(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Madžarske za registracijo imena „Gyulai kolbász“ ali „Gyulai pároskolbász“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Madžarske za registracijo imena „Csabai kolbász“ ali „Csabai vastagkolbász“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

(1)

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 423/2007 navaja osebe, subjekte in organe, ki jih je določil Varnostni svet Združenih narodov ali Odbor za sankcije Varnostnega sveta ZN, za katere velja zamrznitev sredstev in ekonomskih virov v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Varnostni svet ZN je 9. junija 2010 sklenil spremeniti seznam oseb, subjektov in organov, za katere naj velja zamrznitev finančnih sredstev in ekonomskih virov. Prilogo IV je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Člen 8(a), člen 9 in člen 11(2)(b) Uredbe (ES) št. 423/2007 se nanašajo na dan, na katerega je Odbor za sankcije, Varnostni svet Združenih narodov ali Svet določil to osebo, subjekt ali organ. Za vsak vnos je treba dodati ustrezen datum.

(4)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov, določenih v tej uredbi, mora ta uredba začeti veljati takoj –

(1)

Količine, zajete v zahtevkih za uvozna dovoljenja, ki so bili vloženi pristojnim organom od 1. do 7. junija 2010 v skladu z Uredbo (ES) št. 891/2009, so enake razpoložljivi količini po zaporedni številki 09.4319.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 891/2009 je treba vlaganje nadaljnjih zahtevkov za dovoljenja glede zaporedne številke 09.4319 odložiti do konca tržnega leta –

(1)

Uredba (ES) št. 533/2007 je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju za perutninsko meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca junija 2010 za podobdobje od 1. julija do 30. septembra 2010, so pri nekaterih kvotah višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

(1)

Uredba (ES) št. 539/2007 je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju za jajca in jajčni albumin.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca junija 2010 za podobdobje od 1. julija do 30. septembra 2010, so pri nekaterih kvotah višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

(1)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Združeno kraljestvo 29. julija 2002 prejelo zahtevek družbe Dow AgroScience za vključitev sulfuril fluorida kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Komisija je z Odločbo 2004/131/ES (2) potrdila, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(2)

V skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS so bili za uporabe, ki jih je predlagal vlagatelj, ocenjeni vplivi te aktivne snovi na zdravje ljudi in na okolje. Država članica poročevalka je 29. oktobra 2004 predložila osnutek poročila o oceni.

(3)

Poročilo o oceni so pregledali strokovnjaki držav članic in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) ter ga 17. decembra 2009 (3) predložili Komisiji. Osnutek poročila o pregledu so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 12. marca 2010 v obliki poročila Komisije o pregledu glede sulfuril fluorida.

(4)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo sulfuril fluorid, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) ter člena 5(3) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno vključiti sulfuril fluorid v Prilogo I k navedeni direktivi, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov.

(5)

Brez poseganja v navedeni sklep je primerno pridobiti dodatne informacije o nekaterih posameznih točkah. Člen 6(1) Direktive 91/414/EGS določa, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekateri pogoji. V zvezi s sulfuril fluoridom je primerno zahtevati, da prijavitelj predloži dodatne informacije o potrebnih pogojih za predelavo v mlinih, da ostanki fluoridnih ionov v žitu ne presežejo vrednosti naravnega ozadja, o koncentraciji sulfuril fluorida v troposferi in o ocenah življenjske dobe sulfuril fluorida v atmosferi.

(6)

Brez poseganja v obveznosti iz Direktive 91/414/EGS, ki izhajajo iz vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba omogočiti, da v šestih mesecih po vključitvi snovi pregledajo obstoječe začasne registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo sulfuril fluorid, da zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 in ustreznih pogojev iz Priloge I. Države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS obstoječe začasne registracije po potrebi spremenijo v dokončne registracije, jih nadomestijo ali prekličejo. Z odstopanjem od navedenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS.

(7)

Zato je primerno Direktivo 91/414/EGS ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Za vloge, predložene po 1. maju 2009, je bilo področje uporabe ESPG razširjeno na podporo delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Španija je 2. septembra 2009 predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v 181 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 23 NACE Revizija 2 („Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov“), v eni regiji po ravni NUTS II, Comunidad Valenciana (ES52), in jo dopolnila z dodatnimi informacijami do 22. februarja 2010. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo zneska 6 598 735 EUR.

(5)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je predložila Španija –

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Za vloge, predložene po 1. maju 2009, je bilo področje uporabe ESPG razširjeno na podporo delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Španija je 9. oktobra 2009 predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v 36 podjetjih, razvrščenih v oddelek 16 NACE Revizija 2 („Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva“), v eni regiji po ravni NUTS II, Castilla-La Mancha (ES42), in jo dopolnila z dodatnimi informacijami do 22. februarja 2010. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo zneska 1 950 000 EUR.

(5)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je predložila Španija –

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Za vloge, predložene po 1. maju 2009, je bilo področje uporabe ESPG razširjeno na podporo delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Irska je vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v podjetju Waterford Crystal in pri treh njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi predložila 7. avgusta 2009, z dodatnimi informacijami pa jo je dopolnila do 3. novembra 2009. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo zneska 2 570 853 EUR.

(5)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je predložila Irska –

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Za vloge, predložene po 1. maju 2009, je bilo področje uporabe ESPG razširjeno na podporo delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Uredba (ES) št. 1927/2006 določa, da je 0,35 % največjega letnega zneska lahko vsako leto na voljo za tehnično pomoč na pobudo Komisije. Komisija zato predlaga uporabo zneska 1 110 000 EUR.

(5)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi tehnična pomoč na pobudo Komisije –

(1)

Svet je na podlagi člena 10(1) Sklepa 2010/279/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor, da v skladu s členom 38 Pogodbe odloča o zadevah v zvezi z izvajanjem političnega nadzora in strateškim vodenjem misije EUPOL AFGHANISTAN, vključno s sklepom o imenovanju vodje misije.

(2)

Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagala, da se za vodjo misije s 15. julijem 2010 imenuje brigadni general Jukka Petri SAVOLAINEN –

(1)

Dne 27. novembra 2009 je Francija v skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1060/2009 predložila Komisiji zahtevo za izvzetje bonitetnih ocen, ki jih izdaja Banque de France, iz uporabe Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(2)

V Franciji se za Banque de France uporablja kodeks „Code monétaire et financier“, kakor je bil spremenjen z zakonom „Loi No 2008-776“ z dne 4. avgusta 2008 (2). Člen L.141-6 iz „Code monétaire et financier“ omogoča Banque de France, da od udeležencev na trgu prejema vse potrebne informacije za razvijanje svojih bistvenih funkcij. Pogodba „Contrat de service public entre l‘Etat et la Banque de France“ (3) (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), ki se obnavlja vsaka tri leta, izrecno navaja izdajanje bonitetnih ocen s strani Banque de France kot eno od dejavnosti, ki jih mora zagotoviti Banque de France.

(3)

Banque de France je opredelila svoj lastni kodeks ravnanja (4) (v nadaljnjem besedilu: Kodeks), ki v glavnem temelji na Kodeksu osnovnih načel ravnanja za bonitetne agencije, ki ga je izdalo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO – International Organisation of Securities Commissions).

(4)

V skladu s točko (d) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1060/2009 je treba oceniti štiri elemente, da bi bilo mogoče izvzeti bonitetne ocene, ki jih izdaja Banque de France, iz uporabe navedene uredbe:

(5)

Prvič, bonitetnih ocen ne smejo plačevati subjekti, ki so predmet ocenjevanja. Točka 1.3 Kodeksa določa, da Banque de France ne prejme nobenega plačila od ocenjevanih subjektov za pripravo bonitetne ocene, ki se nanaša nanje in o kateri so bili obveščeni. Točka 2.2 Kodeksa določa, da uporabniki (kreditne ustanove, ki so stranke FIBEN („Fichier Bancaire des Entreprises“)) bonitetnih ocen sami plačajo storitev v skladu z objavljeno ceno.

(6)

Drugič, bonitetne ocene se ne smejo razkriti javnosti. Točka 1.5 Kodeksa določa, da se bonitetne ocene ne smejo javno objavljati. Dostop je pravno omejen na nekatere kategorije akterjev, ki so navedeni v Kodeksu in ki jih mora Banque de France identificirati, preden dobijo dostop do bonitetnih ocen.

(7)

Tretjič, bonitetne ocene morajo biti izdane v skladu z načeli, standardi in postopki, ki zagotavljajo ustrezno poštenost in neodvisnost dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1060/2009. Določbe „Code monétaire et financier“, zlasti členov L.142-9 in L.164-2, zagotavljajo, da za analitike in uslužbence Banque de France veljajo načelo poslovne skrivnosti in pravila glede nasprotij interesov, vsebovana v pravilih poklicne etike in v kodeksu finančne etike Banque de France, ki jih odobri minister za gospodarstvo, finance in industrijo. Poleg tega kadrovski predpisi Banque de France vsebujejo določbe, katerih izrecni namen je preprečiti, da bi se uslužbenci znašli v razmerah nasprotja interesov. Mehanizmi notranjega nadzora v Banque de France, ki jih izvajata neodvisni uradnik za etična vprašanja in njegovo osebje, zadolžena za preverjanje uporabe etičnega kodeksa, oziroma ki izhajajo iz kolegijske strukture, v celoti vgrajene v organizacijo poslovodenja Banque de France, so učinkovito sredstvo za uveljavljanje skladnosti s temi pravili poštenosti in neodvisnosti. Ker so te zahteve vgrajene v zakonodajo, je mogoče v primeru neupoštevanja naložiti sankcije. Poleg tega kodeks določa potrebna postopkovna pravila in ustrezne standarde, ki zagotavljajo: (i) poštenost in kakovost postopka bonitetnega ocenjevanja (vključno s formaliziranjem verige odločitev, sledljivostjo odločitev in postopkom nadzora kakovosti); (ii) ustrezne postopke zagotavljanja preglednosti in komuniciranja (vključno s pravili dostopanja do bonitetnih ocen, objavljanja metod in razvoja dejavnosti bonitetnega ocenjevanja) ter (iii) ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov (vključno s potrebno skrbnostjo analitikov in pravili delovanja nacionalnih in regionalnih odborov za bonitetno ocenjevanje).

(8)

Četrtič, bonitetne ocene se ne smejo nanašati na finančne instrumente, ki jih izdajo države članice zadevnih centralnih bank. Točka 1.1 Kodeksa določa, da se bonitetne ocene, ki jih pripravi Banque de France, nanašajo na nefinančna podjetja. Nanašajo se na podjetja, ustanovljena na evropskem ozemlju Francije in na francoskih čezmorskih departmajih, za katera je pristojen inštitut „Institut d’émission des départements d’outre-mer“ (IEDOM). Pogodba določa, da se bonitetne ocene, ki jih pripravi Banque de France, nanašajo na podjetja. Zato Banque de France ne izdaja bonitetnih ocen, ki bi se nanašale na javne ponudbe finančnih instrumentov, ki jih izdaja francoska država ali druga država članica.

(9)

Glede na dejavnike, obravnavane v uvodnih izjavah 2 do 8, je mogoče šteti, da Banque de France glede izdajanja bonitetnih ocen izpolnjuje pogoje, določene v točki (d) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(10)

Zato se Uredba (ES) št. 1060/2009 ne bi smela nanašati na izdajanje bonitetnih ocen s strani Banque de France.

(11)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –