1.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 134/1

(1)

V skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007 Priloga III k Uredbi Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (2) vzpostavlja seznam tretjih držav, v katerih so sistem pridelave in nadzorni ukrepi za ekološko pridelavo priznani za enakovredne tistim, ki so določeni v navedeni uredbi. V skladu z novimi vlogami in informacijami, ki jih je Komisija prejela od tretjih držav od zadnje objave seznama, je treba upoštevati nekatere spremembe in jih dodati ali vstaviti na seznam.

(2)

Avstralski organi so Komisijo obvestili, da se je en nadzorni organ preoblikoval in spremenil svoje ime. Avstralski organi so Komisiji predložili potrebna jamstva, da novi preoblikovani nadzorni organ izpolnjuje pogoje iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 1235/2008.

(3)

Nekateri kmetijski proizvodi, uvoženi iz Japonske, se zdaj tržijo v Uniji v skladu s prehodnimi določbami iz člena 19 Uredbe (ES) št. 1235/2008. Japonska je Komisiji predložila zahtevek za vključitev na seznam iz Priloge III k navedeni uredbi in v skladu s členoma 7 in 8 navedene uredbe predložila zahtevane informacije. Proučitev teh informacij in posledična razprava z japonskimi organi je privedla do ugotovitve, da so v navedeni državi pravila za pridelavo in nadzor ekoloških proizvodov enakovredna tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007. Komisija je na kraju samem proučila pravila pridelave in nadzorne ukrepe iz člena 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, ki se na Japonskem dejansko uporabljajo. Zato mora Komisija vključiti Japonsko na seznam iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1235/2008.

(4)

Uredbo (ES) št. 1235/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem regulativnega odbora za ekološko pridelavo –

1.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 134/4

(1)

Komisija je 3. septembra 2009 z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata (v nadaljnjem besedilu: PET) s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov (v nadaljnjem besedilu: zadevne države) v Unijo.

(2)

Postopek se je začel po pritožbi, ki jo je 20. julija 2009 vložil odbor za polietilen tereftalat Plastics Europe (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež celotne proizvodnje nekaterih vrst polietilen tereftalata v Uniji, v tem primeru več kot 50 %. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav in znatni škodi, ki je nastala zaradi tega, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je proizvajalce pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, uvoznike/trgovce in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, proizvajalce izvoznike ter predstavnike zadevnih držav izvoznic uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev in uvoznikov Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci in uvozniki Unije pozvani, da se javijo Komisiji in v skladu z obvestilom o začetku predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z izdelkom v preiskavi, v obdobju preiskave (od 1. julija 2008 do 30. junija 2009).

(6)

Štirinajst proizvajalcev Unije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev Unije, izbrala vzorec petih proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 65 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije.

(7)

Osem uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od sodelujočih uvoznikov, izbrala vzorec dveh uvoznikov, ki predstavljata 83 % uvoza vseh sodelujočih uvoznikov ter 48 % vsega uvoza iz ZAE, Irana in Pakistana.

(8)

Komisija je poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije, vzorčenim uvoznikom ter vsem uporabnikom in dobaviteljem, za katere je znano, da jih to zadeva, in tudi tistim, ki so se javili v roku iz obvestila o začetku.

(9)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo pet vzorčenih proizvajalcev Unije, en vzorčeni uvoznik, deset uporabnikov v Uniji, trije dobavitelji surovin, en proizvajalec izvoznik v Iranu in z njim povezan trgovec, en proizvajalec izvoznik v Pakistanu ter en proizvajalec izvoznik v Združenih arabskih emiratih. Poleg tega je sedem sodelujočih proizvajalcev Unije predložilo zahtevane splošne podatke za analizo škode.

(10)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za predhodno ugotovitev dampinga, z njim povzročene škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(11)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(12)

Zadevni izdelek je polietilen tereftalat z viskoznostjo 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), trenutno uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

(13)

PET je kemični izdelek, ki se običajno uporablja v industriji umetnih mas za proizvodnjo plastenk in folij. Ker je ta razred PET homogen izdelek, ni bil dodatno razdeljen na različne vrste izdelkov.

(14)

Preiskava je pokazala, da imata PET, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter PET, ki se proizvaja in prodaja na notranjih trgih Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov ter izvaža v Unijo, v glavnem enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se začasno obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(15)

Glede na znatna nihanja stroškov surovin in tržnih cen PET v OP se je štelo za ustrezno, da se za določitev normalne vrednosti in izvozne cene uporabijo četrtletni podatki. Vendar te metodologije ni bilo mogoče uporabiti za Iran, ker edini iranski proizvajalec ni mogel predložiti popolnih četrtletnih podatkov o stroških.

(16)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej ugotovila, ali je domača prodaja edinega iranskega proizvajalca dovolj reprezentativna, tj. ali celoten obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Domača prodaja edinega iranskega proizvajalca je bila v obdobju preiskave dovolj reprezentativna.

(17)

Komisija je nato proučila, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za podobni izdelek, ki se prodaja na iranskem trgu, določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OP.

(18)

Ker je obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje podobnega izdelka, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(19)

Ker je izvoz v Unijo potekal prek povezane trgovske družbe v Iranu, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi cen, ki jih je ta povezani trgovec zaračunaval neodvisnim strankam v Uniji.

(20)

Normalna vrednost in izvozna cena edinega proizvajalca izvoznika sta bili primerjani na podlagi franko tovarna.

(21)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v stopnji trgovine, prevoznih stroških, manipuliranju, natovarjanju in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kredita, ter drugih dejavnikih (bančni stroški), kadar je bilo primerno in upravičeno.

(22)

Družba je zahtevala prilagoditev za razlike v stopnji trgovine zaradi različnih vzorcev prodaje med njenimi strankami na njenem notranjem trgu in trgu EU. Prilagoditev je bila odobrena, če je lahko družba utemeljila svojo zahtevo.

(23)

Poleg tega je iranski proizvajalec izvoznik predložil poseben zahtevek v zvezi z domnevnim vplivom mednarodnih sankcij proti Iranu. Družba je trdila, da zaradi sankcij nekaterim velikim ameriškim kupcem PET, kot sta družbi Coca-Cola in Pepsi, ni dovoljeno kupovati PET od Irana, zaradi česar za PET s poreklom iz Irana ne izdajajo potrdil o kakovosti. To domnevno vpliva tudi na druge evropske stranke, ki zahtevajo nižje cene za PET, za katerega družba Coca-Cola ali Pepsi ni izdala potrdila. Vendar iranski proizvajalec izvoznik domnevnega vpliva sankcij ni mogel količinsko opredeliti tako, da bi ga lahko podprl z dokazi. Družba je imela podobne težave na notranjem trgu, na katerem lokalnim imetnikom dovoljenj družb Coca-Cola in Pepsi ni bilo dovoljeno kupovati PET od iranskih proizvajalcev in so bili odvisni od uvoza iz drugih držav. Posledično morajo sankcije tudi izvajati pritisk za znižanje domačih cen, zato ni nobene vidne razlike za primerjavo cen. Zato je bilo sklenjeno, da ni razlogov za upoštevanje razlik v obliki prilagoditve zaradi vpliva sankcij na Iran.

(24)

V skladu s členoma 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za edinega iranskega proizvajalca določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(25)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki jih je predložil sodelujoči iranski proizvajalec izvoznik, v Iranu ni drugih znanih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato mora biti stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za Iran, enaka stopnji dampinga, določeni za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v Iranu.

(26)

Začasna stopnja dampinga za Iran, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 28,6 %.

(27)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej ugotovila, ali je domača prodaja edinega pakistanskega proizvajalca dovolj reprezentativna, tj. ali celoten obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Domača prodaja edinega pakistanskega proizvajalca je bila v obdobju preiskave dovolj reprezentativna.

(28)

Komisija je nato proučila, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za podobni izdelek, ki se prodaja na pakistanskem trgu, določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OP.

(29)

Ker je obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje podobnega izdelka na notranjem trgu, je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen podobnega izdelka.

(30)

Edini proizvajalec izvoznik v Pakistanu je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke dejansko plačevale ali jih plačujejo za zadevni izdelek.

(31)

Normalne vrednosti in izvozna cena edinega proizvajalca izvoznika so bile primerjane na podlagi franko tovarna.

(32)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v uvoznih dajatvah, popustih, rabatih, prevozu, zavarovanju, manipuliranju, natovarjanju in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kredita, poprodajnih stroških (tehnična pomoč in storitve), provizijah ter drugih dejavnikih (bančni stroški), kadar je bilo primerno in upravičeno.

(33)

V skladu s členoma 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za edinega pakistanskega proizvajalca določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(34)

Začasna stopnja dampinga za edinega pakistanskega proizvajalca izvoznika, tj. Novatex Limited, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 1,5 %, tj. pod stopnjo de minimis v smislu člena 9(3) osnovne uredbe.

(35)

Ker v Pakistanu ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka, se začasni ukrepi ne uvedejo.

(36)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej ugotovila, ali je domača prodaja edinega proizvajalca v Združenih arabskih emiratih (ZAE) dovolj reprezentativna, tj. ali celoten obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Domača prodaja edinega proizvajalca v ZAE je bila v obdobju preiskave dovolj reprezentativna.

(37)

Komisija je nato proučila, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za podobni izdelek, ki se prodaja na trgu ZAE, določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OP.

(38)

Ker je obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje podobnega izdelka, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(39)

Edini proizvajalec izvoznik v Združenih arabskih emiratih je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke dejansko plačevale ali jih plačujejo za zadevni izdelek.

(40)

Normalne vrednosti in izvozne cene edinega proizvajalca izvoznika so bile primerjane na podlagi franko tovarna.

(41)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevozu, zavarovanju, manipuliranju, natovarjanju in drugih tozadevnih stroških, stroških kredita ter provizijah, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(42)

V skladu s členoma 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za edinega proizvajalca v ZAE določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(43)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik v ZAE, v Združenih arabskih emiratih ni drugih znanih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato mora biti stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za Združene arabske emirate, enaka stopnji dampinga, določeni za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v Združenih arabskih emiratih.

(44)

Začasna stopnja dampinga za Združene arabske emirate, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 6,6 %.

(45)

V OP je podobni izdelek proizvajalo 17 proizvajalcev v Uniji. Zato se šteje, da proizvodnja teh proizvajalcev (določena na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci, za druge proizvajalce Unije pa na podlagi podatkov iz pritožbe) predstavlja proizvodnjo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(46)

Od teh 17 proizvajalcev jih je v preiskavi sodelovalo 12. Ugotovljeno je bilo, da teh 12 proizvajalcev predstavlja večji delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji, v tem primeru več kot 80 %. Zato teh 12 sodelujočih proizvajalcev predstavlja industrijo Unije v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“. Preostali proizvajalci Unije bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „drugi proizvajalci Unije“. Ti drugi proizvajalci Unije niso dejavno podprli pritožbe niti ji nasprotovali.

(47)

Opozoriti je treba, da je za trg EU s PET značilno razmeroma visoko število proizvajalcev, ki običajno pripadajo večjim skupinam s sedežem zunaj EU. Trg je v procesu utrditve, v katerem je bilo nedavno izvedenih več prevzemov in zaprtij. Od leta 2009 so se na primer zaprli obrati za proizvodnjo PET družb Tergal Fibres (Francija), Invista (Nemčija) in Artenius (Združeno kraljestvo), družba Indorama pa je prevzela nekdanja obrata družbe Eastman v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem.

(48)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (6), je bil izbran vzorec petih posameznih proizvajalcev, ki predstavljajo 65 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije. Ena družba ni mogla predložiti vseh zahtevanih podatkov, zato je bilo treba vzorec zmanjšati na štiri družbe, ki predstavljajo 47 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev.

(49)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in podatkov o obsegu uvoza za trg EU, pridobljenih od Eurostata, pri čemer so podatki o drugih proizvajalcih Unije temeljili na ocenah na podlagi pritožbe.

(50)

Potrošnja Unije izdelka v preiskavi se je med letom 2006 in OP povečala za 11 %. Očitno povpraševanje se je leta 2007 povečalo za 8 %, med letoma 2007 in 2008 nekoliko zmanjšalo (za 2 odstotni točki), med letom 2008 in OP pa se je povečalo za dodatnih 5 odstotnih točk.

Preglednica 1

(51)

Komisija je proučila, ali je treba v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe uvoz PET iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov oceniti kumulativno.

(52)

Ker je stopnja dampinga, ugotovljena za Pakistan, enaka stopnji de minimis, se sklene, da učinka navedenega uvoza ni mogoče oceniti skupaj z dampinškim uvozom iz Irana in ZAE.

(53)

V zvezi z učinki uvoza s poreklom iz ZAE in Irana je preiskava pokazala, da so stopnje dampinga nad pragom de minimis, kot je določeno v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg dampinškega uvoza iz teh dveh držav ni zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe.

(54)

V zvezi s konkurenčnimi pogoji med uvozom iz Irana in Združenih arabskih emiratov ter podobnim izdelkom je preiskava pokazala, da proizvajalci iz teh držav uporabljajo iste prodajne kanale in prodajajo podobnim kategorijam strank. Poleg tega je preiskava tudi pokazala, da se je uvoz iz teh dveh držav v obravnavanem obdobju povečal.

(55)

Glede na navedeno se začasno sklene, da so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena ter da je treba uvoz iz Irana in Združenih arabskih emiratov proučiti kumulativno.

(56)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka v EU se je med letom 2006 in OP povečal za skoraj dvajsetkrat, pri čemer je v OP dosegel 212 198 ton. Natančneje, uvoz iz ZAE in Irana se je med letoma 2006 in 2007 skoraj potrojil, nato se je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 dodatno povečal za štirikrat, med letom 2008 in OP pa se je skoraj podvojil.

Preglednica 2

(57)

Tržni delež dampinškega uvoza iz ZAE in Irana je leta 2006 znašal 0,4 % in se je v obravnavanem obdobju enakomerno povečal za skoraj 7 odstotnih točk. Natančneje, med letoma 2006 in 2007 se je povečal za 0,8 odstotne točke, med letoma 2007 in 2008 za dodatne 3,4 odstotne točke, med letom 2008 in OP pa za 2,5 odstotne točke. Tržni delež dampinškega uvoza iz ZAE in Irana je v OP znašal 7,1 %.

(58)

Opozoriti je treba, da so ZAE vstopili na trg šele leta 2007, vendar so hitro pridobili znaten tržni delež.

(59)

Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju znižala za 15 %, pri čemer se je najbolj znižala med letom 2008 in OP. Natančneje, povprečna cena se je leta 2007 znižala za 1 % in leta 2008 za dodatno odstotno točko, nato pa se je v OP znižala za dodatnih 13 odstotnih točk.

Preglednica 3

(60)

Glede na dejstvo, da so cene in stroški zadevnega izdelka v OP znatno nihali, so se podatki o prodajnih cenah in stroških zbrali po četrtletjih, pri čemer so se izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in nelojalnega nižanja ciljnih cen izvedli na četrtletni ravni.

(61)

Za namene analize nelojalnega nižanja prodajnih cen se je tehtano povprečje prodajnih cen industrije Unije za nepovezane stranke na trgu Unije, ki je prilagojeno na raven franko tovarna, primerjalo z ustreznim tehtanim povprečjem cen uvoza iz ZAE in Irana za prvo neodvisno stranko na trgu Unije, določenim na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu in razlike v stopnji trgovine.

(62)

Primerjava je pokazala, da je v OP zadevni dampinški izdelek s poreklom iz ZAE, ki se prodaja v Uniji, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 3,9 %. Dampinški izdelki s poreklom iz Irana, ki se prodajajo v Uniji, so nelojalno znižali prodajne cene industrije Unije za 3,2 %. Tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za obe državi v OP je 3,8 %.

(63)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vsebovala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in indeksov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(64)

Kot je bilo pojasnjeno, je bilo treba zaradi velikega števila proizvajalcev Unije uporabiti vzorčenje. Za analizo škode so bili določeni kazalci škode na naslednjih dveh ravneh:

(65)

Proizvodnja Unije se je med letom 2006 in OP zmanjšala za 4 %. Natančneje, leta 2007 se je povečala za 5 %, tj. na približno 2 570 000 ton, vendar se je nato leta 2008 v primerjavi z letom 2007 močno zmanjšala, in sicer za 10 odstotnih točk, med letom 2008 in OP pa se povečala za 1 odstotno točko in dosegla približno 2 300 000 ton.

Preglednica 4

(66)

Proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 15 %. Natančneje, leta 2007 se je povečala za 1 %, leta 2008 za dodatnih 5 odstotnih točk, v OP pa še za 9 odstotnih točk.

Preglednica 5

(67)

Izkoriščenost zmogljivosti je leta 2006 znašala 83 % in se je leta 2007 povečala na 87 %, vendar se je nato leta 2008 zmanjšala na 75 %, v OP pa na le 69 %. Upad stopnje izkoriščenosti leta 2008 in v OP izraža zmanjšano proizvodnjo in povečano proizvodno zmogljivost v tem obdobju.

(68)

Obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu EU se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal. Prodaja se je leta 2007 povečala za 5 %, vendar se je naslednje leto nekoliko zmanjšala pod raven iz leta 2006, pri čemer je bila v OP za 3 % manjša kot leta 2006, tj. približno 2 100 000 ton. Glede na omejen obseg zalog gibanje prodaje jasno izraža gibanje proizvodnje.

Preglednica 6

(69)

Tržni delež proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 odstotnih točk, pri čemer se je s 85 % leta 2006 zmanjšal na 75 % v OP. To zmanjšanje tržnega deleža izraža dejstvo, da se je kljub povečani potrošnji prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %. Opozoriti je treba, da je bil ta trend zmanjševanja ugotovljen tudi za vzorčene proizvajalce Unije.

Preglednica 7

(70)

Med letom 2006 in OP, ko se je potrošnja Unije povečala za 11 %, se je obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu EU zmanjšal za 3 %, njihov tržni delež pa za 10 odstotnih točk. Na drugi strani se je v istem obdobju tržni delež dampinškega uvoza povečal z 0,4 % na 7,1 %. Zato se sklene, da proizvajalci Unije niso mogli izkoristiti rasti trga.

(71)

Stopnja zaposlenosti proizvajalcev Unije se je med letom 2006 in OP znižala za 15 %. Natančneje, število zaposlenih se je znatno zmanjšalo z 2 400 leta 2006 na 2 100 leta 2007, tj. za 13 %, pri čemer se leta 2008 in v OP ta stopnja ni bistveno spremenila. Zmanjšanje leta 2007 izraža prizadevanje več proizvajalcev EU za prestrukturiranje.

Preglednica 8

(72)

Produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjene s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju povečala za 12 %. To izraža dejstvo, da se je proizvodnja zmanjšala počasneje kot stopnja zaposlenosti, in kaže na povečano učinkovitost proizvajalcev Unije. To je zlasti očitno v letu 2007, ko se je proizvodnja povečala, medtem ko se je stopnja zaposlenosti znižala, pri čemer je bila produktivnost za 21 % večja kot leta 2006.

Preglednica 9

(73)

Letne povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije na trgu EU, ki se zaračunavajo nepovezanim strankam, so med letoma 2006 in 2008 ostale stabilne pri približno 1 100 EUR na tono. V OP se je letna povprečna prodajna cena znižala za 12 % in dosegla 977 EUR na tono. Letna povprečna prodajna cena ne izraža mesečnih ali celo dnevnih nihanj cen PET na evropskem (in svetovnem) trgu, vendar zadostuje za ugotavljanje trenda v obravnavanem obdobju. Prodajne cene PET so običajno v skladu s cenovnimi trendi njegovih glavnih surovin (predvsem PTA in MEG), saj predstavljajo do 80 % celotnih stroškov PET.

Preglednica 10

(74)

Kot je navedeno, so bile prodajne cene industrije Unije nelojalno znižane zaradi dampinškega uvoza iz ZAE in Irana.

(75)

Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz ZAE in Irana vpliva dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega. Opozoriti je treba, da se od leta 2000 izvajajo protidampinški ukrepi proti uvozu PET iz Indije, Indonezije, Republike Koreje, Malezije, Tajvana in Tajske, od leta 2004 pa proti uvozu PET iz Ljudske republike Kitajske. Glede na to, da se je v obravnavanem obdobju preiskave zmanjšal tržni delež industrije Unije, njene izgube pa so se povečale, ni mogoče določiti dejanskega okrevanja od preteklega dampinga, pri čemer se sklene, da je proizvodnja Unije še naprej dovzetna za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

(76)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev se je med letom 2006 in OP znižala za 22 %. Opozoriti je treba, da zaloge predstavljajo manj kot 5 % letne proizvodnje, zato je pomembnost tega kazalca pri analizi škode omejena.

Preglednica 11

(77)

Letni stroški dela so se med letoma 2006 in 2007 povečali za 11 %, nato so se leta 2008 v primerjavi z letom 2007 zmanjšali za 2 odstotni točki, v OP pa v primerjavi z letom 2008 za dodatnih 9 odstotnih točk, s čimer so dosegli isto raven kot leta 2006. Tako so stroški dela na splošno ostali stabilni.

Preglednica 12

(78)

Dobičkonosnost prodaje podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev nepovezanim strankam na trgu EU, izražena kot odstotek neto prodaje, je v obravnavanem obdobju ostala negativna in se celo zmanjšala z – 6,9 % na – 7,5 %. Natančneje, položaj v zvezi z dobičkonosnostjo vzorčenih proizvajalcev se je leta 2007 izboljšal, saj so neto izgube predstavljale le – 1,5 % neto prodaje, vendar so se leta 2008 izgube zelo povečale, in sicer na – 9,3 %. V OP se je položaj nekoliko izboljšal.

Preglednica 13

(79)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je bila na splošno v skladu s trendom dobičkonosnosti. Z ravni – 9,6 % leta 2006 se je povečala na – 3,1 % leta 2007. Leta 2008 se je zmanjšala na – 16,8 %, v OP pa se je znova povečala na – 12,3 %. Donosnost naložb je na splošno ostala negativna in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2,7 odstotne točke.

(80)

Neto denarni tok iz poslovanja je bil leta 2006 negativen, in sicer – 18,5 milijona EUR. Leta 2007 se je znatno izboljšal, ko je z 19,5 milijona EUR dosegel pozitivno raven, vendar se je leta 2008 zelo zmanjšal (– 42 milijonov EUR), nato pa je v OP dosegel – 11 milijonov EUR. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju na splošno izboljšal, čeprav je ostal negativen.

(81)

Ni dokazov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, zlasti zato, ker so nekateri proizvajalci vključeni v večje skupine.

Preglednica 14

(82)

Letne naložbe vzorčenih družb v proizvodnjo podobnega izdelka so se med letoma 2006 in 2007 zmanjšale za 34 %, med letoma 2007 in 2008 za dodatnih 59 odstotnih točk, nato pa so se v OP v primerjavi z letom 2008 le nekoliko zmanjšale. Naložbe so se v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšale za 96 %. To znatno zmanjšanje naložb je mogoče delno pojasniti z dejstvom, da so bile leta 2006 in 2007 pridobljene nove proizvodne linije za povečanje zmogljivosti.

Preglednica 15

(83)

Analiza makroekonomskih podatkov kaže, da sta se proizvodnja in prodaja proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju zmanjšali. Čeprav ugotovljeno zmanjšanje kot tako ni bilo dramatično, ga je treba obravnavati v okviru povečanega povpraševanja med letom 2006 in OP, ki je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža proizvajalcev Unije za 10 odstotnih točk, tj. na 75 %.

(84)

Hkrati zadevni mikroekonomski kazalci kažejo na jasno poslabšanje gospodarskega položaja vzorčenih proizvajalcev Unije. Dobičkonosnost in donosnost naložb sta ostali negativni ter sta se med letom 2006 in OP na splošno še dodatno zmanjšali. Denarni tok je kljub splošnemu pozitivnemu gibanju v OP prav tako ostal negativen.

(85)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industriji Unije nastala znatna škoda v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(86)

Komisija je v skladu s členoma 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov industriji Unije povzročil takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko istočasno povzročili škodo industriji Unije, s čimer se je zagotovilo, da se morebitna škoda zaradi teh drugih dejavnikov ni pripisala dampinškemu uvozu.

(87)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz ZAE in Irana se je med letom 2006 in OP povečal za skoraj dvajsetkrat, in sicer na 212 200 ton, pri čemer se je njegov tržni delež povečal za skoraj 7 odstotnih točk (z 0,4 % na 7,1 %). Hkrati se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za približno 10 odstotnih točk (s 84,9 % na 75,1 %). Povprečna cena tega uvoza se je med letom 2006 in OP znižala ter je ostala nižja od povprečne cene proizvajalcev Unije.

(88)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (62), je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi dampinškega uvoza iz ZAE 3,9-odstotno, zaradi dampinškega uvoza iz Irana pa 3,2-odstotno. Čeprav je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen pod 4 %, ga ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega, ker je PET osnovni izdelek in konkurenca temelji predvsem na cenah.

(89)

Iranski izvoznik je trdil, da iranski uvoz PET ni mogel povzročiti znatne škode industriji Evropske unije zaradi tega, ker so uvozne ravni le malo presegle prag de minimis za uvoz. Vendar je v OP uvoz iz Irana, ki je enak tržnemu deležu 1,9 %, presegel prag de minimis, določen v osnovni uredbi. Poleg tega so iranske uvozne cene nelojalno znižale prodajne cene evropske industrije. Ob upoštevanju navedenega se utemeljitev iranskega izvoznika zavrne.

(90)

V zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen industrije Unije zaradi uvoza iz ZAE in Irana se sklene, da se je s tem dampinškim uvozom izvajal pritisk z zniževanjem cen, zaradi česar industrija Unije svojih prodajnih cen ni mogla ohraniti na ravni, ki bi bila potrebna za kritje stroškov in ustvarjanje dobička. Zato se sklene, da obstaja vzročna zveza med navedenim uvozom in škodo industrije Unije.

(91)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je škodo povzročil nezadosten izvoz proizvajalcev Unije. Kot je razvidno iz spodnje preglednice, se je obseg izvoza industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 11 %. Raven izvoznih cen se je v istem obdobju znižala za 10 %, zaradi česar je bila v obravnavanem obdobju vrednost izvoza stabilna. Zato ni dokazov, da je k škodi, ki je bila povzročena industriji Unije, prispeval izvoz.

Preglednica 16

(92)

Druga zainteresirana stran je trdila, da so cene industrije Unije na trgu EU umetno visoke. Po mnenju zainteresirane stranke je ta trditev podprta z dejstvom, da se cene na trgu EU niso spremenile, čeprav so se izvozne prodajne cene znižale. Vendar je preiskava pokazala, da so se letne povprečne prodajne cene industrije Unije na trgu EU v obravnavanem obdobju znižale za 12 %, v skladu z znižanjem izvoznih cen v istem obdobju. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(93)

Ob upoštevanju ugotovitve, da uvoz iz Pakistana ni dampinški, je treba proučiti, ali je kljub temu prispeval k škodi, ki je nastala proizvajalcem Unije. Obseg uvoza iz Pakistana se je v obravnavanem obdobju podvojil. Natančneje, med letoma 2006 in 2007 se je zmanjšal za 25 %, vendar se je nato leta 2008 v primerjavi z letom 2007 bistveno povečal, in sicer za 117 odstotnih točk, v OP pa se je v primerjavi z letom 2008 povečal za dodatnih 16 odstotnih točk in dosegel 92 000 ton. Ustrezen tržni delež tega uvoza se je povečal z 1,6 % v letu 2006 na 3,1 % v OP.

Preglednica 17

(94)

Povprečna cena pakistanskega uvoza je bila na splošno nižja od povprečnih cen proizvajalcev Unije. Vendar je podrobna analiza informacij o cenah, ki jih je predložil sodelujoči izvoznik v Pakistanu, pokazala, da so njegove cene nelojalno znižale prodajne cene Unije za manj kot 1,5 %, tj. za manj kot polovico nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je bilo ugotovljeno za dampinški uvoz iz Irana in ZAE. Čeprav ni mogoče izključiti, da je uvoz iz Pakistana prispeval k škodi, ki je nastala industriji Unije, je bil ta prispevek omejen in ni mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki je nastala industriji Unije.

(95)

Za Republiko Korejo od leta 2000 veljajo protidampinške dajatve. Vendar za dve korejski družbi velja dajatev nič, pri čemer je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je uvoz iz Republike Koreje še vedno velik in da se je v obravnavanem obdobju močno povečal. Korejski uvoz se je med letom 2006 in OP povečal za skoraj 150 %, pri čemer se je ustrezen tržni delež tega uvoza povečal s 3,5 % v letu 2006 na 7,7 % v OP.

Preglednica 18

(96)

Povprečna cena korejskega uvoza je bila na splošno nekoliko nižja od povprečnih cen proizvajalcev Unije. Vendar so bile korejske cene višje od povprečnih cen uvoza iz ZAE in Irana, pri čemer so bile tudi višje od povprečnih cen uvoza iz Pakistana. Čeprav ni mogoče izključiti, da je uvoz iz Republike Koreje prispeval k škodi, ki je nastala industriji Unije, je bil ta prispevek omejen in se sklene, da ni mogel prekiniti vzročne zveze, ugotovljene v zvezi z dampinškim uvozom iz ZAE in Irana.

(97)

Iranski izvoznik je trdil, da je do kakršnega koli povečanja iranskega uvoza prišlo zaradi upada južnokorejskega uvoza in zato ta ni bil na račun evropskih proizvajalcev. Vendar podatki Eurostata kažejo, da je v obravnavanem obdobju obseg uvoza iz obeh držav vzporedno enakomerno naraščal. Zato ni mogoče skleniti, da je uvoz iz Irana zgolj nadomestil uvoz iz Južne Koreje.

(98)

Cene uvoza iz drugih držav so bile v povprečju bistveno višje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije. Poleg tega se je tržni delež tega uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal. Zato se ta uvoz ne šteje kot mogoč vzrok škode za industrijo Unije.

Preglednica 19

(99)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi škodo, ki je nastala industriji Unije, povzročila konkurenca nesodelujočih proizvajalcev v Uniji. Pet proizvajalcev Unije ni sodelovalo v tem postopku. Eden od njih je svojo proizvodnjo ustavil že v OP, dva druga pa sta to storila kmalu po tem. Obseg prodaje nesodelujočih proizvajalcev je bil ocenjen na podlagi informacij, predloženih v pritožbi. Glede na razpoložljive informacije se zdi, da se je tržni delež teh proizvajalcev v obravnavanem obdobju zmanjšal z 20,5 % v letu 2006 na 16 % v OP. S preiskavo ni bilo dokazano, da bi ravnanje teh proizvajalcev prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo za industrijo Unije.

Preglednica 20

(100)

Zaradi finančne in gospodarske krize v letu 2008 je bila rast trga počasnejša od pričakovane in neobičajna v primerjavi s prvimi leti tega tisočletja, v katerih so bile zabeležene približno 10-odstotne letne stopnje rasti. Leta 2008 se je povpraševanje po PET prvič zmanjšalo. To je nedvomno vplivalo na splošno uspešnost industrije Unije.

(101)

Vendar je povečan dampinški uvoz iz Irana in ZAE, ki je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, negativne učinke gospodarske recesije in zmanjševanje povpraševanja še povečal. Čeprav bi se zato lahko štelo, da je gospodarska recesija prispevala k škodi v obdobju od zadnjega četrtletja leta 2008, to nikakor ne more zmanjšati škodljivega učinka zelo poceni dampinškega uvoza na trg EU v celotnem obravnavanem obdobju. Industrija Unije bi morala biti tudi ob zmanjšanju prodaje sposobna ohraniti ustrezno raven cen in tako omejiti negativne učinke kakršnega koli zmanjšanja rasti potrošnje, vendar le, če ne bi bilo nelojalne konkurence zaradi zelo poceni dampinškega uvoza na njen trg.

(102)

Gospodarska recesija prav tako ni vplivala na povzročeno škodo, ki je bila ugotovljena že pred zadnjim četrtletjem leta 2008.

(103)

Zato je treba gospodarsko recesijo šteti za element, ki k škodi, nastali industriji Unije, prispeva šele od zadnjega četrtletja leta 2008, in je glede na njeno globalno naravo ni mogoče šteti za vzrok, ki bi lahko prekinil vzročno zvezo med škodo, nastalo industriji Unije, in dampinškim uvozom iz ZAE in Irana.

(104)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi bil najpomembnejši razlog za škodo, ki je nastala industriji Unije, neugodna lokacija vsaj nekaterih proizvajalcev Unije (tj. daleč od pristanišča, zaradi česar imajo dodatne nepotrebne stroške prevoza surovin in končnega izdelka).

(105)

V zvezi z zgornjo trditvijo se priznava, da ima lokacija v kraju, ki ni lahko dostopen z razmeroma poceni prevoznimi sredstvi, nekatere slabosti glede stroškov dostave surovin od dobaviteljev in dostave končnega izdelka strankam. Vendar preiskava in preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije (dva imata sedež blizu pristanišča in dva bolj v notranjosti) niso pokazali pomembnih povezav med geografsko lokacijo in gospodarsko uspešnostjo proizvajalcev Unije. Dejansko so ugotovljeno škodo imeli tudi proizvajalci s sedežem blizu pristanišča.

(106)

Zato se ugotavlja, da k škodi, ki je nastala industriji Unije, geografska lokacija ni bistveno prispevala.

(107)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi škodo, ki je nastala industriji Unije, povzročilo dejstvo, da veliko proizvajalcev Unije ni vertikalno integriranih (pri proizvodnji PTA) in so zato v stroškovno neugodnem položaju v primerjavi z integriranimi izvozniki. Preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije niso pokazali pomembnih povezav med vertikalno integracijo proizvodnje PTA in gospodarsko uspešnostjo proizvajalcev Unije.

(108)

Zato se ugotavlja, da k škodi, ki je nastala industriji Unije, pomanjkanje vertikalne integracije proizvodnje PTA ni prispevalo.

(109)

Na podlagi istočasnega povečanja dampinškega uvoza iz ZAE in Irana ter njunega tržnega deleža in ugotovljenega nelojalnega nižanja prodajnih cen na eni strani ter poslabšanja položaja proizvajalcev Unije na drugi strani se lahko sklepa, da je dampinški uvoz industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(110)

Proučeni so bili tudi drugi dejavniki, vendar je bilo ugotovljeno, da ne prekinjajo vzročne zveze med učinki dampinškega uvoza in škodo, ki je nastala industriji Unije. Ker je v zvezi s Pakistanom nelojalno nižanje prodajnih cen zelo nizko, se sklene, da njegov uvoz ni v bistvenem obsegu prispeval k škodi industrije Unije. Čeprav je uvoz iz Republike Koreje morda prispeval k škodi, ki je nastala industriji Unije, se glede na majhno razliko med cenami tega uvoza in cenami na trgu Unije sklene, da ta uvoz ne prekinja vzročne zveze, vzpostavljene z dampinškim uvozom iz ZAE in Irana. Zaradi zmanjševanja tržnega deleža uvoza iz drugih tretjih držav in visoke ravni cen tega uvoza ni dokazov, da bi prispeval k škodi, ki je nastala industriji Unije. Poleg tega noben drug znan dejavnik, tj. izvoz industrije Unije, konkurenca drugih proizvajalcev Unije, gospodarska recesija, geografska lokacija in pomanjkanje vertikalne integracije, ni prispeval k škodi industrije Unije v takšnem obsegu, da bi bila prekinjena vzročna zveza.

(111)

Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili vsi znani dejavniki, ki vplivajo na položaj industrije Unije, ustrezno ločeni od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz ZAE in Irana industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(112)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija proučila verjeten vpliv možnih ukrepov na vse vključene strani in verjetne posledice nesprejetja ukrepov.

(113)

Komisija je neodvisnim uvoznikom, dobaviteljem surovin ter uporabnikom in njihovim združenjem poslala vprašalnike. Skupaj je bilo poslanih 50 vprašalnikov, vendar je bilo v določenih rokih prejetih le 13 izpolnjenih vprašalnikov. Poleg tega je pozneje v postopku 22 uporabnikov predložilo dopise, v katerih so izrazili nasprotovanje kakršnim koli možnim ukrepom v tem primeru.

(114)

Pričakuje se, da bi se z uvedbo ukrepov za uvoz iz ZAE in Irana preprečilo nadaljnje izkrivljanje trga in pritisk na cene ter bi se ponovno vzpostavila poštena konkurenca. To bi industriji Unije omogočilo, da na podlagi višjih cen ter večjega obsega prodaje in tržnega deleža izboljša svoj položaj.

(115)

Pričakuje se, da bi se brez ukrepov uvoz iz ZAE in Irana še naprej povečeval po nizkih cenah, s čimer bi se nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. V tem primeru industrija Unije ne bi mogla izboljšati svojega položaja. Glede na slab finančni položaj industrije Unije bi pričakovali več zaprtij, zaradi katerih bi se povečalo število brezposelnih.

(116)

Nobenega dokaza ni, da bi bili interesi drugih proizvajalcev Unije, ki niso dejavno sodelovali v preiskavi, drugačni od interesov industrije Unije.

(117)

Iranska družba je trdila, da uvedba ukrepov industriji Unije ne bi pomagala, ker bi samo privedla do novih naložb v drugih državah izvoznicah. Te utemeljitve ni mogoče sprejeti, ker bi bila logična posledica te utemeljitve ta, da protidampinški ukrepi nikoli ne morejo biti uvedeni za proizvode, za katere se lahko naložbe prenesejo v druge države. To bi tudi pomenilo odpoved zaščiti pred nepošteno trgovino samo zaradi morebitne nove konkurence iz drugih tretjih držav.

(118)

Ista zainteresirana stran je trdila, da noben ukrep ne bi mogel izboljšati strukturno podrejenega konkurenčnega položaja proizvodne industrije PET Evropske unije v primerjavi s proizvodno industrijo PET v Aziji in na Bližnjem vzhodu. Vendar ta utemeljitev ni zadostno utemeljena. Treba je upoštevati, da so nekateri vzorčeni proizvajalci Unije, ki so vertikalno integrirani, tudi v težkem finančnem položaju. Poleg tega je bil pri proizvajalcih izvoznikih ugotovljen damping, tudi kadar so imeli potencialne konkurenčne prednosti (na primer preko cenejšega dostopa do surovin).

(119)

V skladu s tem se začasno sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov nedvomno v interesu industrije Unije.

(120)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo vzorčenje uporabljeno za nepovezane uvoznike, pri čemer je od dveh vzorčenih družb le en uvozni agent (Global Services International, v nadaljnjem besedilu: G.S.I.) v celoti sodeloval v tej preiskavi in predložil izpolnjen vprašalnik. Uvoz, ki ga je prijavil sodelujoči agent, predstavlja znaten delež vsega uvoza iz zadevnih držav v OP. Provizije za uvoz PET predstavljajo večino poslovanja G.S.I. Ker agent deluje na podlagi provizij, se ne pričakuje, da bi uvedba kakršnih koli dajatev znatno vplivala na njegovo uspešnost, saj bi bilo kakršno koli zvišanje dejanske uvozne cene preneseno na njegove stranke.

(121)

Noben drug uvoznik ni predložil ustreznih informacij. Glede na to, da se uvoz iz drugih držav, za katere trenutno veljajo protidampinški ukrepi, ni nehal in da poteka tudi uvoz iz držav, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi (npr. Oman, Združene države Amerike, Brazilija), se sklene, da lahko uvozniki iz teh držav uvažajo.

(122)

V skladu s tem se začasno sklene, da uvedba začasnih protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uvoznikov EU.

(123)

Trije dobavitelji surovin (dva dobavitelja PTA in en dobavitelj MEG) so sodelovali v preiskavi in v določenem roku predložili izpolnjen vprašalnik. V njihovih evropskih objektih je zaposlenih in v proizvodnjo PTA/MEG vključenih približno 700 oseb.

(124)

Sodelujoči proizvajalci PTA predstavljajo približno 50 % nakupov PTA vzorčenih proizvajalcev Unije. Proizvajalci PTA so zelo odvisni od stanja proizvajalcev PET, ki so njihove glavne stranke. Nizke cene PET pomenijo nizke cene PTA in nižje stopnje dobička za proizvajalce PTA. Opozoriti je treba, da poteka protidampinška in protisubvencijska preiskava v zvezi z uvozom PTA s poreklom iz Tajske, kar pomeni, da se lahko proizvajalci PTA v EU soočajo tudi z nelojalno konkurenco tajskega uvoza. Zato se sklene, da bi uvedba ukrepov za dampinški uvoz PET koristila proizvajalcem PTA.

(125)

MEG predstavlja manj kot 10 % celotnega prometa sodelujočega dobavitelja MEG. V zvezi z MEG je treba opozoriti, da PET ni edini niti glavni izdelek, za proizvodnjo katerega se ta uporablja, zato so proizvajalci MEG manj odvisni od stanja industrije PET. Kljub temu lahko imajo težave industrije PET vsaj kratko- do srednjeročno omejen vpliv na dobavitelje MEG.

(126)

Glede na navedeno se začasno sklene, da bi bila uvedba ukrepov za dampinški uvoz iz ZAE in Irana v interesu dobaviteljev surovin.

(127)

PET, ki je predmet tega postopka (tj. z viskoznostjo 78 ml/g ali več, za izdelavo plastenk), se večinoma uporablja za proizvodnjo plastenk za vodo in druge pijače. Njegova uporaba za proizvodnjo drugih embalaž (trdih živil ali čistilnih sredstev) in za proizvodnjo folije se razvija, vendar je še vedno razmeroma omejena. Proizvodnja plastenk PET poteka v dveh fazah: (i) najprej se izdela predforma z vbrizgavanjem PET v kalupe; (ii) nato se predforma segreje in oblikuje v plastenko. Proizvodnja plastenk je lahko povezan proces (tj. ista družba kupi PET, izdela predformo, ki jo nato oblikuje v plastenko) ali je omejena na drugo fazo (oblikovanje predforme v plastenko). Predforme se lahko razmeroma enostavno prevažajo, ker so majhne in kompaktne, medtem ko so prazne plastenke nestabilne, njihov prevoz pa je zaradi velikosti zelo drag.

(128)

Plastenke PET z vodo in/ali drugimi pijačami napolnijo družbe za polnjenje (v nadaljnjem besedilu: polnilci). Družbe za polnjenje so v dejavnost PET pogosto vključene prek povezanih dejavnosti izdelave plastenk ali sporazumov o podizvajanju s podizvajalcem predelovalcem in/ali izdelovalcem plastenk, za katerega v pogajanjih s proizvajalcem določijo ceno PET („mehko“ podizvajanje) ali celo kupijo PET za svoje plastenke („strogo“ podizvajanje).

(129)

Zato se uporabniki delijo na dve skupini:

(130)

Proizvajalci predform so glavni uporabniki PET za izdelavo plastenk. Štirje predelovalci, ki predstavljajo 16 % potrošnje Unije v OP, so v celoti sodelovali v preiskavi (tj. so v rokih predložili v celoti izpolnjene vprašalnike). Kot je navedeno zgoraj, je znatno število predelovalcev pozneje v postopku prav tako izrazilo svoje nasprotovanje, vendar ni predložilo nobenih preverljivih podatkov v zvezi s svojo potrošnjo. Sodelujoči uvozni agent je na zaslišanju trdil, da je več kot 80 % uporabnikov EU ukrepom nasprotovalo. Vendar ta informacija ni bila dovolj utemeljena in je ni bilo mogoče preveriti.

(131)

Združenje, ki predstavlja evropske predelovalce plastike (EuPC), je na zaslišanju navedlo, da ima o tem postopku nevtralno stališče. Čeprav bi nekateri njegovi člani nasprotovali kakršnim koli ukrepom, sedanja raven cen PET na evropskem trgu za družbe za recikliranje PET ni trajnostna. Družbe za recikliranje PET (ki jih prav tako zastopa EuPC) bi ukrepe podprle. Vendar je v poznejši fazi preiskave združenje spremenilo svoje stališče in izrazilo nasprotovanje uvedbi ukrepov. Združenje je trdilo, da bi uvedba ukrepov povzročila čezmerne stroške industriji predelave plastike EU, ki jo v glavnem sestavljajo mala in srednja podjetja (MSP). Združenje je trdilo, da bi ta MSP ne bila zmožna sprejeti višjih cen PET, kar bi jih prisililo v zaprtje njihovih dejavnosti ali spodbudilo, da bi se preselila ven iz EU. Te trditve na tej stopnji niso bile nadalje utemeljene.

(132)

Celotno osebje, ki ga zaposlujejo sodelujoči predelovalci, zajema 1 300 oseb, prijavljeno osebje, ki ga zaposlujejo predelovalci, ki so se javili pozneje v postopku, pa zajema dodatnih 6 000 oseb. Uvozni agent in njegove stranke so na zaslišanju navedli stopnjo zaposlenosti za predelovalce, in sicer približno 20 000 oseb. Informacije o stopnji zaposlenosti je treba še preveriti.

(133)

Na podlagi razpoložljivih informacij predstavlja PET, ki se uporablja v proizvodnji predform, za predelovalce med 70 % in 80 % vseh stroškov proizvodnje. Zato je bistveni element stroškov teh družb. Preiskava je do zdaj pokazala, da sodelujoči predelovalci v povprečju že poslujejo z nekaj izgube. Glede na to, da je večina predelovalcev malih in srednje velikih lokalnih podjetij, imajo ti lahko kratko- do srednjeročno le omejene možnosti za prenos kakršnih koli povečanj stroškov, zlasti kadar je stranka (družba za polnjenje) razmeroma velik udeleženec z veliko boljšim pogajalskim izhodiščem. Vendar pogodbe (običajno se o njih pogajajo vsako leto) za prodajo predform in/ali plastenk pogosto vključujejo mehanizem za izražanje nihanja cen PET.

(134)

Predelovalci in sodelujoči uvozni agent so trdili, da bi zaradi ukrepov nekateri veliki izdelovalci predform preselili svoje standardizirane proizvodne linije v sosednje države EU. Glede na to, da so stroški prevoza predform na kratki razdalji razmeroma nizki, ta proces v nekem obsegu že poteka. Vendar se trenutno zdi, da so vidiki, kot je bližina stranke ali prilagodljivost dostav, pomembnejši od prednosti, ki jih predstavljajo sosednje države. Glede na to, da je predlagana raven ukrepov zmerna, se začasno sklene, da prednosti proizvodnje predform zunaj EU ne bi smele prevladati nad trenutnimi negativnimi vidiki. Poleg tega se pričakuje, da bo glede na stroške prevoza delokalizacija nadomestna možnost le za družbe, katerih stranke so zunaj meja EU, ne pa tudi za predelovalce, ki imajo stranke v drugih delih EU.

(135)

Predelovalci in sodelujoči uvozni agent so trdili tudi, da bi lahko bili ukrepi le kratkoročna pomoč proizvajalcem PET. Trdili so, da po selitvi izdelovalcev predform zunaj EU srednje- do dolgoročno za proizvajalce PET ne bi bilo dovolj povpraševanja na trgu EU, kar bi proizvajalce PET na koncu prisililo k zaprtju ali selitvi zunaj EU. Glede na vidike iz prejšnje uvodne izjave in glede na to, da je začasno sklenjeno, da se zaradi gospodarskega vidika izdelovalcem predform še ni treba seliti zunaj EU, so te okoliščine malo verjetne.

(136)

Tako ni mogoče začasno izključiti, da bo uvedba ukrepov znatno vplivala na stroške proizvodnje predelovalcev. Vendar glede na negotovosti v zvezi z možnostmi, da izdelovalci predform in/ali plastenk prenesejo povečanje stroškov na svoje stranke, vpliva na dobičkonosnost predelovalcev in njihove splošne uspešnosti v tej začasni fazi ni mogoče jasno določiti.

(137)

Šest družb za polnjenje, vključno s podružnicami družb Coca-Cola Co., Nestle Waters, Danone in Orangina, je sodelovalo v preiskavi, tj. je v določenih rokih predložilo v celoti izpolnjene vprašalnike. Predstavljajo približno 11 % potrošnje PET v Uniji v OP. Oblika predloženih informacij ne omogoča enostavne določitve števila zaposlenih, ki so neposredno vključeni v proizvodnjo, v kateri se uporablja PET. Vendar se začasno ocenjuje, da je teh oseb približno 6 000. Na podlagi razpoložljivih informacij se ocenjuje, da je v celotni industriji polnjenja v Uniji zaposlenih med 40 000 in 60 000 oseb, ki so neposredno vključene v proizvodnjo, v kateri se uporablja PET.

(138)

Na podlagi razpoložljivih informacij se delež stroškov PET v celotnih stroških sodelujočih polnilcev giblje med 1 % in 14 % glede na stroške drugih elementov, ki jih uporabljajo v proizvodnji svojih izdelkov. Razpoložljive informacije kažejo, da je PET običajno večji strošek za proizvajalce mineralne vode (zlasti tiste, ki niso zaščitene z blagovno znamko), medtem ko je za družbe za polnjenje z nekaterimi brezalkoholnimi pijačami to nepomemben strošek. Informacije v dokumentih kažejo, da lahko v nekaterih primerih stroški PET predstavljajo do 20 % končne cene mineralne vode za stranke. Ocenjuje se, da lahko stroški PET v povprečju predstavljajo do 10 % vseh stroškov družb za polnjenje.

(139)

Glede na navedeno se sklene, da bi imelo kakršno koli zvišanje cen PET po uvedbi predlaganih ukrepov le omejen vpliv na splošno stanje družb za polnjenje (manj kot 2-odstotno zvišanje stroškov) tudi, če bi te, kot trdijo, imele težave pri prenosu višjih stroškov na svoje stranke, kar vsaj srednjeročno ni verjetno.

(140)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi uvedba ukrepov povzročila pomanjkanje PET na trgu EU in da proizvajalci Unije nimajo dovolj zmogljivosti za odziv na povpraševanje.

(141)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so proizvajalci Unije v OP poslovali z 69 % svojih zmogljivosti in da imajo dovolj prostih zmogljivosti za nadomestitev uvoza iz ZAE in Irana, če bi bilo to potrebno. Vendar namen dajatve ne sme biti odvračanje od uvoza, ampak le ponovna vzpostavitev poštene konkurence na trgu. Poleg tega so na voljo še drugi viri dobave.

(142)

Pričakuje se tudi, da bi industrija recikliranja PET povečala proizvodnjo, če bi se cena primarnega PET v EU ohranila na razumni ravni in bi se preprečilo njeno zniževanje zaradi nelojalne konkurence.

(143)

Iranski izvoznik je trdil, da bi uvedba ukrepov proti iranskemu PET imela nesorazmerno negativen vpliv, ob upoštevanju, da je Iran država v razvoju in da se iranski izvozniki že spopadajo z resno škodo zaradi mednarodnih sankcij. Ustaljena praksa Komisije je, da uvede protidampinške ukrepe enako proti državam v razvoju in razvitim državam, kadar koli pravne zahteve utemeljujejo takšno ukrepanje. Poleg tega je to, da so proti Iranu uvedene sankcije, nepomemben vidik v smislu obstoječih protidampinških pravil.

(144)

Pričakuje se, da bi se z uvedbo ukrepov za uvoz iz ZAE in Irana industriji Unije in drugim proizvajalcem Unije omogočilo, da izboljšajo svoje stanje prek večjega obsega prodaje, višjih prodajnih cen in večjega tržnega deleža. Čeprav so možni nekateri negativni učinki v obliki zvišanj stroškov za uporabnike (zlasti predelovalce), bodo pričakovane koristi za proizvajalce in njihove dobavitelje verjetno večje.

(145)

S ponovno vzpostavitvijo poštene konkurence in ohranitvijo razumne ravni cen v EU se bo spodbudilo recikliranje PET, s čimer se bo prispevalo k varstvu okolja. Ob upoštevanju navedenega se po premisleku začasno sklene, da v tem primeru ni nujnih razlogov za to, da se ukrepi ne bi uvedli. To predhodno oceno bo na končni stopnji po preverjanju vprašalnikov, ki so jih izpolnili uporabniki, in nadaljnji preiskavi morda treba ponovno proučiti.

(146)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije je treba uvesti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov, da se prepreči nadaljnja škoda industriji Unije zaradi dampinškega uvoza.

(147)

Kar zadeva uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Pakistana, damping začasno ni bil ugotovljen, kot je navedeno zgoraj. Zato ni treba uvesti začasnih ukrepov.

(148)

Začasni ukrepi za uvoz iz ZAE in Irana morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravo škode, ki jo dampinški uvoz povzroča industriji Unije, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se sklene, da bi morali vsi ukrepi industriji Unije omogočati, da pokrije stroške proizvodnje in na splošno doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi lahko bil dosežen v normalnih konkurenčnih razmerah, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo.

(149)

Unija je zahtevala 7,5-odstotni ciljni dobiček, ki je bil uporabljen v postopku proti Ljudski republiki Kitajski. Vendar industrija Unije v obravnavanem obdobju nikoli ni dosegla takšnega dobička (dejansko nikoli ni bila dobičkonosna) in na splošno so bile predložene navedbe, da ima običajno razmeroma nizke stopnje dobička. Najvišji dobiček, ki sta ga dosegli dve vzorčeni družbi v enem letu obravnavanega obdobja, je bil 3-odstoten. Glede na to je bilo začasno sklenjeno, da je 5-odstotni ciljni dobiček najustreznejši.

(150)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za podobni izdelek industrije Unije. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je od cene franko tovarna odštela dejanska stopnja dobička, tako izračunani ceni na pragu dobička pa se je prištela navedena ciljna stopnja dobička.

(151)

Glede na to, da so se v OP cene surovin in posledično cene PET na trgu Unije bistveno spreminjale, je bilo sklenjeno, da je ustrezno izračunati stopnjo odprave škode na podlagi četrtletnih podatkov.

(152)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se sklene, da je treba uvesti začasno protidampinško dajatev za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov, ki bo v skladu s pravilom nižje dajatve enaka ugotovljeni stopnji dampinga ali stopnji odprave škode, pri čemer se upošteva nižja.

(153)

Na podlagi navedenega in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se sklene, da mora predlagana stopnja dajatve za zadevni izdelek s poreklom iz Irana temeljiti na 17-odstotni stopnji odprave škode. Poleg tega mora predlagana stopnja dajatve za zadevni izdelek s poreklom iz Združenih arabskih emiratov temeljiti na 6,6-odstotnem dampingu. Noben začasni ukrep ne sme biti uveden za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Pakistana.

(154)

Opozoriti je treba, da je bila vzporedno s protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom PET iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov izvedena protisubvencijska preiskava. Ker se v skladu s členom 14(1) osnovne uredbe za noben izdelek ne smejo uporabljati protidampinške in izravnalne dajatve za namene obravnavanja enih in istih okoliščin zaradi dampinga ali izvoznega subvencioniranja, je bilo sklenjeno, da je treba določiti, ali in v kakšnem obsegu subvencijski znesek in stopnje dampinga izhajajo iz istih okoliščin.

(155)

Kar zadeva subvencijske sheme, ki so pomenile izvozne subvencije v smislu člena 4(4)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (3), so začasne stopnje dampinga, ugotovljene za proizvajalca izvoznika v Iranu, delno posledica izvoznih subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. Vendar proti Iranu ni predložena začasna protidampinška dajatev, saj za protidampinško in protisubvencijsko preiskavo velja enaka stopnja odprave škode.

(156)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi (15), stroški in cene PET v razmeroma kratkih obdobjih znatno nihajo. Zato se je sklenilo, da je uvedba dajatev v obliki določenega zneska na tono primerna. Ta znesek izhaja iz uporabe protidampinške stopnje za izvozne cene CIF, uporabljene za izračun stopnje dampinga.

(157)

Na podlagi navedenega in ob upoštevanju ugotovitev iz Uredbe o uvedbi začasne protidampinške dajatve (Uredba Komisije (EU) št. 473/2010) (4) so predlagani zneski protidampinških dajatev, izraženi kot cena CIF meja Unije, brez plačane carinske dajatve, naslednji:

(158)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih bo za določitev kakršnih koli dokončnih ukrepov morda treba ponovno proučiti –

1.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 134/25

(1)

Komisija je 3. septembra 2009 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske Unije  (2), napovedala začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom nekaterih vrst polietilen tereftalata („PET“) s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov („zadevne države“) v Unijo.

(2)

Komisija je istega dne z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov v Unijo ter začela ločeno preiskavo („protidampinški postopek“).

(3)

Protisubvencijski postopek se je začel zaradi pritožbe, ki jo je 20. julija 2009 vložil odbor za polietilen tereftalat Plastics Europe („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje Unije nekaterih vrst polietilen tereftalata („PET“). Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o subvencioniranju navedenega izdelka in o povzročeni znatni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka protisubvencijskega postopka.

(4)

Komisija je pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe obvestila vlade Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov („ZAE“), da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, da subvencionirani uvoz izdelkov iz PET s poreklom iz Irana, Pakistana in ZAE povzroča znatno škodo industriji Unije. Zadevne vlade so bile povabljene na posvetovanja, katerih cilj je bil pojasniti položaj v zvezi z vsebino pritožbe in se medsebojno sporazumeti o rešitvi. Vse vlade so sprejele vabilo na posvetovanja, ki so se nato tudi izvedla. Na posvetovanjih ni bila dosežena sporazumna rešitev. Vendar so se ustrezno upoštevale pripombe organov zadevnih držav glede trditev iz pritožbe, da se sheme, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ne uporabljajo. Med posvetovanji ali po njih sta vladi Pakistana in ZAE predložili svoja stališča.

(5)

Komisija je proizvajalce pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, uvoznike/trgovce in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, proizvajalce izvoznike ter predstavnike zadevnih držav izvoznic uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(6)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(7)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev Unije in uvoznikov je bila za preiskavo škode predvidena uporaba tehnik vzorčenja v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci Unije in uvozniki zaprošeni, da se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z izdelkom v preiskavi v obdobju preiskave (od 1. julija 2008 do 30. junija 2009), kakor je določeno v obvestilu o začetku.

(8)

Štirinajst proizvajalcev Unije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi prejetih informacij sodelujočih proizvajalcev Unije je Komisija izbrala vzorec petih proizvajalcev Unije, ki pomenijo 65 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije.

(9)

Osem uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi prejetih informacij sodelujočih uvoznikov je Komisija izbrala vzorec dveh uvoznikov, ki pomenita 83 % uvoza vseh sodelujočih uvoznikov in 48 % celotnega uvoza iz ZAE, Irana in Pakistana.

(10)

Komisija je poslala vprašalnike organom zadevnih držav, proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije, vzorčenim uvoznikom in vsem uporabnikom ter dobaviteljem, za katere je znano, da jih to zadeva, pa tudi tistim, ki so se javili v rokih, navedenih v obvestilu o začetku.

(11)

Izpolnjene vprašalnike so predložili organi zadevnih držav, en proizvajalec izvoznik iz Irana in njegov povezani trgovec, en proizvajalec izvoznik iz Pakistana in en proizvajalec izvoznik iz ZAE, pet vzorčenih proizvajalcev Unije, en vzorčen uvoznik, deset uporabnikov v Uniji in trije dobavitelji surovin. Poleg tega je sedem sodelujočih proizvajalcev Unije zagotovilo zahtevane splošne podatke za analizo škode.

(12)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije.

(13)

Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjih državnih organov:

(14)

Preveritveni obiski so potekali tudi v prostorih naslednjih družb:

(15)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje med 1. julijem 2008 in 30. junijem 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(16)

Zadevni izdelek je polietilen tereftalat z viskoznim številom 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 s poreklom iz Irana, Pakistana in ZAE („zadevni izdelek“), trenutno uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

(17)

PET je kemični izdelek, ki se običajno uporablja v industriji umetnih mas za izdelavo plastenk in folij. Ker je ta razred PET homogen izdelek, ni bil nadalje razdeljen na različne vrste izdelka.

(18)

Preiskava je pokazala, da imata PET, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, in PET, ki se proizvaja in prodaja na domačih trgih Irana, Pakistana in ZAE ter izvaža v Unijo, enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se začasno obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(19)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije je vladni organ preveril naslednje sheme, ki so domnevno vključevale dodelitev subvencij:

(20)

V skladu z zakonskimi določbami ima družba, ustanovljena v SEZ, ugodnosti od dajatev prostega uvoza surovin, pod pogojem, da se surovine uporabljajo v postopku proizvodnje izdelka za poznejši izvoz. Med preverjanjem je bilo tudi ugotovljeno, da imajo družbe v SEZ ugodnost tudi od dajatev prostega uvoza investicijskega blaga.

(21)

Podrobno pravno opredelitev sheme SEZ trenutno vsebujejo naslednji zakoni in predpisi: „Zakon o ustanovitvi in upravljanju posebnih ekonomskih con v Islamski republiki Iran“ št. 257/184168, sprejet 19. maja 2005; odobritev člena 138 Ustavnega zakona Sekretariata visokega sveta za proste industrijsko-trgovinske cone z dne 27. maja 2007 s strani Komisije; izvršilni predpis o ustanovitvi in upravljanju posebnih ekonomskih con v Islamski republiki Iran; odobritev Sveta ministrov z dne 29. aprila 2006.

(22)

Petrokemična SEZ je bila ustanovljena 30. aprila 1997 (leta 1376 po perzijskem koledarju) z Zakonom št. 58548, objavljenim v Uradnem listu št. 15275 dne 25. maja 1997.

(23)

V sklopu zakonodajnih/upravnih aktov, ki jih je med preiskavo predložila iranska vlada, niso bila ugotovljena nobena posebna pravila o upravičenosti. Edini sodelujoči iranski proizvajalec izvoznik ima prostore svoje tovarne v petrokemični SEZ v Mahshahrju v Bandar Imam Khomeini. V skladu s podatki, ki so jih predložili iranski organi, je ta cona edina petrokemična SEZ v Iranu.

(24)

Za vsako SEZ se šteje, da je zunaj carinskega območja države. Zato je celoten uvoz oproščen dajatev pod pogojem, da se uvožene surovine uporabijo za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka.

(25)

Za spremljanje količine brez dajatev uvoženih surovin, uporabljenih v proizvodnji nastalega izvoznega izdelka, carinski uradi evidentirajo nadomestilo za izvoz in obveznost izvoza ob uvozu in izvozu na podlagi standardnih input-output normativov, določenih v certifikatu z naslovom „Dovoljenje za proizvodnjo“, ki ga je izdal splošni oddelek Ministrstva za zdravje in velja pet let. Za vsako transakcijo carinski uradi na zahtevo izdajo številčno oznako (B-Jack), ki jo družba potrebuje za prijavo blaga na carini.

(26)

Poleg tega družba redno obvešča pristojni organ o izvozu in domači prodaji, ki ju namerava izvajati v prihodnjem letu. Na podlagi navedenih razpoložljivih informacij carinski uradi nadzorujejo pravilno koriščenje ugodnosti, ki jih ima družba.

(27)

V zvezi z domačo prodajo, tj. prodajo iz SEZ na celino, bo uvedena carina na del brez dajatev uvoženih surovin, vključenih v končni izdelek v skladu s standardnimi input-output normativi.

(28)

Med preveritvenim obiskom je bilo ugotovljeno, da ni nobenih konkretnih, zakonskih in javno dostopnih meril, ki urejajo odločitev organa, ki dodeljuje subvencije, o tem, kdo je upravičen do ustanovitve družbe v petrokemični SEZ. Za ustanovitev družbe v tej coni je treba pri pristojnem organu vložiti vlogo, vendar ni na voljo nobenih smernic, ki bi pokazale, na kakšni podlagi se lahko zahtevek odobri ali zavrne. Poleg tega Zakon o ustanovitvi petrokemične SEZ pooblašča nacionalno petrokemično družbo („NPD“) (delničarja edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika) za upravljanje in organiziranje te cone za namene petrokemičnih dejavnosti.

(29)

Ugotovljena so bila huda neskladja in nepravilnosti sistema. Iranski organi niso vzpostavili ustreznega sistema preverjanja za spremljanje količine brez dajatev uvoženih surovin, uporabljenih pri proizvodnji nastalega izvoznega izdelka. STPC, edini sodelujoči proizvajalec iz Irana, ni sporočil dejanskega donosa surovin in NPD ni v praksi izvajala nobenega sistema preverjanja, ki bi potrdil, da se surovine, za katere je bila odobrena oprostitev dajatev, uporabljajo pri proizvodnji izvoženega izdelka in kakšna je njihova količina. Standardni input-output normativi so proizvodna razmerja, ki jih predlaga družba in sprejme vlada ter izhajajo iz standarda, ki se uporablja v petrokemični industriji.

(30)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je bil deležen ugodnosti iz zgornje sheme in dajatev prostega uvoza investicijskega blaga.

(31)

Ob upoštevanju navedenega je treba dajatev prost uvoz surovin v SEZ v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo, tj. finančni prispevek iranske vlade, ki je preiskovanemu izvozniku prinesel ugodnosti.

(32)

Poleg tega je shema v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe specifična glede na to, da zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, izrecno omejuje dostop do te cone za nekatere družbe, ki pripadajo petrokemičnemu sektorju proizvodnje.

(33)

Poleg tega je shema zakonsko pogojena z izvozom, zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz te sheme.

(34)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ni v skladu s predpisi iz Priloge I, zlasti točke (i), Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi.

(35)

Natančneje, iranska vlada nima nobenega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali so bile surovine porabljene za proizvodnjo izvoženega izdelka (v skladu s točko (4) dela (II) Priloge II k osnovni uredbi in, pri nadomestnih shemah povračil, točko (2) dela (II) Priloge III k osnovni uredbi) in v kakšnih količinah. Sami standardni input-output normativi se ne morejo šteti za standarde, specifične za družbo, niti za sistem preverjanja dejanske potrošnje. Ta vrsta postopka vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja, kakšne količine surovin so bile porabljene pri proizvodnji za izvoz in s katero referenčno vrednostjo standardnih input-output normativov jih je treba primerjati. Poleg tega vlada ni izvajala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene evidence dejanske potrošnje. Iranska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (v skladu s točko (5) dela (II) Priloge II in, pri nadomestnih shemah povračil, točko (3) dela (II) Priloge III k osnovni uredbi) morala storiti.

(36)

Poleg tega so ugodnosti od neplačanih dajatev na uvoz investicijskega blaga v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek iranske vlade, ki je preiskovanemu izvozniku prinesel ugodnosti. Poleg tega je shema zakonsko pogojena z izvozom, zato se šteje za specifično in se proti njej lahko v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz te sheme.

(37)

Ta shema se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev, saj se nanaša na investicijsko blago, ki se ne uporablja v proizvodnem postopku in zato ni vključeno v področje dovoljenih sistemov povračil dajatev iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi.

(38)

Ob upoštevanju navedenega se lahko za zadevne subvencije izvedejo izravnalni ukrepi.

(39)

Zaradi odsotnosti dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni ugodnost odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. V zvezi s tem je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa samo izravnave „presežnega“ odpusta dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in točko (i) Priloge I k osnovni uredbi se presežni odpusti lahko izravnajo le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v obravnavanem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ni ustreznega postopka spremljanja, se navedena oprostitev za sheme povračila ne uporablja in velja običajno pravilo izravnave zneska (izpadlega dohodka) neplačanih dajatev namesto načrtovanega presežnega odpusta.

(40)

Znesek subvencije za izvoznika v zvezi z dajatev prostim uvozom surovin je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina) za material, uvožen za zadevni izdelek med OP (števec). V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodek od izvoza zadevnega izdelka v OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(41)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za proizvajalca izvoznika znaša 1,13 %.

(42)

Poleg tega se ugodnosti od neplačanih dajatev na uvoženo investicijsko blago ne morejo šteti za dovoljen sistem povračila dajatev, saj se nanašajo na investicijsko blago, ki se ne uporablja v proizvodnem postopku. Znesek subvencije je bil v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe izračunan na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju petnajstih let, kar odraža najkrajše obdobje amortizacije, ugotovljeno v vseh treh državah, vključenih v preiskavo v zvezi z zadevno industrijo. V skladu z uveljavljeno prakso je bil tako dobljen znesek, ki se nanaša na OP, popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi celotna vrednost ugodnosti v tem obdobju. V ta namen se je štela kot primerna komercialna obrestna mera v Iranu v OP.

(43)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (kot števec) dodeljen za celotni prihodek od izvoza v OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Stopnja subvencije za to subvencijo med OP za proizvajalca izvoznika znaša 0,93 %.

(44)

Skupna stopnja subvencije za navedene ukrepe med OP za proizvajalca izvoznika znaša 2,06 %.

(45)

Ta shema vključuje neposredni prenos nepovratnih sredstev, ki ga je NPD opravila edinemu sodelujočemu iranskemu proizvajalcu izvozniku.

(46)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je NPD glavni delničar družbe STPC in ima v lasti 75 % njenih delnic. Preostala delničarja sta pokojninski in socialni sklad Ministrstva za nafto, ki ima v lasti 15 % delnic, in Justice Shares Broker Co., ki ima v lasti 10 % delnic. Med preveritvenim obiskom je bilo ugotovljeno, da je NPD financirala znaten del stroškov kapitala družbe STPC in njena obratna/gibljiva sredstva, pa tudi obroke bančnih posojil družbi STPC ob rokih za plačilo. Zato je, kakor jasno kažejo revidirani računovodski izkazi za finančno leto v OP, nadaljevanje dejavnosti sodelujočega proizvajalca izvoznika odvisno od finančne podpore glavnega delničarja, ki je v celoti v lasti nacionalnega iranske naftne družbe, ta pa pripada iranskemu Ministrstvu za nafto.

(47)

Poleg tega likvidnostne injekcije družbi STPC v izkazih družbe niso navedene kot posojila.

(48)

Dolg družbe STPC do NPD je enak 51 % vseh njenih sredstev, kakor je jasno navedeno v konsolidiranih računovodskih izkazih družbe STPC, ki se zaključijo 20. marca 2009. V zvezi s tem se opozarja, da člen 141 iranskega predloga spremembe trgovinskega zakonika od delničarja zahteva, da se odloči o prenehanju ali nadaljevanju delovanja družbe, kadar mora katera koli družba za pokritje nastale škode nameniti najmanj polovico svojega kapitala.

(49)

NPD kot glavni delničar družbe STPC do zdaj ni ukrenila ničesar, da bi povečala kapital družbe STPC glede na njen finančni položaj, čeprav je bilo 3. junija 2009 na rednem letnem srečanju družbe STPC odločeno, da je treba razjasniti stanje dolgov družbe do NPD.

(50)

V preiskavi je bilo tudi ugotovljeno, da je opisani prenos sredstev praksa, ki se ponavlja že več let. Zadevni konsolidirani računovodski izkazi družbe STPC dejansko razkrivajo, da se nepovratna sredstva nabirajo od začetka dejavnosti družbe, kakor potrjujejo konsolidirani računovodski izkazi od finančnega leta 2004.

(51)

Ob upoštevanju navedenega se ta finančna pomoč družbe NPD lahko šteje za subvencijo, saj gre za vladno prakso, ki zagotavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe, tj. neposreden prenos sredstev v obliki injekcije gibljivih sredstev in sredstev za kritje odplačil posojil. Poleg tega dejstvo, da se nepovratna sredstva nabirajo že vsaj od leta 2004, potrjuje, da gre za ponavljajočo se subvencijo, katere namen je edinega sodelujočega iranskega proizvajalca izvoznika obdržati v obratovanju.

(52)

Poleg tega je treba NPD šteti za javni organ na podlagi naslednjih dejavnikov: 1) vladno lastništvo: NPD je v 100-odstotni lasti države, je podružnica nacionalne iranske naftne družbe, ki je v celoti v lasti Ministrstva za nafto; 2) statut NPD je bil sprejet z zakonodajnim postopkom; 3) generalno skupščino predstavnikov delničarjev sestavlja šest ministrov, vključno s predsednikom vlade in dvema direktorjema nacionalne iranske naftne družbe, ki jih izvolita predsednik sveta direktorjev in generalni direktor nacionalne iranske naftne družbe. Z drugimi besedami, vlada ima popoln nadzor nad NPD; 4) NPD je odgovorna za razvoj in delovanje petrokemičnega sektorja države, zato je pooblaščena za upravljanje posebne petrokemične ekonomske cone.

(53)

Glede obstoja ugodnosti, ki jih je uživala družba prejemnica, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da družba STPC, kakor je trenutno sestavljena, ne bi mogla več delovati brez finančne podpore NPD. Ta praksa ni skladna z običajno investicijsko prakso zasebnih vlagateljev, saj nobena poslovna organizacija ne bi nadaljevala z vlaganjem takšnih nepovratnih sredstev.

(54)

Ta finančna intervencija NPD je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, glede na to, da organ, ki dodeljuje subvencije, v skladu s svojo politiko za razvoj petrokemičnega sektorja izrecno omejuje dostop do te subvencije le družbi STPC.

(55)

Ob upoštevanju navedenega se lahko za to subvencijo izvedejo izravnalni ukrepi.

(56)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OP. Kot ugodnost za prejemnika se šteje skupni znesek nepovratnih sredstev, kakor jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik navedel v svojih izkazih. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek družbe od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(57)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujočega proizvajalca izvoznika znaša 51,02 %.

(58)

Začasna višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem, za edinega sodelujočega iranskega proizvajalca izvoznika znaša 53,08 %.

(59)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije je vladni organ preveril naslednje sheme, ki so domnevno vključevale dodelitev subvencij:

(60)

Ta shema dovoljuje dajatev prost uvoz surovin, pod pogojem, da se uporabijo za poznejši izvoz.

(61)

Shema temelji na Zakonu o carini iz leta 1969, kakor je bil spremenjen 30. junija 2008. Oddelek 219 (poglavje XX) tega zakona o carini pooblašča Centralni odbor za prihodke za izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Skladno s tem poglavje XV carinskih predpisov iz leta 2001 (SRO 450(I)/2001, objavljeno 18. junija 2001) podrobno opredeljuje ureditev za oprostitev plačila dajatev za blago, uvoženo v skladišče na območju proizvodnje pod carinskim nadzorom.

(62)

Za koriščenje sheme proizvodnje pod carinskim nadzorom je treba pridobiti dovoljenje, ki ga carinska uprava izda kateri koli osebi ali družbi, ki vloži vlogo, kakor je opisano v členu 343 poglavja XV carinskih predpisov iz leta 2001.

(63)

Ob uvozu surovin mora proizvodna družba na standardnem obrazcu, ki ga predpiše carinski organ, tj. „deklaracija blaga“, navesti številko SRO 450/(I)/2001. Vendar se odškodninsko poroštvo in čeki s poznejšim datumom v znesku carinske dajatve ter prometnega davka deponirajo pri carinskem oddelku in veljajo tri leta. To jamstvo carinski organ sprosti/izplača na podlagi dokazov o izvozu končnega blaga, ki ga zagotovi družba.

(64)

Končno blago, proizvedeno iz uvoženih surovin, je evidentirano v evidenci carinskih obveznic, surovine pa so prilagojene glede na razmerja vložkov, potrjena s potrdilom o analizi. To potrdilo, ki ga izda carinski oddelek, potrjuje razmerja med vložki in proizvodnjo za vse surovine za proizvodnjo 1 000 kg zadevnega izdelka. Ta razmerja med vložki in proizvodnjo predlaga družba in sprejme vlada, izhajajo pa iz standarda, ki se uporablja v zadevni industriji.

(65)

Ob izvozu se na carinski deklaraciji blaga napiše izjava, da je izvoz iz proizvodnje pod carinskim nadzorom, carinski deklaraciji blaga pa se priloži seznam surovin, uporabljenih pri proizvodnji končnega blaga za izvoz. Po pregledu vseh elementov deklaracije blaga zadevni carinski uradnik dovoli izvoz končnega blaga.

(66)

Če so uvožene surovine uporabljene za zadevni izvoz končnega blaga v evidenci carinskih obveznic, družba carinskemu oddelku pošlje dopis skupaj s kopijo deklaracije uvoženega blaga in izvozno odpremnico ter povzetek/uskladitev, ki kaže potrošnjo surovin in njihov izvoz v obliki končnega blaga v proizvodnji pod carinskim nadzorom. V skladu s tem carinski uradnik sprosti odškodninsko poroštvo in čeke s poznejšim datumom, deponirane ob uvozu surovin.

(67)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je imel ugodnosti od sheme proizvodnje pod nadzorom carine.

(68)

Med preveritvenim obiskom je bilo ugotovljeno, da pakistanski organi v praksi niso uporabljali ustreznega sistema preverjanja za spremljanje količine brez dajatev uvoženih surovin, uporabljenih v proizvodnji nastalega izvoznega izdelka. Ugotovljena so bila huda neskladja in nepravilnosti sistema v primerjavi s sistemom povračil, določenim v pravnih določbah (poglavje XV carinskih predpisov iz leta 2001).

(69)

Pri proizvodnji pod carinskim nadzorom območje proizvodnje in ločena skladišča končnega blaga, zavrnjenega materiala in odpadkov v objektih niso bila jasno označena. Samo surovine, uvožene brez dajatev, so bile ločene od lokalno nabavljenih surovin. Skladiščni prostori, tj. carinsko skladišče in proizvodnja pod carinskim nadzorom, niso bili na neodvisnem območju s samostojnim vhodom ali izhodom, ločenim od javnega območja, in niso imeli nobenega drugega vhoda ali izhoda, kakor je določeno v členu 349 navedenega poglavja XV.

(70)

Ustrezna evidenca prejetih surovin, ki so bile predelane in izvožene, ni bila vodena na podlagi dejanske potrošnje. Glede na potrdilo o analizi je bila evidentirana samo teoretična potrošnja z razmerji med vložki in proizvodnjo za vse surovine za proizvodnjo 1 000 kg proizvoda. Te input-output normative določajo organi oblasti in so občasno pregledani, vendar ni nobenih jasnih pravil in nobenega dokaza o tem, kako se ti pregledi izvajajo.

(71)

Poleg tega pakistanska vlada v praksi ni uvedla nobenega učinkovitega sistema preverjanja. Organi oblasti so trdili, da revidirajo dokumentacijo, ki jo hranijo družbe, in sicer s pregledom tega, kar družbe predložijo glede na standarden input-output normativ in ne glede na dejanski donos proizvodnega materiala.

(72)

Organi oblasti so trdili, da je bilo zadevno potrdilo o analizi PET za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika pregledano v obdobju od leta 2002 (ko je bilo izdano prvo predloženo potrdilo o analizi) do OP. V podporo tej trditvi so organi oblasti predložili kopijo enega pregleda, opravljenega leta 2004. Čeprav je bila na podlagi tega pregleda sprejeta omejitev količine surovin, dovoljene za dajatev prost uvoz, pa kljub temu ni bil izveden noben nadzor nad preiskavo presežnega odpusta opuščenih dajatev. Po prilagoditvi potrdila o analizi je sodelujoči proizvajalec izvoznik preprosto prilagodil vpisane količine v evidenci carinskih obveznic glede na donos, naveden v potrdilu o analizi. Od leta 2004 kljub jasnemu dokazu, da bi lahko proizvodni postopek vodil k večjemu donosu surovin (in s tem presežnemu odpustu dajatev), ni bil izveden noben pregled potrdila o analizi in nobena preiskava o dejanski potrošnji surovin, ki jih je uporabljal sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(73)

Ob upoštevanju navedenega je treba shemo proizvodnje pod carinskim nadzorom v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbi prejemnici prinesel ugodnosti.

(74)

Poleg tega se lahko to shemo šteje za specifično, saj je zagotovljena družbam, ki izdelke proizvajajo pod carinskim nadzorom in jih izvažajo, zaradi česar je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe.

(75)

Poleg tega te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta shema ne izpolnjuje strogih pravil iz Priloge I, zlasti točke (i), Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi.

(76)

Natančneje, pakistanska vlada ni učinkovito uporabila svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali so bile surovine uporabljene za proizvodnjo izvoženega izdelka (v skladu s točko (4) dela (II) Priloge II k osnovni uredbi in, pri nadomestnih shemah povračil, točko (2) dela (II) Priloge III k osnovni uredbi) in v kakšnih količinah. Standardna razmerja med vložki in proizvodnjo se ne morejo šteti za standarde, specifične za družbo, niti za sistem preverjanja dejanske potrošnje. Ta vrsta postopka vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja, kakšne količine surovin so bile porabljene proizvodnji za izvoz. Poleg tega vlada ni izvajala nobenega učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene evidence dejanske potrošnje. Pakistanska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih vložkov, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (točka (5) dela (II) Priloge II in točka (3) dela (II) Priloge III k osnovni uredbi) morala storiti.

(77)

Ob upoštevanju navedenega se lahko za to subvencijo izvedejo izravnalni ukrepi.

(78)

Zaradi odsotnosti dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni ugodnost odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. V zvezi s tem je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave „presežnega“ odpusta dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in točko (i) Priloge I k osnovni uredbi se presežni odpusti lahko izravnajo le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v obravnavanem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ni ustreznega postopka spremljanja, se navedena oprostitev za sheme povračila ne uporablja in velja običajno pravilo izravnave zneska (izpadlega dohodka) neplačanih dajatev namesto načrtovanega presežnega odpusta.

(79)

Znesek subvencije za izvoznika je bil izračunan na podlagi opuščenih izvoznih dajatev (osnovna carina) za material, uvožen v skladu s shemo proizvodnje pod carinskim nadzorom, uporabljeno za zadevni izdelek med OP (števec). V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodek od izvoza zadevnega izdelka v OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(80)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za proizvajalca izvoznika znaša 2,57 %.

(81)

Ta shema je omogočala dajatev prost uvoz naprav in strojev, namenjenih za proizvodnjo pod carinskim nadzorom in uvoženih do 30. junija 2004. Stroje in rezervne dele, ki niso bili proizvedeni lokalno, je bilo treba uvoziti za vzpostavitev proizvodne enote ali za povečanje, usklajevanje, posodabljanje in zamenjavo obstoječih enot pod carinskim nadzorom.

(82)

Shemo zagotavlja SRO št. 554(I)/98 z dne 12. junija 1998.

(83)

Da bi lahko koristil to shemo, je moral uvoznik prijaviti carinskim organom, da so bili stroji v prostorih pod carinskim nadzorom ustrezno vgrajeni ali uporabljani.

(84)

Uvoznik je moral ob uvozu dokazati carinskemu uradu, da so bili stroji ali rezervni deli uvoženi za vzpostavitev proizvodne enote pod carinskim nadzorom, in predložiti odškodninsko poroštvo v znesku carinske dajatve. Omenjeno odškodninsko poroštvo je bilo nato izplačano ob predložitvi potrdila o namestitvi uvoženih strojev.

(85)

Ta shema se je uporabljala do junija 2004 in edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je v letih 2002 in 2003 koristil ugodnosti za uvoz enega dela svojega obrata.

(86)

Ob upoštevanju navedenega je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbi prejemnici prinesel ugodnosti.

(87)

To shemo se lahko šteje za specifično, saj je zagotovljena družbam, ki izdelke proizvajajo pod carinskim nadzorom in jih izvažajo, zaradi česar je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe.

(88)

Poleg tega se ugodnosti od neplačanih dajatev na uvoženo investicijsko blago ne morejo šteti za dovoljen sistem povračila dajatev, saj se nanašajo na investicijsko blago, ki se ne uporablja v proizvodnem postopku in zato ni vključeno v področje dovoljenih sistemov povračil dajatev iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi.

(89)

Ob upoštevanju navedenega se lahko za to subvencijo izvedejo izravnalni ukrepi.

(90)

Znesek subvencije je bil v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe izračunan na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju petnajstih let, kar odraža najkrajše obdobje amortizacije, ugotovljeno v vseh treh državah, vključenih v preiskavo v zvezi z zadevno industrijo. V skladu z uveljavljeno prakso je bil tako dobljen znesek, ki se nanaša na OP, popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi celotna vrednost ugodnosti v tem obdobju. V ta namen se je komercialna obrestna mera v Pakistanu v OP štela kot primerna.

(91)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (kot števec) dodeljen za celotni prihodek od izvoza v OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(92)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za proizvajalca izvoznika znaša 0,01 %.

(93)

Shema zagotavlja denarno povračilo za domač nakup prečiščene tereftalne kisline (glavne surovine za proizvodnjo PET), proizvedene v Pakistanu, v višini 7,5 % prodajne cene, navedene na fakturi.

(94)

Shema temelji na SRO št. 1045(I)/2008 z dne 19. septembra 2008, kakor je bila spremenjena s SRO št. 1299(I)/2008 z dne 22. decembra 2008, ter omogoča vsem potrošnikom in uporabnikom prečiščene tereftalne kisline pridobitev povračila v višini 7,5 % vrednosti nakupa lokalno nabavljene prečiščene tereftalne kisline.

(95)

Ta shema je kompenzacijska pomoč uporabnikom ali potrošnikom prečiščene tereftalne kisline iz SRO in kateremu koli drugemu uporabniku, ki ga odobri Ministrstvo za tekstilno industrijo in postane do tega upravičen v prihodnosti. Ta kompenzacijska pomoč je namenjena za izravnavo vpliva lokalno nabavljene ali uvožene prečiščene tereftalne kisline s pomočjo državne banke Pakistana. Obrazci za vlogo za uveljavljanje ugodnosti iz te sheme so pripravljeni kot priloge k SRO. Poleg tega je v SRO št. 1045(I)/2008 neposredno naveden seznam družb prejemnic sheme.

(96)

To povračilo je kompenzacijska pomoč/tarifna zaščita za industrijo poliestra, z njo pa upravlja državna banka Pakistana. Če je prečiščena tereftalna kislina uvožena, se obračuna uvozna dajatev v višini 7,5 %.

(97)

Če je prečiščena tereftalna kislina nabavljena pri pakistanskem proizvajalcu, ki jo proizvaja lokalno, je na fakturi, ki ga domači proizvajalec prečiščene tereftalne kisline pošlje kupcu, označena komponenta cene v višini 7,5 %. V skladu s tem kupec na zahtevo pridobi povračilo te 7,5-odstotne komponente.

(98)

Preiskava je pokazala, da v praksi shema zagotavlja neposredno financiranje industrije poliestra v Pakistanu. Namen SRO je dajanje prednosti nabavi doma proizvedene prečiščene tereftalne kisline. Ta podpora domači nabavi prečiščene tereftalne kisline se šteje za neposredno financiranje kupca. Preiskava je pokazala, da je bil edini sodelujoči proizvajalec izvoznik izrecno naveden v zadevnih SRO kot upravičenec te sheme. Dejansko je bilo v zadevnih SRO samo osem družb iz Pakistana navedenih kot stranke, upravičene do te sheme. Zato je imel sodelujoči proizvajalec izvoznik ugodnosti iz kompenzacijske podpore za prečiščeno tereftalno kislino.

(99)

Ob upoštevanju navedenega se ta shema šteje za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki družbi prejemnici prinaša očitne ugodnosti.

(100)

Poleg tega je shema specifična v smislu člena 4(4)(b) osnovne uredbe glede na to, da je subvencija pogojena z uporabo domačega blaga pred uvoženim.

(101)

Razen tega se lahko ta shema šteje za specifično tudi v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe glede na to, da sama zakonodaja izrecno omejuje dostop do te sheme določenim družbam, ki sodijo v industrijo poliestra.

(102)

Zato se lahko za to subvencijo izvedejo izravnalni ukrepi.

(103)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OP. Kot ugodnost za prejemnika se šteje skupni znesek denarnega povračila, kakor ga je sodelujoči proizvajalec izvoznik navedel v svojih izkazih.

(104)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek družbe od prodaje med OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(105)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujočega proizvajalca izvoznika znaša 2,38 %.

(106)

Na podlagi te sheme ima lahko družba ugodnosti od posebnega davčnega režima na prihodke od izvoza.

(107)

Shema temelji na poglavjih 154 in 169 Odloka o davku od dohodka iz leta 2001 („ITO“) in oddelku IV dela III Priloge I k ITO iz leta 2001.

(108)

Ta shema je sistem za obračunavanje dohodka na podlagi prihodka od izvoza in je dostopna vsakemu izvozniku v času unovčenja iztržka od prodaje blaga.

(109)

Pooblaščena banka odbije odtegnjeni davek v višini 1 % na vrednost izvozne transakcije v času unovčenja deviznega iztržka, ne glede na kakršen koli dobiček družbe. Po drugi strani pa za obdavčljivi dohodek družb iz njihovih dejavnosti na domačem trgu velja davek na dohodek v višini 35 %.

(110)

Ta davčna olajšava, ki se uporablja neposredno za devizne iztržke, se šteje za končni davek na dohodek iz izvoznih transakcij. Dovoljena ni nobena olajšava za noben izdatek v zvezi z unovčenjem prihodkov od izvoza.

(111)

Preiskava je pokazala, da ta shema v praksi izvoznikom zagotavlja posebno in ugodno davčno obravnavo. Čeprav dela izdatkov, povezanih s prihodkom od izvoza, ni mogoče odšteti, nizka davčna stopnja v višini 1 % na skupni prihodek od izvoza pomeni ugoden davčni sistem v primerjavi z običajnim davčnim režimom, kjer se uporablja višja stopnja v višini 35 % za običajni dohodek, pod pogojem, da je dobiček od izvoza obdavčen z nižjo stopnjo kot dobiček od prodaje na domačem trgu. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je imel ugodnosti iz sheme FTR.

(112)

Glede na to, da ta davčni režim prinaša dobiček, ker je izvoz obdavčen z nižjo stopnjo kot domača prodaja, se ta shema v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe šteje za subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki družbi prejemnici prinaša ugodnosti.

(113)

Poleg tega se ta shema lahko šteje za specifično v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe glede na to, da je subvencija pogojena z izvozom.

(114)

Zato se lahko za to subvencijo izvedejo izravnalni ukrepi.

(115)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OP. Kot ugodnost za prejemnika se šteje znesek celotnega davka, ki se plača na prihodek, povezan s prejemki, za katere velja predmet FTR (izvoz), po plačilu odbitka FTR (1 % prihodka od izvoza). V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek od izvoza družbe med OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(116)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za proizvajalca izvoznika znaša 1,95 %.

(117)

Namen dolgoročnega financiranja izvozno usmerjenih projektov (Long-Term Financing for the Export Oriented Projects – LFT-EOP) je omogočiti upravičenim finančnim institucijam, da posojilojemalcem zagotovijo možnost financiranja pod privlačnimi pogoji za uvoz strojev, naprav, opreme in dodatkov.

(118)

Pravne podlage so navedene v oddelku 17(2)(a)/17(4)(c) in oddelku 22, ki se bere skupaj z oddelkom 17(2)(d), Zakona o državni banki Pakistana iz leta 1956. Podrobnosti te sheme so navedene v Okrožnici št. 14 državne banke Pakistana (State Bank of Pakistan – SBP) z dne 18. maja 2004.

(119)

Kakor je izrecno navedeno v Okrožnici SBP št. 14 z dne 18. maja 2004, so družbe, ki neposredno ali posredno izvozijo najmanj 50 % letne proizvodnje, upravičene do financiranja iz te sheme.

(120)

Sodelujoče finančne institucije, odobrene za shemo LTF-EOP, so tiste, ki izpolnjujejo zahtevo po kapitalski ustreznosti, ki jo določi SBP. Institucije lahko zagotavljajo dolgoročno financiranje svojih posojilojemalcev za obdobje do sedmih let in pol.

(121)

Kredit, ki ga dobijo družbe, se lahko uporabi za različne namene (posodobitev tovarn, nabavo lokalno proizvedenih naprav in strojev, uvoz strojev itd.).

(122)

Banke lahko posojilojemalcem zaračunajo do 3 % višje stopnje, kakor jih sporoči SBP. Obrestne mere za financiranje iz sheme LTF-EOP se primerjajo s tehtanim povprečnim donosom 12-mesečnih zakladnih menic in tri- ter petletnimi pakistanskimi investicijskimi obveznicami, odvisno od obdobja financiranja.

(123)

Po izplačilu posojila lahko banke zadevni urad SBP zaprosijo za refinanciranje v znesku izplačanega posojila.

(124)

Čeprav se ta shema od junija 2007 ne uporablja več, edini sodelujoči proizvajalec izvoznik še vedno uživa ugodnosti iz te sheme, saj gre za dolgoročno financiranje, ugodnost pa je pričel uživati aprila 2005 za obdobje sedmih let in pol.

(125)

SBP na podlagi te sheme obvezujoče določa najvišje obrestne mere za dolgoročna posojila.

(126)

Zato lahko izvozniki pridobijo dolgoročna posojila po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite, ki so določene izključno v skladu s tržnimi pogoji.

(127)

Shemo je treba v smislu člena 3(1)(a)(iv) in člena 3(2) osnovne uredbe šteti za subvencijo v obliki vladne prakse, ki vključuje javni organ (tj. SBP), zaradi česar je del vlade, ki komercialnim bankam nalaga, da izvajajo funkcije iz člena 3(1)(a)(i) (tj. neposreden prenos sredstev v obliki posojil). Družba prejemnica uživa ugodnosti v obliki preferencialnih obrestnih mer.

(128)

V zvezi s tem je treba poudariti, da SBP spada pod opredelitev „vlade“ iz člena 2(b) osnovne uredbe. Je v 100-odstotni državni lasti in uresničuje cilje javne politike. SBP izvaja vse funkcije, ki jih imajo centralne banke, vključno z izdajo vrednostnih papirjev, ureditvijo in nadzorom finančnega sistema, delovanjem kot banka bankam, posojilodajalcem v sili in banko vlade, izvajanjem monetarne politike, upravljanjem javnega dolga, upravljanjem deviznih sredstev, razvojem finančnega okvira, institucionaliziranjem prihrankov in naložb, zagotavljanjem zmogljivosti za usposabljanje bankirjev in zagotavljanjem kredita prednostnim sektorjem.

(129)

Ob upoštevanju navedenega se ta shema lahko šteje za specifično v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe, saj sama zakonodaja, na podlagi meril o upravičenosti, izrecno določa subvencijo, odvisno od opravljenega izvoza.

(130)

Zato se lahko za to subvencijo izvedejo izravnalni ukrepi.

(131)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OP. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe se ugodnost za prejemnika izračuna tako, da se upošteva razliko med določeno zgornjo mejo kredita centralne banke (državne banke Pakistana) in veljavnimi komercialnimi krediti.

(132)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodek od izvoza zadevnega izdelka v OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(133)

Stopnja subvencije za to shemo za OP za proizvajalca izvoznika znaša 0,60 %.

(134)

Na podlagi kratkoročnega financiranja EFS je izvoznikom prek komercialnih bank zagotovljena pomoč za izvoz vsega proizvedenega blaga. Ta shema je prvenstveno kratkoročna pomoč za gibljiva sredstva za obdobje največ 180 dni.

(135)

Pravne podlage so navedene v oddelku 17(2)(a)/17(4)(c) in oddelku 22, ki se bere skupaj z oddelkom 17(2)(d), Zakona o državni banki Pakistana iz leta 1956. Podrobnosti te sheme so navedene v Okrožnici SBP št. 35 z dne 28. maja 2001 in Okrožnici št. 44 z dne 17. decembra 1998.

(136)

Vsak izvoznik lahko koristi ugodnosti EFS z oddajo vloge na kateri koli komercialni banki in z izpolnitvijo drugih zahtev, ki jih zahteva finančna institucija. Odločitev o posojilu sprejme banka v okviru svoje interno odobrene kreditne politike.

(137)

Ugodnost je lahko odobrena za izvozne transakcije in opravljen izvoz.

(138)

Na podlagi pomoči, ki temelji na transakcijah, banka izvozniku zagotovi finančna sredstva na podlagi izvoznega naloga družbe/izvoznega akreditiva za največ 180 dni. Finančno pomoč se lahko pridobi v fazi pred odpremo za nabavo surovin in proizvodnjo blaga za izvoz. Financiranje v fazi po odpremi je odobreno za blago, že odposlano uvozniku iz tujine, za obdobje do unovčenja iztržka od izvoza ali 180 dni, kar je prej.

(139)

Na podlagi pomoči, ki temelji na opravljenem izvozu, so ta obnovljiva finančna sredstva izvozniku zagotovljena v višini do 50 % izvoza, opravljenega v preteklem letu. Izvozniki lahko to finančno pomoč koristijo za obdobje 180 dni. Ko je ta pomoč izkoriščena, jo je treba povrniti v celoti.

(140)

Ta shema zagotavlja kratkoročno financiranje izvoznega kredita s strani komercialnih bank po preferencialnih obrestnih merah, ki jih določi državna banka Pakistana. Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik koristi ugodnosti te sheme za domačo prodajo in izvoz.

(141)

Stopnje pribitka EFS se primerjajo s tehtanim povprečnim donosom pakistanskih 6-mesečnih zakladnih menic.

(142)

Zato lahko izvozniki pridobijo finančno pomoč po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne kratkoročne komercialne kredite, ki so določene izključno v skladu s tržnimi pogoji.

(143)

Shema se šteje za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(iv) in člena 3(2) osnovne uredbe, ker zagotavlja finančni prispevek v obliki vladne prakse, ki vključuje javni organ (tj. SBP) in komercialnim bankam nalaga, da izvajajo funkcije iz člena 3(1)(a)(i) (tj. neposreden prenos sredstev v obliki posojil). Družba prejemnica uživa ugodnosti v obliki preferencialnih obrestnih mer.

(144)

Poleg tega se ob upoštevanju navedenega ta shema lahko šteje za specifično v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe, saj sama zakonodaja, na podlagi meril o upravičenosti, izrecno določa subvencijo, odvisno od opravljenega izvoza.

(145)

Zato se lahko za to subvencijo izvedejo izravnalni ukrepi.

(146)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OP. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe se ugodnost za prejemnika izračuna tako, da se upošteva razliko med določeno zgornjo mejo kredita centralne banke (državne banke Pakistana) in veljavnimi komercialnimi krediti.

(147)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodek od izvoza v OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(148)

Stopnja subvencije za to shemo za OP za proizvajalca izvoznika znaša 2,22 %.

(149)

Ta shema je kratkoročna finančna pomoč za izvoz in uvoz, ki jo zagotovijo komercialne banke po preferencialnih obrestnih merah, ki jih določi državna banka Pakistana.

(150)

To finančno pomoč ureja Okrožnica F.E. št. 25 z dne 20. junija 1998, kakor je bila nadalje spremenjena z Okrožnico F.E. št. 05 z dne 23. avgusta 2002.

(151)

To kratkoročno financiranje lahko koristi kateri koli izvoznik in uvoznik.

(152)

Na podlagi te sheme je bilo bankam dovoljeno, da svoje depozite v dolarjih uporabijo za financiranje uvoznikov in izvoznikov oz. investirajo v njih. To posojilo izhaja iz dolarskih depozitov/medbančnih naložb, nominiranih v dolarjih, vendar izplačanih v enakovrednem znesku v rupijah. Financiranje, izvedeno na podlagi Okrožnice F.E. št. 25 („F.E. 25“), izvajajo banke glede na ustrezna dokazila o trgovinskih transakcijah.

(153)

Kakor je pojasnjeno v Okrožnici F.E. št. 05 z dne 23. avgusta 2002, je pri posojilu izvozniku mogoče prilagoditi iztržek od izvoza v tuji valuti pri vračilu posojila in dobiček/obresti od tega le, če je izvoznik predal celoten iztržek od posojila banki proti plačilu v rupijah. Posojilo iz sheme F.E. 25 v celoti temelji na samolikvidaciji iztržka od prodaje.

(154)

Kakor je pojasnjeno v Okrožnici F.E. št. 05 z dne 23. avgusta 2002, je lahko finančna pomoč za uvoz dovoljena le od datuma dejanske izvedbe plačil od uvoza v tuji valuti z oblikovanjem deviznega posojila v korist uvoznika. Najdaljše obdobje takšnega posojila ne sme biti daljše od šestih mesecev od dneva izplačila uvozniku.

(155)

Ta shema zagotavlja kratkoročno financiranje izvoznega kredita s strani komercialnih bank po preferencialnih obrestnih merah, ki jih določi državna banka Pakistana.

(156)

Obresti/stopnje pribitka za tovrstno financiranje se primerjajo z obrestno mero LIBOR plus razliko, ki jo zaračunajo banke.

(157)

Zato lahko izvozniki pridobijo finančno pomoč po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne kratkoročne komercialne kredite, ki so določene izključno v skladu s tržnimi pogoji.

(158)

Shema se šteje za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(iv) in člena 3(2) osnovne uredbe, ker zagotavlja finančni prispevek v obliki vladne prakse, ki vključuje javni organ (tj. SBP) in komercialnim bankam nalaga, da izvajajo funkcije iz člena 3(1)(a)(i) (tj. neposreden prenos sredstev v obliki posojil). Družba prejemnica uživa ugodnosti v obliki preferencialnih obrestnih mer.

(159)

Poleg tega se ob upoštevanju navedenega ta shema lahko šteje za specifično v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe, saj sama zakonodaja, na podlagi meril o upravičenosti, izrecno določa subvencijo, odvisno od opravljenega izvoza.

(160)

Zato se lahko za to subvencijo izvedejo izravnalni ukrepi.

(161)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OP. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe se ugodnost za prejemnika izračuna tako, da se upošteva razliko med določeno zgornjo mejo kredita centralne banke (državne banke Pakistana) in veljavnimi komercialnimi krediti.

(162)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodek od izvoza v OP, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(163)

Stopnja subvencije za to shemo za OP za proizvajalca izvoznika znaša 0,06 %.

(164)

Začasna višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem, za edinega sodelujočega pakistanskega proizvajalca izvoznika znaša 9,79 %.

(165)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije je vladni organ preverili naslednji shemi, ki sta domnevno vključevali dodelitev subvencij:

(166)

Ta shema dovoljuje uvoz dajatev prostih surovin, embalažnih materialov in investicijskega blaga z ničelno stopnjo dajatve.

(167)

Shema temelji na Zveznem zakonu št. 1 iz leta 1979, Organiziranje industrijskih zadev.

(168)

Da bi lahko družba koristila ugodnosti iz navedenega zveznega zakona, mora pridobiti industrijsko dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za finance in industrijo.

(169)

V skladu s členom 8 Zveznega zakona so lahko dovoljenja za vzpostavitev industrijskega projekta dodeljena samo državljanom ZEA ali družbam, katerih lokalni kapitalski deleži znašajo vsaj 51 % in pod pogojem, da je oseba, ki vodi družbo, lokalni prebivalec, ali pa upravni odbor večinoma sestavljajo lokalni prebivalci.

(170)

Poleg tega isti zvezni zakon določa vrsto drugih pogojev za upravičenost, ki bi jih stranke morale izpolniti: osnovna sredstva ne smejo biti nižja od 250 000 dirhamov, število zaposlenih ne sme biti manjše od 10, uporaba pogonske sile pa ne višja od 5 konjskih moči (člen 2). Še ena zahteva je, da mora biti 25 % zaposlenih lokalnih prebivalcev, vendar se lahko minister odloči za izvzetje ali zmanjšanje tega odstotka (člen 33). V skladu s členom 13 je treba vlogo za industrijske projekte preučiti ob upoštevanju naslednjega: industrijski projekt, ki pripada programu za razvoj industrije države, in dogovor, sklenjen z arabskimi državami, potrebe lokalne potrošnje. Za projekte, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 13 in so konkurenčni ter izvozno usmerjeni, člen 21 zagotavlja posebno prednost pri priznavanju ugodnosti.

(171)

Na podlagi predložene vloge in ustrezne dokumentacije pristojni odbor Ministrstva za finance in industrijo ministru priporoči odobritev ali zavrnitev vloge. V skladu s členom 12 Zveznega zakona št. 1 se lahko minister odloči, da dovoljenje podeli ali ne.

(172)

Da bi spadal v področje uporabe te sheme, mora vlagatelj upoštevati naslednji postopek: vložitev vloge za industrijsko dovoljenje pri Ministrstvu za finance in industrijo; odobritev industrijskega dovoljenja s strani ministrstva, odobritve uvoza brez plačila uvoznih dajatev prek spletne vloge.

(173)

Zadevno ministrstvo je za to shemo vzpostavilo elektronski industrijski sistem („EIS“) in izdalo ustrezen uporabniški priročnik za uporabnika te sheme. EIS je spletni sistem, ki ga izvaja navedeno ministrstvo. Po eni strani uporabnikom omogoča neposreden dostop do njihovega zadevnega dovoljenja. Po drugi strani pa Oddelku za industrijski razvoj ministrstva omogoča celotni nadzor nad shemo in nadzor nad ugodnostmi, ki jih koristijo družbe.

(174)

Vsak uporabnik sheme ima omejen dostop do EIS, kjer si lahko ogleda svoj zadevni seznam surovin, uporabljenih v proizvodnem postopku tovarne (ime surovine, oznaka HS, merska enota, celotna bilanca – ki pomeni količino surovine – in preostala bilanca, ki pomeni preostalo količino te surovine, za katero je družba lahko oproščena dajatve). Spletno vlogo je treba izpolniti pri vsaki uvozni transakciji, da se pridobi posebna oznaka, ki dovoljuje prehod blaga skozi carino brez dajatev. Oddelek za industrijski razvoj lahko zavrne vlogo za oprostitev plačila dajatev za surovine, če zahtevana količina presega preostalo bilanco za zadevno surovino. Zavrne lahko tudi oprostitev plačila dajatev za investicijsko blago, ki ni vključeno v industrijski projekt. V slednjem primeru odločitev temelji na informacijah, ki jih je družba predložila med prvo prijavo v shemo. Po zavrnitvi lahko družba v sistemu pogleda vse podrobnosti in razloge za zavrnitev ter ustrezno ukrepa, da se zagotovijo zahtevana pojasnila.

(175)

Med preveritvenim obiskom je bilo ugotovljeno, da ima edini sodelujoči proizvajalec izvoznik ugodnosti od splošne oprostitve dajatev na uvoz surovin, embalažnih materialov in investicijskega blaga brez kakršnega koli pogoja, kakor je npr. poznejši izvoz končnega izdelka. Noben zvezni/lokalni zakon ali predpis ne obvezuje družbe, da vodi kakršno koli evidenco za poznejši nadzor, ki ga izvedejo pristojni organi.

(176)

Čeprav mora družba za uvoz brez dajatev vložiti vloge prek spletnega sistema EIS, ni bilo ugotovljenih nobenih smernic, ki bi pokazale, na kakšni podlagi so zahtevki odobreni ali zavrnjeni.

(177)

Poleg tega organi, ki dodeljujejo subvencije, ne vedo, kakšna je dejanska potrošnja dajatev prostih surovin. Družbe v sistem EIS sporočajo le teoretično potrošnjo. Dejansko organ, ki dodeljuje subvencije, od prve prijave v sistem izvaja preverjanja samo v elektronski obliki. Predloženo ni bilo nobeno dokazilo, da so izkoristki input-output materiala, sporočeni ob prvi prijavi, v vseh primerih preverjeni in potrjeni. Poleg tega vlada ZAE v praksi ni uvedla nobenega učinkovitega sistema preverjanja. Organi oblasti so trdili, da revizije izvajajo prek sistema EIS in na podlagi dokumentacije, ki jo morajo vse družbe predložiti vsako leto za obnovitev dovoljenj (informacije, ki se nanašajo na lokalno industrijsko dovoljenje, revidirani izkazi, podatki o proizvodnji in prodaji itd.). Pri tem pa se tisto, kar letno poročajo družbe, primerja s podatki, sporočenimi ob prvi prijavi, in ne z dejansko proizvodnjo. Dejansko ni bilo predloženih nobenih informacij, ki bi potrdile, da organi na kateri koli stopnji postopka vedo, kakšen je dejanski iztržek proizvodnega materiala za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki koristi ugodnosti te sheme.

(178)

Ob upoštevanju navedenega se ta shema šteje za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka vlade, ki družbi prejemnici prinaša ugodnosti, saj ji daje možnost oprostitve uvoznih dajatev. S tem v zvezi je treba opozoriti, da se to ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil, saj ne izpolnjuje pravil iz Priloge I, zlasti točke (i), Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi. Vlada ZAE je navedla, da v ZAE ni nobenih določb za pravila glede povračila dajatev.

(179)

Poleg tega je shema specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe glede na to, da je dostop omejen na določene družbe in ni nobenih objektivnih meril za omejitev upravičenosti v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. V zvezi s spletno vlogo so merila o upravičenosti organa, ki dodeljuje subvencije, za izbiro prejemnikov sheme mešanica nekaterih jasnih in objektivnih, čeprav diskriminatornih, meril (tj. dovoljenja se lahko dodelijo samo državljanom ZAE ali družbam z lokalnim kapitalskim deležem v višini najmanj 51 %, upravni odbor večinoma sestavljajo lokalni prebivalci, 25 % zaposlenih mora biti lokalnih prebivalcev) in nekaterih pogojev, ki niso jasno opredeljeni (tj. ustanavljanje na območjih, ki jih določi vlada, izpolnjevanje programa za industrijski razvoj države in dogovorov z arabskimi državami, izpolnjevanje potreb lokalne potrošnje, konkurenčnost in izvozna usmerjenost). Noben predpis ne pojasnjuje vloge Oddelka za industrijski razvoj, omenjenega samo v uporabniškem priročniku, ki ga je izdalo ministrstvo, ne pa tudi v zveznem zakonu, ki vzpostavlja shemo.

(180)

Poleg tega obstaja dokaz, da dodelitev subvencij ni samodejna. Zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, pooblašča ministra, da sprejme končno odločitev o dodelitvi industrijskega dovoljenja brez kakršnega koli dokazila, ki bi pokazalo, na kakšni podlagi so lahko vloge sprejete ali zavrnjene. Poleg tega imajo organi oblasti vedno diskrecijsko pravico pri odločanju o odobritvi oziroma zavrnitvi zahtevanih oprostitev dajatev.

(181)

Ob upoštevanju navedenega se lahko za to subvencijo izvedejo izravnalni ukrepi.

(182)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OP, tj. skupne neplačane dajatve na uvoz surovin med OP. Znesek subvencije (števec) je bil dodeljen za skupni prihodek družbe od prodaje izdelka med OP.

(183)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za proizvajalca izvoznika je 5,02 %.

(184)

Proizvajalec izvoznik je deloval v skladu z režimom območja proste trgovine Ras Al Khaimah od njegove ustanovitve do maja leta 2008 in koristil ugodnosti dajatev prostega uvoza investicijskega blaga.

(185)

V ZAE ni nobene zvezne zakonodaje, ki bi urejala ustanavljanje in upravljanje OPT. Vsak emirat izda svojo lastno zakonodajo in pravila ter je odgovoren za nadzor ustreznega OPT s svojimi carinskimi službami.

(186)

Glede ustanovitve družbe v OPT Ras Al Khaimaha ne obstajajo nobena posebna pravila ali omejitve upravičenosti: v OPT se lahko ustanovi katero koli domačo družbo ali družbo, ki je v celoti v tuji lasti.

(187)

Najpomembnejši ugodnosti, povezani z ustanovitvijo družbe v OPT, sta možnost dajatev prostega uvoza vseh izdelkov (surovin, osnovnega materiala, dodatnega materiala, vmesnih izdelkov, investicijskega blaga) in odločitev o delniški strukturi družbe brez predpogojev, ki jih določi država. Blago, proizvedeno v OPT, se glede izvora šteje kot s poreklom iz ZAE. Kljub temu pa je pri prehodu iz OPT na domači trg ZAE obravnavano kot tuje blago, tj. ko je dano v prosti promet, zanj veljajo uvozne dajatve.

(188)

Čeprav ima družba s sedežem v OPT pravico do dajatev prostega uvoza in izvoza, mora ob uvozu izpolniti carinsko deklaracijo pri ustrezni zvezni carini. Družba mora bančni garanciji pri uvozu priložiti deklaracijo. Uvoženo blago je carinjeno na podlagi izstopne/vstopne deklaracije. Ob prejemu blaga na kraju vstopa/uvoza v OPT zadevni organ carinskega območja pregleda prejeto blago in, če so pogoji izpolnjeni, potrdi izstopno/vstopno deklaracijo. Slednjo je treba pravilno podpisati na carinski kontrolni točki, ki je blago prejela, ter jo ponovno predložiti carinskemu organu pri uvozu/vstopu, da sprosti bančno garancijo.

(189)

Med preveritvenim obiskom je bilo ugotovljeno, da ni nobenih konkretnih, zakonskih in javno dostopnih meril, ki urejajo odločitev organa, ki dodeljuje subvencije, o tem, kdo je upravičen do ustanovitve družbe v OPT. Za ustanovitev družbe na tem območju je treba pri organu emirata Ras Al Khaimah vložiti vlogo, vendar pa ni na voljo nobenih smernic, ki bi pokazale, na kakšni podlagi je lahko zahtevek odobren ali zavrnjen.

(190)

Glede obstoja različnih OPT v ZAE je preiskava pokazala, da ni nobenih enotnih zakonskih meril, ki bi urejala ustanavljanje in upravljanje OPT v ZAE. Predložen ni bil noben dokaz, da vsa OPT v ZAE delujejo v istem zakonskem okviru in upoštevajo ista pravila delovanja. Izraženi so bili tudi resni pomisleki glede tega, ali je lahko upravičenost do ustanovitve družbe v OPT omejena na podlagi določenih vrst poslovne dejavnosti. Dejansko se na podlagi zagotovljenih informacij zdi, da so določena OPT v ZAE izrecno namenjena določenim vrstam poslovnih dejavnosti (npr. prosto območje za avtomobile v Dubaju, prosto območje za mednarodno medijsko produkcijo, cvetlični center Dubaj v prostem območju itd.).

(191)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je imel ugodnosti od dajatev prostega uvoza investicijskega blaga.

(192)

Ob upoštevanju navedenega je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe šteti za subvencijo, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka vlade in družbi prejemnici prinaša ugodnosti.

(193)

Poleg tega je shema specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj so te ugodnosti na voljo samo družbam v OPT, torej je dostop do subvencije omejen na družbe na določenih lokacijah, ki delujejo pod režimom OPT. Nadalje je preiskava pokazala, da je zagotavljanje statusa OPT v ZAE diskrecijsko in ne sledi nevtralnim oziroma objektivnim merilom, kakor je določeno v členu 4(2)(b). Ker ni zvezne zakonodaje, ki bi urejala ustanavljanje in upravljanje OPT v ZAE, vsak organ za dodeljevanje subvencij v sedmih emiratih, ki sestavljajo ZAE, zagotavlja dostop do OPT v skladu z lastnimi pravili. Ker v emiratu Ras Al Khaimah ni na voljo nobene zakonodaje ali smernic, ustrezen organ na diskrecijski podlagi odloči, katera družba je upravičena do vstopa v OPT.

(194)

Poleg tega se ugodnost od neplačanih dajatev na uvoženo investicijsko blago ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev, saj se nanaša na investicijsko blago, ki se ne uporablja v proizvodnem postopku in zato ni vključeno v področje dovoljenih sistemov povračil dajatev iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi.

(195)

Ob upoštevanju navedenega se lahko za to subvencijo izvedejo izravnalni ukrepi.

(196)

Glede na to, da je družba v OPT delovala od ustanovitve do maja 2008, vendar se je proizvodnja PET pričela septembra 2007, proizvodnja družbe pa je s predhodnim industrijskim dovoljenjem iz zveznega zakona št. 1 iz leta 1979 potekala od januarja 2008, je treba subvencijo, ki jo je družba koristila med OP, šteti samo za dajatev oproščen uvoz investicijskega blaga.

(197)

V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil znesek subvencije izračunan na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju petnajstih let, kar odraža najkrajše obdobje amortizacije, ugotovljeno v vseh treh državah, vključenih v preiskavo v zvezi z zadevno industrijo. V skladu z uveljavljeno prakso je bil tako dobljen znesek, ki se nanaša na OP, popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi celotna vrednost subvencije v tem obdobju. V ta namen se je komercialna obrestna mera v ZAE v OP štela kot primerna.

(198)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek od prodaje v OP, ker dodelitev ugodnosti ni pogojena z opravljenim izvozom.

(199)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za proizvajalca izvoznika znaša 0,11 %.

(200)

Začasna višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem, za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika Združenih arabskih emiratov znaša 5,13 %.

(201)

Med OP je podobni izdelek v Uniji proizvajalo 17 proizvajalcev. Za njihovo proizvodnjo se zato šteje, da pomeni celotno proizvodnjo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(202)

Od teh 17 proizvajalcev jih je 12 sodelovalo v preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da teh 12 proizvajalcev pomeni večji delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, v tem primeru več kot 80 %. Teh 12 sodelujočih proizvajalcev zato pomeni industrijo Unije v skladu s členom 9(1) in členom 10(6) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“. Preostali proizvajalci Unije bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „drugi proizvajalci Unije“. Drugi proizvajalci unije pritožbe niso dejavno podprli ali ji nasprotovali.

(203)

Treba je opozoriti, da je za trg EU za PET značilno sorazmerno veliko število proizvajalcev, ki običajno pripadajo večjim skupinam s sedežem zunaj EU. Trg je v postopku konsolidacije s številnimi nedavnimi prevzemi in zaprtji. Od leta 2009 so se na primer zaprli proizvodni obrati PET Tergal Fibers (Francija), Invista (Nemčija) in Artenius (Združeno kraljestvo), medtem ko je Indorama prevzela nekdanje obrate družbe Eastman v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem.

(204)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (8), je bil izbran vzorec petih posameznih proizvajalcev, ki pomenijo 65 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije. Ena družba ni mogla predložiti vseh zahtevanih podatkov, zato je bilo treba vzorec zmanjšati na štiri proizvajalce, ki pomenijo 47 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev.

(205)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in podatkov o obsegu uvoza na trg EU, ki jih je pridobil EUROSTAT, podatki v zvezi z drugimi proizvajalci Unije pa so temeljili na pritožbi.

(206)

V Uniji se je potrošnja izdelka, ki je predmet preiskave, med letom 2006 in OP povečala za 11 %. Natančneje, očitno povpraševanje se je leta 2007 povečalo za 8 %, rahlo zmanjšalo v letih 2007 in 2008 (za 2 odstotni točki) in povečalo za nadaljnjih 5 odstotnih točk med letom 2008 in OP.

Preglednica 1

(207)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz PET s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov oceni kumulativno v skladu s členom 8(3) osnovne uredbe.

(208)

Glede učinkov uvoza s poreklom iz ZAE, Irana in Pakistana je preiskava pokazala, da so bile stopnje subvencije nad pragom de minimis, kakor je opredeljen v členu 14(5) osnovne uredbe, in da količina subvencioniranega uvoza iz teh držav ni bila zanemarljiva v smislu člena 10(9) osnovne uredbe.

(209)

V zvezi s konkurenčnimi pogoji med uvozom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov in podobnim izdelkom je preiskava pokazala, da proizvajalci iz teh držav uporabljajo iste prodajne kanale in prodajajo podobnim kategorijam strank. Poleg tega je preiskava pokazala, da je uvoz iz vseh teh držav v obravnavanem obdobju naraščal.

(210)

Glede na navedeno se začasno sklene, da so izpolnjena vsa merila iz člena 8(3) osnovne uredbe in da je treba uvoz iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov preučiti kumulativno.

(211)

Obseg subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka v EU se je med letom 2006 in OP povečal za več kot petkrat in v OP dosegel 304 202 ton. Natančneje, uvoz iz zadevnih držav se je v letih 2006 in 2007 povečal za 20 %, nato se je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 nadalje povečal za 270 odstotnih točk, čemur je sledilo ponovno povečanje za 154 odstotnih točk med letom 2008 in OP.

Preglednica 2

(212)

Tržni delež subvencioniranega uvoza iz zadevnih držav je v letu 2006 znašal 2,1 % in se je v obravnavanem obdobju enakomerno povečal za 8 odstotnih točk. Natančneje, v letih 2006 in 2007 se je povečal za 0,2 odstotne točke, v letih 2007 in 2008 za nadaljnje 5,3 odstotne točke, med letom 2008 in OP pa za 2,6 odstotne točke. V OP je tržni delež subvencioniranega uvoza iz zadevnih držav znašal 10,2 %.

(213)

Ugotovljeno je bilo, da so ZAE vstopili na trg šele leta 2007, vendar so hitro uspeli pridobiti znaten tržni delež.

(214)

Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju znižala za 14 % z največjim upadom med letom 2008 in OP. Natančneje, povprečna cena se je leta 2007 znižala za 1 % in leta 2008 ostala blizu te ravni, nato pa je v OP padla za nadaljnjih 13 odstotnih točk.

Preglednica 3

(215)

Ob upoštevanju dejstva, da so za vse cene in stroške zadevnega izdelka veljala znatna nihanja v OP, so bile prodajne cene in stroški zbrani po četrtletjih, izračuni nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen pa so bili izvedeni vsake četrt leta.

(216)

Za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen so se tehtane povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz iz zadevnih držav prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu in razlike v ravni trgovine.

(217)

Primerjava je pokazala, da je v OP subvencioniran uvoz s poreklom iz ZAE, prodan v Uniji, nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za 3,9 %. Subvencioniran uvoz s poreklom iz Irana, prodan v Uniji, je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za 3,2 %. Subvencioniran uvoz s poreklom iz Pakistana, prodan v Uniji, je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za 1,4 %. Med OP tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za zadevne države znašala 3,2 %.

(218)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je preučitev vpliva subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki vplivajo na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(219)

Kakor je pojasnjeno zgoraj, je bilo treba zaradi velikega števila proizvajalcev Unije uporabiti vzorčenje. Za analizo škode so bili vzpostavljeni kazalniki škode na naslednjih dveh ravneh:

(220)

Proizvodnja Unije se je med letom 2006 in OP zmanjšala za 4 %. Natančneje, leta 2007 se je zvišala za 5 % na približno 2 570 000 ton, močno zmanjšala za 10 odstotnih točk leta 2008 v primerjavi z letom 2007 in rahlo povečala za 1 odstotno točko med letom 2008 in OP, ko je dosegla približno 2 300 000 ton.

Preglednica 4

(221)

Proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 15 %. Natančneje, leta 2007 se je povečala za 1 %, leta 2008 za dodatnih 5 odstotnih točk in nato še za 9 odstotnih točk v OP.

Preglednica 5

(222)

Izkoriščenost zmogljivosti je bila leta 2006 83-odstotna, leta 2007 se je povečala na 87 %, pozneje zmanjšala na 75 % leta 2008 in med OP padla na samo 69 %. Upadanje stopnje izkoriščenosti v letu 2008 in OP odraža zmanjšano proizvodnjo in povečano proizvodno zmogljivost v tem obdobju.

(223)

Obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu EU se je v obravnavanem obdobju le malo zmanjšal. Prodaja se je leta 2007 povečala za 5 %, naslednje leto se je zmanjšala malo pod raven iz leta 2006, v OP pa je bila za 3 % manjša kot v letu 2006 in je znašala približno 2 100 000 ton. Glede na omejen obseg zalog razvoj prodaje natančno odraža razvoj proizvodnje.

Preglednica 6

(224)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju izgubila 10 odstotnih točk tržnega deleža, ki se je s 85 % leta 2006 zmanjšal na 75 % v OP. Ta izguba tržnega deleža odraža dejstvo, da je prodaja industrije Unije kljub povečani potrošnji v obravnavanem obdobju padla za 3 %. Ugotovljeno je bilo, da je ta trend upadanja enak tudi za vzorčene proizvajalce Unije.

Preglednica 7

(225)

Med letom 2006 in OP, ko se je potrošnja Unije povečala za 11 %, se je obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu EU zmanjšal za 3 %, tržni delež proizvajalcev Unije pa za 10 odstotnih točk. Po drugi strani se je tržni delež subvencioniranega uvoza v enakem obdobju povečal z 2,1 % na 10,2 %. Zato se sklene, da industrija Unije ni imela koristi od rasti na trgu.

(226)

Stopnja zaposlenosti proizvajalcev Unije med letom 2006 in OP kaže znižanje za 15 %. Natančneje, število zaposlenih se je bistveno zmanjšalo z 2 400 leta 2006 na 2 100 leta 2007 oziroma za 13 % in ostalo blizu te ravni v letu 2008 in OP. Padec v letu 2007 odraža prizadevanja za prestrukturiranje številnih proizvajalcev EU.

Preglednica 8

(227)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjene z donosom (v tonah) na zaposlenega na leto, se je med obravnavanim obdobjem povečala za 12 %. To odraža dejstvo, da se je proizvodnja manjšala počasneje kot raven zaposlovanja in je pokazatelj povečane učinkovitosti proizvajalcev Unije. To je še zlasti očitno v letu 2007, ko se je proizvodnja povečala, medtem ko se je raven zaposlovanja zmanjšala, produktivnost pa je bila za 21 % višja kot v letu 2006.

Preglednica 9

(228)

Povprečne letne prodajne cene proizvajalcev Unije na trgu EU za nepovezane stranke so med letoma 2006 in 2008 ostale stabilne pri približno 1 100 EUR za tono. V OP se je povprečna letna prodajna cena znižala za 12 % in dosegla 977 EUR za tono. Povprečna letna prodajna cena ne odraža mesečnih ali celo dnevnih nihanj cen PET na evropskem (in svetovnem) trgu, vendar se šteje za zadosten pokazatelj trenda med obravnavanim obdobjem. Prodajne cene PET običajno sledijo cenovnim trendom glavnih surovin (večinoma prečiščene tereftalne kisline in monoetilenglikola), saj pomenijo do 80 % celotnega stroška PET.

Preglednica 10

(229)

Kakor je navedeno, so bile prodajne cene industrije Unije nelojalno znižane zaradi subvencioniranega uvoza iz zadevnih držav.

(230)

Učinek dejanskih stopenj subvencije na industrijo Unije se glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz zadevnih držav ne more šteti kot zanemarljiv. Spomniti je treba, da od leta 2000 veljajo protidampinški ukrepi na uvoz PET iz Indije, Indonezije, Republike Koreje, Malezije, Tajvana in Tajske ter od leta 2004 Ljudske republike Kitajske. Za uvoz iz Indije veljajo izravnalni ukrepi od leta 2000. Glede na to, da je v obdobju, na katerega se nanaša ta preiskava, industrija Unije izgubila tržni delež in povečala izgube, ni mogoče ugotoviti okrevanja po preteklem dampingu in subvencioniranju, zato velja, da proizvodnja Unije ostaja občutljiva na škodljiv učinek subvencioniranega uvoza na trg Unije.

(231)

Stopnja končnih zalog vzorčenih proizvajalcev se je med letom 2006 in OP znižala za 22 %. Ugotovljeno je bilo, da zaloge pomenijo manj kot 5 % letne proizvodnje, zato je relevantnost tega kazalnika v analizi škode omejena.

Preglednica 11

(232)

Letni stroški dela so se v letih 2006 in 2007 zvišali za 11 %, nato so se leta 2008 znižali za 2 odstotni točki v primerjavi z letom 2007 in za nadaljnjih 9 odstotnih točk med OP v primerjavi z letom 2008, ko so dosegli enako raven kot v letu 2006. Na splošno so stroški dela ostali stabilni.

Preglednica 12

(233)

Dobičkonosnost prodaje podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev na trgu EU nepovezanim strankam, izražena kot odstotek neto prodaje, je v obravnavanem obdobju ostala negativna in se je celo zmanjšala s – 6,9 % na – 7,5 %. Natančneje, položaj v zvezi z dobičkonosnostjo vzorčenih proizvajalcev se je izboljšal leta 2007, ko je neto izguba znašala samo – 1,5 % neto prodaje, vendar se je v letu 2008 izguba močno povečala na – 9,3 %. Položaj se je nekoliko izboljšal med OP.

Preglednica 13

(234)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila trendu dobičkonosnosti. Z – 9,6 % v letu 2006 se je povečala na – 3,1 % v letu 2007. Leta 2008 se je zmanjšala na – 16,8 % in se med OP ponovno povečala na – 12,3 %. Na splošno je donosnost naložb ostala negativna in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2,7 odstotne točke.

(235)

Neto denarni tok iz poslovanja je bil v letu 2006 negativen in je znašal 18,5 milijona EUR. Leta 2007, ko je z 19,5 milijona EUR postal pozitiven, se je bistveno izboljšal, vendar se je leta 2008 močno poslabšal (– 42 milijonov EUR), preden je dosegel negativnih – 11 milijonov EUR med OP. Na splošno se je v obravnavanem obdobju denarni tok izboljšal, čeprav je ostal negativen.

(236)

Zlasti zaradi dejstva, da so nekateri proizvajalci del večjih skupin, ni bilo nobenih pokazateljev, da ima industrija Unije težave pri zbiranju kapitala.

Preglednica 14

(237)

Letne naložbe vzorčenih družb v proizvodnjo podobnega izdelka so se v letih 2006 in 2007 zmanjšale za 34 %, v letih 2007 in 2008 za dodatnih 59 odstotnih točk, v OP pa so se v primerjavi z letom 2008 le malo zmanjšale. Naložbe v obravnavanem obdobju so se na splošno zmanjšale za približno 96 %. Ta velik padec pri naložbah se lahko delno pojasni z dejstvom, da so bile v letih 2006 in 2007 pridobljene nove proizvodne linije z namenom povečanja zmogljivosti.

Preglednica 15

(238)

Analiza makroekonomskih podatkov kaže, da so proizvajalci Unije med obravnavanim obdobjem zmanjšali proizvodnjo in prodajo. Čeprav opaženo zmanjšanje ni bilo tako dramatično, ga je treba obravnavati glede na povečano povpraševanje med letom 2006 in OP, kar je povzročilo padec tržnega deleža proizvajalcev Unije za 10 odstotnih točk na 75 %.

(239)

Hkrati ustrezni mikroekonomski kazalniki kažejo očitno poslabšanje gospodarskega položaja vzorčenih proizvajalcev Unije. Dobičkonosnost in donosnost naložb sta ostali negativni in sta se med letom 2006 in OP na splošno še poslabšali. Denarni tok je, kljub splošnemu pozitivnemu razvoju, med OP prav tako ostal negativen.

(240)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(4) osnovne uredbe.

(241)

V skladu s členom 8(5) in (6) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali je subvencionirani uvoz povzročili tolikšno škodo industriji Unije, da se jo lahko opredeli kot znatno. Poleg subvencioniranega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Unije, da se zagotovi, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala subvencioniranemu uvozu.

(242)

Med letom 2006 in OP se je obseg subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka povečal za več kot petkrat na 304 200 ton, njegov tržni delež pa se je povečal za skoraj 8 odstotnih točk (z 2,1 % na 10,2 %). Istočasno je industrija Unije izgubila približno 10 odstotnih točk tržnega deleža (s 84,9 % na 72,1 %). Povprečna cena tega uvoza se je med letom 2006 in OP znižala in je ostala nižja od povprečne cene proizvajalcev Unije.

(243)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (217), je subvencionirani uvoz nelojalno nižal prodajne cene v povprečju za 3,2 %. Četudi je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen manjše od 4 %, ga ni mogoče šteti za zanemarljivega, saj je PET blago in se konkurenca izraža zlasti v ceni.

(244)

Iranski izvoznik je trdil, da uvoz PET iz Irana ni mogel povzročiti znatne škode industriji Unije, saj stopnje tega uvoza le neznatno presegajo prag de minimis. Vendar je med OP uvoz iz Irana, ki ustreza tržnemu deležu v višini 1,9 %, presegel prag de minimis, ki je določen v osnovni uredbi. Poleg tega so iranske uvozne cene nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. Na podlagi tega se trditev iranskega izvoznika zavrne.

(245)

V zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen uvoza industrije Unije iz zadevnih držav velja, da je ta subvencionirani uvoz izvajal negativni pritisk na cene, kar je industriji Unije preprečevalo, da svoje prodajne cene zviša do ravni, potrebne za kritje stroškov in ustvarjanje dobička. Zato se šteje, da obstaja jasna vzročna zveza med navedenim uvozom in škodo industrije Unije.

(246)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je škoda nastala zaradi nezadostnega izvoza proizvajalcev Unije. Kakor kaže spodnja preglednica, se je obseg izvoza industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 11 %. Raven izvoznih cen se je v enakem obdobju znižala za 10 %, kar se je odražalo v stabilni vrednosti izvoza v obravnavanem obdobju. Zato ni nobenih dokazov, da je izvozna dejavnost prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

Preglednica 16

(247)

Druga zainteresirana stran je trdila, da so bile cene industrije Unije na trgu EU umetno visoke. Po mnenju zainteresirane strani je ta trditev dokazana z dejstvom, da so cene na trgu EU ostale stabilne, medtem ko so se izvozne prodajne cene znižale. Vendar je preiskava pokazala, da so se v obravnavanem obdobju letne povprečne prodajne cene industrije Unije na trgu EU zmanjšale za 12 % skupaj z znižanjem izvoznih cen v istem obdobju. Trditev se zato zavrne.

(248)

Za Republiko Korejo veljajo protidampinške dajatve od leta 2000. Vendar za dve korejski družbi veljajo nične dajatve in preiskava je pokazala, da uvoz iz Republike Koreje ostaja visok, v obravnavanem obdobju pa se je znatno povečal. Korejski uvoz se je med letom 2006 in OP povečal za skoraj 150 %, njegov pripadajoči tržni delež pa se je povečal s 3,5 % v letu 2006 na 7,7 % med OP.

Preglednica 17

(249)

Povprečna cena korejskega uvoza je na splošno ostala nekoliko pod povprečnimi cenami proizvajalcev Unije. Vendar so bile korejske cene višje od povprečnih cen zadevnih držav. Čeprav ni mogoče izvzeti, da je uvoz iz Republike Koreje prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, je njegov prispevek omejen in šteje se, da ni prekinil vzročne zveze, vzpostavljene v zvezi s subvencioniranim uvozom iz zadevnih držav.

(250)

Iranski izvoznik je trdil, da se je iranski uvoz povečal zaradi zmanjšanja uvoza iz Severne Koreje, zato ni bremenil evropskih proizvajalcev. Vendar podatki Eurostata kažejo, da se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza iz obeh držav hkrati enakomerno povečeval. Zato ni mogoče skleniti, da je uvoz iz Irana le nadomestil uvoz iz Severne Koreje.

(251)

Uvoz iz drugih držav je bil v povprečju izveden po cenah, ki so bistveno višje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije. Poleg tega je ta uvoz v obravnavanem obdobju izgubil tržni delež. Zato tega uvoza ni mogoče obravnavati kot morebitnega vzroka škode za industrijo Unije.

Preglednica 18