11.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/1

(1)

Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani (v nadaljevanju: Pridružitveni sporazum), (1) je začel veljati 20. novembra 1995.

(2)

Člen 47 Pridružitvenega sporazuma določa, kadar je primerno, sklenitev evropskega sporazuma o ugotavljanju skladnosti, člen 55 Pridružitvenega sporazuma pa določa, da si je treba po najboljših močeh prizadevati za približevanje zakonodaj pogodbenic.

(3)

Protokol k Pridružitvenemu sporazumu o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki je bil parafiran v Bruslju 24. junija 2009, bi bilo treba podpisati –

11.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/2

11.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/4

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 500/2010 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

11.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/6

(1)

Člen 136(1)(a) PDEU določa možnost sprejetja ukrepov za tiste države članice, katerih valuta je euro, za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline.

(2)

Člen 126 PDEU določa, da se države članice izogibajo čezmernemu javno-finančnemu primanjkljaju in v ta namen določa postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pakt stabilnosti in rasti, ki v svojem korektivnem delu izvaja postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev zdravega proračunskega stanja, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(3)

Svet je 27. aprila 2009 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) ugotovil, da v Grčiji obstaja čezmerni primanjkljaj, in izdal priporočila za odpravo primanjkljaja najpozneje do leta 2010 v skladu s členom 104(7) PES in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1). Svet je za sprejetje ustreznih ukrepov Grčiji postavil tudi rok 27. oktober 2009. Svet je 30. novembra 2009 v skladu s členom 126(8) PDEU ugotovil, da Grčija ni sprejela učinkovitih ukrepov; zato je 16. februarja 2010 v skladu s členom 126(9) pozval Grčijo, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2012 (v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta v skladu s členom 126(9)). Svet je prav tako določil 15. maj 2010 kot rok za sprejetje učinkovitih ukrepov.

(4)

Člen 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97 določa, da lahko Svet, če so bili v skladu s členom 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi in po sprejetju poziva nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, na priporočilo Komisije odloči, da sprejme revidiran poziv po členu 126(9) PDEU.

(5)

V skladu z napovedmi služb Komisije iz jeseni 2009, ki so bile podlaga za prvi poziv Grčiji, naj bi se BDP zmanjšal za 0,25 % v letu 2010 ter naj bi si z letom 2011 opomogel, ko naj bi se po napovedih gospodarska rast povečala za 0,7 %. Zdaj pa se v letu 2010 pričakuje oster padec BDP, ki se bo v letu 2011 še nadalje zmanjšal. Nato se pričakuje postopna ponovna rast. To znatno poslabšanje gospodarskega scenarija pomeni temu ustrezno slabše obete za javne finance, če se politika ne spremeni. Temu je treba dodati popravek navzgor končnega javno-finančnega primanjkljaja za leto 2009 (z ocenjenih 12,7 % BDP v času Sklepa Sveta v skladu s členom 126(9) na 13,6 % BDP v skladu s fiskalnim obvestilom, ki ga je Grčija predložila 1. aprila 2010), pri čemer obstaja nevarnost dodatnega popravka navzgor (od 0,3 do 0,5 % BDP) po zaključku raziskav, ki jih opravlja Eurostat skupaj z grškimi statističnimi službami (2). Nazadnje, zaskrbljenost na trgih zaradi javno-finančnih obetov se odraža v znatnem povišanju premij za tveganja za javni dolg, kar še povečuje težave pri nadzorovanju razvoja javno-finančnega primanjkljaja in javnega dolga. Glede na predhodno oceno, ki jo je Komisija opravila marca 2010, je Grčija izvajala fiskalne ukrepe za doseganje načrtovanega javno-finančnega primanjkljaja za leto 2010, kot se je od nje zahtevalo. Vendar nenadna sprememba gospodarskih okoliščina pomeni, da teh načrtov ni več mogoče šteti za veljavne. Neposredna grožnja solventnosti javnih financ zahteva še bolj drastične ukrepe v teku tega leta. Hkrati obseg krčenja gospodarstva, ki ga je mogoče zdaj pričakovati, onemogoča doseganje prvotno predvidenega znižanja primanjkljaja. Za Grčijo je mogoče reči, da so se pojavili nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi neugodnimi posledicami za javne finance in zato so spremenjena priporočila iz člena 136 in člena 126(9) PDEU upravičena.

(6)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se zdi, da je treba rok, ki je bil določen v Sklepu Sveta v skladu s členom 126(9) za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v Grčiji, podaljšati za dve leti, na leto 2014.

(7)

Bruto javni dolg je konec leta 2009 znašal 115,1 % BDP. Tako je razmerje med dolgom in BDP med najvišjimi v EU in precej nad referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. Razen tega obstaja nevarnost, da se bo ta številka še povečala (za 5 do 7 odstotnih točk), ko bo zaključena statistična raziskava, ki se trenutno izvaja. Zmanjševanje primanjkljaja po načrtu, ki se zdi potrebno in izvedljivo glede na okoliščine, bi pomenilo, da se dolg odpravi do leta 2014. Poleg stalnih visokih javno-finančnih primanjkljajev so k povečanju dolga veliko prispevale tudi „izredne“ operacije. To je še dodatno zamajalo zaupanje trgov, da lahko grška vlada nadzoruje dolg. Grčija mora nujno sprejeti odločne ukrepe, najbolj obsežne do zdaj, v zvezi s primanjkljajem in drugimi dejavniki, ki prispevajo k povišanju dolga, da bi zaustavila večanje razmerja med dolgom in BDP ter omogočila, da se dolg čim prej zniža na raven, ki omogoča tržno financiranje.

(8)

Zelo resno poslabšanje finančnega položaja grške vlade je države članice euroobmočja spodbudilo k odločitvi, da Grčiji zagotovijo pomoč za stabilnost, da bi zaščitile finančno stabilnost euroobmočja kot celote, skupaj z večstransko pomočjo Mednarodnega denarnega sklada. Pomoč držav članic euroobmočja bo v obliki združevanja dvostranskih posojil, ki ga koordinira Komisija. Posojilodajalci so se odločili, da bo Grčija pomoč prejela, če bo upoštevala ta sklep. Predvsem se od Grčije pričakuje, da bo izvedla ukrepe iz tega sklepa po v njem določenem razporedu –

(a)

zakon, ki uvaja progresivno davčno lestvico za vse vire prihodka in horizontalno enotno obravnavo prihodkov iz dela in kapitala;

(b)

zakon, ki razveljavlja vse davčne oprostitve in avtonomne davčne določbe v davčnem sistemu, vključno s prihodkom od posebnih nadomestil za javne uslužbence;

(c)

odprava odobritev proračunskih sredstev za varnostno rezervo, da se privarčuje 700 milijonov EUR;

(d)

ukinitev večine odobritev proračunskih sredstev za solidarnostne dodatke (razen dela, ki je namenjen odpravljanju revščine), da se prihrani 400 milijonov EUR;

(e)

znižanje najvišjih pokojnin, da se v celotnem letu prihrani 500 milijonov EUR (350 milijonov v letu 2010);

(f)

znižanje velikonočnega, poletnega in božičnega dodatka ter dodatkov, ki se plačujejo državnim uslužbencem, da se v celotnem letu prihrani 1 500 milijonov EUR (1 100 milijonov EUR v letu 2010);

(g)

ukinitev velikonočnega, poletnega in božičnega dodatka upokojencem, vendar je pri tem treba zaščititi tiste, ki prejemajo nizke pokojnine, da se v celotnem letu prihrani 1 900 milijonov EUR (1 500 milijonov EUR v letu 2010);

(h)

povišanje stopnje DDV, kar v celotnem letu zagotovi prihodek najmanj 1 800 milijonov EUR (800 milijonov EUR v letu 2010);

(i)

povišanje trošarin za gorivo, tobak in alkohol, kar v celotnem letu zagotovi prihodek najmanj 1 050 milijonov EUR (450 milijonov EUR v letu 2010);

(j)

zakonodaja o izvajanju direktive o storitvah (3);

(k)

zakon o preoblikovanju in poenostavitvi javne uprave na lokalni ravni, da se znižajo stroški njenega delovanja;

(l)

ustanovitev delovne skupine za izboljšanje stopnje črpanja sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov;

(m)

zakon za poenostavitev ustanavljanja novih podjetij;

(n)

znižanje javnih naložb za 500 milijonov EUR glede na načrtovane;

(o)

nakazovanje odobritev iz proračuna za sofinanciranje strukturnih in kohezijskih skladov na poseben centralni račun, ki ga ni mogoče uporabiti v noben drug namen;

(p)

ustanovitev neodvisnega sklada finančne stabilnosti za odpravo morebitnih kapitalskih primanjkljajev ter ohranitev zdravega finančnega sektorja, po potrebi tudi z zagotovitvijo finančne podpore bankam iz lastnih sredstev;

(q)

okrepljen bančni nadzor, z zvišanjem človeških virov, pogostejšim poročanjem in četrt-letnimi preizkusi stresa.

(a)

vključitev ukrepov za fiskalno konsolidacijo v predlog proračuna za leto 2011, ki znašajo vsaj 3 % BDP (4,1 % BDP, če se upoštevajo prenosi iz ukrepov, ki se izvajajo v letu 2010). V proračun se vključijo predvsem naslednji ukrepi (ali v izjemnih okoliščinah ukrepi, ki zagotavljajo primerljive prihranke): znižanje neposredne porabe osrednje vlade za vsaj 300 milijonov EUR v primerjavi s stopnjo iz leta 2010 (poleg prihrankov, ki izhajajo iz reforme javne uprave in lokalnega upravljanja iz tega odstavka); zamrznitev indeksacije pokojnin (da se prihrani 100 milijonov EUR); uvedba začasnih kriznih dajatev za zelo donosna podjetja (kar bi zagotovilo vsaj 600 milijonov EUR dodatnega prihodka v letih 2011, 2012 in 2013); uvedba pavšalnega predplačila davka za strokovne delavce (kar bi zagotovilo vsaj 400 milijonov EUR v letu 2011, v letih 2012 in 2013 pa še več); razširitev osnove za DDV z vključitvijo nekaterih storitev, ki so trenutno izvzete, in s premikom 30 % blaga in storitev, za katere se za odmero DDV trenutno uporablja znižana stopnja, v osrednjo stopnjo (s čimer se pridobi 1 milijarda EUR); postopna uvedba zelenega davka na emisije CO2 (kar bi zagotovilo vsaj 300 milijonov EUR v letu 2011); izvajanje, s strani grške vlade, zakonodaje o reformi javne uprave in reorganizacija lokalnega upravljanja (da se v letu 2011 stroški znižajo za najmanj 500 milijonov EUR, v letih 2012 in 2013 pa še za dodatnih 500 milijonov EUR); znižanje domačih naložb (za vsaj 1 milijardo EUR), tako da se da prednost naložbenim projektom, ki se financirajo iz evropskih strukturnih skladov; pobude za ureditev kršitev v zvezi z rabo zemljišč (kar bi v obdobju od leta 2011 do leta 2013 zagotovilo vsaj 1 500 milijonov EUR, pri tem 500 milijonov EUR v letu 2011); pobiranje prihodkov z izdajo licenc za igre na srečo (vsaj 500 milijonov EUR iz prodaje licenc in 200 milijonov EUR iz licenčnin); širitev osnove za davek na nepremičnine s posodobitvijo vrednosti sredstev (vsaj 500 milijonov EUR dodatnega prihodka); višja obdavčitev plač v naravi, vključno z obdavčitvijo obrokov za odplačevanje leasinga avtomobila (vsaj 150 milijonov EUR); povišanje obdavčenja luksuznih izdelkov (za vsaj 100 milijonov EUR); poseben davek na črne gradnje (800 milijonov EUR na leto); zapolnitev le 20 % izpraznjenih delovnih mest v javnem sektorju ob upokojitvi uslužbencev (osrednja vlada, občine, državna podjetja, lokalne vlade, državne agencije in druge javne ustanove);

(b)

zakon o reformi pokojninskega sistema za zagotovitev njegove srednje- in dolgoročne vzdržnosti. Zakon mora uvesti zlasti enotno zakonsko predpisano upokojitveno starost 65 let (tudi za ženske); združitev obstoječih pokojninskih skladov v tri sklade ter enoten nov pokojninski sistem za vse sedanje in bodoče zaposlene (z začetkom veljavnosti 1. januarja 2013); znižanje zgornje meje pokojnin; postopno daljšanje minimalnega obdobja vplačevanja prispevkov za upokojitev s polno pokojnino s 37 na 40 let (do leta 2015); minimalno upokojitveno starost 60 let do 1. januarja 2011 (tudi za delavce v težkih in napornih poklicih ter tiste s 40-letno dobo vplačevanja prispevkov); odpravo posebnih pravil za že pred letom 1993 zavarovane osebe (ob ohranitvi pridobljenih pravic); bistveno skrajšanje seznama težkih in napornih poklicev; znižanje pokojnin (za 6 % na leto) za ljudi, ki se upokojijo v starosti od 60 do 65 let, z dobo vplačevanja, krajšo od 40 let; izdelavo mehanizma avtomatskega prilagajanja, ki povezuje upokojitveno starost z vse daljšo pričakovano življenjsko dobo (od leta 2020); minimalni zajamčeni dohodek za starejše ljudi nad zakonsko predpisano upokojitveno starostjo na podlagi ugotovljenega premoženjskega stanja; strožje pogoje za upravičenost do invalidskih pokojnin in redno ponovno preverjanje upravičenosti do invalidskih pokojnin; spremembo formule določanja višine pokojnine v sistemu, ki temelji na prispevkih, za okrepitev povezave med vplačanimi prispevki in prejetimi pokojninami (z odmerno stopnjo, omejeno na povprečno letno stopnjo 1,2 %) ter podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove na prihodke v celotni življenjski dobi (ob ohranitvi pridobljenih pravic). Z izvajanjem tega zakona se bo v prihodnjih desetletjih napovedano povečanje odhodkov za pokojnine v razmerju do BDP zmanjšalo pod povprečje v euroobmočju, povečanje porabe javnega sektorja za pokojnine pa se bo v obdobju 2010–2060 omejilo na manj kot 2,5 % BDP;

(c)

okrepitev vloge in virov splošnega računovodskega urada ter sprejetje ukrepov za zaščito pred možnimi političnimi posegi v napovedi podatkov in računovodstvo;

(d)

osnutek reforme zakonodaje o plačah v javnem sektorju, zlasti tudi ustanovitev enotnega plačilnega organa za izplačevanje plač ter uvedba enotnih načel in rokov za izdelavo racionalizirane enotne plačne lestvice javnega sektorja, ki se bo uporabljala za državni sektor, lokalne organe in druge agencije;

(e)

zakonodaja, ki izboljšuje učinkovitost davčne uprave in nadzora;

(f)

uvedba neodvisnega pregleda javne uprave in obstoječih socialnih programov;

(g)

objava mesečnih statističnih podatkov (na podlagi denarnega toka) o prihodkih, odhodkih, financiranju in zaostalih plačilih, ki so na voljo za državo in njene podsubjekte;

(h)

akcijski načrt za izboljšanje zbiranja in obdelave javno-finančnih podatkov, zlasti z izboljšanjem mehanizmov nadzora pri statističnih organih in splošnem računovodskem uradu ter zagotovitvijo učinkovite osebne odgovornosti v primeru napačnega poročanja, da se lahko hitro zagotovijo visoko-kakovostni javno-finančni podatki v skladu z uredbami (ES) št. 2223/96 (4), (ES) št. 264/2000 (5), (ES) št. 1221/2002 (6), (ES) št. 501/2004 (7), (ES) št. 1222/2004 (8), (ES) št. 1161/2005 (9), (ES) št. 223/2009 (10) in (ES) št. 479/2009 (11);

(i)

redno objavljanje informacij o finančnem stanju javnih podjetij in drugih javnih subjektov, ki se ne uvrščajo v državo (vključno s podrobnimi izkazi poslovnega izida, bilancami stanja ter podatki o zaposlovanju in plačah).

(a)

dokončno sprejetje ukrepov iz točk (a) in (d) odstavka 2;

(b)

osnutek zakonodaje za okrepitev fiskalnega okvira. To vključuje zlasti vzpostavitev srednjeročnega fiskalnega okvira, oblikovanje obvezne varnostne rezerve v proračunu, ki ustreza 10 % vseh odobrenih sredstev, oblikovanje strožjega mehanizma za spremljanje odhodkov in ustanovitev neodvisne fiskalne agencije, ki nudi svetovanje o fiskalnih zadevah in strokovni nadzor nad njimi;

(c)

zakon o reformi sistema pogajanj o plačah v zasebnem sektorju, ki mora predvideti znižanje plačil za nadurno delo, izboljšanje prožnosti upravljanja delovnega časa in omogočiti sklepanje lokalnih teritorialnih paktov o rasti plač pod sektorskimi dogovori;

(d)

zakon o minimalnih plačah, da se uvedejo plače, nižje od minimalnih, za ogrožene skupine, kot so mladi in dolgoročno brezposelni, ter sprejmejo ukrepi, ki bodo zagotovili, da se sedanje minimalne plače v nominalnem smislu ne bodo spremenile tri leta;

(e)

reforma zakonodaje o varnosti zaposlitve s ciljem podaljšati poskusno dobo pri novih delovnih mestih na eno leto, zmanjšati celoten obseg plačil odpravnin in zagotoviti, da za uslužbence in delavce veljajo enaki pogoji za izplačilo odpravnin, zvišati minimalni prag za uporabo pravil o kolektivnih odpustih, zlasti za večja podjetja, in spodbuditi pogostejšo uporabo začasnih pogodb o delu;

(f)

znatno povišanje stopenj črpanja strukturnih in kohezijskih skladov;

(g)

uvedba novega sistema za zdravila, ki daje prednost uporabi generičnih zdravil;

(h)

vzpostavitev enotnega sistema javnih naročil s centralnim organom za javna naročila, ki zagotavlja zlasti zanesljive razpisne postopke ter predhodne in naknadne nadzore;

(i)

zakonodaja, ki poenostavlja in pospešuje postopek izdaje dovoljenj podjetjem, industrijskim dejavnostim in strokovnjakom;

(j)

sprememba institucionalnega okvira grškega organa za konkurenco, da se poveča njegova neodvisnost, določijo razumni roki za preiskave in izdajo odločitev ter da se mu dodeli pooblastilo za zavračanje pritožb;

(k)

boljše upravljanje javnih sredstev s ciljem zbrati vsaj 1 milijardo EUR na leto v obdobju 2011–2013;

(l)

ukrepi, namenjeni odpravljanju obstoječih omejitev svobode opravljanja storitev.

(a)

dokončno sprejetje ukrepov iz točke (b) odstavka 3.

(a)

racionalizirana in enotna plačna lestvica, ki se bo uporabljala za državni sektor, lokalne organe in druge agencije, z nadomestili, ki ustrezajo produktivnosti in nalogam;

(b)

ukrepi za izvajanje ugotovitev zunanjega in neodvisnega funkcionalnega pregleda javnih uprav;

(c)

okrepitev inšpektorata za delo, v katerem je zaposleno samo usposobljeno osebje in ima postavljene kvantitativne cilje glede števila pregledov, ki jih je treba opraviti.

(a)

vključitev ukrepov za fiskalno konsolidacijo v višini vsaj 2,2 % BDP v predlog proračuna za leto 2012. Proračun vključuje zlasti naslednje ukrepe (ali v izjemnih okoliščinah ukrepe, ki prinašajo primerljive prihranke): nadaljnja razširitev osnove za DDV z uporabo normalne davčne stopnje za blago in storitve namesto znižane (da se zbere vsaj dodatnih 300 milijonov EUR); dodatno zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju poleg zmanjšanja na podlagi pravila enega novega uradnika na pet upokojitev v javnem sektorju (da se prihrani vsaj 600 milijonov EUR); uvedba trošarin za brezalkoholne pijače (v skupnem obsegu vsaj 300 milijonov EUR); razširitev davčne osnove pri davku na nepremičnine s posodobitvijo vrednosti sredstev (da se ustvari vsaj 200 milijonov EUR dodatnih prihodkov); reorganizacija oblasti na poddržavni ravni (s ciljem ustvariti vsaj 500 milijonov EUR prihrankov); znižanje vmesne porabe države (za vsaj 300 milijonov EUR glede na raven v letu 2011); nominalna zamrznitev pokojnin; večja učinkovitost pavšalnega predplačila davka za samozaposlene (s ciljem zbrati vsaj 100 milijonov EUR); znižanje transferjev javnim podjetjem (za vsaj 800 milijonov EUR) po njihovem prestrukturiranju; zagotovitev nadomestil za brezposelnost na podlagi ugotovljenega premoženjskega stanja (s ciljem ustvariti 500 milijonov EUR prihrankov); zbrati dodatne prihodke iz izdajanja dovoljenj za igre na srečo (vsaj 225 milijonov EUR iz prodaje dovoljenj in 400 milijonov EUR iz licenčnin);

(b)

zmanjšanje davčnih ovir za združitve in prevzeme;

(c)

poenostavitev postopka carinjenja za izvoz in uvoz;

(d)

dodatno povišanje stopenj črpanja strukturnih in kohezijskih skladov;

(e)

popolno izvajanje programa boljše pravne ureditve, da se za 20 % zmanjša upravno breme (glede na leto 2008).

(a)

dokončno sprejetje ukrepov iz točke (a) odstavka 6;

(b)

okrepitev vodstvene sposobnosti vseh organov upravljanja in posredniških teles operativnih programov v okviru nacionalnega strateškega referenčnega okvira 2007–2013 in certificiranje po ISO 9001:2008 (vodenje kakovosti).

(a)

konkretnih ukrepih, izvedenih do roka za poročilo, za izpolnitev zahtev tega sklepa, vključno s kvantitativno opredeljenim proračunskim vplivom teh ukrepov;

(b)

konkretnih ukrepih, ki naj bi se izvedli po roku za poročilo, za izpolnitev zahtev tega sklepa, časovnem načrtu za njihovo izvajanje in oceni njihovega proračunskega vpliva;

(c)

mesečnem izvrševanju državnega proračuna;

(d)

med-letnih podatkih o izvrševanju proračuna na področju socialne varnosti, lokalnih oblasti in izvenproračunskih sredstev;

(e)

izdajah državnega dolga in njegovem odplačevanju;

(f)

razvoju na področju stalnih in začasnih zaposlitev v javnem sektorju;

(g)

javno-finančnih odhodkih, ki čakajo na izvršitev (nakopičena zaostala plačila);

(h)

finančnem stanju javnih podjetij in drugih javnih subjektov.

11.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/12

(1)

Konvencija št. 188 o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: Konvencija oziroma ILO) je bila 14. junija 2007 sprejeta na Mednarodni konferenci dela ILO v Ženevi, na kateri so vse delegacije držav članic Evropske unije glasovale za njeno sprejetje.

(2)

Konvencija predstavlja velik prispevek za sektor ribolova na mednarodni ravni s spodbujanjem dostojnih delovnih razmer za ribiče in bolj poštenih pogojev konkurence za lastnike ribiških plovil, zato je zaželeno, da bi se njene določbe začele izvajati čim prej.

(3)

Evropski parlament, Svet in Komisija spodbujajo ratifikacijo mednarodnih konvencij s področja dela, ki jih ILO uvršča med aktualne in ki prispevajo k prizadevanjem Evropske unije pri spodbujanju dostojnega dela za vse, tako v Uniji kot zunaj nje.

(4)

V skladu z Ustavo ILO nobena na Konferenci sprejeta konvencija ali priporočilo ali ratifikacija katere koli konvencije s strani katere koli države ne šteje kakor vplivanje na kateri koli zakon, razsodbo, običaj ali sporazum, ki zadevnim delavcem zagotavlja bolj ugodne pogoje, kakor so tisti, določeni s konvencijo ali priporočilom.

(5)

Nekatere določbe Konvencije glede usklajevanja sistemov socialne varnosti spadajo v izključno pristojnost Unije.

(6)

Unija ne more ratificirati Konvencije, saj so njene pogodbenice lahko samo države.

(7)

Svet bi moral zato države članice, ki jih zavezujejo pravila Unije o usklajevanju sistemov socialne varnosti na podlagi člena 48 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pooblastiti, da v interesu Unije ratificirajo Konvencijo pod pogoji, določenimi v tem sklepu –

11.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/13

(1)

Svet je 4. februarja 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/124/SZVP (2). Ta skupni ukrep se uporablja do 14. junija 2010.

(2)

Svet je 9. junija 2009 sprejel Skupni ukrep 2009/445/SZVP (3), s katerim je bil spremenjen Skupni ukrep 2008/124/SZVP in na podlagi katerega se je povečal referenčni finančni znesek za kritje odhodkov misije do prenehanja veljavnosti Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP.

(3)

Politični in varnostni odbor je 28. maja 2010 priporočil podaljšanje veljavnosti Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP za dve leti in povečanje referenčnega finančnega zneska na 265 000 000 EUR do 14. oktobra 2010.

(4)

Struktura poveljevanja in nadzora EULEX KOSOVO ne bi smela vplivati na pogodbene odgovornosti vodje misije do Evropske komisije glede izvrševanja proračuna.

(5)

EULEX KOSOVO bo potekala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem skupne zunanje in varnostne politike iz člena 21 Pogodbe.

(6)

Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Skupni ukrep 2008/124/SZVP –

1.

odstavek 2 člena 7 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Poveljnik civilne operacije, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom Političnega in varnostnega odbora (PVO) ter pod splošno pristojnostjo visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP), je odgovoren za poveljevanje in nadzor nad EULEX KOSOVO na strateški ravni.“;

2.

odstavki 3, 4 in 5 člena 9 se nadomestijo z naslednjim:

„3.   EULEX KOSOVO lahko po potrebi pogodbeno zaposluje tudi mednarodno civilno osebje in lokalno osebje, če potrebnih nalog ne more opraviti osebje, ki so ga dodelile države članice. Izjemoma se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, kadar ni na voljo primernih vlog iz držav članic, po potrebi pogodbeno zaposlijo državljani sodelujočih tretjih držav.

4.   Vsi člani osebja opravljajo svoje naloge in ravnajo v interesu misije. Spoštujejo varnostna načela in minimalne standarde, določene s Sklepom Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (4).

3.

odstavki 2, 3 in 4 člena 11 se nadomestijo z naslednjim:

„2.   PVO pod odgovornostjo Sveta in VP politično nadzoruje in strateško vodi EULEX KOSOVO.

3.   Kot je določeno tudi v členu 7, je poveljnik civilne operacije, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom PVO ter splošno pristojnostjo VP, poveljnik EULEX KOSOVO na strateški ravni, v tej vlogi pa vodji misije daje navodila ter mu svetuje in zagotavlja tehnično podporo.

4.   Poveljnik civilne operacije poroča Svetu prek VP.“;

4.

odstavka 1 in 2 člena 12 se nadomestita z naslednjim:

„1.   PVO pod odgovornostjo Sveta in VP politično nadzoruje in strateško vodi EULEX KOSOVO.

2.   Svet v ta namen pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe. Pooblastilo zajema pristojnost za spreminjanje OPLAN in strukture poveljevanja. Vključuje tudi pristojnost v zvezi z naknadnimi sklepi glede imenovanja vodje misije. O ciljih in prenehanju EULEX KOSOVO odloča Svet, na priporočilo VP.“;

5.

odstavek 4 člena 13 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Podrobnejša pravila glede sodelovanja tretjih držav se določijo v sporazumu, sklenjenem v skladu s členom 37 Pogodbe in členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Če sta EU in tretja država sklenili sporazum o vzpostavitvi okvira za sodelovanje tretje države v operacijah EU za krizno upravljanje, se za EULEX KOSOVO uporabljajo njegove določbe.“;

6.

odstavka 1 in 2 člena 16 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov EULEX KOSOVO do 14. oktobra 2010 je 265 000 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za poznejša obdobja EULEX KOSOVO določi Svet.

2.   Vsi odhodki se upravljajo v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za splošni proračun EU.“;

7.

črta se člen 17;

8.

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Razkritje tajnih podatkov

1.   VP je pooblaščena, da Združenim narodom, NATO/KFOR in drugim tretjim stranem, ki sodelujejo v tem skupnem ukrepu, razkrije zaupne podatke in dokumente EU, pripravljene za namene EULEX KOSOVO, do ustrezne stopnje zaupnosti za vsakega od njih v skladu s Sklepom 2001/264/ES. Zaradi lažjega izvajanja se pripravijo tehnični dogovori na lokalni ravni.

2.   V primeru posebne in nujne operativne potrebe je VP prav tako pooblaščena, da v skladu s Sklepom 2001/264/ES pristojnim lokalnim organom razkrije zaupne informacije in dokumente EU do stopnje ‚RESTREINT UE‘, pripravljene za namene EULEX KOSOVO. V vseh drugih primerih se takšne informacije in dokumenti pristojnim lokalnim organom razkrijejo po postopkih, ustreznih stopnji sodelovanja teh organov z EU.

3.   VP je pooblaščena, da Združenim narodom, NATO/KFOR, drugim tretjim državam, sodelujočim v tem skupnem ukrepu, in ustreznim lokalnim organom razkrije dokumente EU, ki niso označeni kot zaupni in se nanašajo na posvetovanja Sveta v zvezi z EULEX KOSOVO ter zanje skladno s členom 6(1) Poslovnika Sveta velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti (5)).

9.

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Pregled

Svet najpozneje šest mesecev pred potekom veljavnosti tega skupnega ukrepa oceni, ali naj se EULEX KOSOVO podaljša.“;

10.

drugi stavek člena 20 se nadomesti z naslednjim:

„Veljati preneha 14. junija 2012.“.

11.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/15

(1)

Komisija lahko v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 1165/2008 državam članicam odobri odstopanje od izvajanja navedene uredbe, kadar uporaba te uredbe zahteva večje prilagoditve nacionalnih statističnih sistemov in bi lahko povzročila večje praktične težave.

(2)

Ta odstopanja je treba odobriti Bolgariji in Nemčiji na njuno zahtevo.

(3)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1165/2008 lahko država članica, ki je bila upravičena do odstopanja do 1. januarja 2010, nadaljuje z uporabo določb iz direktiv Sveta 93/23/EGS (2), 93/24/EGS (3) in 93/25/EGS (4) do tega datuma.

(4)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1165/2008 lahko država članica, ki je bila upravičena do odstopanja do 1. januarja 2011, nadaljuje z uporabo določb Direktive 93/25/EGS do tega datuma –

11.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/16

(1)

Mandat prejšnjega direktorja se je iztekel 28. februarja 2010.

(2)

Skupna izbirna komisija, v kateri sodelujejo predstavniki obeh strani, je po razpravah predlagala, da se na mesto direktorja Tehničnega središča za sodelovanje v kmetijstvu in na podeželju imenuje Michael HAILU (Etiopija) –

11.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/17

(1)

Mandat prejšnjega direktorja se je iztekel 28. februarja 2010.

(2)

Skupna izbirna komisija, v kateri sodelujejo predstavniki obeh strani, je po razpravah predlagala, da se na mesto direktorja Centra za razvoj podjetništva imenuje Jean-Erick ROMAGNE (Francija) –

11.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/18

(1)

Mandat prejšnjega namestnika direktorja se je iztekel 28. februarja 2010.

(2)

Skupna izbirna komisija, v kateri sodelujejo predstavniki obeh strani, je po razpravah predlagala, da se na mesto namestnice direktorja Centra za razvoj podjetništva imenuje Jyoti JEETUN (Mauritius) –