Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 2 k spremembam 03 – začetek veljavnosti: 17. marec 2010

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitve pojmov

3.

Vloga za homologacijo

4.

Homologacija

5.

Splošne zahteve

6.

Zahteve glede zmogljivosti

7.

Preskusni postopki

8.

Spremembe in razširitev homologacije za tip vozila

9.

Skladnost proizvodnje

10.

Kazni za neskladnost proizvodnje

11.

Dokončna prekinitev proizvodnje

12.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

13.

Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo

Priloga 2 –

Homologacijske oznake

Priloga 3 –

Preskusi obremenitve ključavnic št. 1, 2 in 3 – delovanje sile

Priloga 4 –

Vztrajnostni preskusni postopki

Priloga 5 –

Preskusni postopek za tečaje

Priloga 6 –

Drsna stranska vrata

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za kategorije vozil M1 in N1 (1) v zvezi s trdnostjo ključavnic in tečajev vrat ter drugih podpornih elementov na vratih, ki se lahko uporabljajo za vstopanje in izstopanje potnikov.

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku

2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na trdnost ključavnic in tečajev vrat;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v takšnih bistvenih značilnostih, kot so: 2.2.1 oznaka tipa vozila, ki jo je določil proizvajalec; 2.2.2 vrsta ključavnice; 2.2.3 vrsta tečaja vrat; 2.2.4 način, kako so ključavnice in tečaji vrat nameščeni in pritrjeni na ogrodje vozila; 2.2.5 vrsta drsnih vrat;

2.3

„pomožna ključavnica vrat“ je ključavnica, ki ima lego popolnega zapiranja s sekundarno lego zapiranja ali brez nje, je nameščena na vrata ali sistem vrat ter opremljena s primarnim zaskočnim sistemom vrat;

2.4

„pomožni zaskočni sistem vrat“ je sestavljen vsaj iz pomožne ključavnice vrat in zapirala;

2.5

„zadnja vrata“ so vrata ali sistem vrat na zadnji strani motornega vozila, skozi katerega lahko potniki vstopajo v vozilo ali izstopajo iz njega ali skozi katerega se lahko nalaga ali razklada tovor. Ne vključujejo: (a) pokrova prtljažnika; ali (b) vrat ali oken, ki so v celoti sestavljena iz materiala za zasteklitev ter katerih ključavnice in/ali sistemi tečajev so neposredno pričvrščeni na material za zasteklitev;

2.6

„člen karoserije“ je tisti del tečaja, ki je običajno pritrjen na ogrodje karoserije;

2.7

„blokirni sistem za varnost otrok“ je blokirna naprava, ki jo je mogoče vklopiti in izklopiti ne glede na druge blokirne naprave ter ki vklopljena preprečuje delovanje notranje vratne kljuke ali druge naprave za odklepanje. Naprava za odklepanje/zaklepanje je lahko ročna ali električna in se lahko namesti kjer koli na vozilu ali v njem;

2.8

„vrata“ pomenijo vrata s tečaji ali drsna vrata, ki vodijo neposredno v notranjost vozila, ki vsebuje eno ali več sedežnih mest, razen zgibnih in zložljivih vrat ter vrat, namenjenih za preprosto pričvrstitev na motorno vozilo, izdelano za uporabo brez vrat, ali odstranitev z njega;

2.9

„opozorilni sistem za zapiranje vrat“ je sistem, ki sproži viden signal vozniku, kadar zaskočni sistem vrat ni v legi popolnega zapiranja, medtem ko je motor vozila v teku;

2.10

„sistem tečajev vrat“ je sestavljen iz enega ali več tečajev, ki držijo vrata;

2.11

„zaskočni sistem vrat“ je sestavljen vsaj iz ključavnice vrat in zapirala;

2.12

„člen vrat“ je tisti del tečaja, ki je običajno pritrjen na vrata in predstavlja nihajoči člen;

2.13

„sistem vrat“ je sestavljen iz vrat, ključavnice, zapirala, tečajev, drsnih sistemov in drugih delov za zadržanje vrat na vratih in vratnem okvirju. Sistem vrat pri dvojnih vratih vključuje oboje vrat;

2.14

„dvojna vrata“ so sistem dveh vrat, pri čemer se sprednja ali krilna vrata odprejo prva in so povezana z zadnjimi ali zapahnjenimi vrati, ki se odprejo druga;

2.15

„vilični zapah“ je del ključavnice, ki zaklene in zadrži zapiralo v legi zapiranja;

2.16

„smer odpiranja viličnega zapaha“ je smer, ki je nasprotna smeri, v kateri zapiralo vstopi v ključavnico in zaklene vilični zapah;

2.17

„lega popolnega zapiranja“ je sklopni položaj ključavnice, v katerem so vrata zadržana v popolnoma zaprtem položaju;

2.18

„tečaj“ je naprava, ki se uporablja za pritrjevanje vrat na ogrodje karoserije ter usmerjanje poti nihanja vrat pri vstopu in izstopu potnikov;

2.19

„tečajni sornik“ je tisti del tečaja, ki običajno povezuje člene karoserije in vrat ter vzpostavlja nihajno os;

2.20

„ključavnica“ je naprava, ki se uporablja za ohranitev vrat v zaprtem položaju glede na karoserijo vozila in omogoča namerno sproščanje (ali delovanje);

2.21

„primarna ključavnica vrat“ je ključavnica, ki ima lego popolnega zapiranja in sekundarno lego zapiranja ter jo je proizvajalec označil kot „primarno ključavnico vrat“. Proizvajalec takšne oznake pozneje ne sme spremeniti. Vsak proizvajalec mora na zahtevo zagotoviti informacije o tem, katere ključavnice so „primarne ključavnice vrat“ za posamezno vozilo ali znamko/model;

2.22

„primarni zaskočni sistem vrat“ je sestavljen vsaj iz primarne ključavnice vrat in zapirala;

2.23

„sekundarna lega zapiranja“ se nanaša na sklopni položaj ključavnice, v katerem so vrata zadržana v delno zaprti legi;

2.24

„stranska sprednja vrata“ so vrata, ki imajo, gledano s strani, vsaj 50 % območja odpiranja vrat pred skrajno zadnjo točko naslona voznikovega sedeža, ko je voznikov sedež v navpičnem položaju in potisnjen povsem nazaj, kar potnikom omogoča neposreden vstop v vozilo ali izstop iz njega;

2.25

„stranska zadnja vrata“ so vrata, ki imajo, gledano s strani, vsaj 50 % območja odpiranja vrat za skrajno zadnjo točko naslona voznikovega sedeža, ko je voznikov sedež v navpičnem položaju in potisnjen povsem nazaj, kar potnikom omogoča neposreden vstop v vozilo ali izstop iz njega;

2.26

„zapiralo“ je naprava, s katero ključavnica zadrži vrata v legi popolnega zapiranja ali sekundarni legi zapiranja;

2.27

„pokrov prtljažnika“ je premični del karoserije, ki zunaj vozila omogoča dostop do prostora, ki je v celoti ločen od prostora za potnike s trajno pričvrščeno pregrado ali nameščenim ali sklopljenim naslonom sedeža.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na trdnost ključavnic in tečajev vrat vloži proizvajalec vozila ali njegov uradno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki: 3.2.1 risbe vrat ter njihovih ključavnic in tečajev, ki morajo biti v ustreznem merilu in dovolj natančne; 3.2.2 tehnični opis ključavnic in tečajev vrat.

3.3

Skupaj z vlogo se vloži tudi: 3.3.1 serija petih sklopov tečajev za vsaka vrata. Če se isti sklopi uporabljajo za več vrat, zadošča le ena serija sklopov. Sklopi tečajev vrat, ki se ločijo samo po tem, da so izdelani za vgradnjo na levi ali na desni strani, se ne štejejo za različne; 3.3.2 serija petih popolnih ključavnic, vključno z mehanizmom za aktiviranje, za vsaka vrata. Če se iste popolne ključavnice uporabljajo za več vrat, zadošča le ena serija ključavnic. Ključavnice, ki se ločijo samo po tem, da so izdelane za vgradnjo na levi ali na desni strani, se ne štejejo za različne.

3.4

Vozilo, ki je vzorčni tip vozila v homologacijskem postopku, se predloži v homologacijo tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5, 6 in 7 spodaj, se homologacija za ta tip vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (03) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke istemu tipu vozila, če vrata niso opremljena s ključavnicami ali tečaji istega tipa ali če ključavnice in tečaji niso vgrajeni na isti način kot na vozilu, predloženemu v homologacijo; vendar lahko dodeli enako številko drugemu tipu vozila, katerega vrata so opremljena z enakimi ključavnicami in tečaji ter katerega ključavnice in tečaji so vgrajeni na isti način kot na vozilu, predloženem v homologacijo.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, mora biti na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem v homologacijskem certifikatu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz: 4.4.1 kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2); 4.4.2 številke tega pravilnika, črke „R“, pomišljaja in homologacijske številke na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu z enim ali več drugimi pravilniki, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takšnem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številka pravilnika, homologacijske številke in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti v bližino napisne ploščice vozila ali nanjo.

4.8

V Prilogi 2 k temu pravilniku so primeri homologacijskih oznak.

5.   SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1   Zahteve veljajo za vsa stranska in zadnja vrata ter dele vrat, razen delov na zgibnih, zložljivih in odstranljivih vratih ter vratih, ki so namenjena za izhod v sili.

5.2   Ključavnice vrat

5.2.1

Vsak sistem vrat s tečaji mora biti opremljen vsaj z enim primarnim zaskočnim sistemom vrat.

5.2.2

Vsak sistem drsnih vrat mora biti opremljen s: (a) primarnim zaskočnim sistemom vrat ali (b) zaskočnim sistemom vrat, ki ima lego popolnega zapiranja in je opremljen z opozorilnim sistemom za zapiranje vrat.

6.   ZAHTEVE GLEDE ZMOGLJIVOSTI

6.1   Vrata s tečaji

6.1.1   Preskus obremenitve št. 1

6.1.1.1

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.1 mora vsak primarni in pomožni zaskočni sistem vrat v legi popolnega zapiranja vzdržati silo 11 000 N v smeri pravokotno na sprednjo stran ključavnice, tako da ključavnica in pritrdišče zapirala nista stisnjena skupaj.

6.1.1.2

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.1 mora primarni zaskočni sistem vrat v sekundarni legi zapiranja vzdržati silo 4 500 N v smeri iz odstavka 6.1.1.1.

6.1.2   Preskus obremenitve št. 2

6.1.2.1

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.1 mora vsak primarni in pomožni zaskočni sistem vrat v legi popolnega zapiranja vzdržati silo 9 000 N v smeri odpiranja viličnega zapaha in vzporedno s sprednjo stranjo ključavnice.

6.1.2.2

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.1 mora primarni zaskočni sistem vrat v sekundarni legi zapiranja vzdržati silo 4 500 N v smeri iz odstavka 6.1.2.1.

6.1.3   Preskus obremenitve št. 3 (za vrata, ki se odpirajo v navpični smeri)

6.1.3.1

Noben primarni zaskočni sistem vrat se ne sme premakniti iz lege popolnega zapiranja, če nanj deluje navpična sila 9 000 N v smeri osi tečajnega sornika.

6.1.4   Vztrajnostna sila

Vsak primarni in pomožni zaskočni sistem vrat mora izpolnjevati dinamične zahteve iz odstavkov 6.1.4.1 in 6.1.4.2 ali zahteve v zvezi z izračunom vztrajnostne sile iz odstavka 6.1.4.3.

6.1.4.1

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.2 se noben primarni in pomožni zaskočni sistem na vratih s tečaji, vključno s ključavnico in mehanizmom za aktiviranje, pri izklopljeni blokirni napravi ne sme premakniti iz lege popolnega zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v smeri vzporedno z vzdolžno in prečno osjo vozila.

6.1.4.2

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.2 se noben primarni in pomožni zaskočni sistem na zadnjih vratih s tečaji, vključno s ključavnico in mehanizmom za aktiviranje, pri izklopljeni blokirni napravi ne sme premakniti iz lege popolnega zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v smeri vzporedno z navpično osjo vozila.

6.1.4.3

Za vsak del ali podsklop je mogoče izračunati najmanjšo vztrajnostno silo v posamezni smeri. V skladu z odstavkom 7.1.1.2 mora skupna odpornost proti odpiranju zagotoviti, da zaskočni sistem vrat, če je pravilno vgrajen v vrata vozila, ostane v ustrezni legi zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v smereh vozila iz odstavkov 6.1.4.1 in 6.1.4.2.

6.1.5   Tečaji vrat

6.1.5.1

Vsak sistem tečajev vrat mora: (a) držati vrata; (b) vzdržati vzdolžno silo 11 000 N; (c) vzdržati prečno silo 9 000 N; (d) na vratih, ki se odpirajo v navpični smeri, vzdržati navpično silo 9 000 N.

6.1.5.2

Vsi preskusi, določeni v odstavku 6.1.5.1, se izvajajo v skladu z odstavkom 7.1.2.

6.1.5.3

Če se preskus izvaja le za posamezni tečaj znotraj sistema tečajev in ne za celotni sistem, mora tečaj vzdržati silo, ki je sorazmerna s skupnim številom tečajev v sistemu.

6.1.5.4

Stranska vrata z zadaj nameščenimi tečaji, ki jih je mogoče uporabljati ne glede na druga vrata, morajo: (a) onemogočiti delovanje notranje vratne kljuke, če je hitrost vozila večja ali enaka hitrosti 4 km/h, in (b) biti opremljena z opozorilnim sistemom za zapiranje vrat.

6.2   Drsna stranska vrata

6.2.1   Preskus obremenitve št. 1

6.2.1.1

Pri preskusu iz odstavka 7.2.1.1 mora vsaj en zaskočni sistem vrat v legi popolnega zapiranja vzdržati silo 11 000 N v smeri pravokotno na sprednjo stran ključavnice.

6.2.1.2

Pri preskusu iz odstavka 7.2.1.1 mora primarni zaskočni sistem vrat v sekundarni legi zapiranja vzdržati silo 4 500 N v smeri iz odstavka 6.2.1.1.

6.2.2   Preskus obremenitve št. 2

6.2.2.1

Pri preskusu iz odstavka 7.2.1.1 mora vsaj en zaskočni sistem vrat v legi popolnega zapiranja vzdržati silo 9 000 N v smeri odpiranja viličnega zapaha in vzporedno s sprednjo stranjo ključavnice.

6.2.2.2

Pri preskusu iz odstavka 7.2.1.1 mora primarni zaskočni sistem vrat v sekundarni legi zapiranja vzdržati silo 4 500 N v smeri iz odstavka 6.2.2.1.

6.2.3   Vztrajnostna sila

Vsak zaskočni sistem vrat, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6.2.1 in 6.2.2, mora izpolnjevati dinamične zahteve iz odstavka 6.2.3.1 ali zahteve v zvezi z izračunom vztrajnostne sile iz odstavka 6.2.3.2.

6.2.3.1

Pri preskusu iz odstavka 7.2.1.2 se zaskočni sistem vrat, vključno s ključavnico in mehanizmom za aktiviranje, pri izklopljeni blokirni napravi ne sme premakniti iz lege popolnega zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v smeri vzporedno z vzdolžno in prečno osjo vozila.

6.2.3.2

Za vsak del ali podsklop je mogoče izračunati najmanjšo vztrajnostno silo. V skladu z odstavkom 7.2.1.2 mora skupna odpornost proti odpiranju zagotoviti, da zaskočni sistem vrat, če je pravilno vgrajen v vrata vozila, ostane v ustrezni legi zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v smereh vozila iz odstavka 6.2.1 ali 6.2.2.

6.2.4   Sistem vrat

6.2.4.1

Pri preskusu iz odstavka 7.2.2 se drsni sistem ali drugi podporni elementi za vsaka drsna vrata v legi popolnega zapiranja ne smejo ločiti od vratnega okvirja, če na vrata deluje skupna sila 18 000 N v smeri prečne osi vozila.

6.2.4.2

Pri preskusu iz odstavka 7.2.2 drsna vrata ne izpolnjujejo te zahteve, če: 6.2.4.2.1 pride do razmikanja, ki med delovanjem potrebne sile krogli s premerom 100 mm omogoča neoviran prehod iz notranjosti vozila v njegovo zunanjost, ali 6.2.4.2.2 se ena od naprav za delovanje sile premakne za skupno 300 mm.

6.3   Blokirne naprave

6.3.1   Vsaka vrata morajo biti opremljena vsaj z eno blokirno napravo, ki vklopljena preprečuje delovanje zunanje vratne kljuke ali druge zunanje naprave za odklepanje ključavnice ter ima napravo za upravljanje in odklepanje/zaklepanje vrat nameščeno znotraj vozila.

6.3.2   Zadnja stranska vrata

Vsaka zadnja stranska vrata morajo biti opremljena vsaj z eno blokirno napravo, ki vklopljena preprečuje delovanje notranje vratne kljuke ali druge notranje naprave za odklepanje ključavnice ter zahteva ločena dejanja za odklepanje vrat in upravljanje notranje vratne kljuke ali druge notranje naprave za odklepanje ključavnice.

6.3.2.1

Blokirna naprava je lahko: (a) blokirni sistem za varnost otrok ali (b) naprava za odklepanje/zaklepanje vrat, nameščena znotraj vozila in zlahka dostopna vozniku vozila ali potniku, ki sedi poleg vrat.

6.3.2.2

Oba sistema iz točk (a) in (b) odstavka 6.3.2.1 morata biti dovoljena kot dodaten element za zaklepanje.

6.3.3   Zadnja vrata

Vsaka zadnja vrata, opremljena z notranjo vratno kljuko ali drugo notranjo napravo za odklepanje ključavnice, morajo biti opremljena vsaj z eno blokirno napravo znotraj vozila, ki ob vklopu preprečuje delovanje notranje vratne kljuke ali druge notranje naprave za odklepanje ključavnice ter zahteva ločena dejanja za odklepanje vrat in upravljanje notranje vratne kljuke ali druge notranje naprave za odklepanje ključavnice.

7.   PRESKUSNI POSTOPKI

7.1   Vrata s tečaji

7.1.1   Ključavnice vrat

7.1.1.1   Preskusi obremenitve št. 1, 2 in 3 – delovanje sile

Skladnost z odstavki 6.1.1, 6.1.2 in 6.1.3 je prikazana v skladu s Prilogo 3.

7.1.1.2   Delovanje vztrajnostne sile

Skladnost z odstavkom 6.1.4 je prikazana v skladu s Prilogo 4.

7.1.2   Tečaji vrat

Skladnost z odstavkom 6.1.5 je prikazana v skladu s Prilogo 5.

7.2   Drsna stranska vrata

7.2.1   Ključavnice vrat

7.2.1.1   Preskusa obremenitve št. 1 in 2 – delovanje sile

Skladnost z odstavkoma 6.2.1 in 6.2.2 je prikazana v skladu s Prilogo 3.

7.2.1.2   Delovanje vztrajnostne sile

Skladnost z odstavkom 6.2.3 je prikazana v skladu s Prilogo 4.

7.2.2   Sistem vrat

Skladnost z odstavkom 6.2.4 je prikazana v skladu s Prilogo 6.

8.   SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

8.1

Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Organ lahko potem: 8.1.1 meni, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali 8.1.2 od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu. 8.1.3 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu sporočilu, ki se sestavi za tako razširitev.

8.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

9.   SKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Vsako vozilo, ki ima nameščeno homologacijsko oznako v skladu s tem pravilnikom, mora biti glede na elemente, ki vplivajo na spremembo lastnosti ključavnic in tečajev vrat ali načina njihove namestitve, skladno s homologiranim tipom vozila.

9.2

Za preverjanje skladnosti iz odstavka 9.1 zgoraj se mora izvesti zadostno število naključnih pregledov serijsko proizvedenih vozil, ki imajo nameščeno homologacijsko oznako v skladu s tem pravilnikom.

9.3

Praviloma morajo biti navedeni pregledi omejeni na opravljanje meritev. Vendar se po potrebi za ključavnice in tečaje vrat opravijo preskusi iz odstavkov 5.2 in 5.3 zgoraj, ki jih izbere tehnična služba, ki opravlja homologacijske preskuse.

10.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1

Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 9.1 zgoraj ali če navedene ključavnice in tečaji vrat ne opravijo uspešno preskusov iz odstavka 9.2 zgoraj.

10.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega certifikata, na koncu katerega je s podpisom in datumom z velikimi črkami napisano „HOMOLOGACIJA PREKLICANA“.

11.   DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Organ ob prejemu ustreznega sporočila obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega certifikata, na koncu katerega je s podpisom in datumom z velikimi črkami napisano „PREKINITEV PROIZVODNJE“.

12.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in ki se jim pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

13.   PREHODNE DOLOČBE

13.1

Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

13.2

Do 12. avgusta 2012 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije tistim tipom vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami.

13.3

Od 12. avgusta 2012 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

13.4

Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti nacionalne ali regionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s spremembami 03 tega pravilnika.

13.5

Do 12. avgusta 2012 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti nacionalne ali regionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

13.6

Od 12. avgusta 2012 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 03 tega pravilnika.

13.7

Od 12. avgusta 2012 homologacije v skladu s tem pravilnikom niso več veljavne; to ne velja za tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

---

(1)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Spremembo 4).

(2)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto) ter 56 za Črno goro. Nadaljnje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali k njemu pristopijo, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 2 k spremembam 03 – Začetek veljavnosti: 15. oktober 2008

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za homologacijo

4.

Homologacija

5.

Splošne zahteve

6.

Posebne zahteve

7.

Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Popolno prenehanje proizvodnje

11.

Dodatne naprave

12.

Prehodne določbe

13.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na njegovo zaščito pred nedovoljeno uporabo na podlagi Pravilnika št. 18

Priloga 2 –

Primeri namestitve homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Postopek preskušanja odpornosti na obrabo pri zaščitnih napravah, ki delujejo na krmilno napravo

1.   PODROČJE UPORABE

1.1

Ta pravilnik se uporablja za motorna vozila, ki imajo vsaj tri kolesa, razen vozil kategorije M1 in N1 (1), glede na zaščito pred nedovoljeno uporabo.

1.2

Za vozila, homologirana v skladu z določbami iz dela I Pravilnika št. 116, se šteje, da so v skladu s tem pravilnikom.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku

2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na njegovo zaščito pred nedovoljeno uporabo;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil kategorij M2, M3, N2 in N3, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so: 2.2.1 navedbe proizvajalca o tipu vozila; 2.2.2 razporeditev in zasnova sestavnih delov vozila oziroma tistih sestavnih delov, na katere zaščitna naprava deluje; 2.2.3 tip zaščitne naprave;

2.3

„zaščitna naprava“ pomeni sistem za preprečevanje nedovoljenega običajnega aktiviranja motorja ali drugega vira glavne pogonske moči vozila, skupaj z vsaj enim sistemom, ki: (a) blokira krmilno napravo ali (b) blokira mehanizem za prenos moči ali (c) blokira ročico menjalnika ali (d) blokira zavore. Pri sistemu, ki blokira zavore, izklop naprave ne sme samodejno sprostiti zavor v nasprotju z voznikovo namero.

2.4

„krmilna naprava“ pomeni volan, volanski drog in njegovo dodatno oblogo, volansko gred, krmilno gonilo in vse druge sestavne dele, ki neposredno vplivajo na učinkovitost zaščitne naprave;

2.5

„kombinacija“ pomeni eno izmed posebej načrtovanih in izdelanih različic blokirnega sistema, ki pri pravilni aktivaciji omogoča delovanje blokirnega sistema;

2.6

„ključ“ pomeni vsako napravo, ki je konstruirana in izdelana tako, da omogoči delovanje blokirnega sistema, ki je konstruiran in izdelan tako, da ga je mogoče upravljati samo s to napravo.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1

Vlogo za podelitev homologacije za tip vozila glede na zaščitno napravo za preprečevanje njegove nedovoljene uporabe mora predložiti proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi morajo biti priloženi v nadaljevanju navedeni dokumenti v treh izvodih in z naslednjimi podatki: 3.2.1 natančen opis tipa vozila glede na namestitev in zasnovo upravljalnega dela oziroma sklopa, na katerega zaščitna naprava deluje; 3.2.2 risbe v ustreznem merilu in z dovolj podrobnim prikazom zaščitne naprave in njene namestitve na (v) vozilo; 3.2.3 tehnični opis same naprave.

3.3

Tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, je treba predložiti: 3.3.1 vozilo, ki ustreza tipu vozila v postopku homologacije, če tehnična služba to zahteva, in 3.3.2 na zahtevo tehnične službe tiste sestavne dele vozila, ki so po njenem mnenju nujno potrebni za izvedbo preverjanj, predpisanih v odstavkih 5 in 6 tega pravilnika.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve odstavkov 5 in 6, se homologacija za ta tip vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 03, kar ustreza spremembam 03, ki so začele veljati 23. junija 2005) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti te številke istemu tipu vozila, ki je opremljen z drugim tipom zaščitne naprave ali ima drugače nameščeno zaščitno napravo, ali drugemu tipu vozila.

4.3

Obvestilo o podelitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem v Prilogi I k temu pravilniku, in z risbami zaščitne naprave in njene namestitve v vozilo, ki jih predloži vlagatelj zahtevka za podelitev homologacije v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), ali zložene na ta format in v ustreznem merilu.

4.4

Na vsako vozilo, ki ustreza tipu vozila, homologiranemu v skladu s tem pravilnikom, je treba vidno in na lahko dostopnem mestu, opredeljenem na obrazcu o homologaciji, namestiti mednarodno homologacijsko oznako, ki vsebuje: 4.4.1 krog, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2); 4.4.2 številko tega pravilnika, ki ji sledi črka „R“, pomišljaj in homologacijsko številko na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če vozilo ustreza tipu vozila, homologiranemu v skladu z enim ali več drugimi pravilniki, priloženimi k Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, znaka, predpisanega v odstavku 4.4.1 ni treba ponoviti; v tem primeru se na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 v navpičnih stolpcih navedejo številke pravilnika, homologacije in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti v bližini tipske tablice, ki jo je namestil proizvajalec, ali neposredno na tablico.

4.8

Priloga 2 k temu pravilniku vsebuje primere namestitve homologacijske oznake.

5.   SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1

Zaščitna naprava mora biti izdelana tako, da jo je nujno treba izklopiti pred: 5.1.1 zagonom motorja z običajno napravo za zagon; in 5.1.2 upravljanjem vozila z volanom ter vožnjo ali premikanjem naprej z lastno silo. 5.1.3 Zahteve odstavka 5.1 se lahko izpolnijo hkrati z dejanji, opisanimi v odstavkih 5.1.1 in 5.1.2, ali pred njimi.

5.2

Izpolnitev zahtev iz odstavka 5.1 mora biti mogoča z uporabo enega samega ključa.

5.3

Razen v primeru iz odstavka 6.1.5, sistem, ki ga upravljamo s ključem, vstavljenim v ključavnico, ne sme omogočati odstranitve ključa, vse dokler zaščitna naprava iz odstavka 5.1 ne začne delovati oziroma dokler se ne aktivira.

5.4

Zaščitna naprava, ki je opisana v odstavku 5.1, in sestavni deli vozila, na katere deluje, morajo biti konstruirani tako, da jih ni mogoče na hitro in brez zbujanja pozornosti odpreti, onesposobiti ali uničiti, na primer z uporabo cenenega in splošno dostopnega orodja, opreme ali predmetov, ki jih je mogoče brez težav skriti.

5.5

Zaščitna naprava mora biti vgrajena v vozilo kot del originalne opreme (tj. opreme, ki jo je vgradil proizvajalec vozila pred začetkom prodaje na drobno). Vgrajena mora biti tako, da je v blokiranem stanju tudi po odstranitvi ohišja ni mogoče odstraniti brez posebnega orodja. V primeru, da bi bilo zaščitno napravo mogoče onesposobiti z odstranitvijo vijakov, morajo vijake, razen če gre za vijake, ki jih ni mogoče odstraniti, prekrivati deli blokirane zaščitne naprave.

5.6

Sistem mehanske ključavnice mora omogočati najmanj 1 000 različnih kombinacij ali tako število kombinacij, ki je enako skupnemu številu letno izdelanih vozil, če je to manjše od 1 000. Pri vozilih istega tipa mora biti pogostost pojavljanja vsake kombinacije približno ena na 1 000.

5.7

Koda ključa in ključavnice ne sme biti vidna.

5.8

Ključavnica mora biti konstruirana, izdelana in vgrajena tako, da se lahko cilinder ključavnice v zaklenjenem položaju z navorom manjšim od 2,45 Nm obrne le s pripadajočim ključem, in 5.8.1 pri cilindrih ključavnic z zatičnimi zaskoki ne smeta biti več kot dva enaka, v isti smeri delujoča zaskoka, nameščena eden poleg drugega, ključavnica pa ne sme imeti več kot 60 % enakih zaskokov, 5.8.2 pri cilindrih ključavnic s ploščatimi zaskoki ne smeta biti več kot dva enaka, v isti smeri delujoča zaskoka, nameščena eden poleg drugega, ključavnica pa ne sme imeti več kot 50 % enakih zaskokov.

5.9

Zaščitne naprave morajo biti zasnovane tako, da je izključeno vsako tveganje, da bi se med premikanjem vozila nenamerno aktivirale in ogrozile zlasti varnost.

5.9.1

Vklop naprav za preprečevanje nedovoljene uporabe ne sme biti mogoč brez predhodne zaustavitve motorja in izvedbe postopka, ki ni neposredno povezan z zaustavitvijo motorja, ali brez predhodne zaustavitve motorja, ko vozilo miruje in je aktivirana parkirna zavora ali ko hitrost vozila ne presega 4 km/h.

5.9.2

V primeru, da se naprave, ki delujejo na krmilno napravo, prenos moči, na ročico menjalnika ali na zavore, vklopijo takrat, ko ključ izvlečemo iz ključavnice, mora biti za vklop naprave potreben bodisi pomik v dolžini najmanj 2 mm ali pa morajo biti naprave opremljene z varnostnim sklopom, ki preprečuje, da bi ključ odstranili nenamerno ali ga delno izvlekli.

5.9.3

Odstavki 5.8, 5.8.1 ali 5.8.2, in 5.9.2 se uporabljajo samo za naprave, ki imajo mehanski ključ.

5.10

Dodaten vir energije se lahko uporablja samo za aktivacijo blokiranje in/ali deblokiranje zaščitne naprave. Napravo smejo v položaju za delovanje ohranjati le mehanska sredstva.

5.11

Običajen zagon motorja ne sme biti mogoč, dokler je zaščitna naprava vklopljena.

5.12

Zaščitne naprave, ki preprečujejo sprostitev zavor, so dovoljene samo, če delovne dele zavor v blokira povsem mehanska naprava. V tem primeru se določbe odstavka 5.11. ne uporabljajo.

5.13

Kadar je zaščitni sistem opremljen z napravo za opozarjanje voznika, se mora ta sprožiti pri odpiranju vrat na voznikovi strani, razen če je zaščitna naprava aktivirana in ključ odstranjen.

6.   POSEBNE ZAHTEVE

Poleg splošnih zahtev iz odstavka 5 mora zaščitna naprava izpolnjevati tudi posebne, v nadaljevanju navedene pogoje:

6.1   Zaščitne naprave, ki delujejo na krmilno napravo

6.1.1

Zaščitna naprava, ki deluje na krmilno napravo, mora krmilno napravo blokirati.

6.1.2

Če je zaščitna naprava aktivirana, ne sme biti mogoče preprečiti njenega delovanja.

6.1.3

Zaščitna naprava mora po tem, ko je pri preskusu odpornosti na obrabo, ki je opisan v Prilogi 3, prestala 2 500 postopkov blokiranja v obeh smereh, še naprej izpolnjevati zahteve odstavkov 5.9, 6.1.1, 6.1.2 in 6.1.4.

6.1.4

Kadar je zaščitna naprava v položaju, ko je pripravljena za delovanje, mora biti dovolj trdna, da brez poškodb na krmilnem mehanizmu, ki bi lahko ogrozile varnost, v statičnih razmerah vzdrži delovanje 200 Nm statičnega navora na volansko gred v obeh smereh.

6.1.5

Če je zaščitna naprava take vrste, da je mogoče ključ izvleči tudi v drugih položajih in ne samo v tistih, v katerih je volan blokiran, mora biti konstruirana tako, da prijema, ki je potreben za doseganje takega položaja in za odstranitev ključa, ni mogoče izvesti nenamerno.

6.2   Naprave za preprečevanje nedovoljene uporabe, ki delujejo na prenos moči ali zavore

6.2.1

Zaščitna naprava, ki deluje na prenos moči, mora preprečiti vrtenje pogonskih koles vozila.

6.2.2

Naprava za preprečevanje nedovoljene uporabe, ki deluje na zavore, mora na obeh straneh vsaj ene osi zavreti vsaj eno kolo.

6.2.3

Kadar je zaščitna naprava v stanju pripravljenosti, ne sme biti mogoče preprečiti njenega delovanja.

6.2.4

Nenamerno blokiranje prenosa moči ali zavor ne sme biti mogoče, kadar je ključ v ključavnici zaščitne naprave, niti v primeru, da je naprava, ki preprečuje zagon motorja, vklopljena ali v stanju pripravljenosti za delovanje. To ne velja, ko naprave, ki se uporabljajo še za kakšen drug namen – in je blokiranje v zgoraj navedenih pogojih potrebno za to dodatno funkcijo (npr. električna parkirna zavora), izpolnjujejo zahteve odstavka 6.2 tega pravilnika.

6.2.5

Zaščitna naprava mora biti konstruirana in izdelana tako, da je polno učinkovita tudi po tem, ko je do določene stopnje obrabljena, kot posledica 2 500 postopkov blokiranja in deblokiranja v vsaki smeri. Če zaščitna naprava deluje na zavore, ta določba velja za vsak mehanski ali električni poddel.

6.2.6

Če je zaščitna naprava take vrste, da je mogoče ključ izvleči tudi v drugih položajih in ne samo v tistih, v katerih so prenos moči ali zavore blokirani, mora biti konstruirana tako, da giba, ki je potreben za doseganje takega položaja in za odstranitev ključa, ni mogoče izvesti nenamerno.

6.2.7

Če se uporablja zaščitna naprava, ki deluje na prenos moči, mora biti dovolj trdna, da brez poškodb, ki bi lahko ogrozile varnost, v obeh smereh in v statičnih razmerah vzdrži delovanje navora, ki je za 50 % večji od največjega navora, ki lahko v običajnih razmerah deluje na prenosni mehanizem. Pri določanju vrednosti tega preskusnega navora je treba upoštevati največji navor, ki ga lahko preneseta sklopka ali samodejni menjalnik, in ne največji navor motorja.

6.2.8

Če je vozilo opremljeno z zaščitno napravo, ki deluje na zavore, mora biti naprava sposobna zadržati mirujoče obremenjeno vozilo na naklonu 18 %.

6.2.9

Če je vozilo opremljeno z zaščitno napravo, ki deluje na zavore, zahteve tega pravilnika tudi v primeru okvare ne pomenijo opustitve zahtev Pravilnika 13 ali 13-H.

6.3   Zaščitne naprave, ki delujejo na ročico menjalnika

6.3.1

Zaščitna naprava, ki deluje na ročico menjalnika, ne sme dopuščati nikakršnega menjavanja prestav.

6.3.2

Pri ročnih menjalnikih mora biti blokiranje ročice menjalnika mogoče samo pri vklopljeni vzvratni prestavi; dovoljeno je tudi blokiranje ročice menjalnika v položaju za prosti tek.

6.3.3

Pri avtomatskem menjalniku, ki ima položaj „parkiranje“, mora obstajati možnost blokiranja mehanizma samo takrat, kadar se ročica nahaja v položaju za parkiranje; dovoljeno je tudi blokiranje v položaju za prosti tek in/ali vzvratno vožnjo.

6.3.4

Pri avtomatskem menjalniku, ki nima položaja „parkiranje“, mora obstajati možnost blokiranja mehanizma samo v položajih za prosti tek in/ali vzvratno vožnjo.

6.3.5

Zaščitna naprava mora biti konstruirana in izdelana tako, da ostane polno učinkovita tudi po tem, ko je do določene stopnje obrabljena, kot posledica 2 500 postopkov blokiranja in deblokiranja v vsaki smeri.

7.   SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

7.1

Vsako spremembo tipa vozila je treba sporočiti upravnemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Organ lahko potem: 7.1.1 meni, da spremembe verjetno ne bodo imele nobenega znatnega škodljivega vpliva in da zaščitne naprave v vsakem primeru še vedno izpolnjujejo zahteve, ali 7.1.2 od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

7.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembo, se po postopku iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko vsakemu obrazcu sporočila, ki je bil sestavljen za takšno razširitev.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo ustrezati postopkom, opisanim v Sporazumu, Dodatek 2 (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2). Pri tem velja naslednje:

8.1	Vozila, homologirana na podlagi tega pravilnika glede na zaščito pred nedovoljeno uporabo, se izdelajo tako, da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 5 in 6.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologacija, podeljena v zvezi s tipom vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 8.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   DODATNE NAPRAVE

11.1

Homologacija v skladu s tem pravilnikom se lahko podeli za zaščitno napravo, ki je dodatno opremljena z zvočno ali optično opozorilno napravo, ali za neobvezno namestitev dodatnih naprav, ki preprečujejo nedovoljeno uporabo vozila, pod pogojem, da so za dodatne naprave potrebna druga sredstva aktiviranja; pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko ne glede na določbe člena 3 Sporazuma, ki mu je pravilnik priložen, prepovejo takšne dodatne naprave na vozilih, ki jih registrirajo.

11.2

Če je zaščitna naprava dodatno opremljena z zunanjo zvočno in/ali optično opozorilno napravo, morajo biti signali, ki jih opozorilna naprava oddaja, kratki in se morajo samodejno končati najpozneje v 30 sekundah; ponovno se smejo sprožiti samo, če se naprava ponovno aktivira. Poleg tega 11.2.1 lahko zvočni signal oddaja zvočna opozorilna naprava, običajno nameščena v vozilu; 11.2.2 če pa je signal optičen: 11.2.2.1 se bodisi oddaja samo z utripanjem žarometov s kratkim svetlobnim pramenom bodisi 11.2.2.2 je skladen z odstavkoma 11.2.2.2.1 in 11.2.2.2.2. 11.2.2.2.1 Trajanje svetlobnega signala Oddajanje svetlobnega signala traja od 25 sekund do 5 minut po sprožitvi alarma. Po izklopu alarmnega sistema mora oddajanje signala takoj prenehati. 11.2.2.2.2 Vrsta svetlobnega signala Utripanje vseh smernih svetilk in/ali svetilk vozila v prostoru za potnike, vključno z vsemi svetilkami, ki so priključene na isti električni tokokrog. Sprožilna frekvenca 2 ± 1 Hz V zvezi z zvočnim signalom so dovoljeni tudi asinhroni signali. Čas, ko naprava oddaja svetlobni znak = čas, ko naprava ne oddaja svetlobnega znaka ± 10 odstotkov.

12.   PREHODNE DOLOČBE

Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti homologacije za tip vozila kategorij, ki niso M1 in N1, homologiranega po spremembah 01 in 02 tega pravilnika.

13.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

---

(1)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (TRANS/WP.29/78/Rev.1/Amend.2).

(2)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo in Črno goro, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto in 51 za Republiko Korejo. Nadaljnje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, ki so podeljene na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako podeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Revizija 1

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dodatka 5 k prvotni različici Pravilnika – začetek veljavnosti: 7. december 2002

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za homologacijo

4.

Homologacija

5.

Specifikacije

6.

Spremembe tipa vozila

7.

Skladnost proizvodnje

8.

Kazni za neskladnost proizvodnje

9.

Imena in naslovi tehničnih služb, pristojnih za izvajanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na opremo za merjenje hitrosti, vključno z njeno vgradnjo, v skladu s Pravilnikom št. 39

Priloga 2 –

Primeri homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Preskus natančnosti merilnika hitrosti za nadzor skladnosti proizvodnje

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za homologacijo vozil kategorij L, M in N (1).

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na opremo za merjenje hitrosti, vključno z njeno vgradnjo;

2.2

„tip vozila glede na njegov merilnik hitrosti“ pomeni vozila, ki se med seboj ne razlikujejo zlasti v naslednjih bistvenih vidikih: 2.2.1 oznaki velikosti pnevmatik, izbranih izmed tistih, s katerimi je vozilo običajno opremljeno; 2.2.2 skupnem prestavnem razmerju do merilnika hitrosti, vključno z morebitnimi reduktorji; 2.2.3 tipu merilnika hitrosti, kot je določen z: 2.2.3.1 dopustnimi odstopanji merilnega mehanizma; 2.2.3.2 tehnično konstanto merilnika hitrosti; 2.2.3.3 razponom prikazanih hitrosti;

2.3	„pnevmatike, s katerimi je vozilo običajno opremljeno“ pomeni tip ali tipe pnevmatik, s katerimi je proizvajalec opremil zadevno vozilo; zimske pnevmatike ne štejejo za pnevmatike, s katerimi je vozilo običajno opremljeno;

2.4	„običajni delovni tlak“ pomeni tlak v hladnih pnevmatikah, kakor ga je določil proizvajalec vozila, povečan za 0,2 bara;

2.5

„merilnik hitrosti“ pomeni tisti del opreme za merjenje hitrosti, ki vozniku v vsakem danem trenutku kaže hitrost vozila (2); 2.5.1 „dopustna odstopanja merilnega mehanizma“ pomeni natančnost samega merilnika hitrosti, ki je izražena kot zgornja in spodnja mejna vrednost kazalnika hitrosti pri različnih hitrostih; 2.5.2 „tehnična konstanta merilnika hitrosti“ pomeni razmerje med številom vhodnih vrtljajev ali impulzov na minuto in določeno prikazano hitrostjo;

2.6	„neobremenjeno vozilo“ pomeni vozilo, pripravljeno za vožnjo in opremljeno z gorivom, hladilno tekočino, mazivi, orodjem in rezervnim kolesom (če jih je proizvajalec dobavil z vozilom kot standardno opremo), skupaj s 75 kg težkim voznikom, vendar brez sovoznika, dodatne opreme ali tovora.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na opremo za merjenje hitrosti, vključno z njeno vgradnjo, vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se priložijo naslednji dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki: 3.2.1 opis tipa vozila glede na elemente iz odstavkov 2.2, 2.3, 2.4 in 2.5 zgoraj; navesti je treba tip vozila.

3.3

Tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, se predloži neobremenjeno vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije.

3.4

Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve Pravilnika glede na opremo za merjenje hitrosti, vključno z njeno vgradnjo, se homologacija za navedeni tip vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli številka homologacije. Prvi dve števki ustrezata zadnji seriji sprememb, vključenih v Pravilnik v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti te številke drugemu tipu vozila ob upoštevanju določb odstavka 6 tega pravilnika.

4.3

Obvestilo o podelitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 tega pravilnika, skupaj z diagrami vgradnje, ki jih predloži vlagatelj v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), ali zloženimi na ta format in v ustreznem merilu.

4.4

Na vsako vozilo, skladno s tipom vozila, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, se na vidno in zlahka dostopno mesto, navedeno na homologacijskem certifikatu, pritrdi mednarodna homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo: 4.4.1 krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3); 4.4.2 številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije desno od kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je vozilo skladno s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 v stolpcih navedejo dodatne številke in simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti v bližini podatkovne tablice, ki jo je na vozilo namestil proizvajalec, ali nanjo.

4.8

Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere homologacijskih oznak.

5.   SPECIFIKACIJE

5.1

Prikazovalnik merilnika hitrosti mora biti v neposrednem vidnem polju voznika, prikazane vrednosti pa jasno čitljive podnevi in ponoči. Razpon prikazanih hitrosti mora biti dovolj velik, da vključuje največjo hitrost za ta tip vozila, kakor jo je navedel proizvajalec.

5.1.1

Pri merilnikih hitrosti, namenjenih za vozila kategorij M, N, L3, L4 in L5 mora imeti skala razdelke po 1, 2, 5 ali 10 km/h. Številčne vrednosti hitrosti morajo biti označene na prikazovalniku, kakor sledi: če največja vrednost na prikazovalniku ne presega 200 km/h, presledki med označenimi vrednostmi hitrosti ne smejo biti večji od 20 km/h. Če največja vrednost na prikazovalniku presega 200 km/h, presledki med označenimi vrednostmi hitrosti ne smejo biti večji od 30 km/h. Za presledke med označenimi številčnimi vrednostmi hitrosti ni nujno, da so enakomerni.

5.1.2

Pri vozilih, proizvedenih za prodajo v državi, kjer se uporabljajo imperialne enote, mora biti merilnik hitrosti označen tudi v miljah na uro (mph); skala mora imeti razdelke po 1, 2, 5 ali 10 mph. Vrednosti hitrosti morajo biti na številčnici označene v presledkih, ki ne presegajo 20 mph in se začnejo pri 10 ali 20 mph. Za presledke med označenimi vrednostmi hitrosti ni nujno, da so enakomerni.

5.1.3

Pri merilnikih hitrosti, namenjenih za vozila kategorij L1 (mopedi) in L2, smejo biti na prikazovalniku označene le vrednosti do 80 km/h. Skala mora imeti razdelke po 1, 2, 5 ali 10 km/h, presledki med označenimi številčnimi vrednostmi pa ne smejo presegati 10 km/h. Za presledke med označenimi vrednostmi hitrosti ni nujno, da so enakomerni.

5.1.4

Pri vozilih kategorij M, N, L3, L4 in L5, proizvedenih za prodajo v državi, kjer se uporabljajo imperialne enote, mora biti merilnik hitrosti označen tudi v miljah na uro (mph); skala mora imeti razdelke po 1, 2, 5 ali 10 mph. Številčne vrednosti hitrosti morajo biti na prikazovalniku označene v presledkih, ki ne presegajo 20 mph in se začnejo pri 10 ali 20 mph. Za presledke med označenimi vrednostmi hitrosti ni nujno, da so enakomerni.

5.2

Natančnost opreme za merjenje hitrosti se preverja po naslednjem postopku: 5.2.1 uporabljene pnevmatike morajo ustrezati tipom pnevmatik, s katerimi je vozilo običajno opremljeno, v skladu z odstavkom 2.3 tega pravilnika. Preskus se opravi za vsak tip merilnika hitrosti, ki ga je proizvajalec predvidel za vgradnjo; 5.2.2 preskus se opravi na neobremenjenem vozilu. Za namene meritev se lahko uporabi dodatna masa. Masa vozila in njena porazdelitev na osi morata biti navedeni v sporočilu o homologaciji (glej odstavek 6 Priloge 1); 5.2.3 referenčna temperatura na merilniku hitrosti mora znašati 23 ± 5 °C; 5.2.4 pri vsakem preskusu mora biti tlak v pnevmatikah običajni delovni tlak, kot je opredeljen v odstavku 2.4; 5.2.5 vozilo se preskuša pri naslednjih hitrostih: Največja konstrukcijsko določena hitrost vozila, kot jo je določil proizvajalec (Vmax) (km/h) Hitrost pri preskusu (V1) (km/h) Vmax ≤ 45 80 % Vmax 45 < Vmax ≤ 100 40 km/h in 80 % Vmax (če je končna preskusna hitrost ≥ 55 km/h) 100 < Vmax ≤ 150 40 km/h, 80 km/h in 80 % Vmax (če je končna preskusna hitrost ≥ 100 km/h) 150 < Vmax 40 km/h, 80 km/h in 120 km/h 5.2.6 dopustno odstopanje preskusne naprave, ki se uporablja za merjenje dejanske hitrosti vozila, sme znašati največ ± 0,5 %; 5.2.6.1 če se preskusi opravljajo na preskusni stezi, mora biti njena površina ravna, suha in dovolj oprijemljiva; 5.2.6.2 če se za preskus uporablja dinamometer z valji, morajo imeti valji premer najmanj 0,4 m.

5.3

Prikazana hitrost ne sme biti manjša od dejanske hitrosti vozila. Pri preskusnih vrednostih iz odstavka 5.2.5 zgoraj mora med prikazano hitrostjo (V1) in dejansko hitrostjo vozila (V2) obstajati naslednje razmerje: 0 ≤ (V1 – V2) ≤ 0,1 V2 + 4 km/h

6.   SPREMEMBE TIPA VOZILA

6.1

Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Služba lahko potem: 6.1.1 meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali 6.1.2 od tehnične službe, pristojne za opravljanje preskusov, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

6.2

Obvestilo o potrditvi ali zavrnitvi homologacije se z navedbo podrobnosti sprememb po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.   SKLADNOST PROIZVODNJE

7.1

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Sprem. 2), pri čemer je treba upoštevati naslednje zahteve:

7.2

Vsako vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, se proizvede tako, da je skladno s homologiranim tipom z izpolnjevanjem zahtev ustreznih delov tega pravilnika.

7.3

Za vsak tip vozila se opravijo ustrezna preverjanja v zvezi z opremo za merjenje hitrosti; predvsem je treba za vsak tip vozila opraviti vsaj preskus iz Priloge 3 k temu pravilniku.

7.4

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi enkrat na dve leti.

7.5

Če so rezultati preverjanja v skladu z odstavkom 7.4 zgoraj nezadovoljivi, mora pristojni organ zagotoviti, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čimprejšnjo vnovično vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

8.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

8.1

Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 7.1 zgoraj ali če vozila ne opravijo preverjanj iz odstavka 7 zgoraj.

8.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA IZVAJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH SLUŽB

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2).

(2)  To ne velja za del tahografa, ki kaže hitrost, če tahograf izpolnjuje zahteve za homologacijo tipa, ki med dejansko in prikazano hitrostjo ne dopuščajo absolutne razlike, ki bi bila večja od vrednosti, ki izhajajo iz zahtev odstavka 5.3 spodaj.

(3)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko in 48 za Novo Zelandijo. Nadaljnje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 1 k prvotni različici Pravilnika – začetek veljavnosti: 10. november 2007

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Namen

3.

Opredelitev pojmov

4.

Vloga za homologacijo

5.

Homologacija

6.

Zahteve

7.

Tehnične specifikacije za bočne zaščitne naprave

8.

Odstopanja

9.

Spremembe tipa vozila in razširitev homologacije

10.

Skladnost proizvodnje

11.

Kazni za neskladnost proizvodnje

12.

Popolno prenehanje proizvodnje

13.

Imena in naslovi tehničnih služb, pristojnih za homologacijske preskuse, in administrativnih organov

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo o podeljeni homologaciji (ali zavrnjeni ali razširjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje) tipa vozila glede na njihovo bočno zaščito v skladu s Pravilnikom št. 73

Priloga 2 –

Primeri homologacijskih oznak

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik velja za celotna vozila kategorij N2, N3, O3 in O4  (1) glede na njihovo bočno zaščito. Ne velja za:

(a)	vlačilce polpriklopnikov;

(b)	vozila, namenjena in izdelana za posebne namene, na katera iz praktičnih razlogov ni mogoče pritrditi takšne bočne zaščite.

2.   NAMEN

Vozila, ki jih zajema ta pravilnik, je treba izdelati in/ali opremiti tako, da učinkovito ščitijo nezaščitene udeležence v cestnem prometu pred padcem pod vozilo in pred tem, da bi jih zagrabila kolesa vozila (2).

3.   OPREDELITEV POJMOV

3.1   V tem pravilniku:

3.1.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa celotnega vozila glede na njegovo bočno zaščito;

3.1.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so širina zadnje osi, skupna širina, dimenzije, oblika in materiali celotne strani vozila (vključno s kabino, če je nameščena), ter značilnosti vzmetenja, v kolikor se nanašajo na zahteve iz odstavka 7 tega pravilnika;

3.1.3

„največja masa“ pomeni maso, ki jo je proizvajalec vozila navedel kot največjo tehnično dovoljeno maso (ta masa je lahko večja od „največje dovoljene mase“, ki jo določi državna uprava);

3.1.4

„masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso vozila v voznem stanju, brez potnikov in neobremenjeno, a s hladilnim sredstvom, gorivom, mazivom, orodjem in rezervnim kolesom, če ga proizvajalec vozil vključuje kot standardno opremo;

3.1.5

„nezaščiteni udeleženci v cestnem prometu“ so pešci, kolesarji ali motoristi, ki so v cestnem prometu udeleženi tako, da bi lahko padli pod vozilo in bi jih lahko zagrabila kolesa.

4.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

4.1   Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na njegovo bočno zaščito vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4.2   Vlogi se priložijo naslednji dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

4.2.1

podroben opis tipa vozila glede njegove konstrukcije, dimenzij, oblike in sestavnih materialov, kolikor je to potrebno za namene tega pravilnika;

4.2.2

risbe vozila, ki prikazujejo tip vozila v stranskem pogledu in pogledu od zadaj ter podatke o izdelavi bočnih delov konstrukcije;

4.2.3

podroben opis posebne naprave za bočno zaščito: njene dimenzije, oblika, sestavni materiali in lega na vozilu.

4.3   Tehnični službi, pristojni za nadzor tehničnih specifikacij, se predloži vozilo, ki je predstavnik tipa v postopku homologacije.

4.3.1

Vozilu, ki nima vseh sestavnih delov, ki pripadajo tipu, se lahko podeli homologacija le, če se lahko dokaže, da odsotnost sestavnih delov ne vpliva negativno na rezultate homologacije, kar zadeva zahteve tega pravilnika.

4.3.2

Vlagatelj vloge za homologacijo mora dokazati, da je sprejetje različic iz odstavka 4.3.1 zgoraj skladno z zahtevami tega pravilnika.

4.3.3

Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora proizvodnje.

5.   HOMOLOGACIJA

5.1   Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz spodnjih odstavkov 6 in 7, se homologacija za ta tip vozila podeli.

5.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli številka homologacije. Prvi dve števki (zdaj 00 za Pravilnik v prvotni obliki) označujeta spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

5.3   Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali razširitvi homologacije tipa vozila skladno s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

5.4   Na vsako vozilo, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, se na vidno in zlahka dostopno mesto, navedeno na homologacijskem certifikatu, pritrdi mednarodna homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo:

5.4.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3);

5.4.2

številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 5.4.1.

5.5   Če je vozilo skladno s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 5.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se številka Pravilnika in homologacijska številka ter dodatni simboli iz vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, v navpičnih stolpcih navedejo desno od simbola iz odstavka 5.4.1.

5.6   Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

5.7   Homologacijska oznaka se namesti v bližini podatkovne tablice, ki jo je na vozilo namestil proizvajalec, ali nanjo.

5.8   Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere namestitev homologacijskih oznak.

6.   ZAHTEVE

6.1   SPLOŠNO

6.1.1

Vozila kategorij N2, N3, O3 in O4 morajo biti izdelana in opremljena tako, da po vsej svoji dolžini učinkovito zaščitijo nezaščitene udeležence v cestnem prometu pred padcem pod vozilo in pred tem, da bi jih zagrabila kolesa vozila. Ta zahteva velja za izpolnjeno, če: 6.1.1.1 je vozilo opremljeno s posebno bočno zaščitno napravo (bočna zaščita) v skladu z zahtevami iz točke 7 ali 6.1.1.2 je stranski del vozila oblikovan in/ali opremljen tako, da se njegovi sestavni deli zaradi oblike in lastnosti lahko vgradijo kot deli in/ali štejejo za dele, ki nadomeščajo posebno bočno zaščitno napravo. Šteje se, da sestavni deli, katerih skupno delovanje izpolnjuje zahteve iz odstavka 7 spodaj, tvorijo bočno zaščitno napravo.

6.2   POLOŽAJ VOZILA MED PREVERJANJEM

Ko se preverja skladnost vozila s tehničnimi specifikacijami iz odstavka 7 spodaj, mora biti položaj vozila naslednji:

stati mora na vodoravni in ravni površini,

krmiljena kolesa morajo biti usmerjena naravnost,

vozilo mora biti neobremenjeno,

polpriklopniki morajo biti oprti na podporne noge v čim bolj vodoravnem položaju.

7.   TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA BOČNE ZAŠČITNE NAPRAVE

7.1   Bočna zaščitna naprava ne sme povečati skupne širine vozila, glavni del njene zunanje površine pa ne sme segati več kakor 120 mm navznoter od skrajne zunanje površine (največja širina) vozila. Prednji del naprave je v skladu z odstavkoma 7.4.3 in 7.4.4 pri nekaterih vozilih lahko obrnjen navznoter. Zadnji del ne sme segati več kakor 30 mm navznoter od skrajnega zunanjega roba zadnjih pnevmatik (pri tem se ne upošteva izbočenost pnevmatik pri tleh) najmanj v zadnjih 250 mm.

7.2   Zunanja površina naprave mora biti gladka in po možnosti po celi dolžini neprekinjena; posamezni deli se lahko prekrivajo pod pogojem, da je prekriti rob obrnjen nazaj ali navzdol; dopustna je tudi vrzel dolžine največ 25 mm v vzdolžni smeri, če zadnji del ne štrli čez prednji del; zaobljene glave matic ali zakovic ne smejo štrleti več kakor 10 mm nad površino in tudi drugi deli ne smejo štrleti več kakor toliko, če so gladki ali podobno zaobljeni; vsi zunanji robovi in vogali morajo biti zaobljeni s polmerom najmanj 2,5 mm.

7.3   Naprava je lahko v celoti iz ravne plošče, iz enega ali več vodoravnih profilov ali iz kombinacije plošče in profilov; v primeru profilov, ti ne smejo biti več kot 300 mm oddaljeni drug od drugega in morajo biti najmanj:

50 mm visoko pri kategorijah vozil N2 in O3;

100 mm visoko pri kategorijah vozil N3 in O4; biti morajo v glavnem ploščati;

kombinacija plošče in profilov mora predstavljati neprekinjeno stransko zaščito v skladu z določbami iz odstavka 7.2.

7.4   Prednji rob bočne zaščite mora biti izdelan na naslednji način:

7.4.1

Položaj zaščite: 7.4.1.1 na motornem vozilu: največ 300 mm proti zadnjemu delu navpične ravnine, pravokotne na vzdolžno ravnino vozila in tangencialne na zunanjo površino pnevmatik na kolesu, ki je neposredno pred zaščito; 7.4.1.2 na priklopniku z vrtljivim ojesom: največ 500 mm za ravnino iz odstavka 7.4.1.1; 7.4.1.3 na polpriklopniku: največ 250 mm za prečno srednjo ravnino podpornih nog, če so te nameščene; nikakor pa razdalja od prednjega roba do prečne ravnine, ki poteka skozi središče kraljevega čepa v njegovem skrajnem zadnjem položaju, ne sme presegati 2,7 m.

7.4.2

Če je prednji rob v sicer praznem prostoru, mora biti sestavljen iz neprekinjenega navpičnega dela, ki se razteza po vsej višini zaščite; zunanja in prednja ploskev tega dela morata pri vozilih kategorije N2 in O3 meriti najmanj 50 mm nazaj in 100 mm navznoter, pri N3 in O4 pa najmanj 100 mm nazaj in 100 mm navznoter.

7.4.3

Pri motornem vozilu, pri katerem pade mera 300 mm iz odstavka 7.4.1.1. znotraj kabine, mora biti zaščita izdelana tako, da presredek med prednjim robom bočne zaščite in steno kabine ni večji od 100 mm in se po potrebi lahko zaviha navznoter pod kotom največ 45o. V tem primeru ne veljajo določbe iz odstavka 7.4.2.

7.4.4

Pri motornem vozilu, pri katerem razdalja 300 mm iz odstavka 7.4.1.1 sega za kabino in je po izbiri proizvajalca stranska zaščita podaljšana naprej do 100 mm od kabine, morajo biti izpolnjene določbe iz odstavka 7.4.3.

7.5   Zadnji rob bočne zaščite sme biti največ 300 mm pred navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno ravnino vozila in tangencialno na zunanjo površino pnevmatik na kolesu, ki je neposredno pred zadkom vozila; na zadnjem robu se ne zahteva neprekinjeni navpični del.

7.6   Spodnji rob bočne zaščite ne sme biti na nobeni točki več kakor 550 mm nad tlemi.

7.7   Zgornji rob bočne zaščite ne sme biti več kakor 350 mm pod tistim delom nadgradnje vozila, ki ga seka ali se ga dotika navpična ravnina, tangencialna na zunanjo površino pnevmatik (pri tem se ne upošteva izbočenost koles pri tleh), razen v naslednjih primerih:

7.7.1

če ravnina iz odstavka 7.7 ne seka nadgradnje vozila, mora biti gornji rob poravnan s površino nosilne ploščadi ali biti 950 mm od tal, odvisno od tega, kar je manj;

7.7.2

če ravnina iz odstavka 7.7 seka nadgradnjo vozila v višini več kakor 1,3 m nad tlemi, mora biti gornji rob stranske zaščite najmanj 950 mm nad tlemi;

7.7.3

pri vozilu, ki je posebej zasnovano in izdelano za prevoz zabojnikov ali zamenljive nadgradnje ter ne samo prirejeno zanj, se lahko gornji rob zaščite določi v skladu z odstavkoma 7.7.1 in 7.7.2, pri čemer se zabojnik ali zamenljiva nadgradnja upoštevata kot del vozila.

7.8   Bočna zaščita mora biti v glavnem toga, čvrsto pritrjena (pri običajni uporabi vozila ne sme popustiti zaradi vibracij) in izdelana iz kovine ali drugega ustreznega materiala, razen delov iz odstavka 7.9. Stranska zaščita velja kot ustrezna, če zdrži vodoravno statično silo 1 kN, ki deluje pravokotno na kateri koli del zunanje površine zaščite in jo uvaja sredinski del pritisnega bata z okroglo in ravno površino ter s premerom 220 mm ± 10 mm, in če upogib obremenjene bočne zaščite ni več kakor:

30 mm na zadnjih 250 mm zaščite in

150 mm na preostalem delu zaščite.

Skladnost z zahtevami se lahko preveri z izračunom.

7.9   Deli, ki so stalno nameščeni na vozilo, npr. rezervna kolesa, zaboj za akumulator, posode za zrak, posode za gorivo, svetilke, odsevniki in zaboji za orodje, so lahko vključeni v bočno zaščito, če izpolnjujejo dimenzijske zahteve tega pravilnika. Za vrzeli med zaščitnimi napravami in deli, ki so stalno nameščeni na vozilo, se na splošno uporabljajo zahteve iz odstavka 7.2.

7.10   Zaščita se ne sme uporabljati za zavorne, pnevmatske ali hidravlične napeljave.

8.   ODSTOPANJA

8.1   Z odstopanjem od zgoraj navedenih določb morajo biti naslednji tipi vozil skladni samo toliko, kolikor je določeno za posamezne primere:

8.1.1

Raztezna prikolica mora biti v skladu z vsemi zahtevami iz odstavka 7, kadar je skrčena na najkrajšo dolžino; kadar pa je prikolica raztegnjena, mora biti bočna zaščita skladna z zahtevami iz odstavkov 7.6, 7.7 in 7.8, ter bodisi 7.4 bodisi 7.5, a ne nujno z obema; podaljški prikolice ne smejo imeti presledkov po dolžini bočne zaščite.

8.1.2

Cisterna, to je vozilo, zasnovano izključno za prevoz tekočih snovi v zaprti cisterni, ki je fiksno pritrjena na vozilo in opremljena s cevnimi priključki za polnjenje in praznjenje cisterne; tako vozilo mora biti opremljeno z bočnimi zaščitami, ki so čim bolj skladne z vsemi zahtevami iz odstavka 7; stroga skladnost se lahko opusti le, kolikor je to mogoče zaradi pogojev obratovanja.

8.1.3

Na vozilih z raztegljivimi podpornimi nogami, ki zagotavljajo dodatno stabilnost med nakladanjem, razkladanjem ali drugimi deli, za katera je vozilo namenjeno, ima lahko bočna zaščita dodatne presledke, kjer so potrebni za razteg podpor.

8.1.4

Pri vozilih, ki so opremljena s sidrnimi mesti za ro-ro transport (trajektni prevoz), so presledki v bočni zaščiti dovoljeni zaradi napeljave in zategovanja pritrdilnih vezi.

8.2   Če so stranice vozila zasnovane in/ali opremljene tako, da njihovi sestavni deli po obliki in lastnostih izpolnjujejo zahteve odstavka 7, lahko velja, da nadomeščajo bočno zaščito.

9.   SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

9.1   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Služba lahko potem:

9.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

9.1.2

od tehnične službe, pristojne za opravljanje preskusov, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

9.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 5.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

9.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu obrazcu za sporočanje, ki se sestavi za takšno razširitev.

10.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Sprem. 2) ob naslednjih zahtevah:

10.1   vsako vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, se izdela tako, da je skladno s homologiranim tipom z izpolnjevanjem zahtev iz odstavka 6 zgoraj;

10.2   organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri postopke nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ti pregledi se običajno opravljajo enkrat na dve leti.

11.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

11.1   Če zahteve iz odstavkov 6 in 7 niso izpolnjene, se homologacija, podeljena za tip vozila skladno s tem pravilnikom, lahko prekliče.

11.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s kopijo homologacijskega certifikata, ki ima na koncu z veliki črkami dopisano opombo „HOMOLOGACIJA PREKLICANA“ z datumom in podpisom.

12.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila ta organ o tem obvesti druge podpisnice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s kopijo homologacijskega certifikata, ki ima na koncu z veliki črkami dopisano opombo „PRENEHANJE PROIZVODNJE“ z datumom in podpisom.

13.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije.

---

(1)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sprem.4).

(2)  Ta pravilnik ne preprečuje državam, da bi določile dodatne zahteve glede delov vozila pred prednjimi kolesi in za zadnjimi kolesi.

(3)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto) ter 56 za Črno goro. Nadaljnje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.