13, 0403 10 19, 0403 90 13, 0403 90 19, 0404 90 23 in 0404 90 29, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 1,5 mas. %, vendar manj kot 45 mas. %.

5.   Naslednji proizvodi so enakovredni skupini proizvodov 6:

(a)	mleko, smetana in mlečni izdelki, ki spadajo v oznake KN 0403 10 19, 0403 90 59, 0404 90 23 in 0404 90 29, nekoncentrirani in ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 6 mas. %;

(b)	mleko, smetana in mlečni izdelki, ki spadajo v oznake KN 0403 10 19, 0403 90 19 in 0404 90 29, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 45 mas. %;

(c)	maslo in druge mlečne maščobe z vsebnostjo maščob, ki ni 82 mas. %, vendar več kot 62 mas. %, ki spadajo v oznake KN 0405 10, 0405 20 90, 0405 90 10, 0405 90 90.

6.   Mleko, smetana in mlečni izdelki, ki spadajo v oznake KN od 0403 10 11 do 0403 10 19, od 0403 90 51 do 0403 90 59 in od 0404 90 21 do 0404 90 29, koncentrirani, razen v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, so glede na nemaščobni del vsebnosti suhe snovi v proizvodu enakovredni skupini proizvodov 2. Glede na delež mlečnih maščob pa so ti proizvodi enakovredni skupini proizvodov 6.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za sir in skuto.

7.   Oluščen riž, ki spada v oznako KN 1006 20, in manj brušen riž, ki spada v oznake KN od 1006 30 21 do 1006 30 48, sta enakovredna dobro brušenemu rižu, ki spada v oznake KN od 1006 30 61 do 1006 30 98.

8.   Kadar naslednji proizvodi izpolnjujejo pogoje za upravičenost do nadomestila, določene v Uredbi (ES) št. 1234/2007 in v Uredbi Komisije (ES) št. 951/2006 (10), ko se izvažajo nepredelani, so enakovredni belemu sladkorju, ki spada v oznako KN 1701 99 10:

(a)	surovi sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, ki spada v oznako KN 1701 11 90 ali v oznako KN 1701 12 90 in v suhem stanju vsebuje 92 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo,

(b)	sladkor, ki spada v oznako KN 1701 91 00 ali 1701 99 90,

(c)	proizvodi iz dela III(c) Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007, razen mešanic, pridobljenih z delno uporabo proizvodov, zajetih v delu I Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007,

(d)	proizvodi iz dela III(d) in (g) Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007, razen mešanic, pridobljenih z delno uporabo proizvodov, zajetih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

Člen 4

Poleg določb te uredbe se uporabljata tudi Uredba (ES) št. 612/2009 in Uredba (EGS) št. 2220/85, razen kadar v členu 39(4) in členu 50 te uredbe ni določeno drugače.

POGLAVJE II

IZVOZNA NADOMESTILA

ODDELEK 1

Način izračuna

Člen 5

1.   Znesek dodeljenega nadomestila za količino, določeno v skladu z oddelkom 2, za vsakega od osnovnih proizvodov, ki se izvažajo v obliki iste vrste blaga, se izračuna tako, da se ta količina pomnoži s stopnjo nadomestila za osnovni proizvod, preračunano na enoto teže v skladu z oddelkom 3.

2.   Kadar se na podlagi člena 15(2) določijo različne stopnje nadomestila za posamezni osnovni proizvod, se znesek nadomestila izračuna ločeno za vsako količino osnovnih proizvodov, za katere obstajajo različne stopnje nadomestila.

3.   Kadar se blago uporablja za proizvodnjo izvoženega blaga, se pri izračunu zneska, ki se uporabi za vsakega od osnovnih proizvodov, za proizvode, pridobljene pri njihovi predelavi, ali za proizvode, enakovredne eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji izvoženega blaga, kot stopnja nadomestila vzame stopnja, ki se uporabi, če se prvo blago izvozi nepredelano.

ODDELEK 2

Referenčna količina

Člen 6

Za blago se količina vsakega od osnovnih proizvodov, ki je podlaga za izračun zneska nadomestil (v nadaljnjem besedilu: referenčna količina), določi v skladu s členi 7, 8 in 9, razen pri sklicevanju na Prilogo III ali kadar se uporabi člen 47(2).

Člen 7

Pri uporabi nepredelanega osnovnega proizvoda ali enakovrednega proizvoda je referenčna količina tista, ki se dejansko uporabi za proizvodnjo izvoženega blaga, pri čemer se upoštevajo količniki za preračun iz Priloge VII.

Člen 8

1.   Pri uporabi proizvoda iz točke (a) člena 1(1) in dela I Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007 ali točke (b) člena 1(1) in dela II Priloge I k Uredbi (ES) 1234/2007, je referenčna količina tista, ki se dejansko uporabi pri proizvodnji izvoženega blaga in je z uporabo količnikov, določenih v Prilogi V k tej uredbi, prilagojena tako, da ustreza količini osnovnega proizvoda, če za zadeven proizvod velja ena od naslednjih navedb:

(a)	proizvod je nastal pri predelavi osnovnega proizvoda ali proizvoda, enakovrednega navedenemu osnovnemu proizvodu;

(b)	proizvod je enakovreden proizvodu, ki je nastal pri predelavi osnovnega proizvoda;

(c)	proizvod je nastal pri predelavi proizvoda, enakovrednega proizvodu, ki je nastal pri predelavi osnovnega proizvoda.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je referenčna količina za žitno žganje, ki ga vsebujejo žgane pijače, ki spadajo v oznako KN 2208, 3,4 kg ječmena na vol. % alkohola, pridobljenega iz žit, na hektoliter izvožene žgane pijače.

Člen 9

1.   Pri uporabi katerega koli od naslednjih proizvodov je za vsak osnovni proizvod, ki je v skladu z določbami člena 11, referenčna količina enaka količini, ki jo določijo pristojni organi v skladu s členom 45:

(a)	proizvoda, ki ni zajet v Prilogi I k Pogodbi in nastane pri predelavi proizvoda iz členov 7 ali 8 te uredbe;

(b)	proizvoda, pridobljenega iz mešanice ali pri predelavi več proizvodov iz členov 7 ali 8 ali proizvodov iz točke (a) tega pododstavka.

Referenčna količina se določi na podlagi količine proizvoda, ki se dejansko uporabi pri proizvodnji izvoženega blaga.

Za izračun te količine se uporabijo količniki za preračun iz Priloge VII oziroma posebna pravila za izračun, ekvivalenčna razmerja in količniki iz člena 8.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je za žgane pijače na osnovi žita, ki jih vsebujejo žgane pijače, ki spadajo v oznako KN 2208, referenčna količina 3,4 kg ječmena na vol. % alkohola, pridobljenega iz žit, na hektoliter izvožene žgane pijače.

Člen 10

1.   Za namene členov 6 do 9 se proizvodi, ki se nepredelani uporabljajo pri proizvodnji izvoženega blaga, štejejo kot dejansko uporabljeni.

2.   Če se pri eni od proizvodnih stopenj tega blaga osnovni proizvod predela v drug, bolj izpopolnjen osnovni proizvod in se uporabi na poznejši stopnji, se kot dejansko uporabljen proizvod šteje samo zadnji osnovni proizvod.

3.   Dejansko uporabljene količine proizvodov v smislu odstavka 1 se določijo za vsako izvoženo blago.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se lahko količine pri rednem izvozu blaga, ki ga proizvaja določeno podjetje pod jasno opredeljenimi tehničnimi pogoji in ima stalne značilnosti in kakovost, z dovoljenjem pristojnih organov ugotovijo bodisi iz proizvodne formule za blago ali iz povprečnih količin proizvoda, ki so bile uporabljene v nekem obdobju pri proizvodnji dane količine tega blaga. Tako določene količine proizvodov ostanejo podlaga za izračun, vse dokler se ne spremenijo pogoji, pod katerimi se proizvaja blago.

Razen v primeru uradnega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ, se tako določene količine proizvodov potrdijo najmanj enkrat na leto.

Člen 11

1.   Za blago iz Priloge III je referenčna količina v kilogramih osnovnega proizvoda na 100 kg blaga tista, ki je v omenjeni prilogi pripisana k vsaki vrsti tega blaga.

Vendar se pri svežih testeninah količine osnovnih proizvodov iz Priloge III zmanjšajo na enakovredno količino suhih testenin, tako da se te količine pomnožijo z odstotkom suhega ekstrakta testenin in delijo z 88.

2.   Če je bilo blago iz Priloge III delno proizvedeno iz proizvodov, za katera je izplačilo izvoznih nadomestil določeno v Uredbi (ES) št. 1234(2007), in delno iz drugih proizvodov, se referenčna količina drugih proizvodov določi v skladu s členi 6 do 10.

Člen 12

1.   Za določanje količin dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov se uporabita odstavka 2 in 3.

2.   Vsi kmetijski proizvodi, uporabljeni v smislu člena 10, ki imajo pravico do nadomestila, vendar izginejo med običajnim potekom proizvodnega postopka, na primer v obliki pare ali dima ali s preoblikovanjem v prah ali pepel, ki ga ni mogoče predelati, so upravičeni do navedenega nadomestila za vse uporabljena količine.

3.   Količine blaga, ki dejansko niso izvožene, niso upravičene do nadomestil za količino dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov.

Če ima to blago enako sestavo kakor dejansko izvoženo blago, se lahko količine kmetijskih proizvodov, ki so bile dejansko uporabljene pri proizvodnji slednjega, sorazmerno zmanjšajo.

Člen 13

1.   Z odstopanjem od člena 12(3) so izgube 2 mas. % ali manj, do katerih pride med proizvodnjo blaga, upravičene do dodelitve nadomestil.

Prag 2 % se izračuna kot razmerje med težo suhe snovi vseh uporabljenih surovin po odbitku količin iz člena 12(2) in težo suhe snovi v dejansko izvoženem blagu ali s katero koli drugo metodo izračuna, primerno pogojem proizvodnje blaga.

2.   Kadar so izgube med proizvodnjo blaga večje od 2 %, presežna izguba ni upravičena do nadomestil za količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov. Pristojni organi držav članic lahko kljub temu odobrijo pravilno utemeljene večje izgube. Države članice morajo obvestiti Komisijo o primerih, v katerih so pristojni organi odobrili večje izgube, in predložiti razloge za to odobritev.

3.   Dejansko uporabljene količine kmetijskih proizvodov, ki so sestavni del ostankov, so upravičene do nadomestil.

4.   Če nastanejo stranski proizvodi, se količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov pripišejo tako izvoženemu blagu kot tudi stranskim proizvodom.

ODDELEK 3

Stopnje nadomestila

Člen 14

1.   Komisija določi stopnjo nadomestila za osnovne proizvode iz Priloge I k tej uredbi, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, kakor določa člen 164 Uredbe (EC) št. 1234/2007, na 100 kg osnovnega proizvoda za enako obdobje, kakor je obdobje za navedene proizvode, izvožene v nespremenjenem stanju.

2.   Z odstopanjem od prvega odstavka se nadomestilo lahko določi v skladu z drugim časovnim razporedom, določenim po postopku iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1216/2009.

Člen 15

1.   Komisija določi stopnjo nadomestila zlasti glede na:

(a)	povprečne stroške, ki jih imajo predelovalne industrije pri nabavi zalog osnovnih proizvodov na trgu Unije, in cene, ki prevladujejo na svetovnem trgu,

(b)	raven nadomestila za izvoz predelanih kmetijskih proizvodov, zajetih v Prilogi I k Pogodbi, ki se proizvajajo pod podobnimi pogoji;

(c)	potrebo, da se zagotovijo enakopravni pogoji konkurenčnosti za industrijske panoge, ki uporabljajo proizvode Unije, in tiste, ki uporabljajo proizvode iz tretjih držav v skladu s postopki aktivnega oplemenitenja;

(d)	gibanje proračunskih stroškov na eni strani in gibanje tržnih cen za osnovne proizvode v Uniji in na svetovnem trgu na drugi strani;

(e)	spoštovanje omejitev, ki jih določajo sporazumi, sklenjeni v skladu s členom 218 Pogodbe.

2.   Pri določanju stopnje nadomestila se, kadar je to ustrezno, upoštevajo pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se uporabljajo v vseh državah članicah za osnovne proizvode ali za enakovredne proizvode v skladu z Uredbo (ES) št. 1234/2007.

3.   Nadomestila, dodeljena za izvoz kmetijskih proizvodov, uporabljenih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, ne smejo presegati nadomestil, ki jih je treba plačati za navedene proizvode ob izvozu v nespremenjenem stanju.

Člen 16

1.   Za krompirjev škrob, ki spada v oznako KN 1108 13 00, se stopnja nadomestila določi ločeno v protivrednosti koruze v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 z uporabo meril iz člena 15(1) te uredbe. Količine uporabljenega krompirjevega škroba se preračunajo v enakovredne količine koruze v skladu s členom 8 te uredbe.

2.   Za mešanice D-glucitola (sorbitola), ki spadajo v oznaki KN 2905 44 in 3824 60, če zadevna stranka ne sestavi deklaracije iz člena 45 s podatki, zahtevanimi v točki (d) člena 48(1), ali če zadevna stranka ne predloži zadostne dokumentacije v podporo svoji deklaraciji, je stopnja nadomestila stopnja za osnovni proizvod, za katerega velja najnižja stopnja nadomestila.

Člen 17

1.   Nadomestila za škrobe, ki spadajo v oznako KN od 1108 11 00 do 1108 19 90 ali proizvode, navedene v točki (d) dela I Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007, ki nastanejo pri predelavi teh škrobov, se dodeli samo, če dobavitelj predloži deklaracijo o teh proizvodih, s katero potrjuje, da so bili pridobljeni neposredno iz žit, krompirja ali riža, brez uporabe kakršnih koli podproizvodov, pridobljenih pri proizvodnji drugih kmetijskih proizvodov ali blaga.

2.   Deklaracija iz odstavka 1 se do preklica uporablja za vse proizvode, ki jih dobavi isti proizvajalec. Preverja se v skladu s členom 45.

Člen 18

1.   Če je vsebnost suhega ekstrakta krompirjevega škroba, enakovrednega koruznemu škrobu v skladu s členom 3(1), 80 % ali več, se uporablja stopnja izvoznega nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14. Če je vsebnost suhega ekstrakta manj kot 80 %, se uporablja stopnja nadomestila, kakor je določena v skladu členom 14, pomnožena z 1/80 dejanskega odstotka suhega ekstrakta.

Za vse druge škrobe z vsebnostjo suhega ekstrakta 87 % ali več, se uporablja stopnja izvoznega nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14. Če je vsebnost suhega ekstrakta manj kot 87 %, se uporablja stopnja nadomestila, kakor je določena v skladu členom 14, pomnožena z 1/87 dejanskega odstotka suhega ekstrakta.

2.   Če je vsebnost suhega ekstrakta glukoznih sirupov ali maltodekstrinskih sirupov, ki spadajo v oznake KN 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 ali 2106 90 55, 78 % ali več, se uporablja stopnja izvoznega nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14. Če je vsebnost suhega ekstrakta teh sirupov manj kot 78 %, se uporablja stopnja nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14, pomnožena z 1/78 dejanskega odstotka suhega ekstrakta.

3.   Za namene odstavka 1 se vsebnost suhega ekstrakta škrobov ugotovi z uporabo metode iz Priloge IV k Uredbi Komisije (ES) št. 687/2008 (11), vsebnost suhega ekstrakta glukoznih ali maltodekstrinskih sirupov pa se ugotovi z uporabo metode 2 iz Priloge II k Direktivi Komisije 79/796/EGS (12) ali katere koli druge ustrezne analitične metode, ki zagotavlja vsaj enaka jamstva.

4.   Ko prosilec odda deklaracijo iz člena 45, navede vsebnost suhega ekstrakta uporabljenih škrobov ali glukoznih ali maltodekstrinskih sirupov.

Člen 19

1.   Nadomestila za kazein iz oznake KN 3501 10, kazeinate iz oznake KN 3501 90 90 ali ovalbumin iz oznak KN 3502 11 90 in 3502 19 90, izvožen v nespremenjenem stanju, se lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar to zahteva kar koli od naslednjega:

(a)	položaj tega blaga v svetovni trgovini,

(b)	posebne zahteve nekaterih trgov,

(c)	mednarodni trgovinski sporazumi.

2.   Stopnja nadomestila za blago, ki spada v oznake KN 1902 11 00, 1902 19 in 1902 40 10, se lahko razlikuje glede na namembni kraj.

3.   Višina nadomestila se lahko spreminja glede na to, ali je ali ni določena vnaprej v skladu s členom 26.

Člen 20

1.   Stopnja nadomestila je tista, ki se uporablja na dan, ko je bilo blago izvoženo, razen v naslednjih primerih:

(a)	zahtevek je bil dan v skladu s členom 26 za vnaprejšnjo določitev stopnje nadomestila;

(b)	zahtevek je bil dan v skladu s členom 37(2), stopnja nadomestila pa je bila vnaprej določena na dan vložitve zahtevka za potrdilo o nadomestilu.

2.   Če se uporablja sistem vnaprejšnje določitve stopnje nadomestila, se za blago, izvoženo na poznejši datum, v obdobju veljavnosti potrdila o nadomestilu upošteva stopnja, ki velja na dan vložitve zahtevka za vnaprejšnjo določitev, kakor je določeno v členu 35(2).

Pri predelanih proizvodih iz žit in riža se stopnja nadomestila prilagodi z istimi pravili, kot se uporabljajo za vnaprejšnje določanje nadomestil za osnovne proizvode, ki se izvažajo nepredelani, vendar se pri tem uporabijo količniki za preračun iz Priloge V.

4.   Za izpiske iz potrdil o nadomestilu v smislu Uredbe (ES) št. 376/2008 se stopnje nadomestila ne določijo vnaprej, neodvisno od potrdil, iz katerih izhajajo.

POGLAVJE III

POTRDILA O NADOMESTILU

ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 21

1.   Države članice izdajo vsakemu vlagatelju, ne glede na njegov sedež v Uniji, potrdila o nadomestilu, veljavna v vsej Uniji.

Potrdila o nadomestilu zagotavljajo izplačilo nadomestila, če so izpolnjeni pogoji iz Poglavja V. Ti pogoji lahko vključujejo vnaprejšnjo določitev stopenj nadomestila. Potrdila veljajo samo v enem proračunskem obdobju.

2.   Dodeljevanje nadomestil za izvoz osnovnih proizvodov v obliki blaga iz Priloge II k tej uredbi ali za žita, ki so pod carinskim nadzorom za proizvodnjo žganih pijač iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1670/2006, je odvisno od predložitve potrdila o nadomestilu, izdanega v skladu s členom 24 te uredbe.

Žita iz prvega pododstavka se štejejo za izvožena.

Prvi pododstavek se ne uporablja za dobave iz tretje alinee drugega pododstavka člena 4(1), členov 33(1), 37(1), 41(1) ter 43(1) Uredbe (ES) št. 612/2009 ali za izvoz iz poglavja IV te uredbe.

3.   Dodelitev nadomestila po sistemu vnaprejšnje določitve iz člena 20(2) je odvisna od predložitve potrdila o nadomestilu, iz katerega je razvidna vnaprejšnja določitev stopenj nadomestila.

Člen 22

1.   Uredba (ES) št. 376/2008 se uporablja za potrdila o nadomestilu iz te uredbe.

2.   Določbe iz Uredbe (ES) št. 376/2008 o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilu, denominiranih v količinah, se smiselno uporabljajo za pravice in obveznosti, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilu iz v te uredbe za zneske, denominirane v eurih, pri čemer se upošteva Priloga VI k tej uredbi.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena se za potrdila o nadomestilu iz te uredbe ne uporabljajo členi 7(2) in (4), členi 8, 11 in 13, člen 17(1), členi 20, 23, 31, 32 in 34, člen 35(6) in členi 41, 45, 46 in 48 Uredbe (ES) št. 376/2008.

4.   Za namene členov 39 in 40 Uredbe (ES) št. 376/2008 se potrdila, veljavna do 30. septembra, ne podaljšajo.

V takih primerih se potrdilo za vse zneske, ki niso bili uporabljeni zaradi višje sile, razveljavi, zadevna varščina pa sprosti.

Člen 23

1.   Zahtevki za izdajo potrdil o nadomestilu, razen za operacije pomoči v hrani iz člena 36, so veljavni samo, če je bila položena varščina v višini 10 % zneska, za katerega je vložen zahtevek, v skladu s pogoji iz člena 14 Uredbe (ES) št. 376/2008.

2.   Varščina se sprosti pod pogoji iz člena 40 te uredbe.

Člen 24

1.   Zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu in sámo potrdilo o nadomestilu se oblikujeta na podlagi obrazca „Izvozno dovoljenje ali potrdilo o vnaprejšnji določitvi“ iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 376/2008 in navajata znesek v eurih.

Navedeni dokumenti se izpolnijo v skladu z navodili iz Priloge VI k tej uredbi.

2.   Če vlagatelj zahtevka ne namerava izvažati iz nobene druge države članice, razen iz tiste, v kateri je oddal zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu, lahko pristojni organ zadrži naslednje potrdilo o nadomestilu, zlasti v elektronski obliki. V tehprimerih pristojni organ obvesti vlagatelja, da je bilo njegovo potrdilo o nadomestilu registrirano, in navede podatke, zapisane v izvodu imetnika potrdila o nadomestilu, (v nadaljnjem besedilu: izvod št. 1). Izvod potrdila o nadomestilu izdajatelja potrdila (v nadaljnjem besedilu: izvod št. 2) se ne izda.

Pristojni organ zabeleži vse podatke iz potrdila o nadomestilu iz oddelkov III in IV Priloge VI ter zneske, zahtevane v okviru potrdila.

Člen 25

1.   Obveznosti, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilu, niso prenosljive. Pravice, ki izhajajo iz vsakega od potrdil, lahko imetnik potrdila v času trajanja roka veljavnosti prenese, če se prenos opravi samo na enega prevzemnika za vsako potrdilo ali izpisek potrdil. Tak prenos se nanaša na zneske, ki še niso bili dodeljeni potrdilu ali izpisku.

2.   Prevzemniki ne smejo prenašati pravic naprej, lahko pa jih prenesejo nazaj na imetnika. Prenos nazaj na imetnika se nanaša na zneske, ki še niso bili pripisani potrdilu ali izpisku. V teh primerih organ, ki potrdilo izdaja, v oddelek 6 potrdila vnese enega izmed besedil iz Priloge VIII.

3.   Če imetnik potrdila zahteva prenos pravic na prevzemnika ali če prevzemnik zahteva prenos pravic nazaj na imetnika, organ ali služba, ki sta potrdilo izdala, ali službe, ki jih določi vsaka država članica, na potrdilo, ali če je ustrezno, na izpisek potrdila vpišejo naslednje:

(a)	ime in naslov prevzemnika skladno z odstavkom 1 ali vknjižbo iz odstavka 2,

(b)	datum prenosa ali prenosa nazaj na imetnika potrdila, potrjen z žigom organa ali službe.

4.   Prenos ali prenos nazaj na imetnika potrdila začne veljati na dan vpisa besedila iz točke (b) odstavka 3.

Člen 26

1.   Zahtevki za vnaprejšnje določanje stopenj nadomestil zadevajo vse stopnje nadomestil, ki se uporabljajo.

2.   Zahtevek za vnaprejšnjo določitev se lahko vloži hkrati z zahtevkom za izdajo potrdila o nadomestilu ali kadar koli od dneva, ko je bilo izdano potrdilo o nadomestilu.

3.   Zahtevki za vnaprejšnjo določitev se vložijo v skladu z oddelkom II Priloge VI na obrazcu iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 376/2008. Vnaprejšnja določitev ne velja za izvoz, opravljen pred datumom vložitve zahtevka.

4.   Zahtevki za vnaprejšnjo določitev, vloženi v četrtek, se štejejo, da so bili vloženi naslednji delovni dan.

Člen 27

1.   Imetnik potrdila o nadomestilu lahko zahteva izpisek iz potrdila, ki je oblikovan na obrazcu iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 376/2008. Zahtevek vsebuje podatke iz točke 3 oddelka II Priloge VI k tej uredbi.

Znesek, za katerega se zahteva izpisek, se navede na originalnem potrdilu.

2.   Brez poseganja v člen 9 Uredbe (ES) št. 376/2008 se lahko iz registriranih potrdil, ki veljajo v eni sami državi članici, naredijo izpiski, ki so veljavni na celotnem območju Unije.

Člen 28

1.   Vsak izvoznik izpolni poseben zahtevek za plačilo v smislu člena 46 Uredbe (ES) št. 612/2009. Predloži ga organu, odgovornemu za izplačilo, skupaj z ustreznimi potrdili, razen pri registraciji potrdil v skladu s členom 24(2) te uredbe ali za izvoz, ki ni zajet v potrdilih o nadomestilu.

Pristojni organ lahko presodi, da se posebni zahtevek ne more obravnavati kot dokument za plačilo iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 612/2009.

Pristojni organ lahko presodi, da je posebni zahtevek izvozna deklaracija v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 612/2009. V takem primeru se kot dan, ko je organ, odgovoren za plačilo iz odstavka 2 tega člena, prejel posebni zahtevek, šteje dan, ko je ta organ prejel izvozno deklaracijo. V vseh drugih primerih mora posebni zahtevek vsebovati podatke iz izvozne deklaracije, vključno z referenčno številko izvozne deklaracije.

2.   Organ, odgovoren za plačilo, določi zahtevani znesek na podlagi podatkov iz posebnega zahtevka, pri čemer kot edino osnovo upošteva količino in vrsto izvoženih osnovnih proizvodov in veljavne stopnje nadomestila. Navedeni podatki morajo biti jasno prikazani v izvozni deklaraciji ali pa mora ta vsebovati jasno napotilo nanje.

Organ, odgovoren za plačilo, mora ta znesek zapisati na potrdilu o nadomestilu v šestih mesecih od prejema posebnega zahtevka.

Potrdila se odobrijo na hrbtni strani stran izvoda št. 1. Polja 28, 29 in 30 namesto količine vsebujejo znesek v eurih.

Tretji pododstavek se smiselno uporablja za potrdila v elektronski obliki.

3.   Po odobritvi se, če potrdilo o nadomestilu ni registrirano v skladu s členom 24(2) te uredbe, izvod št. 1 potrdila vrne imetniku ali pa ga na zahtevo izvoznika obdrži organ, odgovoren za plačilo.

4.   Varščina, zadržana za znesek, za katerega je bil izdano potrdilo za izvoženo blago, se lahko sprosti ali prenese kot garancija za vnaprejšnje plačilo nadomestila v skladu s poglavjem 2 naslova II Uredbe (ES) št. 612/2009.

Člen 29

1.   Za potrdila o nadomestilu, ki se izdajo za eno proračunsko obdobje, se lahko zaprosi v šestih ločenih obdobjih. Zahtevki za izdajo potrdil o nadomestilu se lahko vložijo najpozneje:

(a)	7. septembra za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. oktobra;

(b)	7. novembra za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. decembra;

(c)	7. januarja za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. februarja;

(d)	7. marca za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. aprila;

(e)	7. maja za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. junija;

(f)	7. julija za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. avgusta.

2.   Izvajalci lahko vložijo zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu le za obdobje, ki po datumu vložitve zahtevka pride prvo na vrsto v skladu s odstavkom 1.

Člen 30

Države članice uradno obvestijo Komisijo o zahtevkih za izdajo potrdil najpozneje do:

(a)	14. septembra za potrdila iz točke (a) člena 29(1);

(b)	14. novembra za potrdila iz točke (b) člena 29(1);

(c)	14. januarja za potrdila iz točke (c) člena 29(1);

(d)	14. marca za potrdila iz točke (d) člena 29(1);

(e)	14. maja za potrdila iz točke (e) člena 29(1);

(f)	14. julija za potrdila iz točke (f) člena 29(1).

Člen 31

1.   Skupni znesek, za katerega se lahko izdajo potrdila o nadomestilu za vsako proračunsko obdobje, se določi v skladu z odstavkom 2.

2.   Od najvišjega zneska za nadomestila, določenega v skladu s členom 9(2) Sporazuma, se odštejejo:

(a)	znesek, ki presega najvišji znesek in je bil neupravičeno dodeljen v prejšnjem proračunskem letu;

(b)	znesek, rezerviran za kritje izvoza iz poglavja IV te uredbe;

(c)	zneske, za katere so bila izdana potrdila o nadomestilu, veljavna v zadevnem proračunskem obdobju.

3.   Znesek, za katerega so bila vrnjena izdana potrdila iz člena 41, se prišteje dobljenemu znesku v skladu z odstavkom 2.

4.   Kakršen koli neporabljeni znesek, rezerviran za kritje izvoza iz poglavja IV, se doda znesku, izračunanem v skladu z odstavkom 2.

5.   Če obstaja kakršna koli negotovost v zvezi s katerim od zneskov iz odstavka 2, se to upošteva pri določanju končnega zneska.

Člen 32

Skupni znesek, za katerega se lahko izdajo potrdila za vsako od obdobij iz člena 29, znaša:

(a)	30 % zneska, izračunanega na podlagi člena 31, kot se določi 14. septembra za obdobje iz točke (a) člena 29(1);

(b)	27 % zneska, izračunanega na podlagi člena 31, kot se določi 14. novembra za obdobje iz točke (b) člena 29(1);

(c)	32 % zneska, izračunanega na podlagi člena 31, kot se določi 14. januarja za obdobje iz točke (c) člena 29(1);

(d)	44 % zneska, izračunanega na podlagi člena 31, kot se določi 14. marca za obdobje iz točke (d) člena 29(1);

(e)	67 % zneska, izračunanega na podlagi člena 31, kot se določi 14. maja za obdobje iz točke (e) člena 29(1);

(f)	100 % zneska, izračunanega na podlagi člena 31, kot se določi 14. julija za obdobje iz točke (f) člena 29(1).

ODDELEK 2

Zahtevki za izdajo ter izdaja potrdil o nadomestilu

Člen 33

1.   Kadar skupni znesek vseh prejetih zahtevkov za vsako zadevno obdobje višji od najvišjega zneska iz člena 31(2), Komisija določi količnik znižanja, ki se uporablja pri vseh zahtevkih, vloženih pred ustreznim datumom iz člena 29, tako da se upošteva najvišji znesek iz člena 31.

Komisija količnik objavi v Uradnem listu Evropske unije v petih delovnih dneh od datuma iz člena 30.

2.   Kadar Komisija določi količnik znižanja, se potrdila izdajo za zahtevani znesek pomnožen z 1 minus količnik znižanja, kot ga določa odstavek 1 tega člena ali točka (a) člen 34(3).

Vendar lahko za obdobje iz točke (f) člena 29(1) prosilci umaknejo svoje zahtevke v petih delovnih dneh od objave količnika v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Države članice Komisijo do 1. avgusta obvestijo o zneskih, za katere so bili umaknjeni zahtevki za izdajo potrdil o nadomestilu v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2.

Člen 34

1.   Če po roku za vložitev zahtevkov za potrdila o nadomestilu ob upoštevanju posameznega obdobja iz člena 29(1) ni bil objavljen količnik znižanja na podlagi člena 33(1), lahko izvajalci vložijo zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu za vse preostale razpoložljive zneske za to obdobje, za katere zahtevki še niso bili vloženi.

Zahtevek se vloži v obdobju do naslednjega roka iz člena 29(1).

2.   O zahtevkih, vloženih vsak teden, države članice obvestijo Komisijo naslednji ponedeljek. Ustrezna potrdila se lahko izdajajo od srede, ki sledi prejemu obvestila, razen če Komisija izda nasprotna navodila.

3.   Kadar skupni znesek zahtevkov, prejetih v določenem tednu za vložitev, presega preostali razpoložljivi znesek iz odstavka 1, se Komisija lahko odloči za enega ali več od naslednjih ukrepov:

(a)	določi količnik znižanja, ki se uporabi za zahtevke za potrdila o nadomestilu, ki so vloženi v navedenem tednu vlaganja ter o katerih je Komisija že obveščena in za katere potrdila o nadomestilu še niso bila izdana;

(b)	odredi državam članicam, da zavrnejo zahtevke, ki so vloženi v navedenem tednu za vlaganja in o katerih Komisija še ni obveščena;

(c)	začasno ustavi vlaganje zahtevkov za izdajo potrdila o nadomestilu.

4.   Vsaka uredba, sprejeta na podlagi odstavka 3, se objavi v Uradnem listu Evropske unije v treh dneh po datumu uradnega obvestila o zahtevkih iz odstavka 2.

Člen 35

1.   Potrdila o nadomestilu so veljavna od dneva izdaje, kot je določeno v členu 22(1) Uredbe (ES) št. 376/2008.

2.   Ob upoštevanju drugega pododstavka je potrdilo o nadomestilu veljavno do zadnjega dne petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila, ali do zadnjega dne proračunskega obdobja, če ta nastopi prej.

Vendar so potrdila o nadomestilu iz člena 36 veljavna do konca petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila.

3.   Če so stopnje nadomestil določene vnaprej na podlagi člena 26, navedene stopnje veljajo do zadnjega dne obdobja veljavnosti potrdila.

Člen 36

Uredba Komisije (ES) št. 2298/2001 (13) se uporablja za zahtevke za izdajo potrdil o nadomestilu in potrdila o nadomestilu, izdana za izvoz blaga, ki je del mednarodnih operacij pomoči v hrani v smislu člena 10(4) Sporazuma.

Člen 37

1.   Za namene člena 47 Uredbe (ES) št. 376/2008 se uporabljajo odstavki od 2 do 11 tega člena.

2.   Od 1. oktobra posameznega proračunskega obdobja se lahko zahtevki za potrdila v povezavi z javnim razpisom, ki je bil objavljen v tretji državi uvoznici in vnaprej določa izvozno nadomestilo na dan, ko je vložen zahtevek, na podlagi te določbe vložijo zunaj obdobij iz členov 29 in 34, če vsota zneskov za posamezen javni razpis, za katerega izvajalec ali izvajalci vložijo enega ali več zahtevkov za izdajo potrdila o nadomestilu in za katerega ni bilo izdano še nobeno potrdilo, ne presega 2 milijona EUR.

Vendar se lahko ta meja zviša na 4 milijone EUR, kadar nobeden od količnikov znižanja, objavljenih od začetka proračunskega obdobja in navedenih v členu 33(1) ali členu 34(3), ne presega 50 %.

3.   Znesek, na katerega se nanaša zahtevek za potrdilo, ne sme presegati količine, ki je navedena v javnem razpisu, pomnožene z ustrezno stopnjo nadomestila, določeno vnaprej na dan vložitve zahtevka. Dovoljene tolerance ali možnosti, določene v javnem razpisu, se ne upoštevajo.

4.   Države članice Komisiji poleg podatkov iz prvega pododstavka člena 47(3) Uredbe (ES) št. 376/2008 takoj sporočijo tudi zneske, za katere je bil vložen vsak od zahtevkov, ter datum in uro vložitve posameznega zahtevka.

5.   Kadar zneski, sporočeni na podlagi odstavka 4, prišteti k zneskom, za katere je že bila vložen en ali več zahtevkov za potrdila kot del istega javnega razpisa, presegajo uporabljeno mejo iz odstavka 2, Komisija obvesti države članice v dveh delovnih dneh po prejetju dodatnih informacij iz odstavka 4, da potrdilo o nadomestilu ne bo izdano izvajalcu.

6.   Komisija lahko začasno ustavi uporabo odstavka 2, če skupna vsota zneskov potrdil o nadomestilu, ki se lahko izdajo v skladu s členom 47 Uredbe (ES) 376/2008, v proračunskem obdobju presega 4 milijone EUR. Odločitve o začasni ustavitvi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

7.   Z odstopanjem od člena 35(1) in (2) te uredbe veljajo potrdila o nadomestilu, izdana v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 376/2008, od dneva izdaje v smislu člena 22(2) Uredbe (ES) št. 376/2008. Potrdilo o nadomestilu je veljavno do konca osmega meseca po mesecu izdaje ali do 30. septembra, če ta nastopi prej. Vnaprej določene stopnje so veljavne do zadnjega dneva veljavnosti potrdila.

8.   Kadar je bilo pristojnemu organu dokazano v skladu s točko (a) člena 47(9) Uredbe (ES) št. 376/2008, da je služba, ki je objavila javni razpis, razdrla pogodbo iz razlogov, za katere izbrani ponudnik ni odgovoren in ne pomenijo višje sile, potem sprosti varščino v primerih, ko je vnaprej določena stopnja nadomestila za osnovni proizvod, ki mu je dodeljeno najvišje nadomestilo v primerjavi z ostalimi uporabljenimi osnovnimi proizvodi, višja ali enaka stopnji nadomestila, ki velja zadnji dan veljavnosti potrdila.

9.   Kadar je bilo pristojnemu organu v skladu s točko (b) člena 47(9) Uredbe (ES) št. 376/2008 dokazano, da je služba, ki je objavila javni razpis, od izbranega ponudnika zahtevala, da pristane na spremembe pogodbe iz razlogov, za katere ni sam odgovoren in ne pomenijo višje sile, lahko pristojni organ podaljša rok veljavnosti dovoljenja in obdobje, v katerem se uporablja vnaprej določena stopnja nadomestila, do 30. septembra.

10.   Kadar izbrani ponudnik predloži dokazila v skladu s točko (c) člena 47(9) Uredbe (ES) št. 376/2008, da sta javni razpis ali oddano naročilo določala, da je dovoljeno negativna toleranca ali možnost večje od 5 % in da se služba, ki je objavila javni razpis, sklicuje na zadevno določbo, se šteje, da je obveznost izvoza izpolnjena, če je izvožena količina največ 10 % manjša od količine, ki ustreza znesku, za katerega je bilo izdano potrdilo.

Prvi odstavek se uporabi pod pogojem, da je vnaprej določena stopnja nadomestila za osnovni proizvod, ki mu je dodeljeno najvišje nadomestilo v primerjavi z ostalimi uporabljenimi osnovnimi proizvodi, višja ali enaka stopnji nadomestila, ki velja zadnji dan veljavnosti potrdila. V teh primerih se stopnja 95 % iz člena 40(3) in (5) te uredbe nadomesti z 90 %.

11.   Za namene odstavkov 1 do 10 tega člena se rok 21 dni iz člena 47(5) Uredbe (ES) št. 376/2008 spremeni v 44 dni.

ODDELEK 3

Varščina

Člen 38

1.   Izdaja potrdila o nadomestilu imetnika zavezuje, da zaprosi za nadomestila v višini zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo za blago, izvoženo v času veljavnosti potrdila o nadomestilu.

Da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz prvega pododstavka, se položi varščina iz člena 23.

2.   Obveznost iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena se šteje za temeljno zahtevo v smislu člena 20(2) Uredbe (EGS) št. 2220/85.

Člen 39

1.   Temeljna zahteva se šteje za izpolnjeno, če je izvoznik vložil posebni zahtevek v zvezi z blagom, izvoženim v času veljavnosti potrdila o nadomestilu, pod pogoji iz člena 28 in oddelka V Priloge VI.

2.   Kadar posebni zahtevek ni izvozna deklaracija, mora biti vložen v roku treh mesecev po izteku veljavnosti potrdila o nadomestilu, katerega številka je bila vpisana na posebni zahtevek, razen v primeru višje sile.

Pri neupoštevanju trimesečnega roka iz prvega pododstavku se temeljna zahteva ne more šteti za izpolnjeno.

3.   Kot dokazilo, da je bila temeljna zahteva izpolnjena, se pristojnemu organu v skladu s členom 28(2) predloži ustrezno evidentiran izvod št. 1 potrdila o nadomestilu. To dokazilo je treba predložiti do konca dvanajstega meseca po izteku veljavnosti potrdila o nadomestilu.

Prvi pododstavek se smiselno uporablja za potrdila, registrirana v skladu s členom 24(2) te uredbe.

4.   Z odstopanjem od člena 22(3) Uredbe (EGS) št. 2220/85 se varščina iz člena 23 te uredbe zaseže v razmerju z zneskom, za katerega zahtevana dokazila niso bila predložena v skladu z roki iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Člen 40

1.   Če se uporablja količnik znižanja v skladu s členom 33(2) ali točko (a) člena 34(3), se del varščine, enak vplačanemu znesku pomnoženem s količnikom znižanja, nemudoma sprosti.

2.   Če prosilec umakne zahtevek za izdajo potrdila v skladu z drugim pododstavkom člena 33(2), se sprosti 80 % prvotne varščine.

3.   Varščina se sprosti v celoti, potem ko je imetnik potrdila zaprosil za nadomestila v skupni višini 95 % zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo.

4.   Na zahtevo imetnika potrdila lahko države članice sprostijo varščino v obrokih, sorazmernih z zneski, za katere so bili izpolnjeni pogoji iz člena 39(1) in (3), če se predloži dokazilo, da je imetnik vložil zahtevek za znesek, ki je znašal vsaj 5 % zneska, ki je naveden na potrdilu.

5.   Če so bili zahtevki za potrdilo o nadomestilu v vrednosti manj kot 95 % zneska, za katerega je bilo potrdilo izdano, se zaseže del varščine, ki je enak 10 % razlike med 95 % zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo, in zneskom dejansko izkoriščenih nadomestil.

6.   Kadar znesek, za katerega so bili izpolnjeni pogoji iz člena 39(1) in (3), znaša manj kot 5 % zneska, navedenega na potrdilu, se zaseže celotna varščina.

7.   Če znaša skupni znesek varščine, ki bi bila zasežena, 100 EUR ali manj za posamezno potrdilo, zadevna država članica sprosti celotni znesek varščine.

Člen 41

1.   Kadar se potrdilo ali izpisek potrdila vrne organu, ki ga je izdal, v roku prvih dveh tretjin roka veljavnosti, se ustrezen znesek varščine, ki se zaseže, zmanjša za 40 %, pri čemer se kateri koli del dneva šteje kot cel dan.

2.   Kadar se potrdilo ali izpisek potrdila vrne organu, ki ga je izdal, v času, ki ustreza zadnji tretjini roka njegove veljavnosti, ali v mesecu, ki sledi datumu izteka roka veljavnosti, se ustrezni znesek varščine, ki se zaseže, zmanjša za 25 %.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata le za potrdila in izpiske iz potrdil, vrnjene organu, ki jih je izdal, med proračunskim obdobjem, za katero so bila potrdila izdana, če so vrnjena najpozneje 31. avgusta navedenega obdobja.

POGLAVJE IV

IZVOZ BREZ POTRDIL

Člen 42

1.   Potrdila niso potrebna za izvoz, za katerega zahtevki, ki jih je izvajalec vložil v proračunskem letu, na presegajo 100 000 EUR.

2.   Potrdila se ne zahtevajo za dobave iz tretje alinee drugega pododstavka člena 4(1), členov 33(1), 37(1), 41(1) in 43(1) Uredbe (ES) št. 612/2009.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za izvoz izvajalcev, ki so imeli potrdilo o nadomestilu v zadevnem proračunskem obdobju ali imajo tako potrdilo na dan izvoza.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo le v državi članici, v kateri ima izvajalec svoj sedež.

Člen 43

1.   Za vsako proračunsko obdobje je izvoz iz člena 42(1) upravičen do izplačila nadomestila znotraj zgornje meje skupne rezerve 40 milijonov EUR za vsako proračunsko leto.

2.   Nadomestila za izvoz, ki je del mednarodnih operacij pomoči v hrani v smislu člena 10(4) Sporazuma, in nadomestila za dobave iz tretje alinee drugega pododstavka člena 4(1), členov 33(1), 37(1), 41(1) in 43(1) Uredbe (ES) št. 612/2009 se ne upoštevajo pri določanju obsega stroškov v rezervi iz prvega odstavka.

Člen 44

1.   Kadar vsota zneskov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 53, doseže 30 milijonov EUR, lahko Komisija ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Unije začasno ustavi uporabo člena 43(1) za izvoz brez potrdil o nadomestilu za največ 20 delovnih dni.

2.   V okoliščinah iz odstavka 1 lahko Komisija v skladu s členom 16(2) Uredbe (ES) št. 1216/2009 začasno ustavi uporabo člena 43(1) te uredbe za izvoz brez potrdil o nadomestilu za obdobje, ki presega 20 delovnih dni.

POGLAVJE V

OBVEZNOSTI IZVOZNIKA

Člen 45

1.   Pri izvozu blaga zadevna stranka deklarira količine osnovnih proizvodov, proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3, ki so bili dejansko uporabljeni v smislu člena 10 pri proizvodnji blaga, za katero se bo zahtevalo nadomestilo, ali kako drugače navede sestavo, če je bila ugotovljena v skladu s členom 10(4).

2.   Če je bilo blago uporabljeno pri proizvodnji blaga za izvoz, deklaracija, ki jo predloži zadevna stran, vsebuje količino dejansko uporabljenega blaga ter vrsto in količino vsakega od osnovnih proizvodov ali proizvodov, nastalih med njihovo predelavo, in/ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3, iz katerih je pridobljeno blago.

Zadevna stran v podporo svoji deklaraciji pristojnim organom predloži vse dokumente in podatke, ki jih ti štejejo za potrebne. Zadevni dokumenti in podatki se lahko hranijo in predložijo v elektronski obliki.

Pristojni organi preverijo točnost deklaracije z vsemi primernimi sredstvi.

3.   Na zahtevo pristojnih organov države članice, na katere ozemlju se opravijo carinske izvozne formalnosti, pristojni organi drugih držav članic tem organom neposredno sporočijo vse podatke, ki jih lahko pridobijo, da omogočijo preverjanje deklaracije, ki jo je predložila zadevna stran.

Člen 46

Z odstopanjem od člena 45 in po posvetovanju s pristojnimi organi se lahko deklaracija o uporabljenih proizvodih ali blagu nadomesti s skupno deklaracijo o količinah uporabljenih proizvodov ali s sklicevanjem na deklaracijo o navedenih količinah, kadar so te že bile ugotovljene v skladu s členom 10(4) in če dá proizvajalec na voljo pristojnim organom vse potrebne podatke za preverjanje deklaracije.

Člen 47

1.   Če izvoznik ne sestavi deklaracije iz člena 46 ali ne zagotovi zadostnih podatkov v podporo svoji deklaraciji, ni upravičen do nadomestila.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar je zadevno blago navedeno v stolpcih 1 in 2 Priloge IV, se lahko zadevni strani na njeno izrecno zahtevo dodeli nadomestilo. Vrsta in količina osnovnih proizvodov, ki se upoštevajo pri izračunu takšnega nadomestila, se določita z analizo blaga, ki bo izvoženo, in v skladu s tabelo preračuna v Prilogi IV. Pristojni organ določi pogoje za izvedbo analize in podatke, ki jih je treba navesti v zahtevku kot dokazilo.

3.   Stroški take analize bremenijo izvoznika.

Člen 48

1.   Člen 45 se ne uporablja za količine kmetijskih proizvodov, določene v skladu s Prilogo III, razen za:

(a)	količine proizvodov iz člena 45(1), izvožene v obliki blaga, delno pridobljenega iz proizvodov, za katere je plačilo izvoznega nadomestila zajeto v Uredbi (ES) št. 1234/2007 in delno iz drugih proizvodov, v skladu s pogoji iz člena 11(2);

(b)	količine jajc ali proizvodov iz jajc, izvožene v obliki testenin, ki spadajo v oznako KN 1902 11 00;

(c)	količine suhe snovi v svežih testeninah iz drugega pododstavka člena 11(1);

(d)	vrsto osnovnih proizvodov, ki so bili dejansko uporabljeni pri proizvodnji D-glucitola (sorbitola), ki spada v oznaki KN 2905 44 in 3824 60, ter kadar je to potrebno, deleže D-glucitola (sorbitola), pridobljenega iz škrobnih proizvodov in saharoze;

(e)	količine kazeina, izvoženega v obliki blaga, ki spada v oznako KN 3501 90 90;

(f)	stopnjo Plato v pivu, izdelanem iz slada, ki spada v oznako KN 2202 90 10;

(g)	količine ječmena, pred pridobivanjem slada, ki jih sprejmejo pristojni organi.

Pri poimenovanju blaga v izvozni deklaraciji in v zahtevku za dodelitev nadomestila za blago iz Priloge III se upošteva nomenklatura iz navedene priloge.

2.   Pri analizi blaga za namene členov 45, 46, 47 ali odstavkov 1 ali 3 tega člena se uporabljajo analizne metode iz Uredbe Komisije (EGS) št. 904/2008 (14), ali če teh ni, pa tiste iz Uredbe Komisije (EGS) št. 900/2008 (15), če še teh ni, pa tiste, ki se uporabljajo za uvrščanje podobnega blaga, uvoženega v Unijo, v skupno carinsko tarifo.

3.   Količine izvoženega blaga in količine proizvodov iz člena 45(1) ali sklicevanje na sestavo, določeno v skladu s člena 10(4), se vpišejo na dokument, ki potrjuje izvoz. Kadar pa se uporablja drugi odstavek člena 47(2), se te količine nadomestijo s količinami osnovnih proizvodov iz stolpca 4 Priloge IV, ki ustrezajo rezultatom analize izvoženega blaga.

4.   Za odobritev nadomestila za blago, ki spada v oznake KN 0403 10 51 do 0403 10 99, 0403 90 71 do 0403 90 99, 0405 20 10, 0405 20 30, 2105 00 99, 3502 11 90 in 3502 19 90, mora blago izpolnjevati zahteve iz Uredbe (ES) št. 852/2004 in Uredbe (ES) št. 853/2004, vključno z zahtevo, da je pripravljeno v odobrenem obratu, in zahteve glede označevanja zdravstvene ustreznosti iz dela I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

5.   Za namene členov 45 in 46 vsaka država članica obvesti Komisijo o preverjanjih, ki jih je izvedla na svojem ozemlju za posamezne vrste izvoženega blaga. Komisija o njih ustrezno obvesti ostale države članice.

Člen 49

1.   V skladu s členoma 45 in 46 te uredbe ter ob uporabi člena 12 Uredbe (ES) št. 612/2009 za blago, ki vsebuje žita, riž, mleko in mlečne proizvode ali jajca iz točk (i), (ii), (v) in (vii) člena 162(1)(a) ter točke (b) člena 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, zadevna stran predloži izjavo, da nobena od sestavin ni bila uvožena iz tretjih držav, ali specifikacijo količin navedenih proizvodov, uvoženih iz tretjih držav.

2.   Če se vloži zahteva, da se količine ugotovijo v skladu s členom 10(4), lahko pristojni organ sprejme izjavo zadevne strani, da žita, riž, mleko in jajčni proizvodi iz odstavka 1, ki so bili uvoženi iz tretjih držav, ne bodo uporabljeni.

3.   Če se vloži zahteva, da se količine ugotovijo v skladu s členom 11(1) ali v skladu s členom 47(2), lahko pristojni organ sprejme izjavo zadevne strani, da žita, riž, mleko in jajčni proizvodi iz odstavka 1, ki so bili uvoženi iz tretjih držav, ne bodo uporabljeni.

4.   Pristojni organi bodo izjave iz odstavkov 1, 2 in 3 preverili na ustrezen način.

POGLAVJE VI

PLAČILO NADOMESTILA

Člen 50

1.   Za blago, izvoženo med 1. in 15. oktobrom vsakega leta, se nadomestila ne izplačajo pred 16. oktobrom.

Za blago, izvoženo s predloženim potrdilom o nadomestilu, izdanim za kako proračunsko obdobje, in ob mnenju Komisije, da obstaja nevarnost, da Unija ne bo izpolnila svojih mednarodnih obveznosti, se nadomestila, predvidena za izplačilo po izteku zadevnega obdobja, ne izplačajo pred 16. oktobrom. V tem primeru se rok iz člena 46(8) Uredbe (ES) št. 612/2009 lahko začasno podaljša na tri mesece in 15 dni z uredbo, ki mora biti objavljena pred 20. septembrom v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Za blago, navedeno v Prilogi II k tej uredbi, in z odstopanjem od člena 24 Uredbe (ES) št. 612/2009, se znesek iz člena 24(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 612/2009 uporabi, ne glede na namembno državo ali ozemlje, v katero se blago izvaža:

(a)

v primeru blaga, ki je pakirano za prodajo na drobno v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg ali v embalaži, ki vsebuje največ 2 litra, z označevanjem v smislu točke (a) člena 1(3) Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), ki navaja uvoznika v namembni državi ali katerega besedilo je v uradnem jeziku namembne države ali v jeziku, ki je v omenjeni državi razumljiv;

(b)	v primerih, ko posamezni izvoznik najmanj 12-krat v dveh letih pred datumom zahtevka za dovoljenje iz odstavka 3 istim prejemnikom izvozi blago iz iste 8-mestne oznake KN, ki po teži vsebuje največ 90 % katerega koli osnovnega proizvoda, za katerega se plača nadomestilo.

3.   V primerih iz odstavka 2 lahko države članice na zahtevo izdajo uradno dovoljenje, s čimer je zadevni izvoznik oproščen obveznosti predložitve dokazil, kot jih zahteva člen 17 Uredbe (ES) št. 612/2009, razen prevozne listine.

Dovoljenje iz prvega pododstavka velja, če se ne prekliče, za obdobje največ dveh let in se lahko podaljša. Države članice lahko po svoji lastni presoji dovoljenje prekličejo, zlasti pa ga takoj prekličejo, če utemeljeno sumijo, da izvoznik ni upošteval pogojev posebnega dovoljenja.

Šteje se, da so oprostitve, odobrene v skladu s prvim pododstavkom, dejavniki tveganja, ki jih je treba upoštevati za namene člena 2(1) Uredbe Sveta (ES) št. 485/2008 (17).

Izvozniki, ki uporabljajo oprostitev, navedejo številko dovoljenja v enotni upravni listini in v posebnem zahtevku za plačilo iz člena 28 te uredbe.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice v primerih iz točke (b) odstavka 2 zadevnega izvoznika oprostijo obveznosti, da predloži prevozne listine za celoten izvoz, ki ga zajema dovoljenje, če je zadevni izvoznik dolžen predložiti prevozne listine za najmanj 10 % takih izvoznih deklaracij ali eno na leto, pri čemer se upošteva višja vrednost, države članice pa z uporabo meril iz Uredbe Komisije (ES) št. 1276/2008 (18) izberejo, katera možnost se uporabi.

5.   Če je bila v primeru blaga, navedenega v Prilogi II k tej uredbi, izvozna deklaracija sprejeta najpozneje do 30. septembra 2007 in za katero izvoznik ne more predložiti dokazila iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 612/2009, se šteje, da je bilo blago uvoženo v tretjo državo, če se predložijo kopija prevozne listine in kateri koli dokument iz člena 17(2) Uredbe (ES) št. 612/2009, bančni dokument, ki ga izda odobreni posrednik s sedežem v Uniji, ki potrjuje, da je bilo plačilo za izvoz knjiženo v dobro izvoznikovega računa, ki ga je odprl pri njih, ali dokazilo o plačilu.

6.   Za namene uporabe člena 27 Uredbe (ES) št. 612/2009 države članice upoštevajo odstavek 5.

POGLAVJE VII

OBVEZNOST OBVEŠČANJA

Člen 51

1.   Države članice pred desetim dnem vsakega meseca uradno obvestijo Komisijo o:

(a)	zneskih, izraženih v eurih, za katere so bila v prejšnjem mesecu vrnjena potrdila o nadomestilu v skladu s členom 41(1);

(b)	zneskih, izraženih v eurih, za katere je bilo v prejšnjem mesecu ugotovljeno, da temeljna zahteva iz člena 38 ni bila izpolnjena;

(c)	o potrdilih o nadomestilu, izraženih v eurih, izdanih v prejšnjem mesecu, kot je navedeno v členu 35;

(d)	potrdilih o nadomestilu, izraženih v eurih, izdanih v prejšnjem mesecu v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 376/2008.

Zneski iz točke (b) prvega pododstavka se razlikujejo glede na navedbo proračunskega obdobja potrdila o nadomestilu, na katerega se nanašajo.

2.   Pred 1. novembrom vsako leto države članice uradno obvestijo Komisijo o skupnih zneskih, izraženih v eurih, ki so jih dodelile pred 1. oktobrom za potrdila o nadomestilu, izdana v proračunskem obdobju, ki se je končalo 30. septembra prejšnjega koledarskega leta.

Člen 52

1.   Države članice najpozneje do konca meseca, ki sledi vsakemu mesecu koledarskega leta, Komisiji po sistemu za izmenjavo podatkov (DEX) sporočijo statistične podatke o blagu, zajetem s to uredbo, za katero so bila dodeljena izvozna nadomestila v prejšnjem mesecu, ki so razčlenjeni na osemmestne oznake KN in vsebujejo:

(a)	količino tega blaga, izraženo v tonah ali drugi navedeni merski enoti;

(b)	zneske izvoznih nadomestil, izražene v eurih ali nacionalni valuti, ki so bila dodeljena v prejšnjem mesecu, za vsak zadevni osnovni kmetijski proizvod;

(c)	količine vsakega osnovnega kmetijskega proizvoda, izražene v tonah, za katere so bila dodeljena nadomestila.

2.   Države članice do 31. decembra vsakega leta Komisiji sporočijo skupne zneske nadomestil, izražene v eurih, ki so jih dejansko odobrile v proračunskem obdobju, ki se je končalo 30. septembra navedenega leta za blago, izvoženo v proračunskem obdobju, ki se je končalo 30. septembra predhodnega leta, in v katerih koli še nesporočenih proračunskih obdobjih, pri čemer podrobneje opredelijo zadevna obdobja.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 dodeljena nadomestila vključujejo akontacije.

4.   Države članice do 31. decembra vsakega leta Komisiji sporočijo skupne zneske nepravilno plačanih povračil nadomestil, izražene v eurih, ki so bili izterjani v proračunskem obdobju, ki se je končalo 30. septembra navedenega leta, pri čemer podrobneje opredelijo zadevna proračunska obdobja.

Člen 53

Države članice Komisiji najpozneje do petega dne vsakega meseca sporočijo zneske nadomestil, dodeljenih v skladu s členom 43(1) od šestnajstega dne do konca prejšnjega meseca, in najpozneje dvajsetega dne vsakega meseca o zneskih nadomestil, dodeljenih v skladu s členom 43(1) od prvega do petnajstega dne tega meseca. Kadar je to ustrezno, države članice Komisiji sporočijo, da v zadevnih dneh zneski niso bili dodeljeni.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 54

Uredba (ES) št. 1043/2005 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IX.

Člen 55

Ta uredba začne veljati drugi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zahtevke, vložene od 8. julija 2010, za potrdila, namenjena za uporabo od 1. oktobra 2010.

---

(1)  UL L 328, 15.12.2009, str. 10.

(2)  UL L 172, 5.7.2005, str. 24.

(3)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(4)  UL L 186, 17.7.2009, str. 1.

(5)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

(6)  UL L 312, 11.11.2006, str. 33.

(7)  UL L 114, 26.4.2008, str. 3.

(8)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(9)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(10)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(11)  UL L 192, 19.7.2008, str. 20.

(12)  UL L 239, 22.9.1979, str. 24.

(13)  UL L 308, 27.11.2001, str. 16.

(14)  UL L 249, 18.9.2008, str. 9.

(15)  UL L 248, 17.9.2008, str. 8.

(16)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(17)  UL L 143, 3.6.2008, str. 1.

(18)  UL L 339, 18.12.2008, str. 53.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---