22.6.2010

Uradni list Evropske unije

L 155/1

SKLEP SVETA

z dne 3. junija 2010

o podpisu Dogovora med Evropsko unijo in Republiko Čile o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi

(2010/343/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Unije je s tretjimi pogodbenicami oblikovati okvirne sporazume o sodelovanju na področju ribištva, da se zagotovi ohranjanje in trajnostno upravljanje vrst skupnega interesa ter dostop plovil Unije do pristanišč tretjih pogodbenic za namene pretovarjanja in iztovarjanja ter za logistične namene.

(2)

Svet je 4. aprila 2008 Komisijo pooblastil, da z Republiko Čile začne pogajanja o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu. Pogajanja so se uspešno zaključila s parafiranjem Dogovora o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu, sklenjenega 15. in 16. oktobra 2008 v Bruslju in spremenjenega (i) s podrobno Prilogo I k Dogovoru, kakor je bilo dogovorjeno na dvostranskem tehničnem srečanju 5. in 6. oktobra 2009 v New Yorku; (ii) z verbalno noto Čila z dne 23. novembra 2009, ki glede na točko (xi) Priloge I določa čilska pristanišča Arica, Antofagasta in Punta Arenas za dostop plovil EU, ki lovijo mečarico na odprtih morjih jugovzhodnega Tihega oceana; ter (iii) z dogovorom, da bi se dvostranski tehnični in znanstveni odbor prvič sestal najpozneje 1. januarja 2011 (v nadaljevanju: Dogovor).

(3)	Dogovor bi bilo treba podpisati.

(4)

Ob upoštevanju interesa plovil Unije, ki lovijo mečarico na odprtih morjih jugovzhodnega Tihega oceana, da si brez odlašanja zagotovijo dostop do določenih čilskih pristanišč, bi bilo do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev, Dogovor uporabljati začasno. V interesu Unije je, da se odobri Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Čile o začasni uporabi Dogovora –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Dogovora med Evropsko unijo in Republiko Čile o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu, doseženega 15. in 16. oktobra 2008 v Bruslju in spremenjenega (i) s podrobno Prilogo I k Dogovoru, kakor je bilo dogovorjeno na dvostranskem tehničnem srečanju 5. in 6. oktobra 2009 v New Yorku; (ii) z verbalno noto Čila z dne 23. novembra 2009, ki glede na točko (xi) Priloge I določa čilska pristanišča Arica, Antofagasta in Punta Arenas za dostop plovil EU, ki lovijo mečarico na odprtih morjih jugovzhodnega Tihega oceana; ter (iii) z dogovorom, da bi se dvostranski tehnični in znanstveni odbor prvič sestal najpozneje 1. januarja 2011 (v nadaljevanju: Dogovor), se odobri v imenu Unije, s pridržkom njegove sklenitve.

Besedilo Dogovora je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Dogovora v imenu Unije s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Čile o začasni uporabi Dogovora se odobri v imenu Evropske unije.

Besedilo sporazuma v obliki izmenjave pisem je priloženo k temu sklepu.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis sporazuma v obliki izmenjave pisem o začasni uporabi Dogovora v imenu Unije.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 3. junija 2010

Za Svet

Predsednik

A. PÉREZ RUBALCABA

DOGOVOR

o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu

1.	Ta dokument nadomešča Začasno ureditev z dne 25. januarja 2001 (v nadaljnjem besedilu: ureditev 2001) in spreminja vmesno ureditev v dokončno zavezo za sodelovanje z namenom dolgoročnega ohranjanja staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu.

Namen dogovora je prijateljska poravnava sporov (1) glede ribolova mečarice, ki trenutno obstajajo med Čilom in Evropsko skupnostjo (ki jo je nasledila Evropska unija (EU)) pri Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo (v nadaljevanu: ITLOS) in Svetovni trgovinski organizaciji (v nadaljevanju: STO).

3.	Strani s tem uradno potrjujeta, da bo ta dogovor predstavljal temeljni okvir za ohranjanje mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu, upravljanje staležev in sodelovanje na tem področju.

Dvostranski tehnični in znanstveni odbor EU in Čila bo še naprej predstavljal kontaktno točko, ki je potrebna v zadevah skupnega interesa glede ohranjanja staležev mečarice, da bo znanstveno in tehnično sodelovanje čim boljše, bodo naloge odbora naslednje:

(a)	biti točka za izmenjavo informacij o staležih mečarice in ribolovnih aktivnostih EU in Čila ter za kakršne koli druge informacije, potrebne za odločitve glede ohranjanja in upravljanja staležev;

(b)	redno ocenjevati stanje staležev, spremljati ribolovne trende in oceniti vpliv na neciljne vrste in morski ekosistem;

(c)	pregledati obstoječe ukrepe za ohranjanje in oblikovati nasvete glede novih ukrepov, vključno v zvezi s prilovom;

(d)	v okviru delovnega programa določiti prednostne naloge na področju raziskav in oblikovati kakršne koli dodatne programe, vključno s protokoli o zbiranju podatkov;

(e)	izmenjevati informacije in spodbujati uporabo okoljsko varnega in stroškovno učinkovitega orodja;

(f)	pred sestanki dvostranskega tehničnega in znanstvenega odbora izmenjati podatke o ulovu in naporu za ladjevje obeh strani v jugovzhodnem Tihem oceanu;

(g)	razmisliti o nadaljnjih možnostih za sodelovanje na znanstvenem, tehničnem ali upravnem področju.

Dvostranski tehnični in znanstveni odbor se bo sestal na izredni seji (DATUM), da začne delo v zvezi s svojimi nalogami, pri čemer bo upošteval naslednje cilje in načela, o katerih sta se pogodbenici dogovorili:

(a)	obe strani bosta izvajali ribolov mečarice v obsegu, ki bo staleže ohranjal na ravni največje trajnosti ulova ali blizu te ravni, ter na način, ki je v skladu s trajnostnim upravljanjem virov in varovanjem morskega ekosistema;

(b)	porazdelitev, prostorsko strukturo in dinamiko staležev bodo nadzirala plovila Čila in EU, katerih znanstvene ugotovitve so skladne z raziskovalnimi parametri, oblikovanimi za namene grobe ocene in posledičnega izvajanja primernih ukrepov upravljanja;

(c)	vzpostavljeni sistemi za zbiranje podatkov bi morali biti zanesljivi, hitri in skladni z zahtevami in obsegom ribolova mečarice;

(d)	pogodbenici bosta ohranili sedanjo raven ribolova mečarice, kakor je določena s trenutnim številom plovil ali največjim številom plovil v preteklosti v jugovzhodnem Tihem oceanu, da se zagotovi trajnost staleža mečarice.

6.	Pogodbenici sta zavezani, da bosta še naprej razvijali dvostransko sodelovanje in večstransko posvetovanje, ki ga podpirata EU in Čile.

7.	Trenutno vzpostavljeno večstransko posvetovanje bi moralo vključevati vse udeležence, ki jih zadeva ribolov mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu, in povabljene opazovalce iz obstoječih organizacij z zakonitim interesom na področju ribolova mečarice.

8.	EU in Čile sta še naprej zavezana, da bosta učinkovito spodbujala večstransko sodelovanje za ohranjanje in upravljanje teh staležev v njihovem habitatu in ekosistemu ter na celotni selitveni poti.

9.	Pogodbenici v primerni meri upoštevata ukrepe, sprejete na večstranski ravni, in si v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, katerih članici sta, prizadevata spodbujati podobne pobude za ohranjanje in upravljanje, da zagotovita trajnostni razvoj ribolova mečarice.

10.	Zato si bosta pogodbenici prizadevali, da bi tudi drugi udeleženci v ribolovu mečarice izvajali omenjena načela in cilje, zlasti kar se tiče ohranjanja trenutne ravni ribolova.

11.

V skladu z omenjenimi načeli in v okviru delovnega programa, ki ga razvija dvostranski tehnični in znanstveni odbor, bosta strani razvili splošni protokol za analiziranje, obdelovanje in ocenjevanje informacij, ki jih zberejo njuna ribiška plovila. Takšen protokol bi ugotavljal prostorske in časovne razmere staleža, in sicer s preverjanjem njegove sestave in bioloških značilnosti ter študijo njegovega habitata, da tako pogodbenici razširita svoje poznavanje razmer, pri čemer se upošteva tudi potencialni vpliv ribolova na različne dele ekosistema, povezane ali odvisne vrste, ter zahteve za ublažitev okoljskih vplivov in škodljivih vplivov na ptice, želve in morske pse ter na prehrambene verige in naravno okolje jugovzhodnega Tihega oceana.

12.	Pogodbenici izjavljata, da v skladu s tem dogovorom njuna ribiška plovila ne bodo vezana na posebne ohranitvene ukrepe, ki predpisujejo najmanjšo dolžino lovljenih vrst.

13.

Vendar pa bosta uporabljali previdnostni pristop, ki upošteva vse biološke značilnosti ulova, in si bosta na podlagi najboljših znanstvenih nasvetov še naprej prizadevali za razvoj in uporabo alternativnih ukrepov, katerih namen je zagotoviti, da ribolovne aktivnosti ne bodo imele nesprejemljivih posledic za občutljive habitate znotraj morskega okolja.

14.

Pogodbenici potrjujeta, da morajo njuna plovila izpolnjevati naslednje obveznosti:

(a)	uporabljati delujoč sistem spremljanja plovil, ki je ves čas povezan z državo zastave;

(b)	redno sporočati podatke o tipu plovila, ulovu, ribolovnem naporu na območje in obdobje, ki jih bosta pogodbenici izmenjali pred sestanki dvostranskega tehničnega in znanstvenega odbora;

(c)	zagotavljati in izmenjevati informacije o okoljsko varnem in stroškovno učinkovitem orodju;

(d)	zbirati podatke, ki jih dvostranski tehnični in znanstveni odbor potrebuje za oceno dinamike in statusa ribolova mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu, ter druge informacije, potrebne za ohranjanje in upravljanje.

15.

Strani se strinjata, da je dostop do določenih čilskih pristanišč dovoljen plovilom EU, ki lovijo mečarico v skladu s cilji iz tega dogovora glede veljavnih ravni ribolovnega napora, ravni ulova, ki bo staleže ohranjala na ravni največje trajnosti ulova ali blizu te ravni, da se zagotovi trajnost teh virov, ter v skladu z določbami o spremljanju in izmenjavi informacij.

16.	Postopki za dostop za namene iztovarjanja in pretovarjanja v določenih čilskih pristaniščih so opisani v Prilogi I k temu dogovoru.

17.

Pogodbenici bosta skupaj obvestili ITLOS, da sta se zaradi poravnave spora strinjali, da končata postopke (zadeva ITLOS št. 7), in zahtevali, da to sodišče uradno konča postopek ter sodnemu tajniku naloži umik zadeve s seznama zadev. Ker sta se pogodbenici strinjali, da postopke pri ITLOS končata, ker sta dosegli dogovor, bosta zahtevali tudi, da sodišče to zabeleži in v zahtevku za končanje ali v prilogi k zahtevku navede pogoje dogovora.

18.

Pogodbenici tudi obvestita generalnega direktorja STO, da je bil obvezni postopek za reševanje sporov pred ITLOS (zadeva št. 7) končan, in mu sporočita pogoje poravnave spora ter njuno odločitev, da ne bosta obnovili postopka za reševanje spora o dogovoru STO o reševanju spora v zadevi DS 193 glede uporabe členov GATT o tranzitu, pretovarjanju in komercialnem dostopu plovil EU, ki lovijo mečarico, do čilskih pristanišč.

19.	Pogodbenici se strinjata, da bosta za ta dogovor uporabljali določila o izogibanju in reševanju sporov iz naslova VIII Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani, ki je začel veljati 1. februarja 2003.

20.	Ta dogovor začne veljati prvi dan prvega meseca po tem, ko sta se pogodbenici uradno obvestili o končanju postopkov, ki so potrebni v ta namen.

21.	Pogodbenici se strinjata, da bosta točko 15 začasno uporabljali od podpisa in v nobenem primeru kasneje kot 31. decembra 2009.

22.	Uradna obvestila se pošljejo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, ki je depozitar tega dogovora.

23.	Od datuma začetka veljavnosti ta dogovor nadomešča Začasno ureditev, ki sta jo pogodbenici podpisali 25. januarja 2001.

Za Evropsko unijo

Za Republiko Čile

(1) Zadeva ITLOS št. 7 in STO DS 19.

PRILOGA I

(i)

Za namene izvajanja tega dogovora si bosta pogodbenici 45 dni pred sestanki dvostranskega tehničnega in znanstvenega odbora iz točke 4 Dogovora medsebojno sporočili seznam plovil z naslednjimi podatki:

1.	ime plovila;

2.	klicni znak;

3.	registracijska številka IMO (če je na voljo);

4.	ime in podatki lastnika plovila (narodnost, naslov);

5.	država zastave plovila;

6.	skupna dolžina (m);

7.	znamka in model samodejnega sistema za določanje položaja ter identifikacijska oznaka in ime ustrezne obalne postaje (LES);

8.	ime in lokacija kontaktne osebe v državi zastave in pri Evropski komisiji.

(ii)

Kapitan plovila EU, ki želi vstopiti v določeno čilsko pristanišče, ali njegov predstavnik s pomočjo priloženega obrazca A pristojne čilske organe vsaj 72 ur vnaprej uradno obvesti o pričakovanem prispetju v pristanišče.

(iii)

Pristojni čilski organi po elektronski poti ali na drugačen način v 24 urah uradno potrdijo, da je dostop odobren in da se lahko iztovarjanje ali pretovarjanje izvede.

(iv)

V skladu s točko 14(a) plovila EU vsakič, ko vstopijo v izključno ekonomsko cono Čila z namenom dostopa do pristanišča, brez odlašanja preko centra države zastave za spremljanje pošljejo satelitski signal centru Centro de Monitoreo y Control de la Direccion General del Territorio Maritimo y Marina Mercante.

Sistem spremljanja plovil mora temeljna poročila pošiljati v 60-minutnih intervalih.

(v)

Na prvem sestanku dvostranskega tehničnega in znanstvenega odbora Čile predloži koordinate svoje izključne ekonomske cone.

(vi)

Če imajo pristojni čilski organi tehtne razloge, da verjamejo, da informacije ribiškega plovila EU niso pravilne, pristojni organi države zastave na zahtevo čilskih pristojnih organov predložijo navigacijsko pot plovila. V tem primeru čilski organi takoj obvestijo državo zastave in Evropsko komisijo z namenom posvetovanja s pristojnimi organi.

(vii)

Inšpektorji, ki jih imenujejo pristojni čilski organi, lahko med postopki iztovarjanja ali pretovarjanja preverijo dokumente, ladijski dnevnik, ribolovno orodje in ulov na krovu. Takšno preverjanje se opravi na način, ki po nepotrebnem ne podaljšuje postopkov iztovarjanja ali pretovarjanja, ki bi jih bilo treba v mejah možnega opraviti v 24 urah po prispetju v pristanišče. Pred preverjanjem se inšpektorji pri poveljniku plovila identificirajo z ustrezno dokumentacijo.

(viii)

Pristojni organi Čila zagotovijo, da se rezultati preverjanj v pristanišču vedno predložijo poveljniku plovila, da jih pregleda in podpiše, ter da inšpektor izpolni in podpiše poročilo. Poveljnik preverjenega plovila ima možnost, da poda kakršne koli pripombe na poročilo in po potrebi kontaktira ustrezne organe države zastave, zlasti če pride do velikih težav pri razumevanju vsebine poročila.

(ix)

Pristojni organi Čila zagotovijo, da poveljnik preverjenega plovila dobi kopijo poročila o preverjanju, ki jo obdrži na krovu plovila, in da kopijo poročila dobijo tudi pristojni organi države zastave preverjenega plovila.

(x)

Kapitani plovila lahko svobodno odločajo o razpolaganju z ulovom.

(xi)

V skladu s točkama 15 in 16 bodo plovila EU uporabljala naslednja pristanišča: Arica, Antofagasta in Punta Arenas.

(xii)

V odobrenih pristaniščih je dovoljeno opravljati zgolj naslednje dejavnosti:

1.	iztovarjanje ulova mečarice;

2.	pretovarjanje ulova mečarice;

3.	oskrba plovila;

4.	popravila plovila.

Navedeno ne vpliva na možnost, da lahko plovila EU dostopajo do ostalih primernih čilskih pristanišč, ki jih določijo organi Čila, vendar samo za namene popravila.

Glede oskrbe z zalogami, mazivom, gorivom in materialom za pakiranje, predelavo na krovu in ostalo uporabo na krovu ter glede zamenjave posadke lahko plovilo na krov vzame le tisto, kar potrebuje za svoje lastno delovanje; nakladanje materiala in vkrcanje članov posadke, namenjenih drugim plovilom, sta prepovedana. Te določbe se ne uporabljajo v nujnih primerih ali primerih višje sile.

(xiii)

Pristojni organi Čila bodo zavrnili dostop do pristanišča tistim plovilom EU, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev. Zavrnitev dostopa mora biti utemeljena, razloge za zavrnitev pa je treba brez odlašanja uradno sporočiti kapitanu plovila, državi zastave in Evropski komisiji. O primerih zavrnitve dostopa bosta pogodbenici razpravljali na naslednjem sestanku dvostranskega tehničnega in znanstvenega odbora in do takrat plovilo ne bo imelo dostopa do čilskih pristanišč.

(xiv)

Na prošnjo ene od pogodbenic bo sklicana izredna seja dvostranskega tehničnega in znanstvenega odbora za razpravo o zadevah, vezanih na izvajanje Dogovora.

OBRAZEC A

INFORMACIJE, KI JIH VNAPREJ POŠLJE PLOVILO, KI PROSI ZA DOSTOP DO PRISTANIŠČA

Besedilo slike

PRILOGA B

ČILSKA MISIJA PRI EVROPSKI UNIJI

Št. 177/2009

Čilska misija pri Evropski uniji izraža spoštovanje Generalnemu direktoratu Evropske komisije za ribištvo in pomorske zadeve; v čast ji je, da se sklicuje na poročilo, o katerem sta se dogovorila Evropska komisija in Čile po dvostranskih tehničnih posvetovanjih o mečarici v jugovzhodnem Tihem oceanu, ki so potekala 5. in 6. oktobra 2009 v New Yorku.

Čilska misija pri Evropski uniji od Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske zadeve v zvezi s točko (xi) Priloge I k poročilu zahteva, da spremeni seznam določenih čilskih pristanišč, kot je navedeno v poročilu.

Čilska misija v ta namen seznanja Generalni direktorat za ribištvo in pomorske zadeve, da so nova določena pristanišča Arica, Antofagasta in Punta Arenas.

Čilska misija pri Evropski uniji Generalni direktorat Evropske komisije za ribištvo in pomorske zadeve prosi, da navedeni zadevi posveti pozornost, in mu vnovič izraza svoje najgloblje spoštovanje.

Bruselj, 23. november 2009

Za Generalni direktorat Evropske komisije

za ribištvo in pomorske zadeve

Bruselj

SPORAZUM

v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Čile o začasni uporabi Dogovora o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu

A. Pismo Evropske unije

Spoštovani,

v čast mi je, da se sklicujem na pogajanja, ki so med Evropsko unijo in Čilom potekala 15. in 16. oktobra 2008 v Bruslju in katerih rezultat je bil Dogovor o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu (v nadaljnjem besedilu: Dogovor), in na dvostranske tehnične pogovore, ki so potekali 5. in 6. oktobra 2009 v New Yorku.

Evropska unija je začela notranje postopke za sklenitev Dogovora o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu, doseženega 15. in 16. oktobra 2008, vključno s podrobno Prilogo I, sprejeto 5. in 6. oktobra 2009.

Do zaključka teh postopkov bo Evropska unija začasno uporabljala Dogovor o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu, dosežen 15. in 16. oktobra 2008, in Prilogo I k Dogovoru, sprejeto 5. in 6. oktobra 2009, kakor je bila dopolnjena z verbalno noto Čila z dne 23. novembra 2009.

Ta sporazum v obliki izmenjave pisem sestavljajo naslednji dokumenti in informacije:

(a)	Dogovor, dosežen 15. in 16. oktobra 2008 v Bruslju, kakor je bil spremenjen:

(b)	podrobna Priloga I k Dogovoru, sprejeta na dvostranskem tehničnem srečanju 5. in 6. oktobra 2009 v New Yorku;

(c)	verbalna nota Čila z dne 23. novembra 2009, ki glede na točko (xi) Priloge iz točke (b) določa pristanišča Arica, Antofagasta in Punta Arenas za dostop plovil EU, ki lovijo mečarico na odprtem morju jugovzhodnega Tihega oceana;

(d)	dvostranski tehnični in znanstveni odbor se bo prvič sestal najkasneje 1. januarja 2011.

Prosim, da potrdite prejem tega pisma in potrdite, da to pismo ter vaš odgovor predstavljata sporazum med Čilom in Evropsko unijo o začasni uporabi dogovora v skladu z določbami iz zgoraj navedenih dokumentov.

Ta sporazum začne veljati na dan po dnevu vašega odgovora.

Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

Za Evropsko unijo

Predsednik

B. Pismo Republike Čile

Spoštovani,

V čast mi je potrditi prejem vašega pisma z današnjim datumom, v katerem je zapisano:

„v čast mi je, da se sklicujem na pogajanja, ki so med Evropsko unijo in Čilom potekala 15. in 16. oktobra 2008 v Bruslju in katerih rezultat je bil Dogovor o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu (v nadaljnjem besedilu: Dogovor), in na dvostranske tehnične pogovore, ki so potekali 5. in 6. oktobra 2009 v New Yorku.

Ta sporazum v obliki izmenjave pisem sestavljajo naslednji dokumenti in informacije:

(a)	Dogovor, dosežen 15. in 16. oktobra 2008 v Bruslju, kakor je bil spremenjen:

(b)	podrobna Priloga I k Dogovoru, sprejeta na dvostranskem tehničnem srečanju 5. in 6. oktobra 2009 v New Yorku;

(c)	verbalna nota Čila z dne 23. novembra 2009, ki glede na točko (xi) Priloge iz točke (b) določa pristanišča Arica, Antofagasta in Punta Arenas za dostop plovil EU, ki lovijo mečarico na odprtem morju jugovzhodnega Tihega oceana;

(d)	dvostranski tehnični in znanstveni odbor se bo prvič sestal najkasneje 1. januarja 2011.

Ta sporazum začne veljati na dan po dnevu vašega odgovora.“

V čast mi je potrditi, da vaše pismo in ta odgovor predstavljata sporazum med Čilom in Evropsko unijo.

Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

Za Republiko Čile

Predsednik

PRILOGA

DOGOVOR O OHRANJANJU STALEŽEV MEČARICE V JUGOVZHODNEM TIHEM OCEANU

1.	Ta dokument nadomešča Začasno ureditev z dne 25. januarja 2001 (v nadaljnjem besedilu: ureditev 2001) in spreminja vmesno ureditev v dokončno zavezo za sodelovanje z namenom dolgoročnega ohranjanja staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu.

2.	Namen dogovora je prijateljska poravnava sporov (1) glede ribolova mečarice, ki trenutno obstajajo med Čilom in Evropsko skupnostjo (ki jo je nasledila Evropska unija (EU)) pri Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS) in Svetovni trgovinski organizaciji (STO).

3.	Pogodbenici s tem uradno potrjujeta, da bo ta dogovor predstavljal temeljni okvir za ohranjanje mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu, upravljanje staležev in sodelovanje na tem področju.

Dvostranski tehnični in znanstveni odbor EU in Čila bo še naprej predstavljal kontaktno točko, ki je potrebna v zadevah skupnega interesa glede ohranjanja mečarice, da bo znanstveno in tehnično sodelovanje čim boljše, bodo naloge odbora naslednje:

a.	biti točka za izmenjavo informacij o staležih mečarice in ribolovnih aktivnostih EU in Čila ter za kakršne koli druge informacije, potrebne za odločitve glede ohranjanja in upravljanja staležev;

b.	redno ocenjevati stanje staležev, spremljati ribolovne trende in oceniti vpliv na neciljne vrste in morski ekosistem;

c.	pregledati obstoječe ukrepe za ohranjanje in oblikovati nasvete glede novih ukrepov, vključno v zvezi s prilovom;

d.	v okviru delovnega programa določiti prednostne naloge na področju raziskav in oblikovati kakršne koli dodatne programe, vključno s protokoli o zbiranju podatkov;

e.	izmenjevati informacije in spodbujati uporabo okoljsko varnega in stroškovno učinkovitega orodja;

f.	pred sestanki dvostranskega tehničnega in znanstvenega odbora izmenjati podatke o ulovu in naporu za ladjevje obeh strani v jugovzhodnem Tihem oceanu;

g.	razmisliti o nadaljnjih možnostih za sodelovanje na znanstvenem, tehničnem ali upravnem področju.

Dvostranski tehnični in znanstveni odbor se bo sestal na izredni seji (DATUM), da bo začel delo v zvezi s svojimi nalogami, pri čemer bo upošteval naslednje cilje in načela, o katerih sta se pogodbenici dogovorili:

(a)	obe strani bosta izvajali ribolov mečarice v obsegu, ki bo staleže ohranjal na ravni največje trajnosti ulova ali blizu te ravni, ter na način, ki je v skladu s trajnostnim upravljanjem virov in varovanjem morskega ekosistema;

(b)	porazdelitev, prostorsko strukturo in dinamiko staležev bodo nadzirala plovila Čila in EU, katerih znanstvene ugotovitve so skladne z raziskovalnimi parametri, oblikovanimi za namene grobe ocene in posledičnega izvajanja primernih ukrepov upravljanja;

(c)	vzpostavljeni sistemi za zbiranje podatkov bi morali biti zanesljivi, hitri in skladni z zahtevami in obsegom ribolova mečarice;

(d)	strani bosta ohranili sedanjo raven ribolova mečarice, kakor je določena s trenutnim številom plovil ali največjim številom plovil v preteklosti v jugovzhodnem Tihem oceanu, da se zagotovi trajnost staleža mečarice.

6.	Pogodbenici sta zavezani, da bosta še naprej razvijali dvostransko sodelovanje in večstransko posvetovanje, ki ga podpirata EU in Čile.

7.	Trenutno vzpostavljeno večstransko posvetovanje bi moralo vključevati vse udeležence, ki jih zadeva ribolov mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu, in povabljene opazovalce iz obstoječih organizacij z zakonitim interesom na področju ribolova mečarice.

8.	EU in Čile sta še naprej zavezana, da bosta učinkovito spodbujala večstransko sodelovanje za ohranjanje in upravljanje teh staležev v njihovem habitatu in ekosistemu ter na celotni selitveni poti.

9.	Pogodbenici v primerni meri upoštevata ukrepe, sprejete na večstranski ravni, in si v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, katerih članici sta, prizadevata spodbujati podobne pobude za ohranjanje in upravljanje, da zagotovita trajnostni razvoj ribolova mečarice.

10.	Zato si bosta strani prizadevali, da bi tudi drugi udeleženci v ribolovu mečarice izvajali omenjena načela in cilje, zlasti kar se tiče ohranjanja trenutne ravni ribolova.

11.

V skladu z omenjenimi načeli in v okviru delovnega programa, ki ga razvija dvostranski tehnični in znanstveni odbor, bosta strani razvili splošni protokol za analiziranje, obdelovanje in ocenjevanje informacij, ki jih zberejo njuna ribiška plovila. Takšen protokol bi ugotovavljal prostorske in časovne razmere staleža, in sicer s preverjanjem njegove sestave in bioloških značilnosti ter študijo njegovega habitata, da tako pogodbenici razširita svoje poznavanje razmer, pri čemer se upošteva tudi potencialni vpliv ribolova na različne dele ekosistema, povezane ali odvisne vrste, ter zahteve za ublažitev okoljskih vplivov in škodljivih vplivov na ptice, želve in morske pse ter na prehrambno verigo in naravno okolje jugovzhodnega Tihega oceana.

12.	Pogodbenici izjavljata, da v skladu s tem dogovorom njuna ribiška plovila ne bodo vezana na posebne ohranitvene ukrepe, ki predpisujejo najmanjšo dolžino lovljenih vrst.

13.

14.

Pogodbenici potrjujeta, da morajo njuna plovila izpolnjevati naslednje obveznosti:

(a)	uporabljati delujoč sistem spremljanja plovil, ki je ves čas povezan z državo zastave;

(b)	redno sporočati podatke o tipu plovila, ulovu, ribolovnem naporu na območje in obdobje, ki jih bosta pogodbenici izmenjali pred sestanki dvostranskega tehničnega in znanstvenega odbora;

(c)	zagotavljati in izmenjevati informacije o okoljsko varnem in stroškovno učinkovitem orodju;

(d)	zbirati podatke, ki jih dvostranski tehnični in znanstveni odbor potrebuje za oceno dinamike in statusa ribolova mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu, ter druge informacije, potrebne za ohranjanje in upravljanje.

15.

16.	Postopki za dostop za namene iztovarjanja in pretovarjanja v določenih čilskih pristaniščih so opisani v Prilogi I k temu dogovoru.

17.

Pogodbenici bosta skupaj obvestili ITLOS, da sta se zaradi poravnave spora strinjali, da končata postopke (zadeva ITLOS št. 7), in zahtevali, da sodišče uradno konča postopek ter sodnemu tajniku naloži umik zadeve s seznama zadev. Ker sta se pogodbenici strinjali, da postopke pri ITLOS končata, ker sta dosegli dogovor, bosta zahtevali tudi, da sodišče to zabeleži in v zahtevku za končanje ali v prilogi k zahtevku navede pogoje dogovora.

18.

19.	Pogodbenici se strinjata, da bosta za ta dogovor uporabljali določila o izogibanju in reševanju sporov iz naslova VIII Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani, ki je začel veljati 1. februarja 2003.

20.	Ta dogovor začne veljati prvi dan prvega meseca po tem, ko sta se pogodbenici uradno obvestili o končanju postopkov, ki so potrebni v ta namen.

21.	Pogodbenici se strinjata, da bosta točko 15 začasno uporabljali od podpisa in v nobenem primeru kasneje kot 31. decembra 2009.

22.	Uradna obvestila se pošljejo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, ki je depozitar tega dogovora.

23.	Od datuma začetka veljavnosti ta dogovor nadomešča Začasno ureditev, ki sta jo pogodbenici podpisali 25. januarja 2001.

PRILOGA I

1.	ime plovila;

2.	klicni znak;

3.	registracijska številka IMO (če je na voljo);

4.	ime in podatki lastnika plovila (narodnost, naslov);

5.	država zastave plovila;

6.	skupna dolžina (m);

7.	znamka in model samodejnega sistema za določanje položaja ter identifikacijska oznaka in ime ustrezne obalne postaje (LES);

8.	ime in lokacija kontaktne osebe v državi zastave in pri Evropski komisiji.

ii)

iii)

Pristojni čilski organi po elektronski poti ali na drugačen način v 24 urah uradno potrdijo, da je dostop odobren in da se lahko iztovarjanje ali pretovarjanje izvede.

iv)

Sistem spremljanja plovil mora temeljna poročila pošiljati v 60-minutnih intervalih.

Na prvem sestanku dvostranskega tehničnega in znanstvenega odbora Čile predloži koordinate svoje izključne ekonomske cone.

vi)

vii)

viii)

ix)

Pristojni organi Čila zagotovijo, da poveljnik preverjenega plovila dobi kopijo poročila o preverjanju, ki jo obdrži na krovu, in da kopijo dobijo tudi pristojni organi države zastave preverjenega plovila.

Kapitani plovila lahko svobodno odločajo o razpolaganju z ulovom.

xi)

V skladu s točkama 15 in 16 bodo plovila EU uporabljala naslednja pristanišča: Arica, Antofagasta in Punta Arenas.

xii)

V odobrenih pristaniščih je dovoljeno opravljati zgolj naslednje dejavnosti:

1.	iztovarjanje ulova mečarice;

2.	pretovarjanje ulova mečarice;

3.	oskrba plovila;

4.	popravila plovila.

Navedeno ne vpliva na možnost, da lahko plovila EU dostopajo do ostalih primernih čilskih pristanišč, ki jih določijo organi Čila, vendar samo za namene popravila.

xiii)

xiv)

Na prošnjo ene od pogodbenic bo sklicana izredna seja dvostranskega tehničnega in znanstvenega odbora za razpravo o zadevah, vezanih na izvajanje Dogovora.

OBRAZEC A

INFORMACIJE, KI JIH VNAPREJ POŠLJE PLOVILO, KI PROSI ZA DOSTOP DO PRISTANIŠČA

Besedilo slike

PRILOGA B

ČILSKA MISIJA PRI EVROPSKI UNIJI

Št. 177/2009

Čilska misija v ta namen seznanja Generalni direktorat za ribištvo in pomorske zadeve, da so nova določena pristanišča Arica, Antofagasta in Punta Arenas.

Bruselj, 23. november 2009

Za Generalni direktorat Evropske komisije

za ribištvo in pomorske zadeve

Bruselj

(1) Zadeva ITLOS št. 7 in STO DS 19.

22.6.2010

Uradni list Evropske unije

L 155/19

UREDBA SVETA (EU) št. 541/2010

z dne 3. junija 2010

o spremembah Uredbe (ES) št. 1104/2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 74 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Druga generacija schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je bila vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (1) ter Sklepom Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (2).

(2)

Pogoji, postopki in odgovornosti v zvezi z migracijo s SIS 1+ na SIS II so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1104/2008 (3) in Sklepu 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (4). Vendar ta instrumenta najpozneje 30. junija 2010 prenehata veljati.

(3)	Predpogoji za migracijo s SIS 1+ na SIS II do 30. junija 2010 ne bodo izpolnjeni. Da bi SIS II lahko začel delovati, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1987/2006 in Sklepu 2007/533/PNZ, morata Uredba (ES) št. 1104/2008 in Sklep 2008/839/PNZ veljati do zaključka migracije.

(4)

Komisija in države članice bi morale še naprej tesno sodelovati v vseh fazah razvoja in migracije, da bi se ta proces uspešno zaključil. S sklepi Sveta o SIS II z zasedanj 26. in 27. februarja 2009 ter 4. in 5. junija 2009 je bilo ustanovljeno neformalno telo, sestavljeno iz strokovnjakov držav članic in poimenovano Odbor za upravljanje globalnega programa, ki naj bi okrepilo sodelovanje in zagotovilo neposredno podporo držav članic centralnemu projektu SIS II. Pozitivni rezultat dela skupine ter nujnost nadaljnje krepitve sodelovanja in povečanja preglednosti projekta upravičujeta formalno vključitev skupine v strukturo upravljanja projekta SIS II. Zato je treba formalno ustanoviti skupino strokovnjakov, imenovano Odbor za upravljanje globalnega programa, ki bo dopolnila sedanjo organizacijsko strukturo. Da bi zagotovili uspešnost in stroškovno učinkovitost, je treba omejiti število strokovnjakov. Ta skupina strokovnjakov ne bi smela posegati v pristojnosti Komisije in držav članic.

(5)

Komisija bi morala biti še naprej odgovorna za centralni SIS II ter njegovo komunikacijsko infrastrukturo. Centralni SIS II in njegovo komunikacijsko infrastrukturo je treba vzdrževati ter po potrebi še naprej razvijati. Dodatni razvoj centralnega SIS II bi moral vedno vključevati odpravljanje napak. Komisija bi morala zagotavljati usklajevanje in podporo pri skupnih dejavnostih.

(6)

Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ določata, da je treba za centralni SIS II uporabljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo ob upoštevanju analize stroškov in koristi. V prilogi k sklepom Sveta o prihodnjem razvoju SIS II z zasedanja 4. in 5. junija 2009 so določeni mejniki, ki jih je treba doseči za nadaljevanje sedanjega projekta SIS II. Hkrati je bila opravljena raziskava glede oblikovanja nadomestnega tehničnega scenarija za razvoj SIS II na podlagi razvoja SIS 1+ (SIS 1+ RE) kot kriznega načrta, če bi se pri preizkusih pokazala neskladnost z zahtevami iz mejnikov. Na podlagi teh parametrov se Svet lahko odloči, da Komisijo pozove, naj preide na nadomestni tehnični scenarij.

(7)

Opis tehničnih elementov arhitekture za migracijo bi bilo treba zato prilagoditi, da bo v zvezi z razvojem centralnega SIS II mogoča druga tehnična rešitev, zlasti SIS 1+ RE. SIS 1+ RE je možna tehnična rešitev za razvoj centralnega SIS II in uresničitev ciljev SIS II, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 1987/2006 in Sklepu 2007/533/PNZ.

(8)

Za SIS 1+ RE je značilno, da predstavlja edinstveno srednjo pot med razvojem SIS II in SIS 1+. Zato bi bilo treba v primeru, če bo uporabljen alternativni tehnični scenarij, tehnično arhitekturo SIS II in postopek migracije v tej uredbi razumeti kot SIS II, ki temelji na drugačni tehnični rešitvi in se uporablja smiselno glede na tehnične značilnosti te rešitve, v skladu s cilji razvoja centralnega SIS II.

(9)

Razvoj centralnega SIS II na podlagi nadomestne tehnične rešitve je treba financirati iz splošnega proračuna Unije ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), lahko Komisija naloge izvrševanja proračuna zaupa nacionalnim organom javnega sektorja. V skladu s politično usmeritvijo in ob upoštevanju pogojev iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 bi bila Komisija v primeru prehoda na nadomestno rešitev pozvana, naj naloge izvrševanja proračuna, povezane z razvojem SIS II na podlagi SIS 1+ RE, zaupa Franciji.

(10)	V vseh tehničnih rešitvah je rezultat migracije na centralni ravni razpoložljivost podatkovne zbirke SIS 1+ in novih funkcij SIS II, med drugim tudi dodatnih vrst podatkov, v centralnem SIS II.

(11)	Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za svoje nacionalne sisteme (N.SIS II). N.SIS II je še vedno treba vzdrževati in jih po potrebi še naprej razvijati.

(12)	Francija bi morala biti še naprej odgovorna za funkcijo tehnične podpore (C.SIS).

(13)

Ker ciljev te uredbe, to sta vzpostavitev prehodne arhitekture za migracijo ter migracija podatkov iz SIS 1+ v SIS II, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Unija, lahko Unija sprejeme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in je ta zato ne zavezuje niti se zanjo ne uporablja. Ker naj bi ta uredba nadgradila schengenski pravni red, bi se morala Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih po tem, ko je Svet sprejel to uredbo odločiti, ali jo bo prenesla v svoje notranje pravo.

(15)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (6); Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(16)

Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (7); Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča niti se zanjo ne uporablja.

(17)	Ta uredba ne posega v dogovora o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kakor sta določena v Sklepu 2000/365/ES oziroma Sklepu 2002/192/ES.

(18)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (9).

(19)

Kar zadeva Švico, pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa 2008/146/ES (11).

(20)

Kar zadeva Lihtenštajn, pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa 2008/261/ES (12) –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1104/2008 se spremeni, kakor sledi:

1.	v členu 1 se doda nov odstavek, ki se glasi: „3. Razvoj SIS II je mogoče uresničiti z alternativno tehnično rešitvijo, ki ima lastne tehnične zahteve.“;

2.	uvodni stavek člena 4 se nadomesti z naslednjim: „Za zagotovitev migracije s SIS 1+ na SIS II se v potrebnem obsegu zagotovijo naslednji elementi:“;

3.	odstavek 3 člena 10 se nadomesti z naslednjim: „3. Pretvornik v potrebnem obsegu dvosmerno pretvarja podatke med C.SIS in centralnim SIS II ter usklajuje C.SIS in centralni SIS II.“;

4.	odstavek 2 člena 11 se nadomesti z naslednjim: „2. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, z uporabo začasne strukture za migracijo in ob podpori Francije in Komisije migrirajo z N.SIS na N.SIS II.“;

vstavi se naslednji člen:

„Člen 17a

Odbor za upravljanje globalnega programa

1. Brez poseganja v odgovornosti in dejavnosti Komisije, Odbora iz člena 17, Francije in držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, se ustanovi skupina tehničnih strokovnjakov, imenovana Odbor za upravljanje globalnega programa (v nadaljnjem besedilu: Odbor). Odbor je svetovalno telo za pomoč centralnemu projektu SIS II in omogoča skladnost med centralnim projektom SIS II in nacionalnimi projekti SIS II. Odbor nima nobene pristojnosti odločanja ali pooblastil za zastopanje Komisije ali držav članic.

2. Odbor je sestavljen iz največ 10 članov, ki se redno srečujejo. Države članice v okviru Sveta imenujejo največ 8 strokovnjakov in enako število namestnikov. Največ dva strokovnjaka in dva namestnika imenuje generalni direktor pristojnega generalnega direktorata Komisije, in sicer izmed uradnikov Komisije.

Sej Odbora se lahko na stroške zadevne administracije ali ustanove udeležijo tudi drugi strokovnjaki iz držav članic in uradniki Komisije, ki so neposredno vključeni v razvoj projektov SIS II.

V poslovniku iz odstavka 5 je določeno, da lahko Odbor na stroške zadevnih administracij, ustanov ali podjetij, povabi k sodelovanju na sejah še druge strokovnjake.

3. Strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice in delujejo kot predsedstvo in prihodnje predsedstvo, so zmeraj povabljeni k sodelovanju na sejah Odbora.

4. Sekretariat Odbora zagotovi Komisija.

5. Odbor določi svoj poslovnik, ki zajema zlasti postopke glede:

—	vodenja sej, pri katerem se izmenjujeta Komisija in predsedstvo,

—	krajev sej,

—	priprave sej,

—	sprejema drugih strokovnjakov,

—	komunikacijskega načrta, ki zagotavlja popolno obveščenost držav članic, ki ne sodelujejo.

Poslovnik začne veljati potem, ko generalni direktor pristojnega generalnega direktorata Komisije in države članice, ki se sestajajo v Odboru iz člena 17, dajo pozitivno mnenje.

6. Odbor zagotavlja redna pisna poročila o napredku projekta, med drugim tudi o nasvetih in utemeljitvah, Odboru iz člena 17 in po potrebi ustreznim pripravljalnim telesom Sveta.

7. Brez poseganja v člen 15(2) se upravni in potni stroški, ki nastanejo zaradi dejavnosti Odbora, krijejo iz splošnega proračuna Unije, če se ne krijejo iz drugih virov. Za povračilo potnih stroškov članov Odbora, ki jih imenujejo države članice v okviru Sveta, in strokovnjakov, povabljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, ki nastanejo pri delu Odbora, se uporabljajo ‚Predpisi o nadomestilih za zunanje strokovnjake, ki jih Komisija kot strokovnjake povabi k sodelovanju.‘“;

6.	zadnji stavek člena 19 se nadomesti z naslednjim: „Veljati preneha z dnem, ki ga določi Svet v skladu s členom 55(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in v vsakem primeru najpozneje 31. marca 2013 ali, v primeru prehoda na nadomestni tehnični scenarij iz člena 1(3), 31. decembra 2013.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

V Luxembourgu, 3. junija 2010

Za Svet

Predsednik

A. PÉREZ RUBALCABA

(1) UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(2) UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

(3) UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

(4) UL L 299, 8.11.2008, str. 43.

(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(7) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(8) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(9) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(10) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(11) UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(12) UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

22.6.2010

Uradni list Evropske unije

L 155/23

UREDBA SVETA (EU) št. 542/2010

z dne 3. junija 2010

o spremembah Sklepa 2008/839/PNZ o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 74 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)

Pogoji, postopki in odgovornosti v zvezi z migracijo s SIS 1+ na SIS II so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (3) in Sklepu Sveta 2008/839/PNZ (4). Vendar ta instrumenta prenehata veljati najpozneje 30. junija 2010.

(3)	Predpogoji za migracijo s SIS 1+ na SIS II do 30. junija 2010 ne bodo izpolnjeni. Da bi SIS II lahko začel delovati, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1987/2006 in Sklepu 2007/533/PNZ, morata Uredba (ES) št. 1104/2008 in Sklep 2008/839/PNZ veljati do zaključka migracije.

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

Razvoj centralnega SIS II na podlagi nadomestne tehnične rešitve je treba financirati iz splošnega proračuna Unije ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), lahko Komisija naloge izvrševanja proračuna zaupa nacionalnim organom javnega sektorja. V skladu s politično usmeritvijo in ob upoštevanju pogojev iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1695/2002 bi bila Komisija v primeru prehoda na nadomestno rešitev pozvana, naj naloge izvrševanja proračuna, povezane z razvojem SIS II na podlagi SIS 1+ RE, zaupa Franciji.

(10)	V vseh tehničnih rešitvah je rezultat migracije na centralni ravni razpoložljivost podatkovne zbirke SIS 1+ in novih funkcij SIS II, med drugim tudi dodatnih vrst podatkov, v centralnem SIS II.

(11)	Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za svoje nacionalne sisteme (N.SIS II). N.SIS II je še vedno treba vzdrževati in jih po potrebi še naprej razvijati.

(12)	Francija bi morala biti še naprej odgovorna za (C.SIS).

(13)

(14)

(15)

Združeno kraljestvo sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (6).

(16)

Irska sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter v skladu s členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (7).

(17)	Ta uredba ne posega v dogovora o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kakor sta določena v Sklepu 2000/365/ES oziroma Sklepu 2002/192/ES.

(18)

(19)

(20)

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sklep 2008/839/PNZ se spremeni, kakor sledi:

1.	v členu 1 se doda nov odstavek, ki se glasi: „3. Razvoj SIS II je mogoče uresničiti z alternativno tehnično rešitvijo, ki ima lastne tehnične zahteve.“;

2.	uvodni stavek člena 4 se nadomesti z naslednjim: „Za zagotovitev migracije s SIS 1+ na SIS II se v potrebnem obsegu zagotovijo naslednji elementi:“;

3.	odstavek 3 člena 10 se nadomesti z naslednjim: „3. Pretvornik v potrebnem obsegu dvosmerno pretvarja podatke med C.SIS in centralnim SIS II ter usklajuje C.SIS in centralni SIS II.“;

4.	odstavek 2 člena 11 se nadomesti z naslednjim: „2. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, z uporabo začasne strukture za migracijo in ob podpori Francije in Komisije migrirajo z N.SIS na N.SIS II.“;

vstavi se naslednji člen:

„Člen 17a

Odbor za upravljanje globalnega programa

Sej Odbora se lahko na stroške zadevne administracije ali ustanove udeležijo tudi drugi strokovnjaki iz držav članic in uradniki Komisije, ki so neposredno vključeni v razvoj projektov SIS II.

V poslovniku iz odstavka 5 je določeno, da lahko Odbor na stroške zadevnih administracij, ustanov ali podjetij, povabi k sodelovanju na sejah še druge strokovnjake.

3. Strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice in delujejo kot predsedstvo in prihodnje predsedstvo, so zmeraj povabljeni k sodelovanju na sejah Odbora.

4. Sekretariat Odbora zagotovi Komisija.

5. Odbor določi svoj poslovnik, ki zajema zlasti postopke glede:

—	vodenja sej, pri katerem se izmenjujeta Komisija in predsedstvo,

—	krajev sej,

—	priprave sej,

—	sprejema drugih strokovnjakov,

—	komunikacijskega načrta, ki zagotavlja popolno obveščenost držav članic, ki ne sodelujejo.

Poslovnik začne veljati potem, ko generalni direktor pristojnega generalnega direktorata Komisije in države članice, ki se sestajajo v Odboru iz člena 17, dajo pozitivno mnenje.

6. Odbor zagotavlja redna pisna poročila o napredku projekta, med drugim tudi o nasvetih in utemeljitvah, Odboru iz člena 17 in po potrebi ustreznim pripravljalnim telesom Sveta.

6.	zadnji stavek člena 19 se nadomesti z naslednjim: „Veljati preneha z dnem, ki ga določi Svet v skladu s členom 71(2) Uredbe (ES) št. 2007/533/PNZ in v vsakem primeru najpozneje 31. marca 2013 ali, v primeru prehoda na nadomestni tehnični scenarij iz člena 1(3), 31. decembra 2013.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

V Luxembourgu, 3. junija 2010

Za Svet

Predsednik

A. PÉREZ RUBALCABA

(1) UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(2) UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

(3) UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

(4) UL L 299, 8.11.2008, str. 43.

(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(7) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(8) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(9) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(10) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(11) UL L 53, 27.2.2008, str. 50.

(12) UL L 83, 26.3.2008, str. 5.

22.6.2010

Uradni list Evropske unije

L 155/34

SKLEP KOMISIJE

z dne 8. junija 2010

o spremembi Odločbe 2007/589/ES glede vključitve smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz zajemanja, transporta in geološkega shranjevanja ogljikovega dioksida

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 3310)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/345/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) in zlasti členov 14(1) in 24(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2003/87/ES vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: sistem Skupnosti). Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES za izboljšanje in razširitev sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (2) spreminja Direktivo 2003/87/ES, z namenom, da bi sistem Skupnosti od leta 2013 vključeval zajemanje, transport in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO2).

(2)	V skladu s členom 14(1) Direktive 2003/87/ES mora Komisija sprejeti smernice za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz dejavnosti, zajetih v sistemu Skupnosti.

(3)	Pred letom 2013 lahko države članice v skladu s členom 24(1) Direktive 2003/87/ES dejavnosti zajemanja, transporta in geološkega shranjevanja CO2 enostransko vključijo v sistem Skupnosti.

(4)	Člen 24(3) Direktive 2003/87/ES zagotavlja pravno podlago za Komisijo, da sprejme smernice za dejavnosti, ki še niso zajete v Prilogi I Direktive.

(5)

Komisija mora sprejeti smernice za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz dejavnosti zajemanja, transporta in geološkega shranjevanja CO2, z namenom vključitve teh dejavnosti v sistem Skupnosti od leta 2013 in njihove morebitne enostranske vključitve v sistem Skupnosti pred letom 2013.

(6)	Odločbo Komisije 2007/589/ES (3) je treba zato ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi, predvideni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem Odbora za klimatske spremembe iz člena 23 Direktive 2003/87/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločba 2007/589/ES se spremeni:

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Smernice za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz dejavnosti, naštetih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, in o dejavnostih, vključenih v skladu s členom 24(1) navedene direktive, so določene v prilogah I do XIV in XVI do XVIII k tej odločbi. Smernice za spremljanje in poročanje podatkov o tonskih kilometrih iz letalskih dejavnosti za namen uporabe iz člena 3e ali 3f Direktive 2003/87/ES so določene v Prilogi XV.

Navedene smernice temeljijo na načelih, določenih v Prilogi IV k navedeni direktivi.“

Tabela prilog se spremeni:

(a)

vnos za Prilogo XII se nadomesti z naslednjim:

„Priloga XII:

Smernice za določitev emisij ali količine prenosa toplogrednih plinov s sistemi za neprekinjeno merjenje“;

(b)

dodajo se naslednji naslovi novih prilog XVI, XVII in XVIII:

„Priloga XVI:

Smernice, specifične za dejavnost, namenjene določanju emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti zajemanja CO2 za namen transporta in geološkega shranjevanja v skladišču, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida, in za spremembo Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006 (*1).

Priloga XVII:

Smernice, specifične za dejavnost, namenjene določanju emisij toplogrednih plinov iz transporta CO2 prek cevovoda za geološko shranjevanje v skladišču, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES.

Priloga XVIII:

Smernice, specifične za dejavnost, namenjene geološkemu shranjevanju CO2 v skladišču, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES.

(*1) UL L 140, 5.6.2009, str. 114.“."

3.	Priloga I se spremeni, kakor je določeno v delu A Priloge k temu sklepu.

4.	Priloga XII se nadomesti z besedilom, določenim v delu B Priloge k temu sklepu.

5.	Priloga XVI se doda, kakor je določeno v delu C Priloge k temu sklepu.

6.	Priloga XVII se doda, kakor je določeno v delu D Priloge k temu sklepu.

7.	Priloga XVIII se doda, kakor je določeno v delu E Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. junija 2010

Za Komisijo

Connie HEDEGAARD

Članica Komisije

(1) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(2) UL L 140, 5.6.2009, str. 63.

(3) UL L 229, 31.8.2007, str. 1.

PRILOGA

Priloga I se spremeni:

1.	V oddelku 1 se besedilo „priloge od II do XI in XIII–XV“ nadomesti z besedilom „priloge od II do XI in priloge od XIII do XVIII“:

Oddelek 2 se spremeni:

(a)	v uvodnem delu se besedilo „priloge od II do XV“ nadomesti z besedilom „priloge od II do XVIII“;

(b)

v odstavku 3 se doda naslednja točka (j):

„(j)	‚merilna točka‘ pomeni vir emisij, za katerega se uporabljajo sistemi za neprekinjeno merjenje emisij (CEMS – continuous emission measurement systems), ali prerez cevovodnega sistema, za katerega je pretok CO2 določen z uporabo sistemov za neprekinjeno merjenje.“;

(c)

doda se naslednji odstavek 7:

„7.

V zvezi z emisijami toplogrednih plinov iz dejavnosti zajemanja, transporta in geološkega shranjevanja toplogrednih plinov veljajo naslednje opredelitve:

(a)	‚geološko shranjevanje CO2‘ pomeni ‚geološko shranjevanje CO2‘ v smislu člena 3(1) Direktive 2009/31/ES;

(b)	‚skladišče‘ pomeni ‚skladišče‘ v smislu člena 3(3) Direktive 2009/31/ES;

(c)	‚skladiščni kompleks‘ pomeni ‚skladiščni kompleks‘ v smislu člena 3(6) Direktive 2009/31/ES;

(d)	‚transport CO2‘ pomeni transport CO2 po cevovodih za geološko shranjevanje v skladišču, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES;

(e)	‚transportno omrežje‘ pomeni ‚transportno omrežje‘ v smislu člena 3(22) Direktive 2009/31/ES;

(f)	‚zajemanje CO2‘ pomeni dejavnost zajemanja CO2 iz plinskih tokov, ki bi se sicer izločal, za namene transporta in geološkega shranjevanja v skladišču, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES;

(g)	‚naprava za zajemanje‘ pomeni napravo, ki izvaja zajemanje CO2;

(h)

‚ubežne emisije‘ pomenijo nezakonite in nenamerne emisije iz virov, ki niso lokalizirani, ali preveč raznolike ali premajhne emisije, da bi jih lahko spremljali posamično, kot so na primer emisije iz sicer nepoškodovanih tesnilnih letev, ventilov, vmesnih kompresorskih postaj in vmesnih skladiščnih objektov;

(i)	‚izpustne emisije‘ pomenijo emisije, ki so namerno izpuščene iz naprave, z zagotovitvijo določene točke izpusta;

(j)	‚vodni stolp‘ pomeni ‚vodni stolp‘ v smislu člena 3(2) Direktive 2009/31/ES;

(k)	‚povečano pridobivanje ogljikovodika‘ pomeni pridobivanje ogljikovodikov, poleg tistih, pridobljenih z vbrizgavanjem vode ali drugih sredstev;

(l)	‚uhajanje‘ v okviru geološkega shranjevanja pomeni ‚uhajanje‘ v smislu člena 3(5) Direktive 2009/31/ES.“

Oddelek 4 se spremeni:

(a)

v oddelku 4.1 se za drugim odstavkom doda naslednji novi odstavek:

„Kjer so v skladu z Direktivo 2009/31/ES ugotovljena uhajanja iz skladiščnega kompleksa, ki povzročajo emisije ali izpust CO2 v vodni stolp, se ta vključijo kot viri emisij za ustrezno napravo in se spremljajo v skladu z določbami iz Priloge XVIII. Z odobritvijo pristojnega organa se lahko uhajanje izključi iz vira emisij, če so v skladu s členom 16 Direktive 2009/31/ES izvedeni popravni ukrepi in ni več mogoče odkriti emisij ali izpusta v vodni stolp zaradi uhajanja.“;

(b)

v oddelku 4.3 se za četrtim odstavkom dodajo naslednji pododstavki:

„(o)	kjer je primerno, lokacija opreme za merjenje temperature in tlaka v transportnem omrežju;

(p)	kjer je primerno, postopki za preprečevanje, odkrivanje in količinsko opredelitev pojavov uhajanja iz transportnih omrežij;

(q)	v primeru transportnih omrežij, postopki, ki učinkovito zagotavljajo, da se CO2 prenaša samo do naprav, ki imajo veljavno dovoljenje za emisije toplogrednih plinov, ali kjer se kakršna koli emisija CO2 učinkovito spremlja in upošteva v skladu z oddelkom 5.7 te priloge;

(r)	kjer se CO2 prenaša v skladu z oddelkom 5.7 te priloge, določitev sprejemnih in prenosnih naprav. Za naprave z dovoljenjem za emisije toplogrednih plinov je to identifikacijska oznaka, kot je določena z Uredbo v skladu s členom 19 Direktive 2003/87/ES;

(s)	kjer je primerno, opis sistemov za neprekinjeno merjenje, ki se uporablja na točkah prenosa CO2 med napravami, ki prenašajo CO2 v skladu z oddelkom 5.7 te priloge;

(t)	kjer je primerno, pristopi količinskih opredelitev za emisije ali izpust CO2 v vodni stolp iz morebitnih uhajanj ter uporabljeni in po možnosti prilagojeni pristopi količinskih opredelitev za dejanske emisije ali izpust CO2 v vodni stolp iz uhajanj, kot je določeno v Prilogi XVIII.“;

(c)

v oddelku 4.3 se šesti odstavek nadomesti z naslednjim:

„Večjo spremembo v metodologiji za spremljanje kot del načrta za spremljanje odobri pristojni organ, če se sprememba nanaša na:

—	spremembo klasifikacije naprave, kot je določeno v tabeli 1,

—	spremembo med metodologijo, ki temelji na izračunu, ali metodologijo, ki temelji na meritvah in se uporablja za določitev emisij;

—	povečanje negotovosti podatkov o dejavnostih ali drugih parametrov (kjer so na voljo), ki nakazuje drugačno stopnjo,

—	uporabo ali prilagoditev pristopa količinske opredelitve za emisije iz uhajanja v skladiščih.“

Oddelek 5 se spremeni:

(a)	v oddelku 5.1, pod naslovom „emisije iz proizvodnih procesov“, se v zadnjem odstavku besedilo „priloge od II do XI“ nadomesti z besedilom „priloge od II do XI ter XVI, XVII in XVIII“ v celotnem odstavku;

(b)	v prvem stavku oddelka 5.2 se besedilo „priloge od II do XI ter prilogi XIV in XV“ nadomesti z besedilom „priloge od II do XI in od XIV do XVIII“.

Oddelek 5.7 se nadomesti z naslednjim:

„5.7 PRENESENI CO2

Po odobritvi pristojnega organa lahko upravljavec odšteje od izračunane ravni emisij naprave kateri koli CO2, ki ni v emisiji iz naprave, ampak se prenese iz naprave:

—	kot čista snov, ali se neposredno uporablja in veže v proizvodih ali kot surovina, ali

—	na drugo napravo, ki ima dovoljenje za emisije toplogrednih plinov, razen če veljajo drugačne zahteve, kot so določene v Prilogi XVII ali XVIII,

če je ta odštevek izražen z ustreznim zmanjšanjem za dejavnost in napravo, kar zadevna država članica sporoči s predložitvijo nacionalnega registra sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Ustrezne količine CO2 za vsako napravo, do katere je bil CO2 prenesen ali iz katere je bil prejet, se zabeležijo kot opomba v letnem poročilu o emisijah prenosne ali sprejemne naprave.

V primeru prenosa do druge naprave mora sprejemna naprava izračunani ravni emisij dodati prejeti CO2, razen če veljajo drugačne zahteve, kot so določene v Prilogi XVII ali XVIII.

Države članice obvestijo Komisijo o zadevnih prenosnih ali sprejemnih napravah v skladu s členom 21 Direktive 2003/87/ES. V primeru prenosa do naprave iz navedene direktive mora prenosna naprava v svojem letnem poročilu o emisijah opredeliti sprejemno napravo z navedbo identifikacijske oznake sprejemne naprave, kot je določeno z Uredbo v skladu s členom 19 navedene direktive. Sprejemna naprava opredeli prenosno napravo po enakem pristopu.

Morebitni primeri prenesenega CO2 iz naprave med drugim vključujejo:

—	čisti CO2, ki se uporablja za dodajanje v pijače,

—	čisti CO2, ki se uporablja kot suhi led za hlajenje,

—	čisti CO2, ki se uporablja kot sredstvo za gašenje, sredstvo za hlajenje ali kot laboratorijski plin,

—	čisti CO2, ki se uporablja za dezinsekcijo žit,

—	čisti CO2, ki se uporablja kot topilo v živilski ali kemični industriji,

—	CO2, ki se uporablja in veže v proizvodih ali kot surovina v kemični in celulozni industriji (npr. za sečnino ali oborjene karbonate),

—	karbonate, vezane v absorpcijski proizvod, sušen z razprševanjem (SDAP), iz polsuhega čiščenja dimnih plinov,

—	CO2, ki je prenesen do naprav za zajemanje,

—	CO2 iz naprav za zajemanje, ki je prenesen do transportnih omrežij,

—	CO2 iz transportnih omrežij, ki je prenesen do skladišč.

Če v prilogah, ki se nanašajo na dejavnosti, ni drugih zahtev, se masa letno prenesenega CO2 ali karbonata določi z najvišjo negotovostjo manj kot 1,5 % z neposredno uporabo merilnikov volumenskega pretoka ali masnega pretoka, tehtanjem ali posredno iz mase zadevnega proizvoda (npr. karbonati ali sečnina), če je pomembno in primerno.

Če so količine prenesenega CO2 izmerjene tako v prenosni kot tudi v sprejemni napravi, morajo biti količine prenesenega oziroma prejetega CO2 enake. Če je odstopanje med izmerjenimi vrednostmi v obsegu, ki ga je mogoče razložiti z negotovostjo merilnih sistemov, se aritmetična sredina obeh izmerjenih vrednosti uporabi v poročilih o emisijah tako prenosne kot tudi sprejemne naprave. Poročilo o emisijah vključuje izjavo, da je ta vrednost usklajena z vrednostjo prenosne oziroma sprejemne naprave. Izmerjena vrednost se vključi kot opomba.

Če odstopanja med izmerjenimi vrednostmi ni mogoče razložiti z obsegom negotovosti merilnih sistemov, upravljavci zadevnih naprav prilagodijo izmerjene vrednosti z uporabo konservativnih prilagoditev (tj. z izogibanjem prenizkim ocenam emisij). Prilagoditev preverijo preveritelji prenosnih in sprejemnih naprav, odobri pa jo pristojni organ.

Kadar je del prenesenega CO2 nastal iz biomase ali kadar je naprava le delno vključena v Direktivo 2003/87/ES, upravljavec odšteje le zadevni delež mase prenesenega CO2, ki izhaja iz fosilnih goriv in materialov v dejavnostih, vključenih v Direktivi. Zadevne metode razporeditve so konservativne in jih mora odobriti pristojni organ.

Če se v prenosni napravi uporabi pristop na podlagi meritev, se skupna količina prenesenega/prejetega CO2, ki izhaja iz uporabe biomase, sporoči kot opomba, tako v prenosni kot v sprejemni napravi. Sprejemni napravi v ta namen ni treba izvesti lastnih meritev, vendar pa mora sporočiti količino CO2 iz biomase, ki ga je pridobila prenosna naprava.“

6.	V odstavku 3 pododdelka (c) oddelka 6.3 se besedilo „priloge od II do XI“ nadomesti z besedilom „priloge od II do XI ter XVI, XVII in XVIII“.

7.	V odstavku 5 oddelka 7.1 se besedilo „priloge od II do XI ter prilogi XIV in XV“ nadomesti z besedilom „priloge od II do XI in od XIV do XVIII“.

Oddelek 8 se spremeni:

(a)	v pododstavku 6 odstavka 5 se besedilo „priloge od I do XI“ nadomesti z besedilom „priloge od I do XI ter XVI, XVII in XVIII“;

(b)

v odstavku 5 se na koncu doda nov pododstavek:

„(10)

kjer je primerno, količine CO2, prenesene do ali prejete iz drugih naprav, z navedbo identifikacijske oznake naprave, kot je določeno z Uredbo, v skladu s členom 19 Direktive 2003/87/ES.“;

(c)	doda se naslednji nov odstavek 6: „Pristojni organ lahko upravljavcem po zaprtju skladišč CO2 omogoči, da predložijo poenostavljena poročila o emisijah, ki vsebujejo vsaj elemente, naštete v pododstavkih 1 in 9, če dovoljenje za emisije toplogrednih plinov ne vsebuje virov emisij.“

Na koncu oddelka 9 se doda naslednji nov odstavek:

„Za dejavnosti zajemanja, transporta in geološkega shranjevanja CO2 se ohranijo naslednje dodatne informacije:

—	kjer je primerno, dokumentacija o količini CO2, vbrizgani v skladiščni kompleks z napravami za geološko shranjevanje CO2,

—	kjer je primerno, reprezentativno zbrani podatki o tlaku in temperaturi iz transportnega omrežja,

—	kjer je primerno, kopija dovoljenja za shranjevanje, vključno z odobrenim načrtom za spremljanje, v skladu s členom 9 Direktive 2009/31/ES,

—	kjer je primerno, poročila, posredovana v skladu s členom 14 Direktive 2009/31/ES,

—	kjer je primerno, poročila o rezultatih pregledov, opravljenih v skladu s členom 15 Direktive 2009/31/ES,

—	kjer je primerno, dokumentacija o popravnih ukrepih, izvedenih v skladu s členom 16 Direktive 2009/31/ES.“

Priloga XII se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA XII

Smernice za določitev emisij ali količine prenosa toplogrednih plinov s sistemi za neprekinjeno merjenje

1. MEJE IN POPOLNOST

Določbe te priloge veljajo za emisije toplogrednih plinov iz vseh dejavnosti, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES. Emisije se lahko v napravi pojavijo iz več virov.

Določbe te priloge veljajo tudi za sisteme za neprekinjeno merjenje, ki se uporabljajo za določitev pretokov CO2 v cevovodih, še zlasti, kadar se uporabljajo za prenos CO2 med napravami, kot na primer za zajemanje, transport in geološko shranjevanje CO2. V ta namen se sklicevanja na emisije v oddelkih 6 in 7.2 Priloge I razlagajo kot sklicevanja na količino prenesenega CO2 v skladu z oddelkom 5.7 Priloge I.

2. DOLOČANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV

Stopnja 1

Za vsako merilno točko se doseže skupna negotovost vseh emisij ali pretoka CO2 v poročevalnem obdobju, manjša od ± 10 %.

Stopnja 2

Za vsako merilno točko se doseže skupna negotovost vseh emisij ali pretoka CO2 v poročevalnem obdobju, manjša od ± 7,5 %.

Stopnja 3

Za vsako merilno točko se doseže skupna negotovost vseh emisij ali pretoka CO2 v poročevalnem obdobju, manjša od ± 5 %.

Stopnja 4

Za vsako merilno točko se doseže skupna negotovost vseh emisij ali pretoka CO2 v poročevalnem obdobju, manjša od ± 2,5 %.

Splošni pristop

Vse emisije toplogrednih plinov (GHG) iz vira emisije ali količina CO2, pridobljena iz merilne točke v poročevalnem obdobju, se določijo z uporabo spodnje formule. Če je v eni napravi več virov emisij in se ne morejo izmeriti posamezno, se emisije iz teh virov emisij izmerijo posebej in seštejejo v skupne emisije posebnega plina v celotni napravi v poročevalnem obdobju.

Določitev parametrov koncentracije GHG in pretoka dimnega plina se izvede v skladu z določbami oddelka 6 Priloge I. Za merjenje prenesenega CO2 v cevovodih se uporablja oddelek 6 Priloge I, kakor da bi bila merilna točka vir emisije, če je to primerno. Za takšne merilne točke v skladu z oddelkom 6.3(c) ni potreben potrditveni izračun.

Koncentracija toplogrednih plinov

Koncentracija toplogrednih plinov v dimnem plinu je določena z neprekinjenim merjenjem na reprezentativni točki. Koncentracija toplogrednih plinov se lahko izmeri z dvema pristopoma:

METODA A

Koncentracija toplogrednih plinov se meri neposredno.

METODA B

Pri zelo visokih koncentracijah toplogrednih plinov, kot na primer v transportnih omrežjih, se koncentracija toplogrednih plinov lahko izračuna z uporabo masne bilance, pri čemer se upoštevajo izmerjene vrednosti koncentracije vseh drugih komponent pretoka plina, kot je določeno v načrtu za spremljanje naprave:

Pretok dimnega plina

Pretok suhega dimnega plina se lahko določi po naslednjih metodah:

METODA A

Pretok dimnega plina Qe se izračuna s pristopom z masno bilanco, ob upoštevanju vseh pomembnih parametrov, kot so obremenitve vhodnega materiala, vnos toka zraka, učinkovitost procesa itd., ter na izhodni strani rezultat proizvoda, koncentracija O2 ter koncentraciji SO2 in NOx.

Posebno osnovo izračuna odobri pristojni organ kot del ocene načrta za spremljanje in njene metodologije spremljanja.

METODA B

Pretok dimnega plina Qe se določi z neprekinjenim merjenjem pretoka na reprezentativni točki.“

Doda se naslednja Priloga XVI:

„PRILOGA XVI

Smernice, specifične za dejavnost, namenjene določanju emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti zajemanja CO2 za namene transporta in geološkega shranjevanja v skladišču, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta

1. MEJE IN POPOLNOST

Smernice za dejavnosti v tej prilogi se uporabljajo za spremljanje emisij iz dejavnosti zajemanja CO2.

Zajemanje CO2 se lahko izvaja bodisi z namenskimi napravami, ki prejemajo CO2 s prenosom iz drugih naprav, bodisi z napravami, ki izvajajo dejavnosti, pri katerih se izloča CO2 z namenom zajemanja v okviru istega dovoljenja za emisije toplogrednih plinov. Vsi deli naprave, povezani z namenom zajemanja CO2, vmesnega skladiščenja, prenosa do transportnega omrežja CO2 ali skladišča za geološko shranjevanje emisij toplogrednih plinov CO2, se vključijo v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov. Če naprava izvaja druge dejavnosti, zajete v Direktivi 2003/87/ES, se emisije teh dejavnosti spremljajo v skladu z ustreznimi prilogami teh smernic.

2. EMISIJE IZ DEJAVNOSTI ZAJEMANJA CO2

Pri postopkih zajemanja CO2 vključujejo potencialni viri emisij za CO2:

—	CO2, ki je prenesen do naprave za zajemanje,

—	zgorevanje in druge povezane dejavnosti v napravi (povezane z zajemanjem), tj. uporaba goriva in vhodnega materiala.

3. KOLIČINSKA OPREDELITEV PRENESENIH IN IZPUŠČENIH KOLIČIN CO2

3.1 KOLIČINSKA OPREDELITEV NA RAVNI NAPRAVE

Emisije se izračunajo z uporabo celotne masne bilance, z upoštevanjem potencialnih emisij CO2 iz vseh procesov v napravi, pomembnih za emisije, in količine CO2, ki je zajeta in prenesena do transportnega omrežja.

Emisije naprave se izračunajo z uporabo naslednje formule:

Enaprava za zajemanje = Tvnos + Ebrez zajemanja – Tza shranjevanje

Pri čemer je:

Enaprava za zajemanje	=	skupne emisije toplogrednih plinov naprave za zajemanje;
Tvnos	=	količina CO2, prenesenega do naprave za zajemanje, določena v skladu s Prilogo XII in oddelkom 5.7 Priloge I. Če lahko upravljavec pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da se celotne emisije CO2 izločevalne naprave prenesejo v napravo za zajemanje, lahko pristojni organ upravljavcu dovoli uporabo emisij izločevalne naprave v skladu s prilogami I do XII namesto uporabe CEMS;
Ebrez zajemanja	=	emisije naprave, če CO2 ni bil zajet, tj. vsota emisij iz vseh drugih dejavnosti v napravi, spremljana v skladu z ustreznimi prilogami;
Tza shranjevanje	=	količina CO2, prenesena do transportnega omrežja ali skladišča, določena v skladu s prilogo XII in oddelkom 5.7 Priloge I.

Če se zajemanje CO2 izvaja z isto napravo, kot je tista, iz katere izhaja zajeti CO2, je Tvnos enak nič.

Pri samostojnih napravah za zajemanje predstavlja Ebrez zajemanja količino emisij, ki izhaja iz drugih virov kot CO2, ki je prenesen do naprave za zajemanje, kot so na primer emisije iz turbin, kompresorjev, grelcev, nastale z izgorevanjem. Te emisije se lahko določijo z izračunom ali meritvijo v skladu s prilogo za ustrezno dejavnost.

Pri samostojni napravi za zajemanje naprava, ki prenaša CO2 do naprave za zajemanje, odšteje količino Tvnos od lastnih emisij.

3.2 DOLOČANJE PRENESENEGA CO2

Količina CO2, prenesena iz in do naprave za zajemanje, se določi v skladu z oddelkom 5.7 Priloge I z uporabo CEMS, izvedenega v skladu s Prilogo XII. Uporabi se najmanj stopnja 4, kot je določena v Prilogi XII. Samo če se pristojnemu organu dokaže, da ta stopnja pristopa tehnično ni izvedljiva, se lahko za ustrezen vir emisije uporabi naslednja nižja stopnja.“

Doda se naslednja Priloga XVII:

„PRILOGA XVII

Smernice, specifične za dejavnost, namenjene določanju emisij toplogrednih plinov iz transporta CO2 prek cevovodov za geološko shranjevanje v skladišču, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES

1. MEJE IN POPOLNOST

Meje za spremljanje in poročanje o emisijah iz transporta CO2 prek cevovoda so določene v dovoljenju za emisije toplogrednih plinov transportnega omrežja, vključno z vsemi napravami, ki so funkcionalno povezane s transportnim omrežjem, vključno s črpalnimi postajami in grelci. Vsako transportno omrežje ima najmanj eno izhodiščno in eno končno točko, pri čemer je vsaka izmed njih povezana z drugimi napravami, ki izvajajo eno ali več dejavnosti zajemanja, transporta ali geološkega shranjevanja CO2. Izhodiščne in končne točke lahko vključujejo ločitve transportnega omrežja in državnih meja. Izhodiščne in končne točke ter naprave, s katerimi se povezujejo, se določijo v dovoljenju za emisije toplogrednih plinov.

2. KOLIČINSKA OPREDELITEV EMISIJ CO2

Potencialni viri emisij za emisije CO2 med transportom CO2 po cevovodu so:

—	izgorevanje in drugi procesi v napravah, ki so funkcionalno povezane s transportnim omrežjem, npr. črpalne postaje,

—	ubežne emisije iz transportnega omrežja,

—	izpustne emisije iz transportnega omrežja,

—	emisije iz uhajanj v transportnem omrežju.

Pri transportnem omrežju, ki uporablja metodo B, navedeno v nadaljevanju, se k izračunani ravni emisij ne doda CO2, prejet iz druge naprave sistema za trgovanje z emisijami, in se od izračunane ravni emisij ne odšteje kateri koli CO2, ki je prenesen do druge naprave sistema za trgovanje z emisijami.

2.1 PRISTOPI KOLIČINSKE OPREDELITVE

Upravljavci transportnih omrežij lahko izberejo enega izmed naslednjih pristopov:

METODA A

Emisije transportnega omrežja se določijo z uporabo masne bilance v skladu z naslednjo formulo:

Pri čemer je:

Emisije	=	skupne emisije CO2 transportnega omrežja[t CO2];
Elastna dejavnost	=	emisije iz lastne dejavnosti transportnega omrežja (tj. ne iz prenesenega CO2), kot na primer iz rabe goriva na črpalnih postajah, spremljane v skladu z ustreznimi prilogami teh smernic;
TIN, i	=	količina CO2, prenesenega do transportnega omrežja na izhodiščni točki i, določena v skladu s Prilogo XII in oddelkom 5.7 Priloge I;
TOUT, j	=	količina CO2, prenesenega iz transportnega omrežja na izhodni točki j, določena v skladu s Prilogo XII in oddelkom 5.7 Priloge I.

METODA B

Emisije se izračunajo z upoštevanjem potencialnih emisij CO2 iz vseh procesov v napravi, pomembnih za emisije, in količine CO2, ki je zajeta in prenesena do transportnega objekta, z uporabo naslednje formule:

Emisije [t CO2] = CO2 ubežne + CO2 izpustne + CO2 uhajanja + CO2 naprave

Pri čemer je:

Emisije	=	skupne emisije CO2 transportnega omrežja[t CO2];
CO2 ubežne	=	količina ubežnih emisij [t CO2] iz CO2, ki se prenaša prek transportnega omrežja, vključno s tesnilnimi letvami, ventili, vmesnimi kompresorskimi postajami in vmesnimi skladiščnimi objekti;
CO2 izpustne	=	količina izpustnih emisij [t CO2] iz CO2, ki se prenaša prek transportnega omrežja;
CO2 uhajanja	=	količina CO2 [t CO2], prenesenega prek transportnega omrežja, ki je izpuščena zaradi okvare ene ali več komponent transportnega omrežja;
CO2 naprave	=	količina CO2 [t CO2], ki je izpuščena z izgorevanjem ali drugimi procesi, ki so funkcionalno povezani s transportom po cevovodih v transportnem omrežju, spremljana v skladu z ustreznimi prilogami teh smernic.

2.2 ZAHTEVE ZA KOLIČINSKO OPREDELITEV

Pri izbiri bodisi metode A bodisi metode B mora upravljavec pristojnemu organu dokazati, da bo izbrana metodologija zagotovila zanesljivejše rezultate z nižjo negotovostjo skupnih emisij, z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije in znanja ob predložitvi zahtevka za dovoljenje za emisije toplogrednih plinov, ne da bi to povzročilo neupravičene stroške. Če je izbrana metoda B, mora upravljavec pristojnemu organu dokazati, da skupna negotovost za letno raven emisij toplogrednih plinov za transportno omrežje upravljavca ne presega 7,5 %.

2.2.1 POSEBNE ZAHTEVE ZA METODO A

Količina CO2, prenesena iz in do transportnega omrežja, se določi v skladu z oddelkom 5.7 Priloge I z uporabo CEMS, izvedenega v skladu s Prilogo XII. Uporabi se najmanj stopnja 4, kot je določena v Prilogi XII. Samo če se pristojnemu organu dokaže, da ta stopnja pristopa tehnično ni izvedljiva, se lahko za ustrezen vir emisije uporabi naslednja nižja stopnja.

2.2.2 POSEBNE ZAHTEVE ZA METODO B

2.2.2.1 Emisije iz izgorevanja goriv

Potencialne emisije iz izgorevanja goriv se spremljajo v skladu s Prilogo II.

2.2.2.2 Ubežne emisije iz transportnega omrežja

Ubežne emisije vključujejo emisije iz naslednjih vrst opreme:

—	tesnilnih letev,

—	merilnih naprav,

—

ventilov,

—	vmesnih kompresorskih postaj,

—	vmesnih skladiščnih objektov.

Povprečne faktorje emisije EF (izražene v g CO2/časovna enota) na del opreme/dogodek, kjer se lahko pričakujejo ubežne emisije, določi upravljavec ob začetku delovanja in najpozneje ob koncu prvega leta poročanja, v katerem transportno omrežje deluje. Upravljavec pregleda te faktorje najmanj vsakih 5 let z vidika najboljših razpoložljivih tehnik na tem področju.

Skupne emisije se izračunajo tako, da se število delov opreme v vsaki kategoriji pomnoži s faktorjem emisije in prištejejo rezultati za posamezne kategorije, kot je prikazano v spodnji enačbi:

Število dogodkov je število delov zadevne opreme na kategorijo, pomnoženo s številom časovnih enot na leto.

2.2.2.3 Emisije iz uhajanj

Upravljavec transportnega omrežja predloži dokaz o neoporečnosti omrežja z uporabo reprezentativnih (prostorsko in časovno) podatkov o temperaturi in tlaku. Če podatki kažejo, da je prišlo do uhajanja, upravljavec na podlagi smernic za najboljšo industrijsko prakso izračuna količino izpuščenega CO2 z ustrezno metodologijo, dokumentirano v načrtu za spremljanje.

2.2.2.4 Izpustne emisije

Upravljavec v načrtu za spremljanje zagotovi analizo glede morebitnih primerov izpustnih emisij, vključno zaradi razlogov vzdrževanja ali izrednih dogodkov, in zagotovi ustrezno dokumentirano metodologijo za izračun izpuščene količine CO2, na podlagi smernic za najboljšo industrijsko prakso.

2.2.2.5 Potrditev rezultata izračuna za ubežne emisije in uhajanja

Če bo spremljanje CO2, prenesenega do in iz transportnega omrežja, v vsakem primeru izvedeno za komercialne namene, upravljavec transportnega omrežja najmanj enkrat letno uporabi metodo A za potrditev rezultatov metode B. V zvezi s tem se lahko za meritve prenesenega CO2 uporabijo nižje stopnje, določene v Prilogi XII.“

Doda se naslednja Priloga XVIII:

„PRILOGA XVIII

Smernice, specifične za dejavnost, namenjene geološkemu shranjevanju CO2 v skladišču, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES

1. MEJE

Meje za spremljanje in sporočanje emisij iz geološkega shranjevanja CO2 so specifične za posamezno skladišče ter temeljijo na razmejitvi skladišč in skladiščnih kompleksov, kot je opredeljeno v dovoljenju v skladu z Direktivo 2009/31/ES. Vsi viri emisij iz naprave za vbrizgavanje CO2 se vključijo v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov. Kjer je ugotovljeno uhajanje iz skladiščnega kompleksa, ki povzroča emisije ali izpust CO2 v vodni stolp, se to vključi kot vir emisij za zadevno napravo, dokler se ne izvedejo popravni ukrepi v skladu s členom 16 Direktive 2009/31/ES in ni več mogoče ugotoviti emisij ali izpusta v vodni stolp kot posledice tega uhajanja.

2. KOLIČINSKA OPREDELITEV EMISIJ CO2

Potencialni viri emisij za emisije CO2 iz geološkega shranjevanja CO2 so:

—	raba goriva na črpalnih postajah in druge dejavnosti izgorevanja, kot so elektrarne na kraju obratovanja,

—	izpust pri vbrizgavanju ali pri postopkih intenzivnejšega pridobivanja ogljikovodika,

—	ubežne emisije pri vbrizgavanju,

—	CO2, ki se izloča pri postopkih intenzivnejšega pridobivanja ogljikovodika,

—

uhajanje.

Pri skladišču se k izračunani ravni emisij ne doda CO2, prejet iz druge naprave, in se od izračunane ravni emisij ne odšteje kateri koli CO2, ki je prenesen do druge naprave ali geološko shranjen v skladišču.

2.1 EMISIJE IZ RABE GORIV

Emisije iz izgorevanja kot posledica zgoraj utemeljenih dejavnosti se določijo v skladu s Prilogo II.

2.2 IZPUSTNE IN UBEŽNE EMISIJE IZ VBRIZGAVANJA

Emisije iz izpustnih in ubežnih emisij se določijo na naslednji način:

emisije CO2 [tCO2] = V CO2 [tCO2] + F CO2 [tCO2]

Pri čemer je:

V CO2 = količina izpuščenega CO2

F CO2 = količina CO2 iz ubežnih emisij

V CO2 se določi z uporabo CEMS v skladu s Prilogo XII teh smernic. Če bi imela uporaba CEMS za posledico nerazumne stroške, lahko upravljavec po odobritvi pristojnega organa v načrt spremljanja vključi ustrezno metodologijo na podlagi najboljše industrijske prakse.

F CO2 se šteje kot en vir, kar pomeni, da se zahteve glede negotovosti iz Priloge XII in oddelka 6.2 Priloge I uporabljajo za skupno vrednost in ne za posamezne točke merjenja emisije. Upravljavec v načrtu za spremljanje zagotovi analizo glede morebitnih virov ubežnih emisij in zagotovi ustrezno dokumentirano metodologijo za izračun ali meritev količine F CO2, na podlagi smernic za najboljšo industrijsko prakso. Za določitev F CO2 za napravo za vbrizgavanje se lahko uporabijo podatki, zbrani v skladu s členom 13 in Prilogo II 1.1(e)–(h) Direktive 2009/31/ES.

2.3 IZPUSTNE IN UBEŽNE EMISIJE IZ POSTOPKOV INTENZIVNEJŠEGA PRIDOBIVANJA OGLJIKOVODIKA

Pri kombinaciji intenzivnejšega pridobivanja ogljikovodika in geološkega shranjevanja CO2 obstaja verjetnost nastanka dodatnega toka vira emisij, in sicer izločanja CO2 s proizvedenimi ogljikovodiki. Dodatni viri emisij iz intenzivnejšega pridobivanja ogljikovodika so:

—	enote za ločevanje nafte in plina ter obrat za recikliranje plina, kjer se lahko pojavijo ubežne emisije CO2,

—	odvodnik izgorevalnega plina, kjer se lahko pojavijo emisije zaradi uporabe sistemov za neprekinjeno čiščenje in med zniževanjem tlaka v napravi za proizvodnjo ogljikovodika,

—	sistem za čiščenje CO2, ki preprečuje, da bi visoke koncentracije CO2 nadomestile izgorevalni plin.

Katere koli ubežne emisije bodo v sistemu za zadrževanje plina običajno preusmerjene na sistem za čiščenje izgorevalnega plina ali CO2. Katere koli takšne ubežne emisije ali CO2, izpuščen npr. iz sistema za čiščenje CO2, se določijo v skladu z oddelkom 2.2 te priloge.

Emisije iz odvodnika izgorevalnega plina se določijo v skladu s Prilogo II, ob upoštevanju morebitnega CO2, vsebovanega v izgorevalnem plinu.

3. UHAJANJE IZ SKLADIŠČNEGA KOMPLEKSA

Spremljanje se začne v primeru, da katero koli uhajanje povzroča emisije ali izpust v vodni stolp. Emisije, ki izhajajo iz izpusta CO2 v vodni stolp, se štejejo za enake količini, izpuščeni v vodni stolp.

Spremljanje emisij ali izpusta v vodni stolp iz uhajanja se nadaljuje, dokler niso izvedeni popravni ukrepi v skladu s členom 16 Direktive 2009/31/ES in ni več mogoče ugotoviti emisij ali izpusta v vodni stolp.

Emisije in izpust v vodni stolp se količinsko ovrednotijo na naslednji način:

Pri čemer je:

L CO2

masa emisij ali izpusta CO2 na koledarsko leto zaradi uhajanja. Za vsak koledarski dan, za katerega se spremlja uhajanje, se izračuna kot povprečje mase, ki uide v eni uri [tCO2/h], pomnoženo s 24. Masa, ki uide v eni uri, se določi v skladu z določbami v odobrenem načrtu za spremljanje za skladišče in uhajanje. Za vsak koledarski dan pred začetkom spremljanja se šteje, da je masa, ki uide v enem dnevu, enaka masi, ki uide v enem dnevu za prvi dan spremljanja.

Tzačetek

zadnji od

(a)	zadnji datum, ko ni bilo sporočenih emisij ali izpusta v vodni stolp iz zadevnega vira;

(b)	datum začetka vbrizgavanja CO2;

(c)	drug datum, s katerim se pristojnemu organu dokaže, da se emisija ali izpust v vodni stolp nista mogla začeti pred navedenim datumom.

Tkonec

datum, ko so bili izvedeni popravni ukrepi v skladu s členom 16 Direktive 2009/31/ES in ni bilo več ugotovljenih emisij ali izpusta v vodni stolp.

Druge metode za količinsko opredelitev emisij ali izpusta v vodni stolp iz uhajanja se lahko uporabijo, če jih odobri pristojni organ na podlagi zagotavljanja večje natančnosti v primerjavi z zgornjim pristopom.

Količina emisij, ki uidejo iz skladiščnega kompleksa, se količinsko opredeli za vsak pojav uhajanja z največjo skupno negotovostjo v poročevalnem obdobju ± 7,5 %. Če skupna negotovost uporabljenega pristopa količinske opredelitve presega ± 7,5 %, se uporabi prilagoditev na naslednji način:

CO2,sporočen [tCO2] = CO2,količinsko opredeljen [t CO2] × (1 + (negotovostsistem [%]/100) – 0,075)

Pri čemer je:

CO2,sporočen	:	količina CO2, ki se vključi v letno poročilo o emisijah, z upoštevanjem zadevnega pojava uhajanja;
CO2,količinsko opredeljen	:	količina CO2, določena z uporabo pristopa količinske opredelitve za zadevni pojav uhajanja;
Negotovostsistem	:	stopnja negotovosti, ki je povezana s pristopom količinske opredelitve, uporabljenim za zadevni pojav uhajanja, določena v skladu z oddelkom 7 Priloge I teh smernic.“

22.6.2010

Uradni list Evropske unije

L 155/48

SKLEP KOMISIJE

z dne 18. junija 2010

o zaščitnih ukrepih v zvezi s kužno malokrvnostjo enoprstih kopitarjev v Romuniji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 3767)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/346/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (1), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kužna malokrvnost enoprstih kopitarjev (infekciozna anemija konj, „IAK“) je virusna bolezen, ki prizadene samo živali iz družine Equidae. Inkubacijska doba običajno traja od enega do treh tednov, lahko pa tudi do treh mesecev. Okuženi enoprsti kopitarji ostanejo kužni celo življenje in lahko okužbo prenesejo na druge enoprste kopitarje. Okužba z IAK postane neočitna, če smrt ni posledica enega izmed akutnih kliničnih napadov med viremijo, in je zato verjetnost za prenos okužbe znatno večja. Lokalna okužba se zgodi s prenosom krvi okuženega enoprstega kopitarja prek prekinjenega hranjenja krvosesnih obadov in v maternico do zarodka. Glavni načini razširjanja bolezni na dolge razdalje so premiki okuženih živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov ter uporaba kontaminiranih igel ali infuzija krvnih proizvodov, ki vsebujejo virus.

(2)

IAK je bolezen, ki jo je treba obvezno prijaviti v skladu s Prilogo A k Direktivi Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (2). Poleg tega Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti (3) določa, da je treba o izbruhih IAK obvestiti Komisijo in ostale države članice prek sistema prijavljanja živalskih bolezni („ADNS“).

(3)	Člen 4(5) Direktive 90/426/EGS določa omejitve glede premikanja kopitarjev z gospodarstev, kjer je bila prisotnost IAK potrjena, dokler po zakolu okuženih živali preostale živali ne reagirajo negativno na dva Cogginsova testa.

(4)

V nasprotju z razmerami na področju zdravja živali v ostalih državah članicah je IAK v Romuniji endemična, poleg tega pa se takojšen zakol okuženih enoprstih kopitarjev ne izvaja. Zato je bila sprejeta Odločba Komisije 2007/269/ES z dne 23. aprila 2007 o zaščitnih ukrepih v zvezi s kužno malokrvnostjo kopitarjev v Romuniji (4).

(5)

Vendar nedavni primeri IAK pri enoprstih kopitarjih za rejo in proizvodnjo, odpremljenih iz Romunije v druge države članice, ter nedavno objavljeni rezultati inšpekcijskega veterinarskega pregleda, ki so ga izvedle službe Komisije leta 2009 v navedeni državi članici v skladu s členom 10 Direktive 90/426/EGS (5), kažejo, da se Odločba 2007/269/ES ne izvaja, izvršuje in nadzira zadovoljivo.

(6)

Zaradi trgovanja z živimi enoprstimi kopitarji, njihovim semenom, jajčnimi celicami in zarodki lahko stanje bolezni v Romuniji ogrozi zdravje enoprstih kopitarjev v Uniji. Zato je primerno sprejeti zaščitne ukrepe, ki določajo poseben režim za premike in trgovanje z enoprstimi kopitarji in njihovim semenom, jajčnimi celicami in zarodki ter nekaterimi krvnimi proizvodi iz enoprstih kopitarjev iz Romunije, da se zaščitita zdravje in dobro počutje enoprstih kopitarjev v Uniji.

(7)

Bolezen ni enakomerno razširjena po Romuniji in med različnimi kategorijami enoprstih kopitarjev v navedeni državi članici. Ta položaj dovoljuje uporabo manj strogih pogojev za premike nekaterih registriranih konjev za tekmovanja in dirke ter bi lahko v prihodnosti omogočil določitev območij brez bolezni.

(8)

V skladu s členom 7(2) Direktive 90/426/EGS lahko namembna država članica odobri splošno ali omejeno odstopanje od nekaterih zahtev člena 4(5) za katero koli žival s posebno označbo, da je predvidena za zakol, če je tako odstopanje navedeno v zdravstvenem spričevalu. Kadar se odobri tako odstopanje, je treba enoprste kopitarje za zakol prepeljati neposredno v imenovano klavnico, kjer jih je treba zaklati v petih dneh od prihoda v klavnico.

(9)

Člen 12 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (6), določa akreditacijske zahteve za laboratorije, ki opravljajo analize vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom.

(10)

Priloga k Uredbi Komisije (ES) št. 180/2008 z dne 28. februarja 2008 o referenčnem laboratoriju Skupnosti za bolezni kopitarjev razen konjske kuge (7) določa funkcije, naloge in postopke referenčnega laboratorija za bolezni kopitarjev v Uniji glede sodelovanja z laboratoriji, pristojnimi za ugotavljanje nalezljivih bolezni kopitarjev v državah članicah. Navedene funkcije med drugim vključujejo pospeševanje usklajevanja diagnostike in zagotavljanje strokovnosti preskušanja v Uniji s pripravo in izvajanjem rednih primerjalnih poskusov ter redno predložitvijo rezultatov takih poskusov Komisiji, državam članicam in nacionalnim/osrednjim laboratorijem. Delovni program, dogovorjen med Komisijo in navedenim laboratorijem, določa, da se prvo preskušanje usposobljenosti za IAK izvede leta 2010.

(11)

Ker posebni standardi testiranja za IAK na ravni Unije ne obstajajo, se je treba sklicevati na ustrezno poglavje Priročnika o diagnostičnem testiranju in cepivih za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali iz leta 2009. Navedeno poglavje, trenutno poglavje 2.5.6, določa imunodifuzijski test v agarskem gelu (Cogginsov test) za ugotavljanje prisotnosti IAK pri konjih, kar je natančen in zanesljiv način testiranja razen v nekaterih okoliščinah, določenih v Priročniku. S tem sklepom je zato treba določiti dva Cogginsova testa za IAK z negativnimi rezultati, da se nadomestijo omejitve navedenega testa.

(12)

Uredba Komisije (ES) št. 504/2008 z dne 6. junija 2008 o izvajanju direktiv Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev (8) določa, da je treba kopitarje identificirati z identifikacijskim dokumentom. Za okrepitev povezave med identifikacijskim dokumentom in živaljo bi bilo treba odrasle konje, namenjene za prevoz iz Romunije v druge države članice, označiti z injiciranjem elektronskega transponderja.

(13)	Člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim (9), določa, da pristojni organ opravi preverjanja in druge ukrepe v zvezi z dnevnikom vožnje pred dolgimi vožnjami.

(14)

Zahteve glede opremljanja s spričevalom za premike in prevoz kopitarjev so določene v členu 8 Direktive 90/426/EGS. Zaradi izboljšanja sledljivosti registriranih enoprstih kopitarjev z območij v Romuniji, kjer je prisotna IAK, v druge države članice je treba potrdilo iz Priloge B k Direktivi 90/426/EGS zamenjati z veterinarskim spričevalom v skladu s Prilogo C k navedeni direktivi.

(15)	Celoviti računalniški veterinarski sistem (Trade Control and Expert System, „TRACES“), uveden v skladu z Odločbo Komisije št. 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces (10), je lahko koristen pri odpremljanju enoprstih kopitarjev iz Romunije v klavnice v drugih državah članicah.

(16)	Premiki enoprstih kopitarjev, ki niso enoprsti kopitarji za zakol iz Romunije, v druge države članice ne smejo veljati za dovršene, dokler se s testom za IAK, ki se izvede na vzorcu, odvzetem med osamitvijo po prihodu v namembni kraj, ne potrdi odsotnost navedene bolezni.

(17)	Ker se prizadeti sektor v celoti zaveda tveganj, povezanih s stanjem bolezni v Romuniji, je primerno dovoliti, da si tisti, ki sodelujejo pri premikih enoprstih kopitarjev iz Romunije, delijo odgovornost in stroške pristojnih organov, povezanih s takšnimi premiki.

(18)

Z Direktivo Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (11), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 176/2010 (12), so bile uvedene zahteve glede testiranja za IAK tudi za kobile donorke, ki so jim odvzete jajčne celice ali zarodki. Vendar začnejo te spremembe veljati šele 1. septembra 2010. Zato je treba zahteve glede zdravstvenega stanja živali, ki jih določa Odločba Komisije 95/294/ES z dne 24. julija 1995 o določitvi vzorca veterinarskega spričevala za trgovanje z jajčnimi celicami in zarodki kopitarjev (13), dopolniti z zahtevami glede testiranja za IAK, če so jajčne celice in zarodki odvzeti kobilam iz Romunije.

(19)

Poleg tega se trenutno pregleduje zakonodaja Unije glede zahtev o zdravstvenem stanju živali za krvne proizvode, pridobljene iz enoprstih kopitarjev. Poglavje V(A) Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (14), določa zahteve za serum enoprstih kopitarjev.

(20)	Zaradi jasnosti zakonodaje Unije je treba Odločbo 2007/269/ES razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom.

(21)	Uvedba prehodnih pogojev se zdi nepotrebna, ker predvideni ukrepi upoštevajo program, ki ga je Romunija nedavno sprejela za izkoreninjenje IAK v svoji državi.

(22)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za enoprste kopitarje, seme, jajčne celice in zarodke živali iz vrste enoprstih kopitarjev in krvne proizvode, pridobljene iz enoprstih kopitarjev

1. Romunija ne odpremlja naslednjega blaga v druge države članice:

(a)	enoprstih kopitarjev z območij, navedenih v Prilogi;

(b)	semena živali iz vrste enoprstih kopitarjev;

(c)	jajčnih celic in zarodkov živali iz vrste enoprstih kopitarjev;

(d)	krvnih proizvodov, pridobljenih iz enoprstih kopitarjev.

2. Prepoved iz odstavka 1(a) ne velja za enoprste kopitarje z gospodarstev zunaj Romunije, ki:

(a)	so v tranzitu skozi Romunijo po glavnih cestah in avtocestah ali

(b)	se prevažajo skozi Romunijo neposredno in brez prekinitve do klavnice za takojšen zakol ter so opremljeni z veterinarskim spričevalom, izpolnjenim v skladu z vzorcem iz Priloge C k Direktivi 90/426/EGS.

Člen 2

Odstopanja za premike enoprstih kopitarjev z območij iz Priloge v druge države članice

1. Z odstopanjem od člena 1(1)(a) lahko Romunija odobri odpremljanje pošiljk enoprstih kopitarjev v druge države članice pod naslednjimi pogoji:

(a)

celotno pošiljko enoprstih kopitarjev je treba:

(i)	osamiti pod uradnim nadzorom na gospodarstvu, ki ga pristojni organ potrdi kot prosto kužne malokrvnosti enoprstih kopitarjev („IAK“) („odobreno gospodarstvo“), ter

(ii)	hraniti na najmanjši razdalji 200 m do katerih koli drugih enoprstih kopitarjev s slabšim zdravstvenim statusom v obdobju najmanj 90 dni pred datumom odpreme;

(b)

za vse enoprste kopitarje iz pošiljke je treba opraviti imunodifuzijski test v agarskem gelu za IAK („Cogginsov test“), na katerega morajo živali reagirati negativno, na krvnih vzorcih, odvzetih dvakrat z 90-dnevnim razmikom; drugi vzorec je treba odvzeti v desetih dneh pred datumom odpreme pošiljke z odobrenega gospodarstva; Cogginsov test mora izpolnjevati merila iz ustreznega poglavja Priročnika o diagnostičnem testiranju in cepivih za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali iz leta 2009 („Priročnik“);

(c)	prevoznik mora z dokumentacijo podpreti ureditve, ki se jih sprejme za zagotovitev, da se enoprsti kopitarji iz pošiljke odpremijo z odobrenega gospodarstva neposredno proti namembnemu kraju brez prehoda skozi trg ali zbirni center;

(d)

če pošiljka vključuje registrirane enoprste kopitarje ali kopitarje za rejo in proizvodnjo, je treba za vse ostale enoprste kopitarje, prisotne na odobrenem gospodarstvu med obdobjem osamitve iz točke (a)(i), opraviti Cogginsov test, na katerega morajo živali reagirati negativno, na krvnih vzorcih, odvzetih pred njihovo odstranitvijo z gospodarstva med obdobjem osamitve ali v desetih dneh pred datumom odpreme pošiljke z odobrenega gospodarstva;

(e)

vse enoprste kopitarje iz pošiljke je treba označiti z vsadkom elektronskega transponderja in identificirati z enotnim identifikacijskim dokumentom za enoprste kopitarje ali potnim listom iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 504/2008, v katerem je treba navesti:

(i)	številko, ki se izpiše pri branju vsadka elektronskega transponderja v točki (5) dela A oddelka I navedenega dokumenta;

(ii)	Cogginsov test iz točk (b) in (d) tega odstavka in njegove rezultate v oddelku VII navedenega dokumenta;

(f)	preverjanja glede dnevnika vožnje, opravljena v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1/2005, morajo biti zadovoljiva in ne smejo zahtevati pošiljanja podatkov kontrolni točki v državi članici tranzita v skladu s členom 14(1)(d) navedene uredbe;

(g)

enoprstim kopitarjem iz pošiljke je treba priložiti ustrezno izpolnjeno veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge C k Direktivi 90/426/EGS, v katerem je treba navesti namembni kraj in naslednje dodatno besedilo:

„Enoprsti kopitarji, odpremljeni v skladu s Sklepom Komisije 2010/346/EU (*1).

(*1) UL L 155, 22.6.2010, str. 48.“ "

2. Z odstopanjem od točke 1(b) prvi Cogginsov test, ki ga je treba opraviti na vzorcih, odvzetih najmanj 90 dni pred odpremo, ni obvezen pod naslednjimi pogoji:

(a)	namembna država članica odobri takšno odstopanje pri izvajanju ukrepov iz člena 7(2) Direktive 90/426/EGS ali

(b)	enoprsti kopitarji so namenjeni za neposredni prevoz do klavnice in so bili zbrani na odobrenem gospodarstvu s poreklom z gospodarstev, potrjenih kot prostih IAK v skladu z veljavnim nacionalnim nadzornim programom za IAK.

Člen 3

Odstopanja od prepovedi premikov enoprstih kopitarjev z območij iz Priloge v druge države članice glede registriranih konj, udeleženih v nekaterih tekmovanjih in dirkah

Z odstopanjem od člena 2(1)(a), (b), (c), (d) in (f) lahko Romunija odobri odpremo pošiljk registriranih konj v druge države članice za udeležbo na tekmovanjih, organiziranih pod pokroviteljstvom Svetovne konjeniške zveze, ali na glavnih mednarodnih konjskih dirkah pod naslednjimi pogoji:

(a)	za konje je treba opraviti Cogginsov test, na katerega morajo živali reagirati negativno, v skladu z merili iz Priročnika na krvnem vzorcu, odvzetem v desetih dneh pred datumom odpreme z odobrenega gospodarstva;

(b)	za vse enoprste kopitarje na odobrenem gospodarstvu in v obsegu 200 m okoli odobrenega gospodarstva je treba izvesti Cogginsov test, na katerega morajo živali reagirati negativno, na krvnem vzorcu, odvzetem v obdobju od 90 do 180 dni pred načrtovanim premikom;

(c)	pogoji iz člena 2(1)(e) in (g).

Člen 4

Omejitve v primeru pozitivnih rezultatov Cogginsovega testa

V primeru pozitivnega rezultata katerega koli Cogginsovega testa iz člena 2(1)(b) in (d) in člena 3(a) tega sklepa se za celotno odobreno gospodarstvo uvede omejitev premikov, dokler se ne izvedejo ukrepi iz tretje alinee člena 4(5)(a) Direktive 90/426/EGS.

Člen 5

Odstopanja za zmrznjeno seme, jajčne celice in zarodke vrste enoprstih kopitarjev in krvne proizvode, pridobljene iz enoprstih kopitarjev

1. Z odstopanjem od člena 1(1)(b) lahko Romunija odobri odpremo zmrznjenega semena enoprstih kopitarjev v druge države članice v skladu z zahtevami iz točk 1.6(c), 1.7 in 1.8 poglavja II(I) Priloge D k Direktivi 92/65/EGS.

2. Z odstopanjem od člena 1(1)(c) lahko Romunija odobri odpremo v druge države članice zmrznjenih jajčnih celic, odvzetih kobilam donorkam, za katere se opravi Cogginsov test, na katerega živali reagirajo negativno, na krvnih vzorcih, odvzetih z 90-dnevnim razmikom; drugi vzorec je treba odvzeti v obdobju od 30 do 45 dni po datumu odvzema zarodkov.

3. Pošiljke zmrznjenega semena ali zarodkov iz odstavkov 1 in 2 spremlja veterinarsko spričevalo, ki se izda za zadevno pošiljko v skladu s členom 11(5) Direktive 92/65/EGS in vsebuje naslednje besedilo:

„Seme/zarodki (zbrisati, kar ni ustrezno) vrste enoprstih kopitarjev, odpremljeno/-i v skladu s Sklepom Komisije 2010/346/EU (*2).

(*2) UL L 155, 22.6.2010, str. 48.“ "

4. Z odstopanjem od člena 1(1)(d) lahko Romunija odobri odpremo seruma enoprstih kopitarjev v druge države članice v skladu z zahtevami iz poglavja V(A) Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002.

Člen 6

Dodatne obveznosti Romunije

Romunija zagotovi, da:

(a)	se ime in geografski položaj odobrenih gospodarstev ter ime in strokovna usposobljenost uradnega veterinarja, pristojnega za odobreno gospodarstvo in odgovornega za podpis veterinarskega spričevala iz člena 2(1)(g) in člena 5(3), sporočijo Komisiji in ostalim državam članicam;

(b)

uradni laboratorij, ki izvaja Cogginsove teste iz člena 2(1)(b) in (d) ter člena 3:

(i)	izpolnjuje zahteve iz člena 12 Uredbe (ES) št. 882/2004;

(ii)	opravi do 31. decembra 2010 in nato vsako leto letno preskušanje usposobljenosti v sodelovanju z referenčnim laboratorijem Evropske unije za bolezni kopitarjev razen konjske kuge;

(c)

se dvojniki krvnih vzorcev hranijo v uradnem laboratoriju iz točke (b) za vsak Cogginsov test, opravljen v desetih dneh od datuma odpreme v skladu s členom 2(1)(b) in (d) ter členom 3, za obdobje najmanj 90 dni, razen če:

(i)	je bil pogin enoprstega kopitarja sporočen v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 504/2008 ali

(ii)	je bil sporočen negativen rezultat za Cogginsov test iz člena 7(1)(b) pred iztekom 90-dnevnega obdobja;

(d)	se o premiku predhodno obvesti namembni kraj prek sistema TRACES najmanj 36 ur pred časom prihoda.

Člen 7

Obveznosti držav članic namembnega kraja

1. Če se o premiku enoprstih kopitarjev iz člena 2(1)(b) predhodno obvesti v skladu s členom 6(d), države članice namembnega kraja zagotovijo, da se enoprsti kopitarji po prihodu v namembni kraj:

(a)	zakoljejo najpozneje v 72 urah od časa prihoda v klavnico, o katerem se je obvestilo pristojne organe prek sistema TRACES; pri tem je treba v skladu s tem sklepom za 10 % pošiljk, prispelih v klavnico, opraviti Cogginsov test po prihodu; ali

(b)

osamijo pod uradnim veterinarskim nadzorom na namembnem gospodarstvu, navedenem na veterinarskem spričevalu iz člena 2(1)(g), za najmanj 30 dni in na najmanjši razdalji 200 m od katerih koli drugih enoprstih kopitarjev ali pod pogoji, ki omogočajo zaščitenost pred prenašalci bolezni, ter se za živali opravi Cogginsov test, na katerega morajo reagirati negativno, na krvnem vzorcu, odvzetem ne prej kot 28 dni po datumu začetka obdobja osamitve.

2. Brez poseganja v člen 1(1)(b) morajo države članice zagotoviti, da se enoprsti kopitarji med 90-dnevnim obdobjem po datumu njihovega prihoda iz člena 2(1)(b) na namembno gospodarstvo iz odstavka 1(b) tega člena odpremijo z navedenega gospodarstva v drugo državo članico samo, če:

(a)	se zanje opravi Cogginsov test, na katerega morajo reagirati negativno, na krvnem vzorcu, odvzetem v desetih dneh pred datumom odpreme, ter

(b)	se jim priloži ustrezno izpolnjeno veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge C k Direktivi 90/426/EGS.

Člen 8

Obveznosti poročanja

Države članice, prizadete zaradi trgovine z enoprstimi kopitarji in njihovim semenom, jajčnimi celicami in zarodki v skladu s tem sklepom, redno, vendar najmanj vsake tri mesece poročajo Komisiji in ostalim državam članicam na sestankih Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

Člen 9

Stroški upravnih postopkov

1. Romunija sprejme potrebne ukrepe, po potrebi tudi zakonske ukrepe, za zagotovitev, da stroške dodatnih upravnih postopkov, vključno z morebitnim laboratorijskim testiranjem ali naknadno preiskavo, povezane s premiki pošiljk enoprstih kopitarjev, semena, jajčnih celic in zarodkov ter seruma, pridobljenega iz enoprstih kopitarjev, iz navedene države članice v skladu s členi 2, 3 in 5 v celoti krije pošiljatelj enoprstih kopitarjev ali proizvodov iz enoprstih kopitarjev.

2. Države članice namembnega kraja sprejmejo potrebne ukrepe, po potrebi tudi zakonske ukrepe, za zagotovitev, da stroške dodatnih upravnih postopkov, vključno z morebitnim laboratorijskim testiranjem ali naknadno preiskavo, dokler se ne izvedejo ukrepi iz člena 7, povezane s premiki enoprstih kopitarjev iz Romunije v skladu s členoma 2 in 3 v celoti krije naslovnik enoprstih kopitarjev.

Člen 10

Razveljavitev

Odločba 2007/269/ES se razveljavi.

Člen 11

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 18. junija 2010

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije

(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 42.

(3) UL L 378, 31.12.1982, str. 58.

(4) UL L 115, 3.5.2007, str. 18.

(5) DG(SANCO) 2009-8256 – MR FINAL (http://ec.europa.eu/food/fvo/rep_details_en.cfm?rep_id=2341).

(6) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(7) UL L 56, 29.2.2008, str. 4.

(8) UL L 149, 7.6.2008, str. 3.

(9) UL L 3, 5.1.2005, str. 1.

(10) UL L 94, 31.3.2004, str. 63.

(11) UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

(12) UL L 52, 3.3.2010, str. 14.

(13) UL L 182, 2.8.1995, str. 27.

(14) UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

PRILOGA

Območja iz člena 1(1)(a):

Država članica	Območje	Opomba
Romunija	celotno ozemlje

IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

22.6.2010

Uradni list Evropske unije

L 155/56

SKLEP SVETA

z dne 17. novembra 2009

o sklenitvi Sporazuma med Vlado Ruske federacije in Evropsko unijo o varstvu tajnih podatkov

(2010/348/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 24 in 38 Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila predsedstva,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na zasedanju 27. in 28. novembra 2003 je Svet sklenil, da pooblasti predsedstvo, ki mu pomaga generalni sekretar/visoki predstavnik („GS/VP“), za začetek pogajanj v skladu s členoma 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji z nekaterimi tretjimi državami, da bi Evropska unija z njimi sklenila sporazume o varnostnih postopkih za izmenjavo tajnih podatkov.

(2)	Na podlagi tega pooblastila za začetek pogajanj je predsedstvo ob pomoči GS/VP s pogajanji doseglo sporazum z Vlado Ruske federacije o varstvu tajnih podatkov.

(3)	Sporazum bi bilo treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Vlado Ruske federacije in Evropsko unijo o varstvu tajnih podatkov se odobri v imenu Evropske unije.

Besedilo sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Evropsko unijo zavezujoč (1).

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 17. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT

(1) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

PREVOD

SPORAZUM

med Vlado Ruske federacije in Evropsko unijo o varstvu tajnih podatkov

VLADA RUSKE FEDERACIJE

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu „EU“, ki jo zastopa predsedstvo Sveta Evropske unije,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU, da se EU in Ruska federacija strinjata, da morata vzpostaviti medsebojno sodelovanje glede zadev skupnega interesa, zlasti na področju varnosti;

OB PRIZNAVANJU, da bi bil zaradi sodelovanja med pogodbenica lahko potreben dostop do tajnih podatkov EU ali Ruske federacije, pa tudi izmenjava tovrstnih podatkov med pogodbenicama;

OB ZAVEDANJU, da dostop do tajnih podatkov in njihova izmenjava zahtevata sprejetje primernih varnostnih ukrepov –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Ta sporazum se uporablja za varstvo tajnih podatkov, ki se posredujejo, izmenjujejo ali pridobivajo med pogodbenicama v okviru njunega sodelovanja.

Člen 2

Za namene tega sporazuma:

„Tajni podatki“ pomeni kakršne koli podatke in gradivo, varovano v skladu z zakoni in drugimi predpisi obeh pogodbenic, ki se posredujejo, izmenjujejo ali pridobivajo med pogodbenicama v okviru njunega sodelovanja, katerih razkritje nepooblaščenim osebam lahko povzroči različne stopnje posega v varnostne interese Ruske federacije ali EU oziroma ene ali več držav članic EU, in ki so bili razvrščeni po stopnji tajnosti.

2.	„Nosilci tajnih podatkov“ pomeni gradivo, vključno s fizičnimi polji, ki vsebujejo tajne podatke v obliki simbolov, podob, signalov, tehničnih rešitev in procesov.

„Razvrstitev po stopnjah tajnosti“ pomeni določitev:

—	stopnje škodljivosti interesom Ruske federacije ali EU oziroma ene ali več držav članic EU, ki jo lahko povzroči razkritje tajnih podatkov nepooblaščenim osebam, in

—	stopnje varovanja, ki se zaradi tega zahteva v skladu z zakoni ali drugimi predpisi Ruske federacije oziroma EU.

4.	„Oznaka stopnje tajnosti“ pomeni določitev oznake nosilcem tajnih podatkov in/ali kakršne koli spremljevalne dokumentacije, ki navaja stopnjo tajnosti podatkov, vsebovanih v njej.

5.	„Varnostno potrdilo“ pomeni upravno odločbo v skladu s zakoni ali drugimi predpisi Ruske federacije oziroma EU, ki potrjuje, da ima posameznik lahko dostop do tajnih podatkov do določene stopnje.

Člen 3

1. Za namene tega sporazuma „EU“ pomeni Svet Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Svet), generalnega sekretarja/visokega predstavnika in generalni sekretariat Sveta ter Evropsko komisijo.

2. Za namene tega sporazuma so, kar zadeva Rusko federacijo, organi, pooblaščeni za izvajanje tega sporazuma, zvezni vladni organi Ruske federacije.

Člen 4

1. Tajne podatke lahko ena od pogodbenic, „pogodbenica pošiljateljica“, posreduje drugi pogodbenici, „pogodbenici prejemnici“, v skladu z odstavki 2 do 5.

2. Vsaka pogodbenica se odloči o posredovanju tajnih podatkov drugi pogodbenici za vsak primer posebej, na podlagi svojih varnostnih interesov in v skladu z lastnimi zakoni ali drugimi predpisi. Ničesar v tem sporazumu ni mogoče razlagati kot podlago za obvezno ali generično posredovanje tajnih podatkov ali določenih kategorij podatkov med pogodbenicama.

3. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni ali drugimi predpisi:

(a)	varuje tajne podatke, ki se posredujejo, izmenjujejo ali pridobivajo med pogodbenicama v okviru njunega sodelovanja;

(b)

zagotavlja, da se ne razvrstitev po stopnjah tajnosti ne oznaka stopnje tajnosti ne oznake o omejevanju širjenja podatkov, ki jih za tajne podatke določi pogodbenica pošiljateljica in ki se posredujejo ali izmenjujejo v okviru tega sporazuma, ne spremenijo brez predhodne pisne privolitve te pogodbenice in da se tajni podatki, ki se posredujejo ali izmenjujejo v okviru tega sporazuma, evidentirajo, varujejo in ščitijo v skladu z določbami njenih zakonov ali drugih predpisov v zvezi s podatki, ki so v skladu s členom 6 razvrščeni v isto stopnjo tajnosti in imajo isto oznako stopnje tajnosti;

(c)	uporablja tajne podatke, posredovane ali izmenjane v skladu s tem sporazumom, samo za namene, ki jih določi pogodbenica pošiljateljica;

(d)	vrne ali uniči nosilce tajnih podatkov, ki jih prejme od druge pogodbenice, kadar pristojni organ pogodbenice pošiljateljice to pisno zahteva;

(e)	prejemnikom, razen tistim iz člena 3, brez predhodne pisne privolitve pogodbenice pošiljateljice ne razkrije tajnih podatkov, posredovanih ali izmenjanih v okviru tega sporazuma.

4. Tajni podatki se posredujejo po diplomatski poti, in sicer prek kurirske službe ali po kakršni koli drugi poti, o kateri se dogovorijo pristojni organi iz člena 10. Za namene tega sporazuma:

(a)	se, kar zadeva EU, vsa korespondenca pošilja vodji glavne pisarne Sveta Evropske unije. Vodja glavne pisarne Sveta ob upoštevanju odstavka 5 korespondenco posreduje državam članicam in Evropski komisiji.

(b)	se, kar zadeva Rusko federacijo, vsa korespondenca naslovi na Stalno misijo Ruske federacije pri Evropski uniji in Evropski skupnosti za atomsko energijo.

5. Pogodbenica pošiljateljica lahko iz operativnih razlogov naslovi korespondenco samo na nekatere pristojne uradnike, organe ali službe pogodbenice prejemnice, ki so posebej določeni kot prejemniki, ob upoštevanju njihovih pristojnosti in v skladu z načelom potrebe po seznanitvi. Taka korespondenca je dostopna samo navedenim uradnikom, organom ali službam. Za Evropsko unijo se takšna korespondenca pošilja prek vodje glavne pisarne Sveta ali vodje glavne pisarne Evropske komisije, kadar so ti podatki naslovljeni na Evropsko komisijo.

Člen 5

Obe pogodbenici vsaka na svoji strani zagotovita, da Ruska federacija in Evropska unija uporabljata varnostni sistem in varnostne ukrepe, ki temeljijo na osnovnih načelih in minimalnih varnostnih standardih, določenih v njunih zakonih ali drugih predpisih, da se v skladu s tem sporazumom za tajne podatke zagotovi enaka stopnja zaščite.

Člen 6

1. Za vzpostavitev enake stopnje zaščite za tajne podatke, ki se posredujejo, izmenjujejo ali pridobivajo med Rusko federacijo in Evropsko unijo v okviru njunega sodelovanja in v skladu z njunimi zakoni ali drugimi predpisi, razvrstitvi po stopnjah tajnosti ustrezata ena drugi na naslednji način:

EU	RUSKA FEDERACIJA
CONFIDENTIEL UE	СЕКРЕТНО
SECRET UE	СОВЕРШЕННО СЕКРЕТНО

2. Oznaka omejitve s strani Ruske federacije „ДЛЯ СЛУЖЕБНОГО ПОЛЬЗОВАНИЯ“ ustreza stopnji varnostne razvrstitve EU „RESTREINT UE“.

3. Sodelujoči strani obeh pogodbenic se sporazumeta o razvrstitvi v isto stopnjo tajnosti, ki se jo določi katerim koli tajnim podatkom, pridobljenim v okviru njunega sodelovanja, in o preklicu tajnosti oziroma znižanju stopnje tajnosti za te podatke.

Člen 7

1. Dostop do tajnih podatkov se odobri samo osebam, ki se morajo s temi podatki seznaniti zaradi opravljanja njihovih uradnih dolžnosti, v skladu z nameni, ki se navedejo ob posredovanju teh podatkov.

2. Vse osebe, ki pri izvajanju svojih delovnih nalog potrebujejo dostop oziroma katerih naloge ali funkcije jim lahko omogočijo dostop do tajnih podatkov, označenih kot CONFIDENTIEL UE/СЕКРЕТНО ali z večjo stopnjo tajnosti, ki so bili posredovani, izmenjani ali pridobljeni med pogodbenicama v okviru njunega sodelovanja, morajo biti ustrezno varnostno preverjene, preden dobijo dostop do takšnih podatkov.

3. Obe pogodbenici zagotavljata, da se postopki varnostnega preverjanja izvajajo v skladu z ustreznimi zakoni ali drugimi predpisi pogodbenic, da se ugotovi, ali so okoliščine in osebnostne lastnosti te osebe takšne, da se ji lahko odobri dostop do tajnih podatkov do določene stopnje.

Člen 8

Pristojni organi iz člena 10 lahko izmenjajo ustrezne predpise, ki urejajo varstvo tajnih podatkov, ter z medsebojnim soglasjem obiščejo drug drugega ter izvedejo vzajemna posvetovanja, na podlagi katerih se lahko ugotovita učinkovitost ukrepov, sprejetih v okviru tega sporazuma, in tehnične ureditve iz člena 10.

Člen 9

Pogodbenica prejemnica odtisne na nosilce tajnih podatkov, ki so bili posredovani, izmenjani ali pridobljeni med pogodbenicama v okviru njunega sodelovanja, oziroma prevedeni, preslikani ali razmnoženi, svojo ustrezno oznako stopnje tajnosti iz člena 6, ki se odtisne poleg že obstoječe oznake pogodbenice pošiljateljice.

Člen 10

1. Za izvajanje tega sporazuma in zagotovitev, da je pogodbenica prejemnica izpolnila pogoje, potrebne za varstvo in zaščito tajnih podatkov, organi iz odstavkov 2 do 4 določijo naslednjo tehnično ureditev:

—	med seboj se pisno obveščajo o tehničnih ukrepih (vključno s praktičnimi ukrepi za obravnavo, hrambo, razmnoževanje, prenos in uničenje tajnih podatkov) za zaščito in varstvo tajnih podatkov, ki se posredujejo, izmenjujejo ali pridobivajo med pogodbenicama v okviru njunega sodelovanja, ter

—	pisno potrdijo, da tehnični ukrepi zagotavljajo vzajemno sprejemljivo raven varstva posredovanih, izmenjanih ali pridobljenih tajnih podatkov med pogodbenicama v okviru njunega sodelovanja.

2. V zvezi z Rusko federacijo Zvezna varnostna služba Ruske federacije usklajuje dejavnosti za izvajanje tega sporazuma in je odgovorna za zagotavljanje informacij o tehničnih ukrepih ter njihovo potrditev, ki zagotavljajo varstvo in zaščito tajnih podatkov, posredovanih Ruski federaciji ali izmenjanih z njo v skladu s tem sporazumom.

3. V zvezi s Svetom Varnostni urad generalnega sekretariata Sveta, pod vodstvom in v imenu generalnega sekretarja Sveta, ki deluje v imenu Sveta in v okviru njegovih pristojnosti, usklajuje dejavnosti za izvajanje tega sporazuma in je odgovoren za zagotavljanje informacij o tehničnih ukrepih in potrditev tehničnih ukrepov, ki zagotavljajo varstvo in zaščito tajnih podatkov, posredovanih Svetu ali generalnemu sekretariatu Sveta ali izmenjanih z njima v skladu s tem sporazumom.

4. V zvezi z Evropsko komisijo Varnostni direktorat Evropske komisije, ki deluje pod nadzorom člana Komisije, pristojnega za varnostne zadeve, usklajuje dejavnosti za izvajanje tega sporazuma in je odgovoren za zagotavljanje informacij o tehničnih ukrepih in potrditev tehničnih ukrepov, ki zagotavljajo varstvo in zaščito tajnih podatkov, posredovanih Evropski komisiji ali izmenjanih z njo v skladu s tem sporazumom.

Člen 11

1. Pristojni organ pogodbenice iz člena 10 nemudoma obvesti pristojni organ druge pogodbenice o vseh dokazanih ali domnevnih primerih nepooblaščenega razkritja ali izgube tajnih podatkov, ki jih je posredovala ta pogodbenica, in izvede preiskavo ter sporoči rezultate te preiskave drugi pogodbenici.

2. Pristojni organi pogodbenic iz člena 10 za vsak posamezen primer posebej oblikujejo postopek, s katerim v skladu z zakoni in drugimi predpisi zadevne pogodbenice določijo sorazmerne korektivne ukrepe, ki se bodo sprejeli glede na nastale posledice ali povzročeno škodo.

3. Obe pogodbenici v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi sprejmeta vse ustrezne ukrepe za primere, ko je posameznik odgovoren za zlorabo tajnih podatkov. Ukrepi, sprejeti v tem okviru, lahko imajo za posledico začetek pravnega postopka, vključno z možnimi kazenskimi postopki, proti zadevnemu posamezniku v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

Člen 12

Vsaka pogodbenica krije stroške, ki izvirajo iz ukrepov za varstvo tajnih podatkov v skladu s tem sporazumom.

Člen 13

Ta sporazum pogodbenicama ne preprečuje sklenitve drugih sporazumov o posredovanju ali izmenjavi tajnih podatkov, za katere se uporablja ta sporazum, pod pogojem, da ti sporazumi niso v nasprotju z določbami tega sporazuma.

Člen 14

Vse razlike med pogodbenicama, ki izhajajo iz razlage ali izvajanja tega sporazuma, se urejajo s pogajanji med pogodbenicama. Med temi pogajanji pogodbenici nadaljujeta z izvajanjem svojih obveznosti iz tega sporazuma.

Člen 15

1. Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem se pogodbenici uradno obvestita o zaključku notranjih postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti Sporazuma.

2. Obe pogodbenici lahko zahtevata posvetovanja za preučitev morebitnih sprememb tega sporazuma.

3. Spremembe tega sporazuma se sestavijo le v pisni obliki in sprejmejo z medsebojnim soglasjem pogodbenic. Veljati začnejo pod pogoji iz odstavka 1.

Člen 16

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove, tako da drugo pogodbenico o odpovedi pisno obvesti. Odpoved začne učinkovati šest mesecev po prejemu uradnega obvestila s strani druge pogodbenice. Ne glede na takšno odpoved se obveznosti glede varstva vseh tajnih podatkov, posredovanih ali izmenjanih v skladu s tem sporazumom, še naprej uporabljajo v skladu z določbami tega sporazuma.

V POTRDITEV TEGA sta spodaj podpisana pooblaščenca, ki sta bila v ta namen ustrezno pooblaščena, podpisala ta sporazum.

V Rostov-on-Don, dne 1. junija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem in ruskem jeziku.

Za Vlado Ruske federacije

Za Evropsko unijo

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.155.slv
Uradni list Evropske unije		L 155

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 53 22. junij 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2010/343/EU
	*	Sklep Sveta z dne 3. junija 2010 o podpisu Dogovora med Evropsko unijo in Republiko Čile o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi	1
		Dogovor o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu	3
		Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Čile o začasni uporabi Dogovora o ohranjanju staležev mečarice v jugovzhodnem Tihem oceanu	10
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 541/2010 z dne 3. junija 2010 o spremembah Uredbe (ES) št. 1104/2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)	19
	*	Uredba Sveta (EU) št. 542/2010 z dne 3. junija 2010 o spremembah Sklepa 2008/839/PNZ o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)	23
	*	Uredba Komisije (EU) št. 543/2010 z dne 21. junija 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Aceite Campo de Montiel (ZOP))	27
		Uredba Komisije (EU) št. 544/2010 z dne 21. junija 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	29
		Uredba Komisije (EU) št. 545/2010 z dne 21. junija 2010 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10	31
		SKLEPI
		2010/344/SZVP
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora BiH/16/2010 z dne 15. junija 2010 o imenovanju vodje poveljniške enote EU v Neaplju za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini	33
		2010/345/EU
	*	Sklep Komisije z dne 8. junija 2010 o spremembi Odločbe 2007/589/ES glede vključitve smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz zajemanja, transporta in geološkega shranjevanja ogljikovega dioksida (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 3310) ( 1 )	34
		2010/346/EU
	*	Sklep Komisije z dne 18. junija 2010 o zaščitnih ukrepih v zvezi s kužno malokrvnostjo enoprstih kopitarjev v Romuniji (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 3767) ( 1 )	48
		2010/347/EU
	*	Sklep Komisije z dne 19. junija 2010 o spremembi Odločbe 2004/388/ES o dokumentu za transfer eksplozivov znotraj Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 3666) ( 1 )	54

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	132,1
	MA	44,4
	MK	52,3
	TR	57,0
	ZZ	71,5
0707 00 05	MK	33,9
	TR	117,2
	ZZ	75,6
0709 90 70	TR	102,5
0709 90 70	ZZ	102,5
0805 50 10	AR	77,7
	BR	112,1
	TR	97,3
	US	83,2
	ZA	96,4
	ZZ	93,3
0808 10 80	AR	105,0
	BR	78,0
	CA	118,8
	CL	89,4
	CN	47,0
	NZ	125,0
	US	161,5
	UY	119,2
	ZA	95,6
	ZZ	104,4
0809 10 00	TR	260,6
	US	396,9
	ZZ	328,8
0809 20 95	SY	197,3
	TR	320,7
	US	701,2
	ZZ	406,4
0809 30	TR	149,8
0809 30	ZZ	149,8
0809 40 05	AU	185,7
	EG	219,5
	IL	235,4
	US	373,6
	ZZ	253,6

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	39,65	0,00
1701 11 90 (1)	39,65	3,01
1701 12 10 (1)	39,65	0,00
1701 12 90 (1)	39,65	2,71
1701 91 00 (2)	42,37	4,76
1701 99 10 (2)	42,37	1,63
1701 99 90 (2)	42,37	1,63
1702 90 95 (3)	0,42	0,27

	IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom
	2010/348/ES
*	Sklep Sveta z dne 17. novembra 2009 o sklenitvi Sporazuma med Vlado Ruske federacije in Evropsko unijo o varstvu tajnih podatkov	56
	Sporazum med Vlado Ruske federacije in Evropsko unijo o varstvu tajnih podatkov	57