|
ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.112.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 112 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 53 |
|
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
|
UREDBE |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
|
||
|
|
|
SKLEPI |
|
|
|
|
2010/256/EU |
|
|
|
* |
Sklep Komisije z dne 30. aprila 2010 o spremembi Odločbe 92/216/EGS glede objave seznama usklajevalnih organov za tekmovanja s konji (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2630) ( 1 ) |
|
|
|
|
2010/257/EU |
|
|
|
* |
||
|
|
|
2010/258/EU |
|
|
|
* |
||
|
|
|
2010/259/EU |
|
|
|
* |
||
|
|
|
2010/260/EU |
|
|
|
* |
||
|
|
|
2010/261/EU |
|
|
|
* |
|
|
|
IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom |
|
|
|
|
2010/262/ES |
|
|
|
* |
Odločba Komisije z dne 28. oktobra 2009 o državni pomoči C 14/08 (ex NN 1/08) Združenega kraljestva za Northern Rock (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 8102) ( 1 ) |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
5.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 112/1 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 379/2010
z dne 4. maja 2010
o spremembi prilog I, II in III k Uredbi Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 z dne 12. oktobra 1993 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav (1) in zlasti člena 19 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Skupna pravila za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav je treba posodobiti zaradi upoštevanja najnovejšega razvoja. |
|
(2) |
Dvostranski sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Uzbekistan o trgovini s tekstilnimi izdelki je prenehal veljati 31. decembra 2004. Zaradi vključitve tekstilnega sektorja in sektorja oblačil v področje uporabe Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju je treba ukiniti obstoječi sistem spremljanja. |
|
(3) |
Uredbo (EGS) št. 3030/93 je zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(4) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil, ustanovljenega s členom 17 Uredbe (EGS) št. 3030/93 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloge I, II in III k Uredbi (EGS) št. 3030/93 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 5. maja 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. maja 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
PRILOGA
Priloge I, II in III Uredbe (EGS) št. 3030/93 se spremenijo:
|
1. |
Opomba 1 v Prilogi I se nadomesti z naslednjim:
|
|
2. |
Priloga II se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA II DRŽAVE IZVOZNICE IZ ČLENA 1 Rusija Srbija“; |
|
3. |
Priloga III se nadomesti z naslednjim:
|
|
5.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 112/4 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 380/2010
z dne 30. aprila 2010
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi. |
|
(3) |
Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu 2, iz razlogov iz stolpca 3 navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo. |
|
(5) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.
Člen 2
Na podlagi člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. aprila 2010
Za Komisijo, V imenu predsednika
Algirdas ŠEMETA
Član Komisije
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
||||||||||||||||||
|
(1) |
(2) |
(3) |
||||||||||||||||||
|
Tablete z maso 1 772 mg, pripravljene za prodajo na drobno. Vsaka tableta vsebuje (mas. %):
Ena tableta vsebuje tudi 7 μg = 284 IU (mednarodnih enot) vitamina D3 (holekalciferol). Druge snovi so prisotne v količinah, manjših od 1,0 mas. %. Priporočen dnevni odmerek, naveden na etiketi, je ena tableta na dan. Po podatkih na etiketi se proizvod uporablja preventivno, na primer proti osteoporozi in za krepitev kosti. |
2106 90 92 |
Uvrstitev je določena s splošnima praviloma 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opombo 1 k poglavju 28, dodatno opombo 1 k poglavju 30 in besedilom oznak KN 2106 , 2106 90 in 2106 90 92 . Zaradi prisotnosti snovi, ki niso zajete z opombo 1(a), (d) ali (e) k poglavju 28, se proizvod ne vključi v navedeno poglavje. Količina zaužitih mineralov ali vitaminov (kalcij in vitamin D3) glede na priporočen dnevni vnos, naveden na etiketi, ni občutno višja od priporočenega dnevnega odmerka za ohranitev splošnega zdravja ali dobrega počutja. Proizvod zato ne izpolnjuje zahtev iz zadnjega odstavka dodatne opombe 1 k poglavju 30 in ga ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 3004 (glej tudi pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi (PO KN), točka 3 dodatne opombe 1 k poglavju 30). Glede na lastnosti se proizvod zato uvrsti kot živilski pripravek pod tarifno številko 2106 . |
|
5.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 112/6 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 381/2010
z dne 4. maja 2010
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 5. maja 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. maja 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
JO |
68,6 |
|
MA |
75,0 |
|
|
TN |
121,9 |
|
|
TR |
85,4 |
|
|
ZZ |
87,7 |
|
|
0707 00 05 |
MA |
64,9 |
|
MK |
64,0 |
|
|
TR |
122,1 |
|
|
ZZ |
83,7 |
|
|
0709 90 70 |
TR |
89,0 |
|
ZZ |
89,0 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
40,9 |
|
IL |
59,0 |
|
|
MA |
46,9 |
|
|
TN |
47,4 |
|
|
TR |
55,5 |
|
|
ZZ |
49,9 |
|
|
0805 50 10 |
TR |
70,5 |
|
ZA |
71,6 |
|
|
ZZ |
71,1 |
|
|
0808 10 80 |
AR |
87,9 |
|
BR |
74,6 |
|
|
CL |
80,4 |
|
|
CN |
75,4 |
|
|
MK |
22,1 |
|
|
NZ |
121,7 |
|
|
US |
124,1 |
|
|
UY |
82,7 |
|
|
ZA |
86,8 |
|
|
ZZ |
84,0 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
|
5.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 112/8 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 30. aprila 2010
o spremembi Odločbe 92/216/EGS glede objave seznama usklajevalnih organov za tekmovanja s konji
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2630)
(Besedilo velja za EGP)
(2010/256/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 90/428/EGS z dne 26. junija 1990 o prometu s kopitarji, namenjenimi tekmovanjem, in o določitvi pogojev za udeležbo na tekmovanjih (1), ter zlasti člena 4(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva 90/428/EGS določa pogoje o prometu s kopitarji, namenjenimi tekmovanjem, in pogoje za njihovo udeležbo na tekmovanjih. Zlasti člen 4(2) navedene direktive določa, da lahko države članice prek organov, ki so v ta namen uradno odobreni ali priznani, pridržijo določen delež denarnega nagradnega sklada ali dobička iz nekaterih tekmovanj ali vrst tekmovanj iz navedenega člena za zaščito, razvoj in izboljšanje reje. |
|
(2) |
Države članice v skladu s členom 1(2) Odločbe Komisije 92/216/EGS z dne 26. marca 1992 o zbiranju podatkov o tekmovanjih za kopitarje iz člena 4(2) Direktive Sveta 90/428/EGS (2) sporočijo Komisiji imena in naslove usklajevalnih organov, imenovanih za zbiranje potrebnih podatkov glede tekmovanj in razdelitve sredstev iz člena 4(2) Direktive 90/428/EGS, Komisija pa jih objavi. |
|
(3) |
Direktiva Sveta 2008/73/ES z dne 15. julija 2008 o poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju (3) je med drugim spremenila člen 4(2) Direktive 90/428/EGS in na države članice prenesla obveznost, da objavijo na voljo informacije, zbrane pod njihovo pristojnostjo. |
|
(4) |
V skladu s členom 4(2) Direktive 90/428/EGS je zdaj vsaka država članica pristojna za obveščanje drugih držav članic in javnosti glede uporabe možnosti iz prve alinee člena 4(2) navedene direktive in meril za razdelitev sredstev iz druge alinee člena 4(2). |
|
(5) |
Kot na drugih področjih zakonodaje Evropske unije, na katerih so bili z Direktivo 2008/73/ES uvedeni postopki za objavo informacij na spletu, se zdi potrebno, da Komisija pomaga državam članicam in javnosti, da dostopajo do takšnih informacij, z zagotovitvijo spletne strani, na kateri države članice objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani. |
|
(6) |
Države članice morajo imeti dovolj časa za oblikovanje svojih nacionalnih spletnih strani. Zato se morajo spremembe iz tega sklepa začeti uporabljati s 1. majem 2010. |
|
(7) |
Odločbo 92/216/EGS je zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(8) |
Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zootehniko – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odstavek 2 člena 1 Direktive 92/216/EGS se nadomesti z naslednjim:
„2. Vsaka država članica na spletni strani objavi ime in naslov usklajevalnega organa, imenovanega v skladu z odstavkom 1, in tako z njim seznani Komisijo, druge države članice in javnost.
3. Za pomoč državam članicam pri objavi navedenih podatkov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri države članice objavijo povezave do svojih spletnih strani, oblikovanih v skladu z odstavkom 2.
Države članice posredujejo Komisiji navedene povezave najpozneje do 30. aprila 2010.“
Člen 2
Ta sklep se uporablja od 1. maja 2010.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 30. aprila 2010
Za Komisijo
John DALLI
Član Komisije
(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 60.
|
5.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 112/10 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 30. aprila 2010
o potrditvi obračunov plačilnih agencij Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske in Slovaške v zvezi z izdatki za ukrepe za razvoj podeželja, financiranimi iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) za proračunsko leto 2009
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2825)
(Besedilo v angleškem, estonskem, grškem, latvijskem, litovskem, malteškem, poljskem in slovaškem jeziku je edino verodostojno)
(2010/257/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (1) ter zlasti členov 30 in 39 Uredbe,
po posvetovanju z Odborom za kmetijske sklade,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Potrditev obračunov plačilnih agencij iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005 je treba opraviti na podlagi letnih obračunov v zvezi z izdatki na področju ukrepov za razvoj podeželja, ki jih skupaj z zahtevanimi podatki predložijo Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Malta, Poljska in Slovaška. Potrditev zajema popolnost, točnost in verodostojnost predloženih obračunov glede na poročila, ki jih sestavijo certifikacijski organi. |
|
(2) |
Roki iz člena 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (2), ki so bili odobreni Estoniji, Cipru, Latviji, Litvi, Malti, Poljski in Slovaški, da Komisiji predložijo dokumente iz člena 8(1)(c) Uredbe (ES) št. 1290/2005 in člena 7(1) Uredbe (ES) št. 885/2006 (3), so potekli. |
|
(3) |
Komisija je preverila predložene podatke in pred 31. marcem 2010 Estoniji, Cipru, Latviji, Litvi, Malti, Poljski in Slovaški sporočila rezultate preverjanj skupaj s potrebnimi spremembami. |
|
(4) |
Za izdatke za razvoj podeželja, zajete v členu 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 27/2004 z dne 5. januarja 2004 o prehodnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 glede financiranja Jamstvenega oddelka EKUJS ukrepov za razvoj podeželja na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem (4), je treba rezultat sklepa o potrditvi obračunov odšteti ali prišteti naknadnim plačilom, ki jih izvede Komisija. |
|
(5) |
Glede na opravljena preverjanja letni obračuni in spremni dokumenti Komisiji omogočajo, da za nekatere plačilne agencije ugotovi popolnost, točnost in verodostojnost predloženih obračunov. Podrobnosti o zneskih so bile navedene v zbirnem poročilu, ki je bilo predloženo Odboru sklada hkrati s tem sklepom. |
|
(6) |
Glede na opravljena preverjanja so za podatke, ki so jih predložile nekatere druge plačilne agencije, potrebne dodatne preiskave, zato se njihovi obračuni v tem sklepu ne morejo potrditi. |
|
(7) |
Za izdatke za razvoj podeželja, zajete v Uredbi (ES) št. 27/2004, je treba zneske za izterjavo ali plačilo v skladu s sklepom o potrditvi obračunov odšteti ali prišteti naknadnim plačilom. |
|
(8) |
V skladu s členom 30(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005 ta sklep ne posega v poznejše sklepe Komisije, s katerimi se iz financiranja Evropske unije izvzamejo izdatki, ki niso bili izvršeni v skladu s pravili Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Ne glede na člen 2 se obračuni plačilnih agencij držav članic v zvezi z izdatki na področju razvoja podeželja, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) za proračunsko leto 2009, s tem potrdijo.
Zneski, ki se izterjajo od vsake države članice ali plačajo vsaki državi članici skladno s tem sklepom na področju ukrepov za razvoj podeželja, ki se uporabljajo v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Malti, na Poljskem in Slovaškem, so opredeljeni v prilogah I in II.
Člen 2
Za proračunsko leto 2009 se obračuni plačilnih agencij držav članic na področju ukrepov za razvoj podeželja, ki se uporabljajo v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Malti, na Poljskem in Slovaškem, opredeljeni v Prilogi III, izvzamejo iz tega sklepa in bodo predmet prihodnjega sklepa o potrditvi.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Malto, Republiko Poljsko in Slovaško republiko.
V Bruslju, 30. aprila 2010
Za Komisijo
Dacian CIOLOŞ
Član Komisije
(1) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.
(2) UL L 171, 23.6.2006, str. 90.
(3) Prim. opombo 2.
PRILOGA I
POTRDITEV OBRAČUNOV PLAČILNIH AGENCIJ
PRORAČUNSKO LETO 2009 – IZDATKI ZA RAZVOJ PODEŽELJA EKJS V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH
Znesek, ki ga je treba izterjati od države članice ali ji ga plačati
|
DČ |
|
2009 – Izdatki za plačilne agencije, za katere so obračuni |
Skupaj a + b |
Znižanje |
Skupaj |
Vmesna plačila, povrnjena državi članici za proračunsko leto |
Znesek, ki ga je treba izterjati od države članice (–) ali plačati državi članici (+) (*1) |
|
|
potrjeni |
izvzeti |
|||||||
|
= izdatki, navedeni v letnem obračunu |
= skupni znesek vmesnih plačil, povrnjenih državam članicam za proračunsko leto |
|||||||
|
|
|
a |
b |
c = a + b |
d |
e = c + d |
f |
g = e – f |
|
EE |
EUR |
|
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
|
CY |
EUR |
9 474 074,82 |
|
9 474 074,82 |
0,00 |
9 474 074,82 |
0,00 |
9 474 074,82 |
|
LV |
EUR |
2 607 932,10 |
|
2 607 932,10 |
0,00 |
2 607 932,10 |
0,00 |
2 607 932,10 |
|
LT |
EUR |
4 033 561,97 |
|
4 033 561,97 |
0,00 |
4 033 561,97 |
0,00 |
4 033 561,97 |
|
MT |
EUR |
5 102 120,76 |
|
5 102 120,76 |
0,00 |
5 102 120,76 |
457 469,86 |
4 644 650,90 |
|
PL |
EUR |
12 361 738,57 |
|
12 361 738,57 |
0,00 |
12 361 738,57 |
0,00 |
12 361 738,57 |
|
SK |
EUR |
7 348 431,19 |
|
7 348 431,19 |
0,00 |
7 348 431,19 |
0,00 |
7 348 431,19 |
|
DČ |
Izplačana predplačila, ki jih je za izvajanje programa treba še potrditi (člen 32 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999). |
|
|
EE |
EUR |
24 080 000,00 |
|
CY |
EUR |
11 968 000,00 |
|
LV |
EUR |
52 496 000,00 |
|
LT |
EUR |
78 320 000,00 |
|
MT |
EUR |
4 304 000,00 |
|
PL |
EUR |
458 624 000,00 |
|
SK |
EUR |
63 536 000,00 |
(*1) Ko plačila dosežejo 95 % finančnega načrta za vse države članice, se razlika poravna ob koncu programa.
PRILOGA II
POTRJENI IZDATKI, RAZČLENJENI GLEDE NA UKREPE EKJS ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZA PRORAČUNSKO LETO 2009 V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH
RAZLIKE MED LETNIMI OBRAČUNI IN IZJAVAMI O IZDATKIH
CIPER
|
Št. |
Ukrepi |
Izdatki 2009 Priloga I, stolpec „a“ |
Znižanje Priloga I, stolpec „d“ |
Potrjeni znesek za 2009 Priloga I, stolpec „e“ |
|
|
|
i |
ii |
iii = i + ii |
|
1 |
Podpora naložbam za upravljanje z živalskimi odpadki |
2 171 324,36 |
|
2 171 324,36 |
|
2 |
Spodbujanje izboljšav in razvoja |
2 808 953,00 |
|
2 808 953,00 |
|
3 |
Spodbujanje ustanavljanja skupin proizvajalcev |
100 000,00 |
|
100 000,00 |
|
4 |
Podpora za poklicno usposabljanje kmetov |
214 482,99 |
|
214 482,99 |
|
5 |
Kmetijska tehnična in svetovalna služba |
114 647,20 |
|
114 647,20 |
|
6 |
Predčasno upokojevanje |
119 962,87 |
|
119 962,87 |
|
7 |
Podpora mladim kmetom za začetek delovanja |
1 355 000,00 |
|
1 355 000,00 |
|
8 |
Izpolnjevanje standardov EU |
1 059 306,78 |
|
1 059 306,78 |
|
9 |
Sprejetje kmetijsko-okoljskih ukrepov |
–35 501,90 |
|
–35 501,90 |
|
10 |
Kmetijsko-okoljski ukrepi za zaščito naravne vrednosti |
–30 271,74 |
|
–30 271,74 |
|
11 |
Pogozdovanje |
2 371,79 |
|
2 371,79 |
|
12 |
Izboljšanje razvoja infrastrukture za živino |
0,00 |
|
0,00 |
|
13 |
Območja z omejenimi možnostmi |
1 040,45 |
|
1 040,45 |
|
14 |
Podpora za sheme kakovosti |
276 389,31 |
|
276 389,31 |
|
15 |
Podpora za predelavo v majhnem obsegu, tradicionalno predelavo |
271 178,37 |
|
271 178,37 |
|
16 |
Zaščita kmetijskih in tradicionalnih zemljišč |
152 497,44 |
|
152 497,44 |
|
17 |
Zaščita pred gozdnimi požari in drugimi naravnimi nesrečami |
369 758,71 |
|
369 758,71 |
|
18 |
Pogozdovanje nekmetijskih zemljišč |
295 623,90 |
|
295 623,90 |
|
19 |
Izboljšanje postopka žetve |
– 854,30 |
|
– 854,30 |
|
20 |
Tehnična podpora izvajanju, spremljanju |
62 239,78 |
|
62 239,78 |
|
21 |
Tehnična podpora kolektivnim pobudam na lokalni ravni |
165 925,81 |
|
165 925,81 |
|
|
Skupaj |
9 474 074,82 |
0,00 |
9 474 074,82 |
LATVIJA
|
Št. |
Ukrepi |
Izdatki 2009 Priloga I, stolpec „a“ |
Znižanje Priloga I, stolpec „d“ |
Potrjeni znesek za 2009 Priloga I, stolpec „e“ |
|
|
|
i |
ii |
iii = i + ii |
|
1 |
Predčasno upokojevanje |
–1 195,73 |
|
–1 195,73 |
|
2 |
Skupine proizvajalcev |
0,00 |
|
0,00 |
|
3 |
Podpora za delno samooskrbne kmetije |
– 264,78 |
|
– 264,78 |
|
4 |
Izpolnjevanje standardov |
423 612,67 |
|
423 612,67 |
|
5 |
Kmetijsko-okoljsko področje |
1 853 096,73 |
|
1 853 096,73 |
|
6 |
Območja z omejenimi možnostmi |
–13 412,76 |
|
–13 412,76 |
|
7 |
Tehnična pomoč |
391 805,87 |
|
391 805,87 |
|
8 |
Obveznosti iz prejšnjega programskega obdobja |
0,00 |
|
0,00 |
|
9 |
Dodelitev sredstev za enotna plačila na površino |
–45 709,90 |
|
–45 709,90 |
|
|
Skupaj |
2 607 932,10 |
0,00 |
2 607 932,10 |
LITVA
|
Št. |
Ukrepi |
Izdatki 2009 Priloga I, stolpec „a“ |
Znižanje Priloga I, stolpec „d“ |
Potrjeni znesek za 2009 Priloga I, stolpec „e“ |
|
|
|
i |
ii |
iii = i + ii |
|
1 |
Kmetijsko-okoljsko področje |
3 561 291,02 |
|
3 561 291,02 |
|
2 |
Območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami |
–2 954,63 |
|
–2 954,63 |
|
3 |
Izpolnjevanje standardov |
– 204 331,89 |
|
– 204 331,89 |
|
4 |
Pogozdovanje kmetijskih zemljišč |
30 628,19 |
|
30 628,19 |
|
5 |
Predčasno upokojevanje |
104 338,87 |
|
104 338,87 |
|
6 |
Podpora za delno samooskrbne kmetije v prestrukturiranju |
–8 179,78 |
|
–8 179,78 |
|
7 |
Drugi ukrepi |
96 659,66 |
|
96 659,66 |
|
8 |
Tehnična pomoč |
455 049,09 |
|
455 049,09 |
|
9 |
Dopolnilna nacionalna neposredna plačila |
1 061,44 |
|
1 061,44 |
|
|
Skupaj |
4 033 561,97 |
0,00 |
4 033 561,97 |
MALTA
|
Št. |
Ukrepi |
Izdatki 2009 Priloga I, stolpec „a“ |
Znižanje Priloga I, stolpec „d“ |
Potrjeni znesek za 2009 Priloga I, stolpec „e“ |
|
|
|
i |
ii |
iii = i + ii |
|
1 |
Območja z omejenimi možnostmi |
–5 448,47 |
|
–5 448,47 |
|
2 |
Kmetijsko-okoljsko področje |
1 635 984,94 |
|
1 635 984,94 |
|
3 |
Izpolnjevanje standardov |
1 098 668,34 |
|
1 098 668,34 |
|
4 |
Skupina proizvajalcev |
0,00 |
|
0,00 |
|
5 |
Tehnična pomoč |
865 308,32 |
|
865 308,32 |
|
6 |
Dopolnilo k državni pomoči |
0,00 |
|
0,00 |
|
7 |
Enkratna pomoč polnozaposlenim kmetom/rejcem |
1 507 607,63 |
|
1 507 607,63 |
|
|
Skupaj |
5 102 120,76 |
0,00 |
5 102 120,76 |
POLJSKA
|
Št. |
Ukrepi |
Izdatki 2009 Priloga I, stolpec „a“ |
Znižanje Priloga I, stolpec „d“ |
Potrjeni znesek za 2009 Priloga I, stolpec „e“ |
|
|
|
i |
ii |
iii = i + ii |
|
1 |
Predčasno upokojevanje |
– 115 562,12 |
|
– 115 562,12 |
|
2 |
Podpora za delno samooskrbne kmetije |
– 782 545,72 |
|
– 782 545,72 |
|
3 |
Območja z omejenimi možnostmi |
–3 314 036,52 |
|
–3 314 036,52 |
|
4 |
Kmetijsko-okoljska podjetja in dobro počutje živali |
– 449 096,77 |
|
– 449 096,77 |
|
5 |
Pogozdovanje |
–68 801,15 |
|
–68 801,15 |
|
6 |
Izpolnjevanje standardov EU |
–2 128 574,31 |
|
–2 128 574,31 |
|
7 |
Skupine proizvajalcev |
0,00 |
|
0,00 |
|
8 |
Tehnična pomoč |
19 304 548,86 |
|
19 304 548,86 |
|
9 |
Dopolnila k neposrednim plačilom |
–80 324,22 |
|
–80 324,22 |
|
10 |
Projekti, odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1268/1999 |
–3 869,48 |
|
–3 869,48 |
|
|
Skupaj |
12 361 738,57 |
0,00 |
12 361 738,57 |
SLOVAŠKA
|
Št. |
Ukrepi |
Izdatki 2009 Priloga I, stolpec „a“ |
Znižanje Priloga I, stolpec „d“ |
Potrjeni znesek za 2009 Priloga I, stolpec „e“ |
|
|
|
i |
ii |
iii = i + ii |
|
1 |
Naložbe v kmetijska gospodarstva |
320 353,71 |
|
320 353,71 |
|
2 |
Usposabljanje |
8 185,24 |
|
8 185,24 |
|
3 |
Območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami |
16 450,87 |
|
16 450,87 |
|
4 |
Izpolnjevanje standardov |
405 119,68 |
|
405 119,68 |
|
5 |
Kmetijsko-okoljska podpora |
0,00 |
|
0,00 |
|
6 |
Izboljševanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov |
151 516,81 |
|
151 516,81 |
|
7 |
Gospodarjenje z gozdovi |
0,00 |
|
0,00 |
|
8 |
Pogozdovanje kmetijskih zemljišč |
126 911,56 |
|
126 911,56 |
|
9 |
Komasacija |
30 933,37 |
|
30 933,37 |
|
10 |
Razširitev kmetijskih dejavnosti |
0,00 |
|
0,00 |
|
11 |
Podpora za delno samooskrbne kmetije |
248 306,32 |
|
248 306,32 |
|
12 |
Skupine proizvajalcev |
1 308 323,39 |
|
1 308 323,39 |
|
13 |
Tehnična pomoč, ki vključuje vrednotenje |
4 128 723,81 |
|
4 128 723,81 |
|
14 |
Dopolnila k neposrednim plačilom |
9 051,97 |
|
9 051,97 |
|
901 |
Naložbe v kmetijska gospodarstva, Uredba (ES) št. 1268/1999 |
0,00 |
|
0,00 |
|
905 |
Kmetijsko-okoljska podpora – projekti, odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1268/1999 |
594 554,46 |
|
594 554,46 |
|
907 |
Gospodarjenje z gozdovi – projekti, odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1268/1999 |
0,00 |
|
0,00 |
|
912 |
Skupine proizvajalcev – projekti, odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1268/1999 |
0,00 |
|
0,00 |
|
|
Skupaj |
7 348 431,19 |
0,00 |
7 348 431,19 |
PRILOGA III
POTRDITEV OBRAČUNOV PLAČILNIH AGENCIJ
PRORAČUNSKO LETO 2009 – IZDATKI ZA RAZVOJ PODEŽELJA EKJS V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH
Seznam plačilnih agencij, katerih obračuni se izvzamejo ali obravnavajo v poznejšem sklepu o potrditvi
|
Država članica |
Plačilna agencija |
|
Estonija |
PRIA |
|
5.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 112/17 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 30. aprila 2010
o potrditvi obračunov plačilnih agencij držav članic v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) za proračunsko leto 2009
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2828)
(2010/258/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (1) ter zlasti členov 30 in 32 Uredbe,
po posvetovanju z Odborom za kmetijske sklade,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 1290/2005 Komisija na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih predložijo države članice, skupaj s podatki, ki se zahtevajo za potrditev obračunov, ter certifikatom o celovitosti, točnosti in verodostojnosti obračunov in poročil certifikacijskih organov, potrdi obračune plačilnih agencij iz člena 6 navedene uredbe. |
|
(2) |
V skladu z drugim pododstavkom člena 5(1) Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 z dne 21. junija 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o izdatkih in prejemkih ter pogojih za povračila izdatkov v okviru EKJS in EKSRP (2) se za proračunsko leto 2009 upoštevajo izdatki, ki so jih imele države članice med 16. oktobrom 2008 in 15. oktobrom 2009. |
|
(3) |
Komisija je preverila podatke, ki so jih predložile države članice, in pred 31. marcem 2010 državam članicam sporočila rezultate preverjanj, skupaj s potrebnimi spremembami. |
|
(4) |
Komisija lahko na podlagi letnega računovodskega izkaza in spremnih dokumentov za nekatere plačilne agencije odloči o popolnosti, točnosti in verodostojnosti predloženih letnih računovodskih izkazov. Priloga I navaja zneske, ki jih je potrdila država članica, in zneske, ki jih je treba izterjati od države članice ali plačati državi članici. |
|
(5) |
Podatki, ki so jih predložile nekatere druge plačilne agencije, je treba dodatno preučiti, zato njihovi obračuni ne morejo biti potrjeni s tem sklepom. Priloga II navaja te plačilne agencije. |
|
(6) |
V skladu s členom 9(4) Uredbe (ES) št. 883/2006 se morebitne prekoračitve rokov v avgustu, septembru in oktobru upoštevajo pri odločitvi o potrditvi obračunov. Posamezni izdatki, ki so jih nekatere države članice prijavile med navedenimi tremi meseci leta 2009, so bili izvedeni po veljavnih rokih. V tem sklepu je zato treba določiti ustrezna znižanja. |
|
(7) |
Komisija je v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1290/2005 in členom 9 Uredbe (ES) št. 883/2006 zmanjšala ali začasno ustavila vrsto mesečnih plačil pri vknjižbi izdatkov za proračunsko leto 2009. Da bi se izognili kakršnemu koli prezgodnjemu ali začasnemu povračilu zadevnih zneskov, se jih v tem sklepu ne sme priznati in jih je treba nadalje pregledati v skladu s postopkom potrditve skladnosti iz člena 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005. |
|
(8) |
V skladu s členom 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/2005 zadevna država članica krije 50 % finančnih posledic zaradi neizvršene izterjave, če do izterjave ni prišlo v štirih letih po datumu prve upravne ali sodne ugotovitve ali v osmih letih, če je izterjava predmet tožbe pred nacionalnimi sodišči. Člen 32(3) navedene uredbe zahteva od držav članic, da Komisiji skupaj z letnimi računovodskimi izkazi predložijo poročilo o postopkih izterjav zaradi nepravilnosti. Podrobna pravila za izpolnjevanje obveznosti poročanja držav članic o zneskih, ki jih je treba izterjati, so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 885/2006 (3). V Prilogi III k navedeni uredbi je tabela, ki so jo države članice morale predložiti v letu 2010. Na podlagi tabel, ki jih izpolnijo države članice, mora Komisija sprejeti sklep glede finančnih posledic, ki nastanejo, če se izterjave niso izvršile v štirih oziroma osmih letih. Ta sklep je ne glede na prihodnje sklepe o uskladitvi v skladu s členom 32(8) Uredbe (ES) št. 1290/2005. |
|
(9) |
V skladu s členom 32(6) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se lahko države članice odločijo, da postopka izterjave ne bodo izvajale. Takšno odločitev je mogoče sprejeti le, če je skupna vsota že obstoječih in verjetnih stroškov izterjave višja od zneska izterjave ali če izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalno zakonodajo. Če je bil ta sklep sprejet v štirih letih po prvi upravni ali sodni ugotovitvi ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi, se 100 % finančnih posledic neizterjave krije iz proračuna Skupnosti. V poročilu iz člena 32(3) Uredbe (ES) št. 1290/2005 so navedeni zneski, za katere so se države članice odločile, da jih ne bodo izterjale, in razlogi za takšno odločitev. Ti zneski niso v breme državam članicam in se zato krijejo iz proračuna Skupnosti. Ta sklep ne vpliva na prihodnje odločitve o skladnosti v skladu s členom 32(8) navedene uredbe. |
|
(10) |
V skladu s členom 30(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005 ta sklep ne posega v poznejše sklepe Komisije, s katerimi se iz financiranja Evropske unije izvzamejo izdatki, ki niso bili izvršeni v skladu s predpisi Skupnosti – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Razen plačilnih agencij iz člena 2 se obračuni plačilnih agencij držav članic v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) za proračunsko leto 2009, potrdijo.
Zneski, ki se izterjajo od vsake države članice ali izplačajo vsaki državi članici v skladu s tem sklepom, vključno s tistimi, ki izhajajo iz uporabe člena 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/2005, so opredeljeni v Prilogi I.
Člen 2
Za proračunsko leto 2009 se obračuni plačilnih agencij držav članic za izdatke, ki jih financira EKJS, opredeljeni v Prilogi II, izključijo iz tega sklepa in bodo obravnavani v prihodnjem sklepu o potrditvi obračunov.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 30. aprila 2010
Za Komisijo
Dacian CIOLOŞ
Član Komisije
(1) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.
PRILOGA I
POTRDITEV OBRAČUNOV PLAČILNIH AGENCIJ
PRORAČUNSKO LETO 2009
NB: Nomenklatura 2010: 05 07 01 06, 05 02 16 02, 6701, 6702, 6803.
Znesek, ki ga je treba izterjati od države članice ali ji ga plačati
|
DČ |
|
2009 – Izdatki/namenski prejemki za plačilne agencije, za katere so obračuni |
Skupaj a + b |
Zmanjšanja in začasne prekinitve plačil za celotno proračunsko leto (1) |
Zmanjšanja v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1290/2005 |
Skupaj, vključno z zmanjšanji in začasnimi prekinitvami |
Plačila državam članicam za proračunsko leto |
Znesek, ki ga je treba izterjati (–) od države članice ali ji ga plačati (+) (2) |
|
|
potrjeni |
izvzeti |
||||||||
|
= izdatki/namenski prejemki, navedeni v letnem obračunu |
= skupni zneski izdatkov/namenskih prejemkov v mesečnih izjavah |
||||||||
|
|
|
a |
b |
c = a + b |
d |
e |
f = c + d + e |
g |
h = f – g |
|
BE |
EUR |
787 979 123,50 |
0,00 |
787 979 123,50 |
– 369 703,64 |
– 464 520,05 |
787 144 899,81 |
787 398 266,69 |
– 253 366,88 |
|
BG |
EUR |
220 774 471,11 |
0,00 |
220 774 471,11 |
0,00 |
0,00 |
220 774 471,11 |
220 995 609,16 |
– 221 138,05 |
|
CZ |
EUR |
506 176 216,20 |
0,00 |
506 176 216,20 |
0,00 |
0,00 |
506 176 216,20 |
506 185 267,69 |
–9 051,49 |
|
DK |
DKK |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 805 769,98 |
– 805 769,98 |
0,00 |
– 805 769,98 |
|
DK |
EUR |
924 610 973,79 |
0,00 |
924 610 973,79 |
–3 921,96 |
0,00 |
924 607 051,83 |
924 309 000,47 |
298 051,36 |
|
DE |
EUR |
5 235 842 777,85 |
654 682 281,26 |
5 890 525 059,11 |
–1 989 043,44 |
– 461 916,14 |
5 888 074 099,53 |
5 888 016 608,23 |
57 491,30 |
|
EE |
EUR |
54 532 997,07 |
0,00 |
54 532 997,07 |
0,00 |
0,00 |
54 532 997,07 |
54 532 997,07 |
0,00 |
|
IE |
EUR |
1 319 888 602,56 |
0,00 |
1 319 888 602,56 |
– 133 757,17 |
– 169 220,35 |
1 319 585 625,04 |
1 318 985 522,43 |
600 102,61 |
|
EL |
EUR |
2 448 777 557,15 |
0,00 |
2 448 777 557,15 |
–8 813 778,63 |
– 394 282,85 |
2 439 569 495,67 |
2 443 278 830,80 |
–3 709 335,13 |
|
ES |
EUR |
6 068 452 138,54 |
0,00 |
6 068 452 138,54 |
–4 759 740,96 |
–3 785 162,40 |
6 059 907 235,18 |
6 067 513 907,29 |
–7 606 672,11 |
|
FR |
EUR |
9 040 383 523,43 |
0,00 |
9 040 383 523,43 |
–2 526 945,78 |
–5 990 134,76 |
9 031 866 442,89 |
9 037 172 967,68 |
–5 306 524,79 |
|
IT |
EUR |
1 945 287 961,84 |
2 782 810 861,76 |
4 728 098 823,60 |
0,00 |
–2 430 132,07 |
4 725 668 691,53 |
4 728 063 868,22 |
–2 395 176,69 |
|
CY |
EUR |
36 926 483,63 |
0,00 |
36 926 483,63 |
– 320 385,91 |
0,00 |
36 606 097,72 |
36 606 097,72 |
0,00 |
|
LV |
EUR |
109 931 833,57 |
0,00 |
109 931 833,57 |
0,00 |
0,00 |
109 931 833,57 |
109 975 523,36 |
–43 689,79 |
|
LT |
LTL |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–18,50 |
–18,50 |
0,00 |
–18,50 |
|
LT |
EUR |
221 723 843,05 |
0,00 |
221 723 843,05 |
0,00 |
0,00 |
221 723 843,05 |
221 715 676,12 |
8 166,93 |
|
LU |
EUR |
34 886 290,40 |
0,00 |
34 886 290,40 |
0,00 |
–4 560,61 |
34 881 729,79 |
34 693 249,95 |
188 479,84 |
|
HU |
EUR |
930 754 775,93 |
0,00 |
930 754 775,93 |
0,00 |
0,00 |
930 754 775,93 |
930 434 925,76 |
319 850,17 |
|
MT |
EUR |
3 563 547,18 |
0,00 |
3 563 547,18 |
0,00 |
0,00 |
3 563 547,18 |
3 564 387,18 |
– 840,00 |
|
NL |
EUR |
1 046 983 725,26 |
0,00 |
1 046 983 725,26 |
0,00 |
– 677 834,96 |
1 046 305 890,30 |
1 046 370 034,94 |
–64 144,64 |
|
AT |
EUR |
708 684 112,26 |
0,00 |
708 684 112,26 |
0,00 |
– 169 195,85 |
708 514 916,41 |
708 571 648,36 |
–56 731,95 |
|
PL |
EUR |
1 855 200 357,31 |
0,00 |
1 855 200 357,31 |
0,00 |
0,00 |
1 855 200 357,31 |
1 855 245 584,31 |
–45 227,00 |
|
PT |
EUR |
724 724 520,34 |
0,00 |
724 724 520,34 |
– 382 516,50 |
–8 047 049,82 |
716 294 954,02 |
723 611 900,95 |
–7 316 946,93 |
|
RO |
EUR |
0,00 |
575 930 420,08 |
575 930 420,08 |
0,00 |
0,00 |
575 930 420,08 |
575 930 420,08 |
0,00 |
|
SI |
EUR |
102 542 439,28 |
0,00 |
102 542 439,28 |
0,00 |
0,00 |
102 542 439,28 |
102 613 790,15 |
–71 350,87 |
|
SK |
EUR |
252 970 915,01 |
0,00 |
252 970 915,01 |
0,00 |
0,00 |
252 970 915,01 |
252 901 885,76 |
69 029,25 |
|
FI |
EUR |
599 673 974,61 |
0,00 |
599 673 974,61 |
0,00 |
–10 920,77 |
599 663 053,84 |
599 685 951,54 |
–22 897,70 |
|
SE |
SEK |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 107 975,40 |
– 107 975,40 |
0,00 |
– 107 975,40 |
|
SE |
EUR |
724 143 091,81 |
0,00 |
724 143 091,81 |
–13 177,13 |
0,00 |
724 129 914,68 |
724 281 824,45 |
– 151 909,77 |
|
UK |
GBP |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–86 696,06 |
–86 696,06 |
0,00 |
–86 696,06 |
|
UK |
EUR |
3 292 001 049,95 |
0,00 |
3 292 001 049,95 |
–3 779 242,68 |
0,00 |
3 288 221 807,27 |
3 294 688 038,59 |
–6 466 231,32 |
|
DČ |
|
Izdatki (3) |
Namenski prejemki (3) |
Sklad za sladkor |
Člen 32 (= e) |
Skupaj (= h) |
|
|
Izdatki (4) |
Namenski prejemki (4) |
||||||
|
05 07 01 06 |
6701 |
05 02 16 02 |
6803 |
6702 |
|||
|
|
|
i |
j |
k |
l |
m |
n = i + j + k + l + m |
|
BE |
EUR |
211 153,17 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 464 520,05 |
– 253 366,88 |
|
BG |
EUR |
–6 044,39 |
– 215 093,66 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 221 138,05 |
|
CZ |
EUR |
–9 051,49 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–9 051,49 |
|
DK |
DKK |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 805 769,98 |
– 805 769,98 |
|
DK |
EUR |
298 051,36 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
298 051,36 |
|
DE |
EUR |
519 407,44 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 461 916,14 |
57 491,30 |
|
EE |
EUR |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
|
IE |
EUR |
1 988 434,35 |
–1 219 111,39 |
0,00 |
0,00 |
– 169 220,35 |
600 102,61 |
|
EL |
EUR |
–3 313 301,75 |
–1 750,53 |
0,00 |
0,00 |
– 394 282,85 |
–3 709 335,13 |
|
ES |
EUR |
–3 782 850,58 |
–38 659,13 |
0,00 |
0,00 |
–3 785 162,40 |
–7 606 672,11 |
|
FR |
EUR |
683 609,97 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–5 990 134,76 |
–5 306 524,79 |
|
IT |
EUR |
34 955,38 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–2 430 132,07 |
–2 395 176,69 |
|
CY |
EUR |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
|
LV |
EUR |
–41 844,99 |
–1 844,80 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–43 689,79 |
|
LT |
LTL |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–18,50 |
–18,50 |
|
LT |
EUR |
8 166,93 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
8 166,93 |
|
LU |
EUR |
193 040,45 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–4 560,61 |
188 479,84 |
|
HU |
EUR |
319 850,17 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
319 850,17 |
|
MT |
EUR |
0,00 |
– 840,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 840,00 |
|
NL |
EUR |
613 690,32 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 677 834,96 |
–64 144,64 |
|
AT |
EUR |
112 463,90 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 169 195,85 |
–56 731,95 |
|
PL |
EUR |
–42 965,36 |
–2 261,64 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–45 227,00 |
|
PT |
EUR |
730 102,89 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–8 047 049,82 |
–7 316 946,93 |
|
RO |
EUR |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
|
SI |
EUR |
–71 350,87 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–71 350,87 |
|
SK |
EUR |
69 071,36 |
–42,11 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
69 029,25 |
|
FI |
EUR |
–11 976,93 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–10 920,77 |
–22 897,70 |
|
SE |
SEK |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 107 975,40 |
– 107 975,40 |
|
SE |
EUR |
– 151 909,77 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
– 151 909,77 |
|
UK |
GBP |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–86 696,06 |
–86 696,06 |
|
UK |
EUR |
–6 175 353,20 |
– 290 878,12 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
–6 466 231,32 |
(1) Znižanja in začasne prekinitve so tisti, ki se upoštevajo v plačilnem sistemu, kateremu so dodani zlasti popravki zaradi neupoštevanja plačilnih rokov, določenih v avgustu, septembru in oktobru 2009.
(2) Za izračun zneska za izterjavo od države članice ali za plačilo državi članici se v primeru potrjenih izdatkov (stolpec a) upošteva skupni znesek v letnem poročilu, v primeru izvzetih izdatkov (stolpec b) pa skupni znesek v mesečnih izjavah.
Veljavni menjalni tečaj: člen 7(2) Uredbe (ES) št. 883/2006.
(3) Če so namenski prejemki v korist državi članici, jih je treba prijaviti pod 05 07 01 06.
(4) Če so namenski prejemki iz Sklada za sladkor v korist državi članici, jih je treba prijaviti pod 05 02 16 02.
NB: Nomenklatura 2010: 05 07 01 06, 05 02 16 02, 6701, 6702, 6803.
PRILOGA II
POTRDITEV OBRAČUNOV PLAČILNIH AGENCIJ
PRORAČUNSKO LETO 2009 – EKJS
Seznam plačilnih agencij, katerih obračuni se izvzamejo ali obravnavajo v poznejšem sklepu o potrditvi
|
Država članica |
Plačilna agencija |
|
Nemčija |
Baden-Württemberg Hessen IBH Helaba |
|
Italija |
AGEA ARBEA |
|
Romunija |
PIAA |
|
5.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 112/23 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 4. maja 2010
o odobritvi Francoski republiki, da sklene sporazum s Kneževino Monako, da se prenosi sredstev med Francosko republiko in Kneževino Monako obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Francoske republike v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2634)
(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)
(2010/259/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (1), in zlasti člena 17 Uredbe,
ob upoštevanju vloge Francoske republike,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Francoska republika je 28. novembra 2007 vložila zahtevek za odstopanje v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1781/2006 za prenos sredstev med Kneževino Monako in Francosko republiko. |
|
(2) |
V skladu s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 1781/2006 so se od 4. decembra 2007 prenosi sredstev med Kneževino Monako in Francosko republiko začasno obravnavali kot prenosi sredstev znotraj Francoske republike. |
|
(3) |
Države članice so bile na seji Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma dne 17. decembra 2009 obveščene o mnenju Komisije, da je prejela potrebne informacije za presojo zahtevka Francoske republike. |
|
(4) |
Kneževina Monako ni sestavni del ozemlja Skupnosti, kakor je določeno v skladu s členom 52 Pogodbe o Evropski uniji in členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vendar je z Evropsko skupnostjo, ki jo je zastopala Francoska republika, sklenila monetarni sporazum. Na podlagi sporazuma z dne 26. decembra 2001 ima Kneževina Monako pravico uporabljati euro kot svojo uradno valuto ter eurobankovcem in eurokovancem podeliti status zakonitega plačilnega sredstva. Kneževina Monako tako izpolnjuje pogoj iz člena 17(1)(a) Uredbe (ES) št. 1781/2006. |
|
(5) |
Izvajalci plačilnih storitev iz Kneževine Monako neposredno sodelujejo v plačilnih in poravnalnih sistemih Francoske republike, in sicer v CORE, Target2-Banque de France ali ESES France (Euroclear Settlement of Euronext-zone Securities). Tako izpolnjujejo pogoj iz člena 17(1)(b) Uredbe (ES) št. 1781/2006. |
|
(6) |
Kneževina Monako je zlasti z odredbo št. 1630 z dne 30. aprila 2008, ki spreminja odredbo št. 631 z dne 10. avgusta 2006 o sodelovanju finančnih institucij v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, v svoj pravni red vključila določbe v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006. |
|
(7) |
Odredbi št. 1674 in št. 1675 z dne 10. junija 2008 o zamrznitvi sredstev, predvsem v boju proti financiranju terorizma, zagotavljata, da se v Kneževini Monako sprejmejo ustrezni ukrepi za naložitev denarnih kazni podjetjem ali osebam iz zadevnih seznamov Združenih narodov ali Evropske unije. |
|
(8) |
Zakon št. 1362 z dne 3. avgusta 2009 o boju proti pranju denarja, financiranju terorizma in korupciji (Loi no 1362 du 3 août 2009 relative à la lutte contre le blanchiment de capitaux, le financement du terrorisme et la corruption) je razveljavil in nadomestil zakon št. 1162 z dne 7. julija 1993 o sodelovanju finančnih podjetij v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Nov zakon skupaj z odredbo št. 2318 z dne 3. avgusta 2009 odpravlja pomanjkljivosti, ki jih je Odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL) navedel v vzajemnem ocenjevalnem poročilu tretjega cikla 2008 o Kneževini Monako, in zagotavlja, da ima Kneževina Monako na področju prenosa sredstev vzpostavljen sistem za preprečevanje pranja denarja, ki je enakovreden sistemu, ki se uporablja na francoskem ozemlju. |
|
(9) |
Kneževina Monako je torej sprejela enaka pravila, kot so določena v Uredbi (ES) št. 1781/2006, in od izvajalcev plačilnih storitev zahteva, da jih uporabljajo, ter tako izpolnjuje pogoj iz člena 17(1)(c) navedene Uredbe. |
|
(10) |
Zato je primerno, da se Francoski republiki odobri zahtevano odstopanje. |
|
(11) |
Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Francoski republiki se odobri, da sklene sporazum s Kneževino Monako, da se prenosi sredstev med Kneževino Monako in Francosko republiko obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Francoske republike za namen Uredbe (ES) št. 1781/2006.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Francosko republiko.
V Bruslju, 4. maja 2010
Za Komisijo
Michel BARNIER
Član Komisije
|
5.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 112/25 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 4. maja 2010
o varnostnem načrtu za delovanje vizumskega informacijskega sistema
(2010/260/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (1) ter zlasti člena 32 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 32(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 določa, da upravljavski organ sprejme potrebne ukrepe, da doseže cilje na področju varnosti iz člena 32(2) v zvezi z delovanjem VIS, vključno s sprejetjem varnostnega načrta. |
|
(2) |
Člen 26(4) Uredbe (ES) št. 767/2008 določa, da je v prehodnem obdobju, dokler upravljavski organ ne prevzame svojih nalog, Komisija odgovorna za operativno upravljanje VIS. |
|
(3) |
Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru svojih nalog operativnega upravljanja VIS. |
|
(4) |
Člen 26(7) Uredbe (ES) št. 767/2008 določa, da Komisija ob prenosu svojih pristojnosti v prehodnem obdobju, dokler upravljavski organ ne prevzame svojih nalog, zagotovi, da ta prenos ne vpliva škodljivo na noben veljavni nadzorni mehanizem po zakonodaji Unije, naj bo to mehanizem Sodišča, Računskega sodišča ali Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. |
|
(5) |
Ko upravljavski organ prevzame svoje naloge, mora oblikovati lasten varnostni načrt v zvezi z VIS. |
|
(6) |
V Odločbi Komisije 2008/602/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi fizične arhitekture in zahtev nacionalnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in nacionalnimi vmesniki za razvojno fazo (3) so opisane zahtevane varnostne storitve, ki se uporabljajo za omrežje VIS. |
|
(7) |
Člen 27 Uredbe (ES) št. 767/2008 določa, da je glavni centralni VIS, ki opravlja funkcije tehničnega nadzora in upravljanja, v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija centralnega VIS, ki lahko zagotavlja vse funkcije glavnega centralnega VIS v primeru, da slednji odpove, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija). |
|
(8) |
Da se zagotovita učinkovito in takojšnje odzivanje na incidente v zvezi z varnostjo ter poročanje o njih, je treba določiti vloge varnostnih uradnikov. |
|
(9) |
Oblikovati je treba varnostno politiko, v kateri so opisane vse tehnične in organizacijske podrobnosti v skladu z določbami tega sklepa. |
|
(10) |
Določiti je treba ukrepe za zagotavljanje ustrezne ravni varnosti delovanja VIS – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina
Ta sklep določa organizacijo varnosti in varnostne ukrepe (varnostni načrt) v smislu člena 32(3) Uredbe (ES) št. 767/2008.
POGLAVJE II
ORGANIZACIJA, NALOGE IN OBVLADOVANJE INCIDENTOV
Člen 2
Naloge Komisije
1. Komisija izvaja varnostne ukrepe za centralni VIS in komunikacijsko infrastrukturo iz tega sklepa ter spremlja njihovo učinkovitost.
2. Komisija izmed svojih uradnikov določi sistemskega varnostnega uradnika. Sistemskega varnostnega uradnika imenuje generalni direktor Generalnega direktorata Komisije za pravosodje, svobodo in varnost. Naloge sistemskega varnostnega uradnika vključujejo zlasti:
|
(a) |
pripravo, posodabljanje in revidiranje varnostne politike, kot je opisano v členu 7 tega sklepa; |
|
(b) |
spremljanje učinkovitosti izvajanja varnostnih postopkov centralnega VIS in komunikacijske infrastrukture; |
|
(c) |
prispevanje k pripravi poročil o varnosti iz člena 50(3) in (4) Uredbe (ES) št. 767/2008; |
|
(d) |
usklajevanje in pomoč pri preverjanjih in revizijah, ki jih po členu 42 Uredbe (ES) št. 767/2008 izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov; |
|
(e) |
nadzorovanje, da vsi izvajalci in podizvajalci, ki so kakor koli vključeni v upravljanje in delovanje VIS, ustrezno in v celoti upoštevajo ta sklep in varnostno politiko; |
|
(f) |
vodenje seznama enotnih nacionalnih kontaktnih točk za varnost VIS in omogočanje souporabe tega seznama lokalnim varnostnim uradnikom za centralni VIS in komunikacijsko infrastrukturo. |
Člen 3
Lokalni varnostni uradnik za centralni VIS
1. Brez poseganja v člen 8 Komisija izmed svojih uradnikov imenuje lokalnega varnostnega uradnika za centralni VIS. Navzkrižja interesov med dolžnostjo lokalnega varnostnega uradnika in katero koli drugo uradno dolžnostjo se preprečijo. Lokalnega varnostnega uradnika za centralni VIS določi generalni direktor Generalnega direktorata Komisije za pravosodje, svobodo in varnost.
2. Lokalni varnostni uradnik za centralni VIS zagotavlja, da se v glavnem centralnem VIS izvajajo varnostni ukrepi iz tega sklepa in upoštevajo varnostni postopki. V zvezi z varnostno kopijo centralnega VIS lokalni varnostni uradnik za centralni VIS zagotavlja, da se varnostni ukrepi iz tega sklepa izvajajo, razen tistih iz člena 10, in da se upoštevajo s tem povezani varnostni postopki.
3. Lokalni varnostni uradnik za centralni VIS lahko katero koli svojo nalogo dodeli podrejenemu osebju. Navzkrižja interesov med dolžnostjo izpolnjevanja teh nalog in katero koli drugo uradno dolžnostjo se preprečijo. Lokalnega varnostnega uradnika ali njegovega dežurnega podrejenega je mogoče kadar koli doseči na enotni kontaktni telefonski številki ali naslovu.
4. Lokalni varnostni uradnik za centralni VIS opravlja naloge, ki so posledica varnostnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti na lokacijah glavnega centralnega VIS in varnostne kopije centralnega VIS, in sicer v okviru omejitev iz odstavka 1, še zlasti pa:
|
(a) |
lokalne operativne varnostne naloge, vključno z revizijo požarnega zidu, rednimi preskusi in revizijami varnosti ter poročanjem o njej; |
|
(b) |
spremljanje učinkovitosti načrta neprekinjenega delovanja in zagotavljanje rednega izvajanja vaj; |
|
(c) |
zavarovanje dokazov o vseh incidentih, ki bi lahko vplivali na varnost centralnega VIS ali komunikacijske infrastrukture, in poročanje sistemskemu varnostnemu uradniku o takih incidentih; |
|
(d) |
obveščanje sistemskega varnostnega uradnika o morebitni potrebi po spremembi varnostne politike; |
|
(e) |
nadzorovanje, da vsi izvajalci in podizvajalci, ki so kakor koli vključeni v upravljanje in delovanje centralnega VIS, upoštevajo ta sklep in varnostno politiko; |
|
(f) |
zagotavljanje, da so zaposleni seznanjeni s svojimi obveznostmi, in nadzorovanje izvajanja varnostne politike; |
|
(g) |
spremljanje razvoja IT-varnosti in zagotavljanje ustreznega usposabljanja zaposlenih; |
|
(h) |
pripravljanje osnovnih informacij in možnosti za oblikovanje, posodabljanje in revidiranje varnostne politike v skladu s členom 7. |
Člen 4
Lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo
1. Brez poseganja v člen 8 Komisija izmed svojih uradnikov imenuje lokalnega varnostnega uradnika za komunikacijsko infrastrukturo. Navzkrižja interesov med dolžnostjo lokalnega varnostnega uradnika in katero koli drugo uradno dolžnostjo se preprečijo. Lokalnega varnostnega uradnika za komunikacijsko infrastrukturo določi generalni direktor Generalnega direktorata Komisije za pravosodje, svobodo in varnost.
2. Lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo nadzoruje delovanje komunikacijske infrastrukture ter zagotavlja izvajanje varnostnih ukrepov in upoštevanje varnostnih postopkov.
3. Lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo lahko katero koli svojo nalogo dodeli podrejenemu osebju. Navzkrižja interesov med dolžnostjo izpolnjevanja teh nalog in katero koli drugo uradno dolžnostjo se preprečijo. Lokalnega varnostnega uradnika ali njegovega dežurnega podrejenega je mogoče kadar koli doseči na enotni kontaktni telefonski številki ali naslovu.
4. Lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo opravlja naloge, ki izhajajo iz varnostnih ukrepov v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, in zlasti:
|
(a) |
vse operativne varnostne naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, kot so revizija požarnega zidu, redni preskusi in revizije varnosti ter poročanje o njej; |
|
(b) |
spremljanje učinkovitosti načrta neprekinjenega delovanja in zagotavljanje rednega izvajanja vaj; |
|
(c) |
zavarovanje dokazov o vseh incidentih, ki bi lahko vplivali na varnost komunikacijske infrastrukture ali centralnega VIS ali na nacionalne sisteme, in poročanje sistemskemu varnostnemu uradniku o takih incidentih; |
|
(d) |
obveščanje sistemskega varnostnega uradnika o morebitni potrebi po spremembi varnostne politike; |
|
(e) |
nadzorovanje, da vsi izvajalci in podizvajalci, ki so kakor koli vključeni v upravljanje komunikacijske infrastrukture, upoštevajo ta sklep in varnostno politiko; |
|
(f) |
zagotavljanje, da so zaposleni seznanjeni s svojimi obveznostmi, in nadzorovanje izvajanja varnostne politike; |
|
(g) |
spremljanje razvoja IT-varnosti in zagotavljanje ustreznega usposabljanja zaposlenih; |
|
(h) |
pripravljanje osnovnih informacij in možnosti za oblikovanje, posodabljanje in revidiranje varnostne politike v skladu s členom 7. |
Člen 5
Incidenti v zvezi z varnostjo
1. Za incident v zvezi z varnostjo se šteje vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost delovanja VIS in bi lahko temu sistemu povzročil škodo ali izgubo, zlasti v primeru morebitnega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.
2. V varnostni politiki se določijo postopki za odpravo posledic incidenta. Incidenti v zvezi z varnostjo se obvladujejo tako, da se zagotovi hitro, učinkovito in ustrezno odzivanje v skladu z varnostno politiko.
3. Informacije o incidentu v zvezi z varnostjo, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje VIS v državi članici ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov VIS, ki jih je vnesla država članica, se sporočijo zadevni državi članici. Incidenti v zvezi z varnostjo se sporočijo pooblaščencu Komisije za varstvo podatkov.
Člen 6
Obvladovanje incidentov
1. Če zaposleni in izvajalci, vključeni v razvoj, upravljanje ali delovanje VIS opazijo kakršne koli varnostne pomanjkljivosti v delovanju VIS ali sumijo, da te obstajajo, jih morajo evidentirati in o njih poročati sistemskemu varnostnemu uradniku, lokalnemu varnostnemu uradniku za centralni VIS ali lokalnemu varnostnemu uradniku za komunikacijsko infrastrukturo.
2. Če se ugotovi kakršen koli incident, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost delovanja VIS, lokalni varnostni uradnik za centralni VIS ali lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo čim prej pisno ali, če je zadeva izredno nujna, po drugih komunikacijskih poteh o tem obvesti sistemskega varnostnega uradnika in po potrebi enotno nacionalno kontaktno točko za varnost VIS, če v zadevni državi članici taka kontaktna točka obstaja. Poročilo vsebuje opis incidenta v zvezi z varnostjo, raven tveganja, morebitne posledice in ukrepe, ki so bili ali bi morali biti sprejeti za zmanjšanje tveganja.
3. Lokalni varnostni uradnik za centralni VIS oziroma lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo nemudoma zavaruje vse dokaze o incidentu v zvezi z varnostjo. Ti dokazi se dajo na voljo sistemskemu varnostnemu uradniku na njegovo zahtevo, kolikor je mogoče na podlagi veljavnih določb o varstvu podatkov.
4. Uvedejo se postopki pridobivanja povratnih informacij, da se zagotovi sporočanje informacij o rezultatih, ko se incident obvlada in odpravi.
POGLAVJE III
VARNOSTNI UKREPI
Člen 7
Varnostna politika
1. Generalni direktor Generalnega direktorata za pravosodje, svobodo in varnost oblikuje, posodablja in redno revidira zavezujočo varnostno politiko v skladu s tem sklepom. V varnostni politiki so določeni podrobni postopki in ukrepi za zaščito pred nevarnostmi za razpoložljivost, celovitost in zaupnost VIS, vključno z načrtovanjem ravnanja v izrednih razmerah, da se zagotovi ustrezna raven varnosti, predpisana s tem sklepom. Varnostna politika je usklajena s tem sklepom.
2. Varnostna politika temelji na oceni tveganja. Ukrepi, opisani v varnostni politiki, so sorazmerni z opredeljenimi tveganji.
3. Ocena tveganja in varnostna politika se po potrebi posodabljata zaradi tehnoloških sprememb, odkritja novih nevarnosti ali kakršnih koli drugih okoliščin. Varnostna politika se v vsakem primeru revidira letno, s čimer se zagotovi, da vedno ustreza najnovejši oceni tveganja ali kateri koli drugi novi tehnološki spremembi, novoodkriti nevarnosti ali drugi pomembni okoliščini.
4. Varnostno politiko pripravi sistemski varnostni uradnik ob usklajevanju z lokalnim varnostnim uradnikom za VIS in lokalnim varnostnim uradnikom za komunikacijsko infrastrukturo.
Člen 8
Izvajanje varnostnih ukrepov
1. Izpolnjevanje nalog in zahtev, določenih v tem sklepu in varnostni politiki, vključno z nalogo imenovanja lokalnega varnostnega uradnika, se lahko odda zunanjim izvajalcem ali poveri zasebnim ali javnim organizacijam.
2. V tem primeru Komisija s pravno zavezujočim dogovorom zagotovi, da se zahteve, določene v tem sklepu in varnostni politiki, v celoti upoštevajo. Če se naloga imenovanja lokalnega varnostnega uradnika delegira ali se njeno izvajanje odda zunanjim izvajalcem, Komisija s pravno zavezujočim dogovorom zagotovi, da se bo izvajalec naloge s Komisijo posvetoval o osebi, imenovani za lokalnega varnostnega uradnika.
Člen 9
Nadzor dostopa do opreme
1. Za zavarovanje krajev, kjer je nameščena oprema za obdelavo podatkov, se postavijo varnostna območja z ustreznimi zaporami in vstopnimi kontrolami.
2. Znotraj varnostnih območij se določijo varovana območja, da se zaščitijo fizične komponente (sredstva), vključno s strojno opremo, nosilci podatkov in konzolami, načrti in drugimi dokumenti o VIS ter pisarnami in drugimi delovnimi mesti osebja, vključenega v delovanje VIS. Ta varovana območja se zavarujejo z ustreznimi vstopnimi kontrolami, da se zagotovi, da lahko do varovanih območij dostopa samo pooblaščeno osebje. Za delo v varovanih območjih veljajo podrobna varnostna pravila, določena v varnostni politiki.
3. Fizično varovanje se predvidi in namesti za pisarne, sobe in opremo. Dostopne točke, kot so območja za dostavo in natovarjanje, ter druge točke, kjer lahko v prostore vstopajo nepooblaščene osebe, se nadzorujejo in so po možnosti ločene od območij z opremo za obdelavo podatkov, da se prepreči nepooblaščen dostop.
4. Oblikuje in uporablja se tveganju sorazmerna fizična zaščita varnostnih območij pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek.
5. Oprema se zaščiti pred fizičnimi in okoljskimi nevarnostmi ter možnostmi za nepooblaščeni dostop.
6. Če ima Komisija take informacije na voljo, doda seznamu iz člena 2(2)(f) enotno kontaktno točko za nadzor izvajanja določb tega člena v prostorih varnostne kopije centralnega VIS.
Člen 10
Nadzor nosilcev podatkov in sredstev
1. Odstranljivi nosilci podatkov, ki vsebujejo podatke, se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom, zlorabo ali poškodovanjem, njihova berljivost pa se zagotavlja skozi celotno življenjsko dobo podatkov.
2. Ko nosilci podatkov niso več potrebni, se zavržejo varno v skladu s podrobnimi postopki, ki se določijo v varnostni politiki.
3. Z evidencami se zagotavljajo informacije o lokacijah, kjer so podatki shranjeni, veljavnih obdobjih shranjevanja in dovoljenjih za dostop.
4. Vsa pomembna sredstva centralnega VIS in komunikacijske infrastrukture se določijo, da se jih zaščiti glede na njihovo pomembnost. Vodi se register pomembne opreme IT, ki se stalno posodablja.
5. Na voljo je dokumentacija o centralnem VIS in komunikacijski infrastrukturi, ki se stalno posodablja. To dokumentacijo je treba zaščititi pred nepooblaščenim dostopom.
Člen 11
Nadzor shranjevanja
1. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se zagotovi ustrezno shranjevanje informacij in prepreči nepooblaščen dostop do njih.
2. Vsi elementi opreme, ki vsebujejo nosilce za shranjevanje podatkov, se varno uničijo ali pa se pred zavrženjem pregledajo, da se zagotovi, da so bili vsi občutljivi podatki odstranjeni ali v celoti prepisani z drugimi podatki.
Člen 12
Nadzor gesel
1. Vsa gesla se hranijo na varnem in obravnavajo zaupno. Če se pojavi sum, da je bilo geslo razkrito, je treba to geslo nemudoma zamenjati ali onemogočiti uporabniški račun. Uporabljajo se enolične in individualne uporabniške identitete.
2. V varnostni politiki se opredelijo postopki za prijavljanje in odjavljanje, da se prepreči vsak nepooblaščen dostop.
Člen 13
Nadzor dostopa
1. Z varnostno politiko se določi postopek za uradno registracijo in preklic registracije zaposlenih, s katerim se za namene operativnega upravljanja odobri ali prekliče dostop do strojne in programske opreme centralnega VIS. Dodeljevanje in uporaba ustreznih poverilnic za dostop (gesel ali drugih ustreznih sredstev) se nadzorujeta z uradnim upravljavskim postopkom, kot je določen v varnostni politiki.
2. Dostop do strojne in programske opreme centralnega VIS:
|
(i) |
je dovoljen samo pooblaščenim osebam; |
|
(ii) |
je omejen na primere, ko je mogoče ugotoviti legitimen interes v skladu s členom 42 in členom 50(2) Uredbe (ES) št. 767/2008; |
|
(iii) |
ne traja dlje in ni obsežnejši, kot je potrebno za namen dostopa, in |
|
(iv) |
se omogoča samo v skladu s politiko nadzora dostopa, ki se določi v varnostni politiki. |
3. Pri centralnem VIS se uporabljajo samo konzole in programska oprema, ki jih je odobril lokalni varnostni uradnik za centralni VIS. Uporaba sistemskih pripomočkov, ki bi lahko obšli sistemski in programski nadzor, se omeji in nadzoruje. Uvedejo se postopki za nadzor nameščanja programske opreme.
Člen 14
Nadzor sporočanja
Komunikacijska infrastruktura se nadzoruje, da se zagotovijo razpoložljivost, celovitost in zaupnost izmenjave podatkov. Za zaščito podatkov, ki se prenašajo po komunikacijski infrastrukturi, se uporabljajo šifrirna sredstva.
Člen 15
Nadzor beleženja podatkov
Račune oseb, ki jim je bil odobren dostop do programske opreme VIS prek centralnega VIS, nadzoruje lokalni varnostni uradnik za centralni VIS. Uporaba teh računov, vključno s časom in uporabniško identiteto, se evidentira.
Člen 16
Nadzor prenosa
1. V varnostni politiki se določijo ustrezni ukrepi, da se preprečijo nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med njihovim prenosom v VIS ali iz njega ali med prenosom nosilcev podatkov. Varnostna politika vsebuje določbe o dovoljenih oblikah pošiljanja ali prenosa ter o postopkih glede odgovornosti za prenos predmetov in njihov prihod v namembni kraj. Nosilec podatkov ne vsebuje nobenih drugih podatkov, razen tistih, ki jih je treba poslati.
2. Storitve, ki jih zagotavljajo tretje osebe in vključujejo dostop, obdelavo in sporočanje podatkov ali upravljanje opreme za obdelavo podatkov ali dodajanje proizvodov ali storitev opremi za obdelavo podatkov, imajo nameščene ustrezne varnostne kontrole.
Člen 17
Varnost komunikacijske infrastrukture
1. Komunikacijska infrastruktura se ustrezno upravlja in nadzoruje, da se zaščiti pred nevarnostmi ter da se zagotovi varnost komunikacijske infrastrukture in centralnega VIS, vključno s podatki, ki se izmenjujejo skozi njiju.
2. Varnostni elementi, ravni storitev in zahteve upravljanja za vse omrežne storitve se opredelijo v dogovoru o zagotavljanju omrežnih storitev s ponudnikom storitev.
3. Poleg dostopnih točk VIS se zaščitijo tudi vse dodatne storitve, ki jih uporablja komunikacijska infrastruktura. Ustrezni ukrepi se določijo v varnostni politiki.
Člen 18
Spremljanje
1. V prostorih glavnega centralnega VIS in varnostne kopije centralnega VIS se za obdobje iz člena 34(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 varno hranijo in so iz teh prostorov dostopne evidence s podatki iz člena 34(1) Uredbe (ES) št. 767/2008, ki se nanašajo na vsak dostop do podatkov v centralnem VIS in na vsak postopek njihove obdelave.
2. V varnostni politiki se določijo postopki za spremljanje uporabe ali okvar opreme za obdelavo podatkov, rezultati dejavnosti spremljanja pa se redno pregledujejo. Po potrebi se ustrezno ukrepa.
3. Sredstva za vodenje evidenc in evidence se zaščitijo pred nedovoljenimi posegi in nepooblaščenim dostopom, da se izpolnijo zahteve glede zbiranja podatkov in shranijo dokazi za obdobje shranjevanja.
Člen 19
Šifrirni ukrepi
Za zaščito informacij se po potrebi uporabljajo šifrirni ukrepi. Uporabo ter namene in pogoje uporabe mora vnaprej odobriti sistemski varnostni uradnik.
POGLAVJE IV
VARNOST ČLOVEŠKIH VIROV
Člen 20
Profili osebja
1. V varnostni politiki se določijo naloge in pristojnosti oseb, ki jim je bil odobren dostop do VIS, vključno s komunikacijsko infrastrukturo.
2. Varnostne vloge in pristojnosti osebja Komisije, izvajalcev in zaposlenih, vključenih v operativno upravljanje, se opredelijo, zapišejo in sporočijo zadevnim osebam. Za osebje Komisije so te vloge in pristojnosti navedene v opisu dela in nalog ter ciljih; za izvajalce so te vloge in odgovornosti navedene v pogodbah ali dogovorih o ravni storitev.
3. Z vsemi osebami, za katere ne veljajo pravila javnih služb Evropske unije ali držav članic, se sklenejo dogovori o zaupnosti in tajnosti. Zaposleni, ki morajo delati s podatki VIS, imajo potrebno dovoljenje ali potrdilo v skladu s podrobnimi postopki, ki se določijo v varnostni politiki.
Člen 21
Informacije osebja
1. Vsem zaposlenim in po potrebi izvajalcem se zagotovi ustrezno usposabljanje o varnostni ozaveščenosti, pravnih zahtevah, politikah in postopkih, in sicer v obsegu, ki ga zahtevajo njihove dolžnosti.
2. V varnostni politiki se za osebje in izvajalce, ki jim preneha zaposlitev ali se jim izteče pogodba, določijo odgovornosti, povezane z menjavo ali prenehanjem zaposlitve, ter postopki za upravljanje vračila sredstev in odvzema pravic dostopa.
POGLAVJE V
KONČNE DOLOČBE
Člen 22
Veljavnost
1. Ta sklep začne veljati z datumom, ki ga določi Komisija v skladu s členom 48(1) Uredbe (ES) št. 767/2008.
2. Ta sklep preneha veljati, ko upravljavski organ prevzame svoje naloge.
V Bruslju, 4. maja 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 218, 13.8.2008, str. 60.
|
5.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 112/31 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 4. maja 2010
o varnostnem načrtu za centralni SIS II in komunikacijsko infrastrukturo
(2010/261/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (1) ter zlasti člena 16 Uredbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (2) ter zlasti člena 16 Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 16 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člen 16 Sklepa 2007/533/PNZ določata, da upravljavski organ sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, v zvezi s centralnim SIS II, Komisija pa to stori v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo. |
|
(2) |
Člen 15(4) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člen 15(4) Sklepa 2007/533/PNZ določata, da je v prehodnem obdobju, dokler upravljavski organ ne prevzame svojih nalog, Komisija odgovorna za operativno upravljanje centralnega SIS II. |
|
(3) |
Ker upravljavski organ še ni bil ustanovljen, je treba varnostni načrt, ki ga bo sprejela Komisija, v prehodnem obdobju uporabiti tudi za centralni SIS II. |
|
(4) |
Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru svojih nalog operativnega upravljanja SIS II. |
|
(5) |
Člen 15(7) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člen 15(7) Sklepa 2007/533/PNZ določata, da Komisija ob prenosu svojih pristojnosti v prehodnem obdobju, dokler upravljavski organ ne prevzame svojih nalog, zagotovi, da ta prenos ne vpliva škodljivo na noben veljavni nadzorni mehanizem po zakonodaji Unije, naj bo to mehanizem Sodišča, Računskega sodišča ali Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. |
|
(6) |
Ko upravljavski organ prevzame svoje naloge, mora oblikovati lasten varnostni načrt v zvezi s centralnim SIS II. Ko upravljavski organ prevzame svoje naloge, mora ta varnostni načrt prenehati veljati, kar zadeva centralni SIS II. |
|
(7) |
Člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člen 4(3) Sklepa 2007/533/PNZ določata, da je glavni CS-SIS, ki zagotavlja tehnični nadzor in upravljanje, v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija CS-SIS, ki lahko ob odpovedi delovanja glavnega CS-SIS zagotavlja vse njegove funkcije, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija). |
|
(8) |
V varnostnem načrtu je treba predvideti enega sistemskega varnostnega uradnika, ki opravlja naloge v zvezi z varnostjo centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, ter dva lokalna varnostna uradnika, ki opravljata naloge v zvezi z varnostjo centralnega SIS II oziroma komunikacijske infrastrukture. Da se zagotovita učinkovito in takojšnje odzivanje na incidente v zvezi z varnostjo ter poročanje o njih, je treba določiti vloge varnostnih uradnikov. |
|
(9) |
Oblikovati je treba varnostno politiko, v kateri so opisane vse tehnične in organizacijske podrobnosti v skladu z določbami tega sklepa. |
|
(10) |
Določiti je treba ukrepe za zagotavljanje ustrezne ravni varnosti delovanja centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina
1. Ta sklep določa organizacijo varnosti in varnostne ukrepe (varnostni načrt) za zaščito centralnega SIS II in podatkov, ki se v njem obdelujejo, pred nevarnostmi za njihovo razpoložljivost, celovitost in zaupnost v smislu člena 16(1) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člena 16(1) Sklepa 2007/533/PNZ o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) , in sicer v prehodnem obdobju, dokler upravljavski organ ne prevzame svojih nalog.
2. Ta sklep določa organizacijo varnosti in varnostne ukrepe (varnostni načrt) za zaščito komunikacijske infrastrukture pred nevarnostmi za njeno razpoložljivost, celovitost in zaupnost v smislu člena 16 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člena 16 Sklepa 2007/533/PNZ o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II).
POGLAVJE II
ORGANIZACIJA, NALOGE IN OBVLADOVANJE INCIDENTOV
Člen 2
Naloge Komisije
1. Komisija izvaja varnostne ukrepe za centralni SIS II in komunikacijsko infrastrukturo iz tega sklepa ter spremlja njihovo učinkovitost.
2. Komisija izvaja varnostne ukrepe za komunikacijsko infrastrukturo iz tega sklepa in spremlja njihovo učinkovitost.
3. Komisija izmed svojih uradnikov določi sistemskega varnostnega uradnika. Sistemskega varnostnega uradnika imenuje generalni direktor Generalnega direktorata Komisije za pravosodje, svobodo in varnost. Naloge sistemskega varnostnega uradnika vključujejo zlasti:
|
(a) |
pripravo varnostne politike, kot je opisano v členu 7 tega sklepa; |
|
(b) |
spremljanje učinkovitosti izvajanja varnostnih postopkov centralnega SIS II; |
|
(c) |
spremljanje učinkovitosti izvajanja varnostnih postopkov komunikacijske infrastrukture; |
|
(d) |
prispevanje k pripravi poročil o varnosti iz člena 50 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člena 66 Sklepa 2007/533/PNZ; |
|
(e) |
usklajevanje in pomoč pri preverjanjih in revizijah, ki jih po členu 45 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členu 61 Sklepa 2007/533/PNZ izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov, ter sporočanje incidentov v smislu člena 5(2) pooblaščencu Komisije za varstvo podatkov; |
|
(f) |
nadzorovanje, da vsi izvajalci in podizvajalci, ki so kakor koli vključeni v upravljanje centralnega SIS II, ustrezno in v celoti upoštevajo ta sklep in varnostno politiko; |
|
(g) |
nadzorovanje, da vsi izvajalci in podizvajalci, ki so kakor koli vključeni v upravljanje komunikacijske infrastrukture, ustrezno in v celoti upoštevajo ta sklep in varnostno politiko; |
|
(h) |
urejanje seznama enotnih nacionalnih kontaktnih točk za varnost SIS II in omogočanje souporabe tega seznama lokalnemu varnostnemu uradniku za komunikacijsko infrastrukturo; |
|
(i) |
omogočanje souporabe seznama iz točke (h) lokalnemu varnostnemu uradniku za centralni SIS II. |
Člen 3
Lokalni varnostni uradnik za centralni SIS II
1. Brez poseganja v člen 8 Komisija izmed svojih uradnikov imenuje lokalnega varnostnega uradnika za centralni SIS II. Navzkrižja interesov med dolžnostjo lokalnega varnostnega uradnika in katero koli drugo uradno dolžnostjo se preprečijo. Lokalnega varnostnega uradnika za centralni SIS II določi generalni direktor Generalnega direktorata Komisije za pravosodje, svobodo in varnost.
2. Lokalni varnostni uradnik za centralni SIS II zagotavlja, da se v glavnem CS-SIS izvajajo varnostni ukrepi iz tega sklepa in upoštevajo varnostni postopki. V zvezi z varnostno kopijo CS-SIS lokalni varnostni uradnik za centralni SIS II zagotavlja, da se varnostni ukrepi iz tega sklepa izvajajo, razen tistih iz člena 9, in da se upoštevajo s tem povezani varnostni postopki.
3. Lokalni varnostni uradnik za centralni SIS II lahko katero koli svojo nalogo dodeli podrejenemu osebju. Navzkrižja interesov med dolžnostjo izpolnjevanja teh nalog in katero koli drugo uradno dolžnostjo se preprečijo. Lokalnega varnostnega uradnika ali njegovega dežurnega podrejenega je mogoče kadar koli doseči na enotni kontaktni telefonski številki ali naslovu.
4. Lokalni varnostni uradnik za centralni SIS II opravlja naloge, ki so posledica varnostnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti na lokacijah glavnega centralnega CS-SIS in varnostne kopije CS-SIS, in sicer v okviru omejitev iz odstavka 1, še zlasti pa:
|
(a) |
lokalne operativne varnostne naloge, vključno z revizijo požarnega zidu, rednimi preskusi in revizijami varnosti ter poročanjem o njej; |
|
(b) |
spremljanje učinkovitosti načrta neprekinjenega delovanja in zagotavljanje rednega izvajanja vaj; |
|
(c) |
zavarovanje dokazov o vseh incidentih v centralnem SIS II, ki bi lahko vplivali na varnost centralnega SIS II ali komunikacijske infrastrukture, in poročanje sistemskemu varnostnemu uradniku o takih incidentih; |
|
(d) |
obveščanje sistemskega varnostnega uradnika o morebitni potrebi po spremembi varnostne politike; |
|
(e) |
nadzorovanje, da vsi izvajalci in podizvajalci, ki so kakor koli vključeni v operativno upravljanje centralnega SIS II, upoštevajo ta sklep in varnostno politiko; |
|
(f) |
zagotavljanje, da so zaposleni seznanjeni s svojimi obveznostmi, in nadzorovanje izvajanja varnostne politike; |
|
(g) |
spremljanje razvoja IT-varnosti in zagotavljanje ustreznega usposabljanja zaposlenih; |
|
(h) |
pripravljanje osnovnih informacij in možnosti za oblikovanje, posodabljanje in revidiranje varnostne politike v skladu s členom 7. |
Člen 4
Lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo
1. Brez poseganja v člen 8 Komisija izmed svojih uradnikov imenuje lokalnega varnostnega uradnika za komunikacijsko infrastrukturo. Navzkrižja interesov med dolžnostjo lokalnega varnostnega uradnika in katero koli drugo uradno dolžnostjo se preprečijo. Lokalnega varnostnega uradnika za komunikacijsko infrastrukturo določi generalni direktor Generalnega direktorata Komisije za pravosodje, svobodo in varnost.
2. Lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo nadzoruje delovanje komunikacijske infrastrukture ter zagotavlja izvajanje varnostnih ukrepov in upoštevanje varnostnih postopkov.
3. Lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo lahko katero koli svojo nalogo dodeli podrejenemu osebju. Navzkrižja interesov med dolžnostjo izpolnjevanja teh nalog in katero koli drugo uradno dolžnostjo se preprečijo. Lokalnega varnostnega uradnika ali njegovega dežurnega podrejenega je mogoče kadar koli doseči na enotni kontaktni telefonski številki ali naslovu.
4. Lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo opravlja naloge, ki izhajajo iz varnostnih ukrepov v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, in zlasti:
|
(a) |
vse operativne varnostne naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, kot so revizija požarnega zidu, redni preskusi in revizije varnosti ter poročanje o njej; |
|
(b) |
spremljanje učinkovitosti načrta neprekinjenega delovanja in zagotavljanje rednega izvajanja vaj; |
|
(c) |
zavarovanje dokazov o vseh incidentih v komunikacijski infrastrukturi, ki bi lahko vplivali na varnost centralnega SIS II ali komunikacijske infrastrukture, in poročanje sistemskemu varnostnemu uradniku o takih incidentih; |
|
(d) |
obveščanje sistemskega varnostnega uradnika o morebitni potrebi po spremembi varnostne politike; |
|
(e) |
nadzorovanje, da vsi izvajalci in podizvajalci, ki so kakor koli vključeni v upravljanje komunikacijske infrastrukture, upoštevajo ta sklep in varnostno politiko; |
|
(f) |
zagotavljanje, da so zaposleni seznanjeni s svojimi obveznostmi, in nadzorovanje izvajanja varnostne politike; |
|
(g) |
spremljanje razvoja IT-varnosti in zagotavljanje ustreznega usposabljanja zaposlenih; |
|
(h) |
pripravljanje osnovnih informacij in možnosti za oblikovanje, posodabljanje in revidiranje varnostne politike v skladu s členom 7. |
Člen 5
Incidenti v zvezi z varnostjo
1. Za incident v zvezi z varnostjo se šteje vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost SIS II in bi lahko temu sistemu povzročil škodo ali izgubo, zlasti v primeru morebitnega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.
2. Incidenti v zvezi z varnostjo se obvladujejo tako, da se zagotovi hitro, učinkovito in ustrezno odzivanje v skladu z varnostno politiko. Določijo se postopki za odpravo posledic incidenta.
3. Informacije o incidentu v zvezi z varnostjo, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje SIS II v državi članici ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, ki jih je vnesla ali poslala država članica, se sporočijo zadevni državi članici. Incidenti v zvezi z varnostjo se sporočijo pooblaščencu Komisije za varstvo podatkov.
Člen 6
Obvladovanje incidentov
1. Če zaposleni in izvajalci, vključeni v razvoj, upravljanje ali delovanje SIS II opazijo kakršne koli varnostne pomanjkljivosti v komunikacijski infrastrukturi ali sumijo, da te obstajajo, jih morajo evidentirati in o njih poročati sistemskemu varnostnemu uradniku ali lokalnemu varnostnemu uradniku za komunikacijsko infrastrukturo.
2. Če se ugotovi kakršen koli incident, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost SIS II, lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo čim prej pisno ali, če je zadeva izredno nujna, po drugih komunikacijskih poteh o tem obvesti sistemskega varnostnega uradnika in po potrebi enotno nacionalno kontaktno točko za varnost SIS II, če v zadevni državi članici taka kontaktna točka obstaja. Poročilo vsebuje opis incidenta v zvezi z varnostjo, raven tveganja, morebitne posledice in ukrepe, ki so bili ali bi morali biti sprejeti za zmanjšanje tveganja.
3. Lokalni varnostni uradnik za komunikacijsko infrastrukturo nemudoma zavaruje vse dokaze o incidentu v zvezi z varnostjo. Ti dokazi se dajo na voljo sistemskemu varnostnemu uradniku na njegovo zahtevo, kolikor je mogoče na podlagi veljavnih določb o varstvu podatkov.
4. V varnostni politiki se določijo postopki pridobivanja povratnih informacij, da se zagotovi sporočanje informacij o vrsti, obvladovanju in posledicah incidenta v zvezi z varnostjo sistemskemu varnostnemu uradniku in lokalnemu varnostnemu uradniku za komunikacijsko infrastrukturo, ko se incident obvlada in je končan.
5. Odstavki 1 do 4 se smiselno uporabljajo za incidente v centralnem SIS II. Tako se vsako sklicevanje na lokalnega varnostnega uradnika za komunikacijsko infrastrukturo v odstavkih 1 do 4 razume kot sklicevanje na lokalnega varnostnega uradnika za centralni SIS II.
POGLAVJE III
VARNOSTNI UKREPI
Člen 7
Varnostna politika
1. Generalni direktor Generalnega direktorata za pravosodje, svobodo in varnost oblikuje, posodablja in redno revidira zavezujočo varnostno politiko v skladu s tem sklepom. V varnostni politiki so določeni podrobni postopki in ukrepi za zaščito pred nevarnostmi za razpoložljivost, celovitost in zaupnost komunikacijske infrastrukture, vključno z načrtovanjem ravnanja v izrednih razmerah, da se zagotovi ustrezna raven varnosti, predpisana s tem sklepom. Varnostna politika je usklajena s tem sklepom.
2. Varnostna politika temelji na oceni tveganja. Ukrepi, opisani v varnostni politiki, so sorazmerni z opredeljenimi tveganji.
3. Ocena tveganja in varnostna politika se po potrebi posodabljata zaradi tehnoloških sprememb, odkritja novih nevarnosti ali kakršnih koli drugih okoliščin. Varnostna politika se v vsakem primeru revidira letno, s čimer se zagotovi, da vedno ustreza najnovejši oceni tveganja ali kateri koli drugi novi tehnološki spremembi, novoodkriti nevarnosti ali drugi pomembni okoliščini.
4. Varnostno politiko pripravi sistemski varnostni uradnik ob usklajevanju z lokalnim varnostnim uradnikom za centralni SIS II in lokalnim varnostnim uradnikom za komunikacijsko infrastrukturo.
5. Odstavki 1 do 4 se smiselno uporabljajo za varnostno politiko centralnega SIS II. Tako se vsako sklicevanje na lokalnega varnostnega uradnika za komunikacijsko infrastrukturo v odstavkih 1 do 4 razume kot sklicevanje na lokalnega varnostnega uradnika za centralni SIS II.
Člen 8
Izvajanje varnostnih ukrepov
1. Izpolnjevanje nalog in zahtev, določenih v tem sklepu in varnostni politiki, vključno z nalogo imenovanja lokalnega varnostnega uradnika, se lahko odda zunanjim izvajalcem ali poveri zasebnim ali javnim organizacijam.
2. V tem primeru Komisija s pravno zavezujočim dogovorom zagotovi, da se zahteve, določene v tem sklepu in varnostni politiki, v celoti upoštevajo. Če se naloga imenovanja lokalnega varnostnega uradnika delegira ali se njeno izvajanje odda zunanjim izvajalcem, Komisija s pravno zavezujočim dogovorom zagotovi, da se bo izvajalec naloge s Komisijo posvetoval o osebi, imenovani za lokalnega varnostnega uradnika.
Člen 9
Nadzor dostopa do opreme
1. Za zavarovanje krajev, kjer je nameščena oprema za obdelavo podatkov, se postavijo varnostna območja z ustreznimi zaporami in vstopnimi kontrolami.
2. Znotraj varnostnih območij se določijo varovana območja, da se zaščitijo fizične komponente (sredstva), vključno s strojno opremo, nosilci podatkov in konzolami, načrti in drugimi dokumenti o SIS II ter pisarnami in drugimi delovnimi mesti osebja, vključenega v delovanje SIS II. Ta varovana območja se zavarujejo z ustreznimi vstopnimi kontrolami, da se zagotovi, da lahko do varovanih območij dostopa samo pooblaščeno osebje. Za delo v varovanih območjih veljajo podrobna varnostna pravila, določena v varnostni politiki.
3. Fizično varovanje se predvidi in namesti za pisarne, sobe in opremo. Dostopne točke, kot so območja za dostavo in natovarjanje, ter druge točke, kjer lahko v prostore vstopajo nepooblaščene osebe, se nadzorujejo in so po možnosti ločene od območij z opremo za obdelavo podatkov, da se prepreči nepooblaščen dostop.
4. Oblikuje in uporablja se tveganju sorazmerna fizična zaščita varnostnih območij pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek.
5. Oprema se zaščiti pred fizičnimi in okoljskimi nevarnostmi ter možnostmi za nepooblaščeni dostop.
6. Če ima Komisija take informacije na voljo, doda seznamu iz člena 2(3)(h) enotno kontaktno točko za nadzor izvajanja določb tega člena v prostorih varnostne kopije CS-SIS.
Člen 10
Nadzor nosilcev podatkov in sredstev
1. Odstranljivi nosilci podatkov, ki vsebujejo podatke, se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom, zlorabo ali poškodovanjem, njihova berljivost pa se zagotavlja skozi celotno življenjsko dobo podatkov.
2. Ko nosilci podatkov niso več potrebni, se zavržejo varno v skladu s podrobnimi postopki, ki se določijo v varnostni politiki.
3. Z evidencami se zagotavljajo informacije o lokacijah, kjer so podatki shranjeni, veljavnih obdobjih shranjevanja in dovoljenjih za dostop.
4. Vsa pomembna sredstva komunikacijske infrastrukture se določijo, da se jih zaščiti glede na njihovo pomembnost. Vodi se register pomembne opreme IT, ki se stalno posodablja.
5. Na voljo je dokumentacija o komunikacijski infrastrukturi, ki se stalno posodablja. To dokumentacijo je treba zaščititi pred nepooblaščenim dostopom.
6. Odstavki 1 do 5 se smiselno uporabljajo za centralni SIS II. Tako se vsako sklicevanje na komunikacijsko infrastrukturo razume kot sklicevanje na centralni SIS II.
Člen 11
Nadzor shranjevanja
1. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se zagotovi ustrezno shranjevanje informacij in prepreči nepooblaščen dostop do njih.
2. Vsi elementi opreme, ki vsebujejo nosilce za shranjevanje podatkov, se varno uničijo ali pa se pred zavrženjem pregledajo, da se zagotovi, da so bili vsi občutljivi podatki odstranjeni ali v celoti prepisani z drugimi podatki.
Člen 12
Nadzor gesel
1. Vsa gesla se hranijo na varnem in obravnavajo zaupno. Če se pojavi sum, da je bilo geslo razkrito, je treba to geslo nemudoma zamenjati ali onemogočiti uporabniški račun. Uporabljajo se enolične in individualne uporabniške identitete.
2. V varnostni politiki se opredelijo postopki za prijavljanje in odjavljanje, da se prepreči vsak nepooblaščen dostop.
Člen 13
Nadzor dostopa
1. Z varnostno politiko se določi postopek za uradno registracijo in preklic registracije zaposlenih, s katerim se za namene operativnega upravljanja odobri ali prekliče dostop do strojne in programske opreme SIS II. Dodeljevanje in uporaba ustreznih poverilnic za dostop (gesel ali drugih ustreznih sredstev) se nadzorujeta z uradnim upravljavskim postopkom, kot je določen v varnostni politiki.
2. Dostop do strojne in programske opreme SIS II pri CS-SIS:
|
(i) |
je dovoljen samo pooblaščenim osebam; |
|
(ii) |
je omejen na primere, ko je mogoče ugotoviti legitimen interes v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 61 Sklepa 2007/533/PNZ ali s členom 50(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 66(2) Sklepa 2007/533/PNZ; |
|
(iii) |
ne traja dlje in ni obsežnejši, kot je potrebno za namen dostopa, in |
|
(iv) |
se omogoča samo v skladu s politiko nadzora dostopa, ki se določi v varnostni politiki. |
3. Pri CS-SIS se uporabljajo samo konzole in programska oprema, ki jih je odobril lokalni varnostni uradnik za centralni SIS II. Uporaba sistemskih pripomočkov, ki bi lahko obšli sistemski in programski nadzor, se omeji in nadzoruje. Uvedejo se postopki za nadzor nameščanja programske opreme.
Člen 14
Nadzor sporočanja
Komunikacijska infrastruktura se nadzoruje, da se zagotovijo razpoložljivost, celovitost in zaupnost izmenjave podatkov. Za zaščito podatkov, ki se prenašajo po komunikacijski infrastrukturi, se uporabljajo šifrirna sredstva.
Člen 15
Nadzor vnosa
Račune oseb, ki jim je bil odobren dostop do programske opreme SIS II prek CS-SIS, nadzoruje lokalni varnostni uradnik za centralni SIS II. Uporaba teh računov, vključno s časom in uporabniško identiteto, se evidentira.
Člen 16
Nadzor prenosa
1. V varnostni politiki se določijo ustrezni ukrepi, da se preprečijo nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med njihovim prenosom v SIS II ali iz njega ali med prenosom nosilcev podatkov. Varnostna politika vsebuje določbe o dovoljenih oblikah pošiljanja ali prenosa ter o postopkih glede odgovornosti za prenos predmetov in njihov prihod v namembni kraj. Nosilec podatkov ne vsebuje nobenih drugih podatkov, razen tistih, ki jih je treba poslati.
2. Storitve, ki jih zagotavljajo tretje osebe in vključujejo dostop, obdelavo in sporočanje podatkov ali upravljanje opreme za obdelavo podatkov ali dodajanje proizvodov ali storitev opremi za obdelavo podatkov, imajo nameščene ustrezne varnostne kontrole.
Člen 17
Varnost komunikacijske infrastrukture
1. Komunikacijska infrastruktura se ustrezno upravlja in nadzoruje, da se zaščiti pred nevarnostmi ter da se zagotovi varnost komunikacijske infrastrukture in centralnega SIS II, vključno s podatki, ki se izmenjujejo skozi njiju.
2. Varnostni elementi, ravni storitev in zahteve upravljanja za vse omrežne storitve se opredelijo v dogovoru o zagotavljanju omrežnih storitev s ponudnikom storitev.
3. Poleg dostopnih točk SIS II se zaščitijo tudi vse dodatne storitve, ki jih uporablja komunikacijska infrastruktura. Ustrezni ukrepi se določijo v varnostni politiki.
Člen 18
Spremljanje
1. V prostorih glavnega CS-SIS in varnostne kopije CS-SIS se za najdaljše obdobje iz člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člena 18(3) Sklepa 2007/533/PNZ varno hranijo in so iz teh prostorov dostopne evidence s podatki iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člena 18(1) Sklepa 2007/533/PNZ, ki se nanašajo na vsak dostop do podatkov v CS-SIS in na vsak postopek njihove obdelave.
2. V varnostni politiki se določijo postopki za spremljanje uporabe ali okvar opreme za obdelavo podatkov, rezultati dejavnosti spremljanja pa se redno pregledujejo. Po potrebi se ustrezno ukrepa.
3. Sredstva za vodenje evidenc in evidence se zaščitijo pred nedovoljenimi posegi in nepooblaščenim dostopom, da se izpolnijo zahteve glede zbiranja podatkov in shranijo dokazi za obdobje shranjevanja.
Člen 19
Šifrirni ukrepi
Za zaščito informacij se po potrebi uporabljajo šifrirni ukrepi. Uporabo ter namene in pogoje uporabe mora vnaprej odobriti sistemski varnostni uradnik.
POGLAVJE IV
VARNOST ČLOVEŠKIH VIROV
Člen 20
Profili osebja
1. V varnostni politiki se določijo naloge in pristojnosti oseb, ki jim je bil odobren dostop do centralnega SIS II.
2. V varnostni politiki se določijo naloge in pristojnosti oseb, ki jim je bil odobren dostop do komunikacijske infrastrukture.
3. Varnostne vloge in odgovornosti osebja Komisije, izvajalcev in zaposlenih, vključenih v operativno upravljanje, se opredelijo, zapišejo in sporočijo zadevnim osebam. Za osebje Komisije so te vloge in odgovornosti navedene v opisu dela in nalog ter ciljih; za izvajalce so te vloge in odgovornosti navedene v pogodbah ali dogovorih o ravni storitev.
4. Z vsemi osebami, za katere ne veljajo pravila javnih služb Evropske unije ali držav članic, se sklenejo dogovori o zaupnosti in tajnosti. Zaposleni, ki morajo delati s podatki SIS II, imajo potrebno dovoljenje ali potrdilo v skladu s podrobnimi postopki, ki se določijo v varnostni politiki.
Člen 21
Informacije osebja
1. Vsem zaposlenim in izvajalcem se zagotovi ustrezno usposabljanje o varnostni ozaveščenosti, pravnih zahtevah, politikah in postopkih, in sicer v obsegu, ki ga zahtevajo njihove dolžnosti.
2. V varnostni politiki se za osebje in izvajalce, ki jim preneha zaposlitev ali se jim izteče pogodba, določijo odgovornosti, povezane z menjavo ali prenehanjem zaposlitve, ter postopki za upravljanje vračila sredstev in odvzema pravic dostopa.
POGLAVJE V
KONČNE DOLOČBE
Člen 22
Veljavnost
1. Ta sklep začne veljati z datumom, ki ga določi Svet v skladu s členom 55(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 71(2) Sklepa 2007/533/PNZ.
2. Člen 1(1), člen 2(1) ter 2(3)(b), (d), (f) in (i), člen 3, členi 6(5), 7(5), 9(6), 10(6), člen 13(2) in (3), člena 15 in 18 ter člen 20(1) prenehajo veljati, ko upravljavski organ prevzame svoje naloge.
V Bruslju, 4. maja 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 381, 28.12.2006, str. 4.
IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom
|
5.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 112/38 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 28. oktobra 2009
o državni pomoči C 14/08 (ex NN 1/08) Združenega kraljestva za Northern Rock
(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 8102)
(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
(2010/262/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,
po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami (1) (2), in ob upoštevanju teh pripomb,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
|
(1) |
Komisija je v odločbi z dne 5. decembra 2007 (3) (v nadaljnjem besedilu: odločba z dne 5. decembra 2007) ugotovila, da likvidnostno posojilo, ki ga je centralna banka Velike Britanije (Bank of England) (v nadaljnjem besedilu: BoE) 14. septembra 2007 odobrila banki Northern Rock (v nadaljnjem besedilu: banka NR), ne pomeni državne pomoči. Komisija je prav tako ugotovila, da so jamstva za vloge na drobno, ki so jih dodelili organi Združenega kraljestva med 17. in 20. septembrom ter 9. oktobra 2007, vključevala državno pomoč, ki je bila kot pomoč za reševanje za šest mesecev, tj. do 17. marca 2008, združljiva s skupnim trgom v skladu s smernicami skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (4) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje). Komisija je v svoji odločbi vztrajala tudi pri predložitvi načrta za prestrukturiranje v šestih mesecih ali povračilu pomoči. |
|
(2) |
Organi Združenega kraljestva so z dopisom z dne 21. decembra 2007 Komisijo obvestili o podaljšanju navedene ureditve jamstva. Srečanja med predstavniki Združenega kraljestva in Komisije so potekala 8. januarja, 24. januarja, 6. februarja, 13. februarja in 10. marca 2008. |
|
(3) |
Organi Združenega kraljestva so 17. februarja 2008 objavili, da bodo banko NR nacionalizirali. Združeno kraljestvo je z dopisom z dne 17. marca 2008 Komisiji poslalo načrt za prestrukturiranje za banko NR in jo obvestilo o ukrepih državne pomoči, ki bi spremljali navedeni načrt ter omogočili njegovo izvedbo. Združeno kraljestvo je z dopisom z dne 31. marca 2008 poslalo podrobnejši in nekoliko spremenjen načrt za prestrukturiranje. |
|
(4) |
Komisija je z dopisom z dne 2. aprila 2008 Združeno kraljestvo obvestila o odločitvi o sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z ukrepi pomoči (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka). |
|
(5) |
Odločitev o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (5). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe glede pomoči. |
|
(6) |
Združeno kraljestvo se je na odločitev o sprožitvi postopka odzvalo z dopisom z dne 2. maja 2008. Komisija je tudi od zainteresiranih strani prejela pripombe. Komisija je z dopisom z dne 15. julija 2008, ki je bil prejet 31. julija 2008, navedene pripombe posredovala Združenemu kraljestvu, ki je imelo možnost, da nanje odgovori; pripombe Združenega kraljestva je prejela z dopisom z dne 29. avgusta 2008. |
|
(7) |
Komisija je z dopisom z dne 25. aprila 2008 poslala vprašanja v zvezi z načrtom za prestrukturiranje, ki je bil predložen 31. marca 2008. Združeno kraljestvo je odgovorilo z dopisom z dne 6. junija 2008. Komisija in organi Združenega kraljestva so se sestali 30. junija 2008. Po tem srečanju so organi Združenega kraljestva poslali dodatne informacije z dopisoma z dne 8. julija in 13. avgusta 2008. |
|
(8) |
Vlada Združenega kraljestva je 5. avgusta 2008 javno objavila, da namerava posojila banki NR v višini 3 milijard GBP pretvoriti v lastniški delež. Pred tem so organi Združenega kraljestva o tem obvestili Komisijo. |
|
(9) |
Organi Združenega kraljestva so 11. novembra 2008, 15. januarja 2009 in 4. februarja 2009 Komisijo obvestili, da proučujejo načrte za prestrukturiranje banke NR, ki se zaradi vpliva finančne krize bistveno razlikujejo od načrtov, priglašenih marca 2008, pri čemer so navedene načrte predstavili. |
|
(10) |
Organi Združenega kraljestva so 20. februarja 2009 predložili dodatne informacije o nameri za razdelitev banke NR na dva dela. Podrobnejši načrt je bil priglašen z dopisoma z dne 31. marca 2009 in 2. aprila 2009. |
|
(11) |
Komisija je z dopisom z dne 7. maja 2009 Združeno kraljestvo obvestila o odločitvi o razširitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES na spremenjen načrt za prestrukturiranje, ki ga je prejela marca (v nadaljnjem besedilu: odločitev o razširitvi postopka). |
|
(12) |
Odločitev o razširitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (6), pri čemer so bile zainteresirane strani pozvane, naj predložijo svoje pripombe glede pomoči. |
|
(13) |
Združeno kraljestvo je na odločitev o razširitvi postopka odgovorilo z dopisom z dne 22. junija 2009. Poleg tega je Komisija prejela pripombe tretjih oseb. Komisija je navedene pripombe z dopisom z dne 14. avgusta 2009 posredovala Združenemu kraljestvu, ki je imelo možnost, da nanje odgovori. Združeno kraljestvo je svoje pripombe predložilo z dopisom z dne 17. avgusta 2009. |
|
(14) |
Združeno kraljestvo je 10. junija poslalo posodobljen načrt za prestrukturiranje banke NR, ki so ga obravnavali skupaj s Komisijo na srečanjih 26. junija in 21. avgusta 2009. Združeno kraljestvo je več informacij predložilo tudi 22. junija, 26. junija, 15. julija, 17. avgusta, 18. avgusta, 4. septembra, 17. septembra, 18. septembra, 21. septembra, 22. septembra in 30. septembra 2009. |
2. OPIS POMOČI
2.1 UPRAVIČENEC IN NJEGOVE TEŽAVE
|
(15) |
Banka NR je bila pred začetkom težav v drugi polovici leta 2007 peta največja hipotekarna banka v Združenem kraljestvu z bilančno vsoto v višini 113,5 milijarde GBP 30. junija 2007 in 109,3 milijarde GBP konec leta 2007. Leta 2006 je bila njena bilančna vsota 101 milijarda GBP, medtem ko so prihodki od obresti znašali skoraj 5 milijard GBP. Leta 2006 je banka NR zabeležila dobiček 443 milijonov GBP. V banki je bilo leta 2006 zaposlenih 6 000 ljudi, pri čemer je imela 77 podružnic v Združenem kraljestvu ter je bila prisotna na Irskem, Danskem in na otoku Guernsey. |
|
(16) |
Glavna dejavnost banke NR so bila in ostajajo stanovanjska hipotekarna posojila. Ta posojila znašajo več kot 90 % vseh neodplačanih posojil strankam. V prvi polovici leta 2007 je bil tržni delež banke v Združenem kraljestvu na področju bruto hipotekarnih posojil 9,7 %, na področju neto hipotekarnih posojil pa 18,9 % (7). Banka NR je večino svojih dolgoročnih hipotekarnih posojil financirala z izdajo vrednostnih papirjev, zavarovanih s stanovanjskim hipotekarnim posojilom, in kritih obveznic, medtem ko se je nenehno padajoči delež njenega financiranja zagotovil z vlogami na drobno. Vloge na drobno so 30. junija 2007 znašale le 24 milijard GBP od bilančne vsote v višini 113 milijard GBP. Marca 2001 je banka NR vzpostavila strukturo listinjenja „master sklad“, znano kot „Granite“, ki jo od takrat obsežno uporablja. Dodatne informacije o banki NR so zapisane v oddelku 2.1 odločitve o sprožitvi postopka z dne 2. aprila 2008. |
|
(17) |
Odvisnost banke NR od financiranja na debelo je povzročila težave v drugi polovici leta 2007, ko se je porušil trg hipotekarnega listinjenja, kot je podrobneje opisano v oddelku 2.2 odločitve o sprožitvi postopka. Zaradi težav banke NR s financiranjem so organi Združenega kraljestva zagotovili posojila in jamstva, ki jih je Komisija z odločbo z dne 5. decembra 2007 odobrila kot pomoč za reševanje do 17. marca 2008. V oddelku 2.3.1 odločitve o sprožitvi postopka so opisane razmere, zaradi katerih je država 18. decembra 2007 zagotovila dodatna jamstva, ki jih je Komisija odobrila kot združljivo pomoč za reševanje (oddelek 4.5.2 odločitve o sprožitvi postopka). |
|
(18) |
V začetku leta 2008 so banka NR in organi Združenega kraljestva poskušali najti rešitev v zasebnem sektorju. Na podlagi tega sta upravi družbe Virgin in banke NR vladi predložili poslovne načrte za banko NR, ki so bili predstavljeni v oddelkih 2.3.2 in 2.3.3 odločitve o sprožitvi postopka. Iskanje rešitve v zasebnem sektorju ni bilo uspešno, zato je bila banka NR 22. februarja 2008 na podlagi zakonodaje, sprejete v prejšnjih dneh, nacionalizirana (oddelek 2.3.4 odločitve o sprožitvi postopka) (8). |
|
(19) |
Poglabljanje svetovne finančne krize po propadu banke Lehman Brothers in nastajajoča gospodarska kriza ter kriza nepremičninskega trga so povzročile povečanje pri neplačevanju neodplačanih posojilih pri banki NR ter prisilile banko NR, da prevzame velike stroške za izgube zaradi oslabitve posojil v letu 2008 in v prvi polovici leta 2009, ki so bili veliko večji od povprečja pri drugih bankah. To je posledica dejstva, da je banka NR odobrila veliko tveganih posojil, zlasti prek posojil z visokim razmerjem med posojilom in vrednostjo zastavljenih nepremičnin (loan-to-value) (v nadaljnjem besedilu: LTV), od katerih so velik del bila „skupna“ posojila (hipoteke z LTV […] (*1) 125 % skupaj z nezavarovanim posojilom). |
|
(20) |
Stroški za izgube zaradi oslabitve posojil, ki jih je morala banka NR prevzeti, so v takšnem obsegu negativno vplivali na kapitalske zahteve banke NR, da ji je organ za finančne storitve Združenega kraljestva (v nadaljnjem besedilu: organ za finančne storitve) julija 2008 odobril odpis, ki ji je omogočil vključitev vsega razpoložljivega kapitala drugega reda v okviru lastnih sredstev banke NR brez omejitev, za izpolnitev minimalnih predpisanih kapitalskih zahtev. Ta odpis je bil odobren potem, ko se je finančno ministrstvo Združenega kraljestva (v nadaljnjem besedilu: finančno ministrstvo) zavezalo organu za finančne storitve, da bo banka NR poslovala nad minimalnimi kapitalskimi zahtevami. |
|
(21) |
Banka NR je v svojih poročilih o prvem četrtletju leta 2009 poročala, da v letu 2009 pričakuje poslovanje z velikimi izgubami. Na podlagi tega je bil njen lastni kapital znižan na raven pod minimalnimi predpisanimi zahtevami. Banka NR je 1. julija 2009 objavila, da je organ za finančne storitve potrdil, da ob upoštevanju zaveze finančnega ministrstva za zagotavljanje ustrezne ravni kapitala ne namerava omejiti dejavnosti banke NR. |
|
(22) |
Preglednica 1 vsebuje informacije o finančni uspešnosti banke NR med letom 2006 in koncem prve polovice leta 2009. Preglednica 1 Finančni rezultati banke Northern Rock v obdobju 2006–2008 (9) in v prvi polovici leta 2009 (10)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2.2 NAČRTI ZA PRESTRUKTURIRANJE
PRVOTNI NAČRT ZA PRESTRUKTURIRANJE
|
(23) |
Organi Združenega kraljestva so po nacionalizaciji banke NR februarja 2008 predložili načrt za prestrukturiranje (v nadaljnjem besedilu: prvotni načrt za prestrukturiranje), katerega vsebina je bila podrobneje opisana v oddelku 2.3.5 odločitve o sprožitvi postopka in tudi v oddelku 2.2 odločitve o razširitvi postopka. Prvotni načrt za prestrukturiranje je zagotavljal:
|
|
(24) |
Program odkupa aktivnih hipotek, omejevanje novih posojil, zaključek poslovanja banke NR na Danskem in zaveze v zvezi z ravnanjem je Združeno kraljestvo začelo izvajati takoj in ni čakalo, da Komisija odobri načrt za prestrukturiranje. |
SPREMENJENI NAČRT ZA PRESTRUKTURIRANJE
|
(25) |
Poslabšanje razmer na finančnih trgih in v realnem gospodarstvu v zadnjem četrtletju leta 2008 je močno prizadelo banko NR, zaradi česar so morali organi Združenega kraljestva popraviti prvotni načrt za prestrukturiranje. Organi Združenega kraljestva so zato Komisiji predložili nov načrt za prestrukturiranje (v nadaljnjem besedilu: spremenjeni načrt za prestrukturiranje), ki je podrobno opisan v oddelku 2.3 odločitve o razširitvi postopka. Spremenjeni načrt za prestrukturiranje temelji na delitvi banke NR na:
|
|
(26) |
Spremenjeni načrt za prestrukturiranje je predvideval tudi kapitalske vložke v družbi BankCo in AssetCo, spremembo strategije posojil, opustitev programa odkupa aktivnih hipotek ter spremembe konkurenčnega okvira, kar bi banki NR omogočilo povečanje posojil v letih 2009 in 2010 za skupaj 14 milijard GBP. |
KONČNI NAČRT ZA PRESTRUKTURIRANJE
|
(27) |
Po sprejetju odločitve o razširitvi postopka je Združeno kraljestvo prilagodilo spremenjeni načrt za prestrukturiranje, da bi odpravilo nekatere dvome, ki so jih izrazile Komisija in tretje osebe (v nadaljnjem besedilu: končni načrt za prestrukturiranje). Zato se bo v primerjavi s posodobitvijo spremenjenega načrta za prestrukturiranje z dne 10. junija 2009 začetno stanje denarnih sredstev družbe BankCo znižalo za [1,7–4,2] milijarde GBP z odstranitvijo [1,5–3] milijard GBP v računih GIC in prenosom [0,2–0,8] milijarde GBP dodatnih hipotek iz družbe AssetCo v družbo BankCo. Začetna bilančna vsota družbe BankCo bo leta 2009 [21–24] milijard GBP, leta 2013 pa se bo povečala na [31–34] milijard GBP v primerjavi z [22–26] milijardami GBP in [38–41] milijardami GBP iz spremenjenega načrta za prestrukturiranje. Poleg tega bo prvotno načrtovana nova posojila družbe BankCo v višini [600–900] milijonov GBP v letu 2009 nadomestil pretekli portfelj (back book) nižje kakovosti (15). Na podlagi tega bo tehtano povprečje LTV družbe BankCo enako [62–67 %], pri čemer bo sestavljeno iz povprečnega LTV obstoječih hipotek ([66–69 %]) in novih posojil v letu 2009 ([58–61 %]). Graf A prikazuje začetno bilančno vsoto družb BankCo in AssetCo po delitvi, medtem ko preglednica 2 vsebuje najpomembnejše finančne kazalnike za družbo BankCo. |
|
(28) |
Od delitve bo družba BankCo tudi plačevala prilagojene provizije za podaljšanje jamstev za vloge na drobno in debelo (glej oddelek 2.3). Preglednica 2 Glavni finančni kazalniki družbe BankCo po delitvi (osnovni primer)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Graf A
Začetna bilančna vsota družb BankCo in AssetCo po delitvi
[…]
|
(29) |
Poleg tega je Združeno kraljestvo sprejelo naslednje zaveze:
|
2.3 DRŽAVNI UKREPI, OCENJENI V TEJ ODLOČBI
|
(30) |
Banka NR je prejela več ukrepov pomoči (17):
|
|
(31) |
V zvezi z ukrepi (i)–(ii) Komisija ugotavlja, da jih je že ocenila v okviru prejšnjih odločb, ki so bile sprejete v tej zadevi, pri čemer so bili opredeljeni kot pomoč za reševanje (26). Poleg reševalnih ukrepov je Združeno kraljestvo Komisiji priglasilo dodatne ukrepe, ki naj bi omogočili prestrukturiranje banke NR, tj. ukrepi (iv)–(xii). |
|
(32) |
Izvajanje ukrepov pomoči za reševanje (ukrepi (i)–(iii)) se bo nadaljevalo po delitvi. Vendar bodo podjetja, ki so jim ukrepi namenjeni, nasledniki banke NR, pogoji, ki spremljajo navedene ukrepe, pa se bodo spremenili. |
|
(33) |
V zvezi z ukrepi, ki jih je sprejelo Združeno kraljestvo v okviru prestrukturiranja banke NR (ukrepa (iv) in (v)), se bo provizija, ki jo je banka NR plačala za likvidnostno posojilo BoE/finančno ministrstvo, retroaktivno znižala. Zato bo banka NR prejela retroaktivno povračilo v višini 156,4 milijona GBP od provizij za likvidnostno posojilo BoE/finančno ministrstvo. To povračilo je posledica revizije provizij, ki jo je aprila 2008 opravilo Združeno kraljestvo. Poleg tega je finančno ministrstvo organu za finančne storitve zagotovilo, da bo banka NR poslovala nad kapitalskimi zahtevami, zaradi česar bo lahko nadaljevala poslovanje nad predpisanimi kapitalskimi zahtevami. |
|
(34) |
Ukrepi za prestrukturiranje, namenjeni družbi BankCo (ukrepi (vi)–(viii)), vključujejo podaljšanje jamstev za vloge na drobno in debelo […]. Provizije in trajanje teh jamstev bodo spremenjeni v primerjavi z odobreno pomočjo za reševanje. Za jamstvo za vloge na drobno, ki niso vključene v odškodninsko shemo za finančno stabilnost Združenega kraljestva, bo družba BankCo plačala pavšalno provizijo [15–70] bazičnih točk. Za jamstva za vloge na debelo bo družba BankCo plačala provizijo v skladu s shemo kreditnih jamstev Združenega kraljestva (v nadaljnjem besedilu: shema kreditnih jamstev) (27). Družba BankCo bo poleg tega po delitvi prejela 1,2 milijarde GBP dokapitalizacije v obliki navadnih delnic in pogojno likvidnostno posojilo v višini 2,5 milijarde GBP. Za pogojno likvidnostno posojilo bo mesečno plačevala strošek rezervacije sredstev kredita, in sicer [80–150] bazičnih točk na nečrpani saldo. Če družba BankCo uporabi posojilo, plača enkratno uporabnino [120–240] bazičnih točk za vsak črpani znesek in obrestno mero 1-mesečni LIBOR + [200–600] bazičnih točk na črpani saldo. |
|
(35) |
Družba AssetCo bo še naprej upravičena do jamstva za vloge na debelo do […] (ukrep (ix)). Za provizijo, ki jo bo družba AssetCo plačevala za jamstvo, niso predvidene nobene spremembe. Družba AssetCo bo prav tako prejela povečano likvidnostno posojilo BoE/finančno ministrstvo (ukrep (x)) do največ 10 milijard GBP (skupen znesek posojila bo 23 milijard GBP), pri čemer bodo spremenjeni pogoji za posojilo (LIBOR + [10–60] bazičnih točk namesto osnovne stopnje BoE + 150 bazičnih točk + 10 bazičnih točk provizije za posojilo). Družba AssetCo bo prav tako prejela 2,5 milijarde GBP pomoči v obliki obratnih sredstev (ukrep (xii)), za katerega bo plačala 1-mesečni LIBOR + [10–60] bazičnih točk, in morebitno dokapitalizacijo do največ 1,6 milijarde GBP v obliki zamenjave dolga za kapital (ukrep (xii)). |
|
(36) |
Ker pomoč za prestrukturiranje, dodeljena banki NR, zajema nadaljevanje ukrepov skupaj z dodatnimi ukrepi, bodo v tej odločbi ti ukrepi ocenjeni skupaj. Preglednica 3 prikazuje ukrepe, ki se nadaljujejo, in dodatne ukrepe. Preglednica 3 Pregled ukrepov pomoči, dodeljenih banki NR ter družbama BankCo in AssetCo
|
3. RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA
|
(37) |
Komisija je v tej zadevi prvič sprožila formalni postopek preiskave o prvotnem načrtu za prestrukturiranje 2. aprila 2008. Nato so organi Združenega kraljestva bistveno spremenili prvotni načrt za prestrukturiranje. Posledično je morala Komisija razširiti postopek, da bi upoštevala spremenjeni načrt za prestrukturiranje. Večina dvomov iz odločitve o sprožitvi postopka je zadevala prvotni načrt za prestrukturiranje. Ob upoštevanju odločitve o sprožitvi postopka bodo v oddelku 3.1 te odločbe obravnavani le dvomi, ki zadevajo oceno spremenjenega načrta za prestrukturiranje. |
3.1 ODLOČITEV O SPROŽITVI POSTOPKA
OBSTOJ POMOČI
|
(38) |
V odstavku 91 odločitve o sprožitvi postopka Komisija navaja, da lahko dopis finančnega ministrstva organu za finančne storitve, s katerim finančno ministrstvo potrjuje svoj namen zagotoviti poslovanje banke NR nad minimalno kapitalsko zahtevo, pomeni državno pomoč. |
|
(39) |
Odstavek 94 odločitve o sprožitvi postopka navaja, da načrtovano retroaktivno povračilo presežka provizij, ki jih je Združeno kraljestvo zaračunalo v obdobju med 17. marcem 2008 in končno odločitvijo, verjetno pomeni dodatno pomoč za prestrukturiranje. |
ZNESEK POMOČI
|
(40) |
Odstavek 96 odločitve o sprožitvi postopka sproža dvome, ali je mogoče pomoč opredeliti z uporabo meril uspešnosti, kot so cene poslov kreditnih zamenjav banke NR ali obrestna mera za kredite iz zasebnih bank za banko NR po 17. septembru 2007, ker te že upoštevajo reševanje banke s strani države. |
3.2 ODLOČITEV O RAZŠIRITVI POSTOPKA
OBSTOJ POMOČI
|
(41) |
Komisija je v odstavkih 47 in 48 odločitve o razširitvi postopka navedla, da se lahko delitev primerja z ukrepom finančne pomoči v okviru področja uporabe Sporočila Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (28) (v nadaljnjem besedilu: IAC). Zato je pozvala organe Združenega kraljestva, da predložijo informacije v zvezi s tem vprašanjem. |
OBNOVITEV DOLGOROČNE SPOSOBNOSTI PREŽIVETJA
|
(42) |
V odstavku 58 odločitve o razširitvi postopka je Komisija pozitivno ugotovila, da družba BankCo postaja preživetja sposobna banka zaradi ukrepov, ki jih je predlagalo Združeno kraljestvo, pri čemer ne obstaja tveganje za podobne težave z likvidnostjo kot pri banki NR. Vendar je Komisija tudi ugotovila, da ni bil predložen noben poslovni načrt, ki bi prikazoval, kako bo družba BankCo srednje- in dolgoročno postala subjekt, sposoben preživetja, zaradi česar sposobnosti preživetja družbe BankCo ni mogoče dokazati. |
POMOČ, OMEJENA NA NAJNIŽJI ZNESEK/LASTNI PRISPEVEK
|
(43) |
Komisija je v odstavkih 59 in 58 odločitve o razširitvi postopka ugotovila, da je pomoč za dodelitev družbi BankCo takšne vrste in obsega, da bi družbi BankCo omogočila odpravo vseh tveganih posojil banke NR v preteklosti in odpravo obveznosti za poplačilo državnega posojila, medtem ko bi prejela kakovostna sredstva in visok znesek denarnih sredstev. Poleg tega je Komisija ugotovila, da organi Združenega kraljestva soglašajo s polnim financiranjem izgub družbe AssetCo, katere hipoteke so ocenjene po knjigovodski vrednosti in ne po pravi tržni vrednosti. Zato je Komisija močno dvomila, ali je bila pomoč omejena na najnižji znesek. |
|
(44) |
V zvezi z lastnim prispevkom banke NR je Komisija izrazila dvome v odstavku 60 odločitve o razširitvi postopka, ali bi bil prispevek zadosten, ker so bili nekateri ukrepi iz prvega načrta za prestrukturiranje, ki bi se lahko obravnavali kot lastni prispevek, v spremenjenem načrtu za prestrukturiranje izpuščeni, zlasti aktivna odkupna politika in omejevanje novih posojil. |
OMEJEVANJE NEGATIVNIH UČINKOV PRELIVANJA/UKREPI ZA OMEJEVANJE IZKRIVLJANJA KONKURENCE
|
(45) |
V odstavku 62 odločitve o razširitvi postopka je Komisija dvomila, ali bo financiranje, ki je na voljo družbi BankCo po delitvi banke NR, omogočilo izločitev konkurence na trgu hipotekarnih posojil, kar bi povzročilo negativne učinke prelivanja. |
|
(46) |
V zvezi z ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence je Komisija izrazila močne pomisleke v odstavkih 63 do 66 odločitve o razširitvi postopka, in sicer o tem, ali so bili predlagani ukrepi zadostni. Najprej je Komisija ugotovila, da bo družba BankCo po delitvi banke NR postala zelo močna in konkurenčna banka, neobremenjena s tveganimi posojili, ki jih je odobrila banka NR v preteklosti. Zato je Komisija dvomila, ali bo dejstvo, da bo družba BankCo banka z majhno bilančno vsoto, izravnalo izkrivljanje konkurence. |
|
(47) |
Poleg tega je Komisija ugotovila, da ob upoštevanju visokega zneska pomoči, ki ga je prejela banka NR, ni jasno, ali je mogoče izvajati zadostne ukrepe za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence brez ogrožanja sposobnosti preživetja banke NR. Nazadnje je Komisija ugotovila, da so bili nekateri ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence spremenjeni ali opuščeni. |
4. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI
|
(48) |
Komisija je po objavi odločitve o sprožitvi postopka in odločitve o razširitvi postopka prejela pripombe tretjih oseb. |
|
(49) |
V zvezi z odločitvijo o sprožitvi postopka je Komisija prejela pripombe od sindikata Unite the Union, združenja Building Societies Association (v nadaljnjem besedilu: združenje BSA), sklada SRM Global Master Fund LP, družbe Alliance & Leicester Building Society, britanskega bančnega združenja, poslancev Jima Cousinsa in Douga Hendersona ter organov Newcastla. Čeprav navedene pripombe ne zadevajo spremenjenega načrta za prestrukturiranje, ki je bil predmet odločitve o razširitvi postopka, so lahko pomembne v širšem smislu te zadeve in bodo na kratko obravnavane v oddelku 4.1 te odločbe, če so splošne narave. |
|
(50) |
Pripombe tretjih oseb, ki zadevajo odločitev o razširitvi postopka, so poslali družba Leeds Building Society, združenje BSA in britanski državljan. |
4.1 ODLOČITEV O SPROŽITVI POSTOPKA
|
(51) |
Bistvo pripomb, ki so jih poslale tretje osebe v zvezi z odločitvijo o sprožitvi postopka, je bilo večinoma izkrivljanje konkurence, ki so ga povzročila jamstva za vloge na drobno in debelo banke NR. Povečanje osnove vlog na drobno banke NR v prvem mesecu leta 2008 je povzročilo zlasti skrbi tretjih oseb, ki so navedle, da je banka NR ponujala visoke varčevalne kvote, medtem ko je prejemala jamstvo države, s čimer je povzročala neugoden konkurenčni položaj konkurentov banke NR. Tretje osebe so ugotovile, da je konkurenčni okvir ublažil nekatere njihove skrbi. Druge pripombe so zadevale pomen banke NR kot velikega delodajalca v severovzhodni Angliji in nadomestilo, ki bi ga morali delničarji banke NR prejeti zaradi nacionalizacije, ki jo je izvedlo Združeno kraljestvo. |
4.2 ODLOČITEV O RAZŠIRITVI POSTOPKA
|
(52) |
Družba Leeds Building Society je v svoji pripombi izrazila dvome glede izkrivljanja konkurence, ki bi ga lahko povzročila banka NR, ter poudarila, da lastni prispevek po njenem mnenju banke NR ni zadosten in da vzpostavljeni konkurenčni okvir izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča banka NR, preprečuje le v omejenem obsegu. Prav tako meni, da majhna bilančna vsota družbe BankCo po delitvi ne bo izravnala izkrivljanja konkurence, ker družbi BankCo ni treba prevzeti izgub, ki so jih povzročila tvegana posojila banke NR v preteklosti, in bo imela dostop do ugodnosti bilančne vsote družbe AssetCo. |
|
(53) |
Združenje BSA je predložilo podrobne pripombe. Združenje je menilo, da je družba BankCo srednje- do dolgoročno zelo verjetno preživetja sposobna banka, ker bo imela po delitvi trden položaj na hipotekarnem trgu Združenega kraljestva z omejenimi slabimi posojili in veliko sredstvi za odobritev novih posojil. Združenje BSA je poudarilo razliko med stanovanjskimi zadrugami in bankami (omejitve pri financiranju in posojanju za stanovanjske zadruge, ki jih banke nimajo). Združenje BSA je prav tako opozorilo, da konkurenčni okvir verjetno ne bo dovolj učinkovit, da bi preprečil izkrivljanje konkurence. Poleg tega je predstavilo predloge v zvezi z možnimi ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence:
|
|
(54) |
Nazadnje, britanski državljan je predložil pripombe v zvezi s plačilom kuponov za instrumente podrejenega dolga, ki jih je izdala banka NR, in učinki, ki bi jih povzročila odprava teh plačil posameznikom s temi instrumenti. |
5. PRIPOMBE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA
|
(55) |
Pripombe tretjih oseb o odločitvi o sprožitvi postopka, ki so bile opisane v tej odločbi, zadevajo le vprašanja, ki so lahko pomembna za oceno spremenjenega načrta za prestrukturiranje. Zato bodo pripombe Združenega kraljestva iz oddelka 5.1 o odločitvi o sprožitvi postopka prav tako omejena na ta vprašanja. |
5.1 PRIPOMBE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA GLEDE DVOMOV IZ ODLOČITVE O SPROŽITVI POSTOPKA
OBSTOJ POMOČI
|
(56) |
V zvezi z dvomi iz odstavka 91 odločitve o sprožitvi postopka organi Združenega kraljestva trdijo, da […]. Zato tega ni mogoče opredeliti kot pomoč. Tudi če bi bilo tako, pomoči ni mogoče opredeliti kot neomejeno. |
|
(57) |
V zvezi z odstavkom 94 odločitve o sprožitvi postopka organi Združenega kraljestva ne zanikajo, da bo antedatiranje nove ureditve obresti in provizij za posojila na 1. april 2008 po odobritvi državne pomoči, pomenilo dodatno pomoč za prestrukturiranje. Vendar organi navajajo, da je to najnujnejše za zagotovitev, da banka NR še naprej izpolnjuje svoje predpisane kapitalske zahteve. |
ZNESEK POMOČI
|
(58) |
V zvezi z dvomi iz odstavka 96 odločitve o sprožitvi postopka Združeno kraljestvo najprej trdi, da bi bilo napačno obravnavati znesek pomoči kot polno vrednost državne pomoči in zneskov, ki jih obsegajo jamstva države. Banka NR ima dejansko še vedno visokokakovostna sredstva, pri čemer je treba upoštevati tudi kakovostno zavarovanje v korist državi med izvajanjem pomoči in ureditev jamstev. Združeno kraljestvo meni, da je najbolj odkrita metodologija meritev ukrepov s pomočjo meril uspešnosti, kot so finančni predlogi, stopnje poslov kreditnih zamenjav in razmiki za podrejeni dolg. V najboljšem primeru je mogoče količino pomoči izračunati z uradno referenčno mero Komisije, ki je začela veljati 1. julija 2008. |
5.2 PRIPOMBE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA GLEDE DVOMOV IZ ODLOČITVE O RAZŠIRITVI POSTOPKA
OBSTOJ POMOČI
|
(59) |
V zvezi z uporabnostjo IAC za delitev so organi Združenega kraljestva navedli, da ne soglašajo z analizo Komisije zaradi naslednjih razlogov. Prvič, banka NR je v celoti v državni lasti, zato v nasprotju z drugimi primeri, v katerih država prevzame izgube za oslabljena sredstva od zasebnih bank tako, da jih kupi ali jim zagotavlja jamstva, Združeno kraljestvo ne more kupiti oslabljenih sredstev, ker je že njihov lastnik. Drugič, organi Združenega kraljestva menijo, da je IAC namenjen predvsem obravnavi razmer, v katerih je veliko negotovosti glede izpostavljenosti bank kompleksnim in nepreglednim oslabljenim sredstvom. Združeno kraljestvo meni, da hipotekarni produkti in hipotekarno zavarovani vrednostni papirji banke NR ter državna sredstva v banki NR ne spadajo v to kategorijo. Nazadnje, organi Združenega kraljestva trdijo, da se IAC osredotoča na načelo porazdelitve bremena, predvsem v bankah z elementom prve izgube. V primeru banke NR to ni mogoče, ker ima država v lasti vsa sredstva že pred delitvijo. |
OBNOVITEV DOLGOROČNE SPOSOBNOSTI PREŽIVETJA
|
(60) |
Organi Združenega kraljestva v svojih pripombah navajajo, da so v poslovnem načrtu, predloženem 10. junija 2009, Komisiji zagotovili informacije, ki dokazujejo sposobnost preživetja družbe BankCo (29). V poslovnem načrtu je bil v zvezi s sposobnostjo preživetja družbe BankCo opravljen test izjemnih situacij za primer hude recesije (dvig brezposelnosti na 3,6 milijona v letu 2011 in padec cen nepremičnin za 50 % njihove najvišje vrednosti). Test izjemnih situacij je pokazal sposobnost preživetja družbe BankCo tudi v primeru hude recesije. |
POMOČ, OMEJENA NA NAJMANJŠO POTREBNO/LASTNI PRISPEVEK
|
(61) |
V zvezi z dvomi Komisije, ali je pomoč banki NR omejena na najmanjšo potrebno, Združeno kraljestvo oporeka, da spremenjeni načrt za prestrukturiranje ustvarja superkonkurenčno novo banko. Združeno kraljestvo opozarja, da sta bila struktura kapitala in financiranje družbe BankCo previdno načrtovana, da bi bila družba sposobna preživetja tudi v izjemnih situacijah. |
|
(62) |
Po navedbah Združenega kraljestva država ne bo soglašala s polnim financiranjem in podporo izgub družbe AssetCo. Združeno kraljestvo poudarja, da država ni izdala nobenih jamstev za sredstva družbe AssetCo. Vendar so organi Združenega kraljestva navedli, da […] je morda potrebna nadaljnja podpora […]. |
|
(63) |
V zvezi z lastnim prispevkom banke NR pri prestrukturiranju organi Združenega kraljestva poudarjajo, da sta bila omejevanje posojil in aktivna odkupna politika iz prvotnega načrta za prestrukturiranje načrtovana kot izravnalna ukrepa namesto lastnega prispevka. Glede omejevanja hipotekarnih posojil Združeno kraljestvo trdi, da ima hipotekarni trg Združenega kraljestva omejene zmogljivosti zaradi finančne in gospodarske krize, pri čemer je predlagano povečanje posojil v družbi BankCo omejeno in nima negativnega vpliva na konkurenco. Program odkupa aktivnih hipotek je povečal omejenost pri ponudbi hipotek na trgu Združenega kraljestva (obračunano na 40 % na področju novih posojil). Združeno kraljestvo meni, da je banka NR prispevala k prestrukturiranju s prodajo svojega portfelja s hipoteko na sprostitev domačega lastniškega kapitala (Home Equity Release Mortgage) (v nadaljnjem besedilu: HERM) za približno 2,2 milijarde GBP, z izgubami v zvezi s prestrukturiranjem, ki jih je utrpela, in […]. |
OMEJEVANJE NEGATIVNIH UČINKOV PRELIVANJA/UKREPI ZA OMEJEVANJE IZKRIVLJANJA KONKURENCE
|
(64) |
Združeno kraljestvo v svoji pripombi navaja, da po njegovem mnenju predvideno povečanje posojil za družbo BankCo verjetno ne bo vplivalo na hipotekarni trg ali konkurente družbe BankCo, ker je zmogljivost na trgu omejena. Povečanje sredstev za posojila družbe BankCo bi ublažilo te skrbi, hkrati pa bi za druge ostalo dovolj povpraševanja. Združeno kraljestvo prav tako meni, da družba BankCo po delitvi in prenehanju delovanja v okviru začasnega javnega lastništva verjetno ne bo hitro povečala posojil, ker bo kljub temu morala za financiranje novih posojil pridobiti potrebna sredstva. Nazadnje, Združeno kraljestvo ugotavlja, da družba BankCo ne bo imela privilegiranega dostopa do baze strank, ki so ostale pri družbi AssetCo. |
|
(65) |
Združeno kraljestvo se ne strinja s predlogom Komisije, da je mogoče znesek pomoči določiti z odbitkom tržne vrednosti sredstev družbe AssetCo od njihove knjigovodske vrednosti. Po mnenju Združenega kraljestva bi se lahko s takšno metodologijo previsoko ocenil znesek vsake pomoči, ki je bila dodeljena družbi BankCo. Združeno kraljestvo meni, da je treba razlikovati med pomočjo, dodeljeno družbi BankCo, in pomočjo, dodeljeno družbi AssetCo, pri čemer pomoč družbi AssetCo ne pomeni nujno koristi za družbo BankCo. Znesek pomoči za družbo BankCo mora pokazati konkurenčni vpliv družbe BankCo na njene konkurente, česar metodologija, ki jo je predlagala Komisija, ne izraža. |
|
(66) |
Združeno kraljestvo meni, da metodologija, ki jo priporoča Komisija v zvezi z družbo AssetCo, temelji na predpostavki, da bo Združeno kraljestvo pokrilo razliko med knjigovodsko vrednostjo in tržno vrednostjo sredstev. To je napačno, ker jamstva Združenega kraljestva pokrivajo razliko med končno vrednostjo sredstev družbe AssetCo in knjigovodsko vrednostjo njenih obveznosti (to pomeni, da bo Združeno kraljestvo krilo razliko, če sredstva ne bodo dovolj donosna za kritje vseh obveznosti). |
|
(67) |
Po navedbah Združenega kraljestva je prava metodologija za oceno zneska pomoči družbi BankCo vsota knjigovodske vrednosti kakršne koli neposredne dokapitalizacije plus vrednost kakršnih koli tekočih jamstev, ob upoštevanju zanje plačanih provizij, plus vrednost koristi družbe BankCo od visokokakovostnih hipotek plus povečanje vrednosti za družbo BankCo pri prevzemu vlog na drobno družbe BankCo. |
|
(68) |
Po navedbah Združenega kraljestva je znesek pomoči za družbo AssetCo razlika skupne vrednosti pomoči za banko NR minus pomoč za družbo BankCo prek družbe AssetCo. |
5.3 PRIPOMBE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA GLEDE UGOTOVITEV ZAINTERESIRANIH STRANI V ODLOČITVI O SPROŽITVI POSTOPKA
|
(69) |
Združeno kraljestvo je v zvezi s skrbmi tretjih oseb glede povečanja vlog na drobno predložilo naslednje pripombe. |
|
(70) |
Po navedbah Združenega kraljestva tretje osebe v svojih pripombah glede oblikovanja cen produktov varčevanja ne upoštevajo izčrpane osnove vlog na drobno banke NR zaradi množičnih dvigov bančnih vlog septembra 2007. Da bi lahko banka NR stabilizirala svojo bilanco stanja, ji je treba omogočiti izboljšanje osnove vlog na drobno. Združeno kraljestvo poudarja, da je vzpostavljena 1,5-odstotna omejitev tržnega deleža za vloge na drobno. Ta omejitev bo banki NR preprečila preveč agresivno oblikovanje cen in hkrati omejila vpliv banke na hranilniški trg. Združeno kraljestvo tudi navaja, da banka NR pri svojih produktih vlog na drobno ni upoštevala agresivne strategije oblikovanja cen, dokaz za to pa je, da se banka od uvedbe konkurenčnega okvira ni uvrstila med prve tri na hranilniškem seznamu Moneyfacts. |
|
(71) |
Poleg tega Združeno kraljestvo trdi, da bo določanje kakršnih koli dodatnih omejitev pri oblikovanju cen produktov varčevanja banki NR preprečilo pridobitev sredstev, potrebnih za podporo načrtovanih novih posojil. Prav tako bi ogrozilo sposobnost banke NR, da izpolni svoje obveznosti v okviru začasnega javnega lastništva, in ji preprečilo odzivanje na dogodke, ki bi negativno vplivali na stanje njenih sredstev. |
|
(72) |
Organi Združenega kraljestva so v zvezi s konkurenčnim okvirom, uvedenim 31. marca 2008, navedli, da omejitve okvira v zvezi z ravnanjem banko NR dovolj omejujejo pri konkuriranju na trgih Združenega kraljestva. |
5.4 PRIPOMBE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA GLEDE UGOTOVITEV ZAINTERESIRANIH STRANI V ODLOČITVI O RAZŠIRITVI POSTOPKA
|
(73) |
Da bi obravnavali skrbi Komisije, izražene v odločitvi o razširitvi postopka, in pripombe tretjih oseb, so organi Združenega kraljestva prilagodili spremenjeni načrt za prestrukturiranje. Navedene spremembe so natančneje opredeljene v oddelku 2.2 te odločbe (uvodne izjave 27, 28 in 29). |
6. OCENA
6.1 OBSTOJ POMOČI
|
(74) |
Komisija mora oceniti, ali ukrepi, ki jih uvaja ali spreminja spremenjeni načrt za prestrukturiranje, pomenijo državno pomoč. Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če vpliva na trgovino med državami članicami. |
|
(75) |
Komisija je glede ukrepov, ki jih je v dveh prejšnjih odločbah v zvezi s to zadevo že odobrila kot pomoč za reševanje (in sicer ukrepi (i), (ii) in (iii), navedeni v uvodni izjavi 30; jamstva za vloge na drobno in debelo ter likvidnostno posojilo BoE/finančno ministrstvo), že ugotovila, da pomenijo državno pomoč v korist banki NR. Komisija tudi ugotavlja, da bo imela družba BankCo dostop do sistemov, ki jih je Združeno kraljestvo uvedlo za banke med finančno krizo in jih je Komisija že odobrila, če bodo ti sistemi po delitvi še v veljavi (30). |
|
(76) |
Ukrepi, ki jih je treba v tej odločbi oceniti, da se ugotovi, ali pomenijo državno pomoč, so že opisani v uvodni izjavi 30 te odločbe. Zadevni ukrepi zajemajo ukrepa (iv) in (v) za banko NR, ukrepe (vi), (vii) in (viii) za družbo BankCo ter ukrepe (ix)–(xii) za družbo AssetCo. |
DRŽAVNA SREDSTVA
|
(77) |
Vsi navedeni ukrepi se financirajo iz državnih sredstev, saj jih sestavljajo državna posojila ter nepovratna sredstva in jamstva, ki jih financira država (31). |
SELEKTIVNOST
|
(78) |
Komisija mora tudi oceniti, ali dajejo ukrepi selektivno prednost enemu ali več upravičencem do pomoči. Ukrepi so selektivni, ker koristijo le banki NR ter družbama BankCo in AssetCo. |
PREDNOST
|
(79) |
Ukrepi dajejo prednost gospodarski dejavnosti banke NR, ki jo bo izvajala do delitve, potem pa njenima naslednicama, tj. družbama BankCo in AssetCo. |
|
(80) |
Banka NR bo imela koristi od retroaktivne uporabe nižjih provizij za likvidnostno posojilo BoE/finančno ministrstvo in poznejšega povračila v višini 156,4 milijona GBP po odobritvi s strani Komisije (ukrep (iv)). Banka NR ima tako prednost, ker so navedene provizije pod tržno ceno. |
|
(81) |
Banka NR ima velike koristi tudi od zaveze finančnega ministrstva organu za finančne storitve, da bo poslovala nad kapitalskimi zahtevami (ukrep (v)), ker organ za finančne storitve na podlagi tega: (1) ni zahteval dokapitalizacije banke NR po nacionalizaciji, (2) je omogočil banki NR vključitev kapitala drugega reda v njen predpisan kapitalski položaj junija 2008 in (3) ji je pozneje omogočil poslovanje pod predpisanimi kapitalskimi zahtevami od julija 2009 do delitve. |
|
(82) |
V zvezi z ukrepi v korist družbi BankCo je Komisija že ugotovila, da daje jamstvo za vloge na drobno (ukrep (vi)) prednost upravičencu, ki je v tem primeru družba BankCo, če je banki NR odobreno kot pomoč za reševanje. Čeprav bo jamstvo odpravljeno […], ima družba BankCo še vedno prednost, dokler je jamstvo veljavno. Sprememba provizije, ki jo bo plačala družba BankCo, ni v skladu s tržnimi pogoji. S tega vidika je razmik kreditnih zamenjav banke NR bistveno višji od 50 bazičnih točk. Zato je treba ugotoviti, da daje ukrep prednost družbi BankCo. |
|
(83) |
V zvezi s podaljšanjem jamstev za vloge na debelo za družbo BankCo od delitve do 31. decembra 2010 (ukrep (vi)) je Komisija že ugotovila, da pomenijo prednost, če so banki NR odobrena kot pomoč za reševanje. V zvezi s spremembami provizije po delitvi bo družba BankCo poravnala povračilo v skladu s povračilom drugih bank ob upoštevanju sheme kreditnih jamstev Združenega kraljestva. Ker je povračilo, ki ga je Komisija sprejela v okviru sheme kreditnih jamstev, pod tržno ceno (vendar v skladu s priporočili Evropske centralne banke), to pomeni prednost za družbo BankCo. |
|
(84) |
Poleg tega daje kapitalski vložek družbe BankCo v višini 1,4 milijarde GBP v obliki navadnih delnic (ukrep (vii)) prednost tej družbi, saj brez tega kapitala ne bi mogla začeti izvajati svojih dejavnosti. |
|
(85) |
Pogojno likvidnostno posojilo v višini 1,5 milijarde GBP družbi BankCo (ukrep (viii)) daje prednost, saj družbi zagotavlja še en vir likvidnosti, ki drugim bankam ni na voljo. Namen pogojnega likvidnostnega posojila je družbi BankCo zagotoviti zadostna sredstva financiranja, dokler je Združeno kraljestvo ne proda ali niso opredeljeni drugi načini financiranja. |
|
(86) |
V zvezi z družbo AssetCo je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka in odločitvi o razširitvi postopka ugotovila, da jamstva za vloge na debelo (ukrep (ix)) pomenijo državno pomoč. Podaljšanje jamstva za vloge na debelo […] zato pomeni nadaljnjo prednost za družbo AssetCo. |
|
(87) |
Komisija je v svojih prejšnjih odločbah že ugotovila (32), da likvidnostno posojilo BoE/finančno ministrstvo pomeni državno pomoč. Ta ugotovitev velja tudi v novih razmerah, ko se bo državno posojilo družbi AssetCo povečalo za do 10 milijard GBP in njegova veljavnost podaljšala v obdobje po letu 2020 (ukrep (x)). Družba AssetCo bo poravnala nižje povračilo za pomoč (LIBOR + [10–60] bazičnih točk v primerjavi z osnovno stopnjo BoE + 150 bazičnih točk + 10 bazičnih točk prejšnje provizije za pomoč), kar je pod tržno ceno in zato družbi AssetCo daje prednost. Družba BankCo bo poleg tega imela koristi od povečanja likvidnostnega posojila BoE/finančno ministrstvo, ker bo bistven del povečanja družba AssetCo prenesla na družbo BankCo v obliki denarnih sredstev. |
|
(88) |
Predlagani kapitalski vložek družbe AssetCo v višini 1,6 milijarde GBP (ukrep (xi)) v obliki zamenjave dolga za kapital daje družbi AssetCo prednost. |
|
(89) |
Družbi AssetCo bo koristila tudi pomoč v obliki obratnih sredstev v višini 2,5 milijarde GBP (ukrep (xii)), saj ji bo zagotovila zadostno likvidnost […] za izpolnjevanje svojih obveznosti, ko bodo zapadle. Družba AssetCo bo za posojilo plačala 1-mesečni LIBOR +[10–60] bazičnih točk, kar je precej pod tržno ceno, saj je družba AssetCo skoraj brez kapitala. |
|
(90) |
Načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji ne velja za te ukrepe, ker upoštevajo več ukrepov pomoči za reševanje v korist banki NR. Poleg tega ta preskus v primeru uporabe ne bi bil uspešen, ker ne bi noben vlagatelj pod tržnimi pogoji sprejel vseh navedenih ukrepov, da bi pospešil delitev na družbi BankCo in […] AssetCo. Noben vlagatelj pod tržnimi pogoji, ki bi bil v enakem položaju kot država, ne bi mogel ohranjati gospodarske dejavnosti (banke NR) brez bistvenega povečanja kapitala (organ za finančne storitve je omilil svoje običajne kapitalske zahteve le, ker se je država zavezala, da bo zagotovila kapital). Glede na razmere na trgih akter na trgu ne bi mogel pridobiti takšnih finančnih sredstev. To potrjujeta ponudbi za nakup banke NR, ki sta ju februarja 2008 predložili družba Virgin in uprava banke NR ter ki sta podrobneje opisani v odločitvi o sprožitvi postopka. Obe ponudbi sta se zanašali na ohranitev ukrepov državne pomoči, kar pomeni, da brez državne pomoči noben zasebni vlagatelj ne bi bil pripravljen kupiti banke NR. |
IZKRIVLJANJE KONKURENCE IN VPLIV NA TRGOVINO MED DRŽAVAMI ČLANICAMI
|
(91) |
Prav tako se ugotavlja, da lahko ukrepi (iv)–(xii) iz uvodne izjave 30 izkrivljajo konkurenco in vplivajo na trgovino med državami članicami. |
|
(92) |
Ukrepi omogočajo […] nekaterih sredstev banke NR, vloženih v družbo AssetCo, kar je nujen pogoj za ustanovitev družbe BankCo in izvajanje njenega poslovnega načrta. Družba BankCo bo lahko kot naslednica banke NR nadaljevala izvajanje njenih dejavnosti, ne da bi jo pri tem bremenile morebitne oslabitve zaradi sredstev nizke kakovosti, ker se ta ohranijo v bilanci stanja družbe AssetCo. Zato ima družba BankCo prednost pred svojimi konkurenti, ki so obremenjeni z oslabitvami zaradi sredstev nizke kakovosti, katera morajo absorbirati, s čimer se omeji kapital, razpoložljiv za nova posojila. Vendar te oslabitve in vedno manjša vrednost hipotekarnega portfelja ne bodo zmanjšale kapitalske osnove družbe BankCo. Glede na sedanje visoke stroške najema posojila na finančnih trgih je to prednost. Poleg tega bo imela družba BankCo veliko denarnih sredstev za financiranje novih posojil. Zato se ugotavlja, da ukrepi (iv)–(xii) iz uvodne izjave 30 izkrivljajo konkurenco. |
|
(93) |
Družba BankCo bo med drugim konkurirala tudi na trgu Združenega kraljestva za vloge na drobno in trgu hipotekarnih posojil. Nekateri konkurenti na navedenih dveh trgih so podružnice tujih bank. Zato lahko ukrepi vplivajo na trgovino med državami članicami. |
OPREDELITEV UPRAVIČENCA DO POMOČI
|
(94) |
Komisija ugotavlja, da namerava Združeno kraljestvo uvesti nove ukrepe pomoči in spremeniti obstoječe. Ti ukrepi bodo omogočili delitev banke NR na dva pravna subjekta, tj. družbi BankCo in AssetCo. Brez pomoči družbi AssetCo ji banka NR ne bi mogla prenesti portfelja posojil. Zaradi pomoči družbi AssetCo lahko družba BankCo nadaljuje izvajanje gospodarske dejavnosti banke NR, saj ji je odvzeto breme večine portfelja posojil banke NR, ki se bo ohranil v družbi AssetCo. Poleg tega bo od družbe AssetCo prejela visok znesek denarnih sredstev (ki jih je ta prejela od države). Družbo BankCo je zato mogoče obravnavati kot upravičenko do vseh državnih ukrepov, vključno z ukrepi v korist družbi AssetCo. |
|
(95) |
V skladu s spremenjenim načrtom za prestrukturiranje bo družba AssetCo izvajala le omejena posojila, ki jih določajo obstoječe pogodbene obveznosti, in s tem čim bolj omejila položaje, v katerih konkurira drugim bankam. Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ji bo odvzeto po delitvi, po kateri bo še naprej poslovala z dovoljenjem za izvajanje hipotekarnih posojil. To ji bo omogočilo poslovanje pod nižjimi predpisanimi kapitalskimi zahtevami (1 %) v primerjavi z bankami. Po navedbah organov Združenega kraljestva bo družba AssetCo sredstva sprostila šele, ko bodo unovčljiva ali ko jih bo prodala na trgu. Družba AssetCo bo s prihodki od te prodaje odplačala svoje dolgove, ko bodo zapadli, ter krila tekoče stroške poslovanja in kakršne koli neporavnane pretekle obveznosti. |
|
(96) |
Da se omogoči […], bo družba AssetCo začela izvajati gospodarske dejavnosti, na primer prodajo svojih sredstev in upravljanje dolgov v svojem portfelju. Nadalje, […] bo v določenem časovnem obdobju (največ do konca leta 2010) opravljala storitve za […]. To je nujno, ker po delitvi […] ne bo imela nekaterih operativnih funkcij, ki jih obdrži […], na primer upravljanje hipotek (po zaključku), upravljanje dolgov ter infrastruktura in podpora informacijske tehnologije. Navedene storitve bo […] opravljala za […] na trgovinski osnovi (tj. […] bo plačala provizijo […]) in po tržni ceni. […] Zato se ugotavlja, da bo družba AssetCo po delitvi nadaljevala izvajanje nekaterih omejenih gospodarskih dejavnosti in jo je zato treba obravnavati kot upravičenko do ukrepov pomoči. |
|
(97) |
Pred predvideno delitvijo je banka NR lahko še naprej poslovala s pomočjo jamstev za vloge na drobno in debelo, državnega likvidnostnega posojila in zaveze organov Združenega kraljestva organu za finančne storitve, da bodo zagotovili poslovanje banke NR nad predpisanimi kapitalskimi zahtevami. Ta zaveza Združenega kraljestva je banki NR omogočila, da do delitve začasno posluje pod predpisanimi zahtevami. Banka NR je torej upravičenka do navedenih ukrepov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 92, bo izvajanje gospodarskih dejavnosti banke NR nadaljevala družba BankCo. |
SKLEPNA UGOTOVITEV
|
(98) |
Na podlagi navedenega se ugotavlja, da ukrepi (iv)–(xii) iz uvodne izjave 30 pomenijo državno pomoč. |
6.2 ZNESEK POMOČI
|
(99) |
V zvezi z zneskom pomoči so organi Združenega kraljestva v svoje odzive na odločitev o sprožitvi postopka in odločitev o razširitvi postopka vključili več predlogov o možnih načinih izračuna zneska pomoči. V zvezi s predlogom Združenega kraljestva o znesku pomoči iz odločitve o sprožitvi postopka Komisija ugotavlja, da predlog delno temelji na ukrepih pomoči iz prvotnega načrta za prestrukturiranje. Poleg tega predlogi Združenega kraljestva, ki vključujejo uporabo razmikov kreditnih zamenjav in razmikov za podrejeni dolg, ne upoštevajo, da ti razmiki že vključujejo državno pomoč, dodeljeno banki NR, in poznejšo nacionalizacijo banke NR. Zato navedeni razmiki ne izražajo dejanskega tveganja banke NR ob odsotnosti znatne državne pomoči. |
|
(100) |
V zvezi s predlogi Združenega kraljestva glede izračuna zneska pomoči v njegovem odzivu na odločitev o razširitvi postopka Komisija ugotavlja, da ti predlogi verjetno ne upoštevajo sedanjih razmer na finančnih trgih. |
|
(101) |
V tem smislu nobena stranka ne izpodbija, da so banka NR in njeni naslednici prejemale in bodo prejemale visok znesek pomoči, kar kaže na potrebo po daljnosežnem prestrukturiranju in utemeljuje znatno zmanjšanje njene prisotnosti na trgu. |
6.3 ZDRUŽLJIVOST POMOČI
6.3.1 PRAVNA PODLAGA ZA OCENO ZDRUŽLJIVOSTI
|
(102) |
Kot je navedeno v odločitvi o razširitvi postopka (oddelek 4.2.1), Komisija v svoji odločbi z dne 5. decembra 2007 v zvezi s pomočjo za reševanje, dodeljeno banki NR (33), ali v odločitvi o sprožitvi postopka ni uporabila člena 87(3)(b) Pogodbe ES. Zdi se, da takrat dodeljena pomoč dejansko ni obravnavala motenj v celotni državi članici, ampak se je osredotočala zlasti na posamezne težave, povezane s položajem banke NR (34). Ob upoštevanju teh okoliščin in v skladu s sodno prakso (35) je Komisija ugotovila, da se člen 87(3)(b) Pogodbe ES ne uporablja. |
|
(103) |
Vendar od takrat Komisija priznava, da lahko svetovna finančna kriza povzroči resne motnje v gospodarstvu držav članic in da so ukrepi v podporo bankam ustrezni za odpravo teh motenj, in sicer v svojem sporočilu o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (36) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o bančništvu), sporočilu o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (37) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o dokapitalizaciji), v IAC in sporočilu o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju) (38). Potrditev o tem je Združeno kraljestvo prejelo v obliki različnih odobritev Komisije glede ukrepov, ki jih je Združeno kraljestvo sprejelo za boj proti finančni krizi (39). Kot je navedeno v odločitvi o razširitvi postopka, mora biti torej pravna podlaga za oceno ukrepov pomoči člen 87(3)(b) Pogodbe ES. |
6.3.2 OCENA ZDRUŽLJIVOSTI
|
(104) |
Komisija je ugotovila, da bodo banka NR ter družbi BankCo in AssetCo imele koristi od več ukrepov državne pomoči. Ti ukrepi so različni. Delitev banke NR je primerljiva z ukrepom za oslabljena sredstva, medtem ko kapitalski vložki pomenijo dokapitalizacije. Pred oceno končnega načrta za prestrukturiranje, ki ga je predložilo Združeno kraljestvo in ki vključuje navedene ukrepe, bo Komisija delitev banke NR ocenila v okviru IAC, dokapitalizacije pa v okviru sporočila o dokapitalizaciji, da bi preverila, ali so v skladu z navedenimi sporočili. |
Uporaba IAC
|
(105) |
Komisija je v odločitvi o razširitvi postopka navedla, da je delitev banke NR mogoče obravnavati kot nekakšen ukrep finančne pomoči v korist gospodarskim dejavnostim banke NR, ki se bodo na trgu ohranile prek družbe BankCo. Združeno kraljestvo je v več svojih pripombah o odločitvi o razširitvi postopka predstavilo več ugotovitev. Izpostavilo je zlasti, da je bila banka NR 100-odstotno nacionalizirana, da je bil načrt delitve pozno zasnovan in da so sredstva do delitve v državni lasti. Vendar navedena dejstva ne preprečujejo uporabe IAC, ker je bila na podlagi ukrepov pomoči, ki jih je sprejelo Združeno kraljestvo, vzpostavljena banka (BankCo), ki je razbremenjena oslabljenih sredstev svoje predhodnice (banke NR). |
|
(106) |
Posebni pogoji, ki se uporabljajo za ukrepe finančne pomoči, so določeni v IAC (40). V skladu z oddelkom 5.2 IAC zahteva ukrep finančne pomoči vnaprejšnjo preglednost in mora zagotoviti ustrezno porazdelitev bremena, ki ji sledi pravilno vrednotenje upravičenih sredstev in ustrezno plačilo državi za ukrep finančne pomoči, da se zagotovi odgovornost delničarjev. |
|
(107) |
Vnaprejšnja preglednost pomeni jasno opredelitev sredstev in izpostavljenosti. To je potrebno za določitev zneska pomoči v ukrepu finančne pomoči in za ugotovitev, ali je pomoč potrebna za obravnavanje začasne težave oziroma ali je zadevna banka tehnično plačilno nesposobna. |
|
(108) |
Glede vrednotenja oslabljenih sredstev točka 38 IAC določa, da se v primeru še zlasti kompleksnega vrednotenja sredstev lahko proučijo drugi pristopi, na primer ustanovitev „dobre banke“ ali javno lastništvo banke (vključno z nacionalizacijo). V slednjem primeru ni potrebno vnaprejšnje vrednotenje sredstev, če se vrednotenje sčasoma izvede v okviru prestrukturiranja ali likvidacije. |
|
(109) |
Banka NR je bila nacionalizirana, kar je Združenemu kraljestvu kot njenemu lastniku omogočilo pregled in preiskavo vseh njenih sredstev. |
|
(110) |
V skladu z IAC je namen vrednotenja izračun zneska pomoči in s tem raven izkrivljanja konkurence, da bi se ugotovilo, kako daljnosežno prestrukturiranje je potrebno. V tem primeru se prestrukturiranje lahko obravnava kot zelo daljnosežno. Predhodno vrednotenje sredstev v tem primeru ne bi povzročilo uvedbe dodatnih zahtev s strani Komisije v zvezi z globino prestrukturiranja. |
|
(111) |
Ob upoštevanju teh dveh dejstev vrednotenje pred delitvijo ni potrebno. V zvezi s poznejšim vrednotenjem sredstev bo […] sčasoma privedlo do vrednotenja teh sredstev s strani trga. |
|
(112) |
Točka 41 IAC v zvezi z vrednostjo oslabljenih sredstev ob prenosu navaja, da mora ta vrednost pri ukrepih za odkup sredstev ali zavarovanje sredstev temeljiti na njihovi realni ekonomski vrednosti. Poleg tega mora država prejeti ustrezno povračilo. Če države članice menijo, da mora vrednost sredstev ob prenosu presegati njihovo realno ekonomsko vrednost, zlasti zato, da se izogne tehnični plačilni nesposobnosti, je element pomoči iz ukrepa ustrezno večji. To je sprejemljivo le, če poteka hkrati obsežno prestrukturiranje in se uvajajo pogoji, ki omogočajo črpanje te dodatne pomoči na poznejši stopnji, na primer prek mehanizmov za vračilo sredstev. Prenos sredstev z banke NR na družbo AssetCo bo izveden po knjigovodski vrednosti. Realna ekonomska vrednost sredstev je zaradi oslabitev nižja od vrednosti ob prenosu. Zato je učinek finančne pomoči precejšen, saj družbe BankCo ne obremenjujejo navedene izgube. Zato je v skladu s točko 41 IAC potrebno daljnosežno prestrukturiranje banke. |
|
(113) |
V tem kontekstu bi bila banka NR brez pomoči nedvomno tehnično plačilno nesposobna. Banka NR je bila nacionalizirana, ko je Združenemu kraljestvu ni uspelo prodati tretjim osebam. To dodatno dokazujejo odpusti, ki jih je banka NR prejela od organa za finančne storitve, najprej glede vključitve kapitala drugega reda v njen predpisan kapitalski položaj in pozneje glede poslovanja pod predpisanimi kapitalskimi zahtevami. Glede na pripombe Združenega kraljestva je mogoče sklepati, da bi bil v primeru nedelitve banke za njeno preživetje potreben kapitalski vložek v višini vsaj 6 milijard GBP (za primerjavo, pred krizo je kapital banke znašal manj kot 2 milijardi GBP). Brez državne intervencije ne bi bila mogoča delitev banke NR in družba BankCo pozneje ne bi mogla nadaljevati izvajanje njenih gospodarskih dejavnosti. Ker večina sredstev banke NR ostaja v družbi AssetCo, se lahko ta družba izogne izgubam teh sredstev in poznejšemu izčrpanju kapitala. |
|
(114) |
Pogoji iz točke 41 IAC bodo izpolnjeni z izvedbo daljnosežnega prestrukturiranja (41), ker bodo gospodarske dejavnosti banke NR, ki jih bo nadalje izvajala družba BankCo, zmanjšane za več kot 75 %. Poleg tega je Združeno kraljestvo februarja 2008 banko nacionaliziralo in je tako njen 100-odstotni lastnik. Z odpravo slabih hipotek bo država povečala vrednost dobre banke, ki jo namerava prodati v […]. Tako bo finančna pomoč vsaj delno koristila državi, ki bo lahko dobri banki postavila višjo prodajno ceno. |
|
(115) |
V zvezi s porazdelitvijo bremena stroškov, povezanih z oslabljenimi sredstvi, med državo, delničarje in upnike bodo nekdanji delničarji in lastniki deležev hibridnega kapitala v največjem možnem obsegu prispevali k prestrukturiranju banke, saj so bili prvi zaradi nacionalizacije banke NR izločeni (tj. izgubili so velik del svojih naložb). Lastniki deležev hibridnega kapitala bodo […] AssetCo. Zato ne bodo prejeli kuponov, ki so diskrecijski in […]. Dodatna porazdelitev bremena zato ni potrebna (glej tudi uvodni izjavi 150 in 151). |
|
(116) |
V zvezi s povračilom za finančno pomoč IAC določa, da morajo banke plačati nekakšno obliko povračila za to pomoč, doseženo z ukrepi za oslabljena sredstva. Cilj obveznega povračila je dvojen: zagotoviti porazdelitev bremena in čim bolj zmanjšati izkrivljanje konkurence. V tem primeru je porazdelitev bremena dosežena z nacionalizacijo banke NR (glej tudi uvodni izjavi 148 in 149). V zvezi z drugim ciljem se lahko izkrivljanje konkurence obravnava kot zmanjšano zaradi bistvenega skrčenja banke NR v okviru poglobljenega prestrukturiranja (glej tudi uvodno izjavo 156 in naslednje uvodne izjave). Poleg tega bo kakršna koli korist, ki bi jo družba BankCo morda imela zaradi ukrepa finančne pomoči, vsaj delno povrnjena z višjo prodajno ceno. V takšnih izjemnih razmerah je sprejemljivo, da se prihodki od prodaje banke obravnavajo kot oblika povračila državi, če se s tem zmanjšajo celotni stroški reševanja. |
|
(117) |
Z oslabljenimi sredstvi, ki ostanejo v družbi AssetCo, bo upravljala izključno družba AssetCo, ki bo ločena in organizacijsko neodvisna od družbe BankCo. |
|
(118) |
Zato se ugotavlja, da je finančna pomoč v korist družbi BankCo ob upoštevanju predvidenega daljnosežnega prestrukturiranja v skladu z IAC. |
Uporaba sporočila o dokapitalizaciji
|
(119) |
Za družbi BankCo in AssetCo sta predvideni dokapitalizaciji. V skladu s sporočilom o dokapitalizaciji je treba za dokapitalizaciji plačati ustrezno nadomestilo. |
|
(120) |
Družba BankCo bo prejela kapitalski vložek v višini 1,4 milijarde GBP v obliki navadnih delnic. Kar zadeva nadomestilo, ki ga je treba plačati za navadne delnice, bo med delitvijo Združeno kraljestvo že 100-odstotni delničar v družbi BankCo. Z dodatnim kapitalskim vložkom v obliki navadnih delnic se delež Združenega kraljestva v družbi BankCo ne bo spremenil. Kot je bilo v zvezi z ukrepom finančne pomoči že ugotovljeno v uvodni izjavi 114, je Združeno kraljestvo banko NR nacionaliziralo, zato ima v lasti 100 % delnic. Poleg tega bodo vložena sredstva vsaj delno povrnjena prek nadomestila za delnice in prodaje družbe BankCo. |
|
(121) |
Družba AssetCo bo le v izjemni situaciji potrebovala kapitalski vložek v višini 1,6 milijarde GBP. Če do nje pride, provizije za dokapitalizacijo ne bo plačala. Ko družba AssetCo […], bo prodala sredstva na trgu. S prihodki od te prodaje bo državi, ki je na podlagi likvidnostnega posojila BoE/finančno ministrstvo eden od prednostnih upnikov, povrnila prejete zneske. Prihodki se ne bodo uporabljali v korist gospodarski dejavnosti družbe AssetCo. |
|
(122) |
Zato je nadomestilo državi inherentno […]. Na podlagi tega je ugotovljeno, da sta dokapitalizaciji v skladu s sporočilom o dokapitalizaciji. |
Uporaba sporočila o prestrukturiranju
|
(123) |
Sporočilo o prestrukturiranju določa pravila o državni pomoči, ki veljajo za prestrukturiranje finančnih institucij v trenutni krizi. V skladu s sporočilom o prestrukturiranju mora za združljivost s členom 87(3)(b) Pogodbe ES prestrukturiranje finančne institucije v trenutni finančni krizi:
|
(i) Obnovitev dolgoročne sposobnosti preživetja
|
(124) |
Točke 9, 10 in 11 sporočila o prestrukturiranju navajajo, da mora država članica predložiti obsežen in podroben načrt za prestrukturiranje, ki mora vsebovati popolne informacije o poslovnem modelu. Načrt mora tudi opredeliti vzroke za težave, s katerimi se sooča finančna institucija, in nadomestne možnosti za predlagan načrt za prestrukturiranje. |
|
(125) |
Informacije, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, izpolnjujejo zahteve iz sporočila o prestrukturiranju, ker zajemajo informacije o težavah, s katerimi se sooča banka NR, vzrok za težave in informacije o poslovnem modelu družbe BankCo. |
|
(126) |
Komisija je v svoji odločitvi o razširitvi postopka navedla, da se zdi, da bo družba BankCo po delitvi preživetja sposobna banka. Vendar v zvezi s tem ni mogla sprejeti sklepa, ker ni prejela poslovnega načrta, ki bi dejansko dokazoval sposobnost preživetja družbe BankCo. Združeno kraljestvo je podroben poslovni načrt predložilo 10. junija 2009. |
|
(127) |
V skladu s poslovnim načrtom bo družba BankCo po delitvi banka, ki bo sposobna preživeti v okviru osnovnega poteka dogodkov in v izjemnih situacijah. Na začetku bo imela v primerjavi z banko NR (104,3 milijarde GBP konec leta 2008) znatno manjšo bilančno vsoto, in sicer [21–24] milijard GBP, ki se bo leta 2013 povečala na [31–34] milijard GBP. Bilančna vsota zajema visokokakovostna sredstva (denarna sredstva v višini [9–12] milijard GBP in neobremenjene hipoteke v vrednosti [7–11] milijard GBP). Hipotekarni portfelj, prenesen na družbo BankCo, bo imel povprečno LTV [62–67] %. Obveznosti družbe BankCo sestavljajo predvsem vloge na drobno banke NR (19,3 milijarde GBP) in zelo majhno število vlog na debelo ([1–3] milijarde GBP). |
|
(128) |
Tržna strategija družbe BankCo bo bolj konservativna kot tržna strategija banke NR. Osredotočena bo izključno na maloprodajni trg Združenega kraljestva. Družba BankCo bo delovala kot hipotekarna banka in hranilnica. Njena pripravljenost za tveganje bo v skladu z njeno tržno strategijo konservativna. Cilj družbe BankCo bo enotna bonitetna ocena A/P1. |
|
(129) |
Družba BankCo ne bo povečala svoje prisotnosti na hranilniškem in hipotekarnem trgu Združenega kraljestva. Zaradi prestrukturiranja bo družba BankCo predstavljala tretjino prvotne velikosti banke NR. Njena nova posojila bodo leta 2010 omejena na 9 milijard GBP v primerjavi z 32,2 milijarde GBP leta 2007, kar pomeni tržni delež v višini približno 1,5 %. Tržni delež bruto posojil družbe BankCo bo znašal približno [3–6] % v primerjavi z 9,7 % pred državno intervencijo. |
|
(130) |
Sredstva, uporabljena za pripravo stanovanjskih hipotekarnih kreditov, bodo pretežno temeljila na vlogah na drobno, pri čemer so leta 2009 na začetku približno [92–95] % skupnih sredstev bile vloge, leta 2013 pa so bodo zmanjšale na minimum, tj. približno [68–71] % (v primerjavi z manj kot 30 % pred krizo). Odvisnost družbe BankCo od medbančnih kreditov bo omejena na približno [22–35] % njenih hipotekarnih sredstev. |
|
(131) |
Poleg tega bo ciljno tehtano povprečje LTV družbe BankCo v zvezi z novimi posojili < [68–71] %, pri čemer nobeno posojilo ne bo presegalo [94–97] % LTV. Osredotočena bo na posojila za lastniška stanovanja (približno […] % vseh posojil), prevzela pa bo tudi posojila za nakup z namenom oddaje v najem („buy-to-let“) (približno […] %). Ne bo več tržila „skupnih“ izdelkov (hipoteke z LTV […] 125 % skupaj z nezavarovanimi posojili) in ne bo izvajala komercialnih posojil. Posojila družbe BankCo bodo omejena zaradi njene odvisnosti od vlog na drobno za financiranje njenih posojil, pri čemer se ne upoštevajo zaveze v zvezi z ravnanjem. Družba BankCo namerava za posojila porabiti [6–9] milijard GBP leta 2010 ter [6–8] milijard GBP letno v letih 2011, 2012 in 2013. |
|
(132) |
V skladu s poslovnim načrtom, ki ga je predložilo Združeno kraljestvo, se pričakuje, da bo družba BankCo postala ponovno donosna leta […], pri čemer se bodo v osnovnem primeru čisti prihodki iz obresti povečali z […] milijonov GBP v letu 2009 na […] milijonov GBP v letu 2013, dobiček (izguba) po davku s približno –[…] milijonov GBP v letu 2009 na […] milijonov GBP v letu 2013, donosnost lastniškega kapitala (v nadaljnjem besedilu: ROE) po davku v višini –[…] % v letu 2009 pa na približno [9–12] % v letu 2013. V izjemnih situacijah bi se čisti prihodki iz obresti povečali z […] milijonov GBP v letu 2009 na [0,1–0,6 %] milijonov GBP v letu 2013, dobiček (izguba) po davku z –[…] milijonov GBP v letu 2009 na […] milijonov GBP v letu 2013, ROE pa z –[…] % v letu 2009 na približno […] % v letu 2013. Poleg tega navedene številke po navedbah Združenega kraljestva niso nad povprečjem, ki ga ustvarjajo stanovanjske zadruge, tj. glavni konkurenti družbe BankCo. |
|
(133) |
Kar zadeva njen predpisani kapitalski položaj, bo družba BankCo po delitvi dovolj kapitalizirana prek dokapitalizacije v višini 1,4 milijarde GBP. To bo skupaj z znatnim zneskom denarnih sredstev, ki jih prejema, prispevalo k deležu kapitala prvega reda v višini več kot [48–53] % med delitvijo, ki se bo leta 2013 zmanjšal na približno [16–21] %, ker bo družba BankCo povečala svoja posojila z visokim zneskom prejetih denarnih sredstev in zbiranjem novih sredstev. Družba BankCo je prav tako dovolj kapitalizirana […]. V skladu s poslovnim načrtom lahko družba BankCo […] v višini […] milijard GBP – […] milijard GBP v resnih okoliščinah – in ostane sposobna preživeti. |
|
(134) |
Kar zadeva likvidnost, namerava družba BankCo ohraniti stopnjo likvidnosti (denarna sredstva nad drugimi sredstvi) v višini več kot [19–22] % v obdobju 2009–2013, kar je po navedbah Združenega kraljestva v skladu s stopnjo, ki jo ohranjajo stanovanjske zadruge, in nad povprečjem bolj raznovrstnih bank v Združenem kraljestvu (stopnja likvidnosti med 5–10 %). Temeljna likvidnost družbe BankCo bo pokrivala [17–20] % vlog na drobno in približno [3–6] mesecev zapadlosti vlog na debelo. |
|
(135) |
Načrt vsebuje tudi informacije o prenehanju delovanja družbe BankCo v okviru začasnega javnega lastništva, zaradi česar bo lahko država dobila povrnjen del ali ves denar, vložen v banko NR ter družbi BankCo in AssetCo. |
|
(136) |
Na podlagi navedenega so bili preostali dvomi Komisije o sposobnosti preživetja družbe BankCo zmanjšani. Ta ugotovitev je v skladu s prvotno oceno Komisije in pripombami, ki so jih v okviru odločitve o razširitvi postopka predložile tretje osebe. |
(ii) Lastni prispevek/porazdelitev bremena
|
(137) |
Sporočilo o prestrukturiranju določa, da je ustrezni prispevek upravičenca potreben za omejitev pomoči na najmanjšo potrebno ter odpravo izkrivljanja konkurence in moralnega tveganja. Zato: (a) morajo biti stroški prestrukturiranja in znesek pomoči omejeni ter (b) je potreben znaten lastni prispevek. |
|
(138) |
Načela lastnega prispevka banke upravičenke v fazi prestrukturiranja so določena v oddelku 3 sporočila o prestrukturiranju. Določa, (i) da mora biti pomoč za prestrukturiranje omejena na najmanjšo potrebno za kritje stroškov, potrebnih za obnovitev sposobnosti preživetja; (ii) da mora banka upravičenka za financiranje prestrukturiranja v največjem možnem obsegu uporabljati svoja sredstva, na primer s prodajo sredstev, in (iii) da stroške, povezane s prestrukturiranjem, ustrezno krijejo tudi tisti, ki so vložili v banko, tako da prevzamejo izgube z razpoložljivim kapitalom in plačajo ustrezno nadomestilo za državno intervencijo. Cilj porazdelitve bremena je dvojni: omejitev izkrivljanja konkurence in obravnava moralnega tveganja (42). |
Omejitev stroškov prestrukturiranja
|
(139) |
Dvomi Komisije o tem, ali je pomoč omejena na najmanjšo potrebno za obnovitev dolgoročne sposobnosti preživetja banke NR (BankCo), so bili zmanjšani (glej tudi uvodno izjavo 141). Dejansko končni načrt za prestrukturiranje ne predvideva novih posojil nad ravnmi pred krizo ali pridobitve novih poslov. |
|
(140) |
Denarna sredstva, prenesena na družbi BankCo in AssetCo ob delitvi, se bodo uporabljala predvsem za doseganje cilja posojil, in sicer [6–9] milijard GBP do leta 2010. Združeno kraljestvo meni, da je doseganje te ravni posojil potrebno za stabilizacijo hipotekarnega trga v Združenem kraljestvu, na katerem je bila preskrba omejena (zlasti kot posledica negativnih neto posojil banke NR zaradi njenega programa odkupa aktivnih hipotek), s čimer se je povečal padec cen nepremičnin v Združenem kraljestvu. Cilj posojil družbe BankCo za leto 2011 se bo tudi zmanjšal na [6–8] milijard GBP. Ob upoštevanju tega so stroški prestrukturiranja omejeni na najnižji potrebni znesek. |
Omejitev zneska pomoči, znaten lastni prispevek
|
(141) |
Pri pripravi načrta za prestrukturiranje je Združeno kraljestvo izbralo rešitev, ki zahteva manj pomoči, kot je bilo predvideno v prvotnem načrtu za prestrukturiranje. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 23, bi bila nadomestna možnost delitve banke NR njeno nadaljevanje, za katero bi bil potreben kapitalski vložek v višini vsaj 6 milijard GBP (v primerjavi z največ 3 milijardami GBP v izjemnih situacijah iz končnega načrta za prestrukturiranje). Z delitvijo bi bilo potrebnega manj kapitala za družbi BankCo in AssetCo skupaj, ker bo družba AssetCo poslovala izključno na področju hipotekarnih posojil in bodo zato zanjo veljale nižje predpisane kapitalske zahteve kot za običajno banko. Zato je z delitvijo omejena pomoč, potrebna za zagotovitev sposobnosti preživetja banke NR. |
|
(142) |
Poleg tega bo imel zaradi delitve hipotekarni portfelj družbe BankCo razmerje LTV, ki bo višje od razmerja LTV večine stanovanjskih zadrug, ki se lahko štejejo za njene največje konkurente, ROE družbe BankCo pa bo ostal znatno nižji od ROE bank in stanovanjskih zadrug v Združenem kraljestvu do leta 2013. |
|
(143) |
Poleg tega je treba pri prevladujočih tržnih pogojih upoštevati rezultate testov izjemnih situacij, da se potrdi sposobnost preživetja banke (43). V zvezi s tem so organi Združenega kraljestva potrdili, da je minimalna predpisana kapitalska zahteva, ki jo je določil organ za finančne storitve, 1,4 milijarde GBP za družbo BankCo. Poleg tega družba BankCo […]. Združeno kraljestvo je dokazalo, da bi bilo ob prenosu več oslabljenih sredstev na družbo BankCo to treba izravnati z dodatnim kapitalskim vložkom, ki bi ga morala zagotoviti država, da se ne ogrozi dolgoročna sposobnost preživetja banke in se ohranijo omejena posojila realnemu gospodarstvu. |
|
(144) |
Stroške prestrukturiranja v največjem možnem obsegu prek odkupa in odtujitve sredstev krije banka. Prvič, banka NR je omejila znesek pomoči, potrebne za dejavno spodbujanje obstoječih strank k odkupu svojih posojil in njihovo refinanciranje s strani konkurentov v obdobju od aprila 2008 do začetka leta 2009. Tako je banka NR izgubila visokokakovostne stranke, tj. stranke, ki so lahko našle banko, ki jim je bila pripravljena dati posojilo. Za povračilo državi so se uporabili prihodki iz programa odkupa aktivnih hipotek. Zato se je likvidnostno posojilo BoE/finančno ministrstvo zmanjšalo s 27 milijard GBP (konec leta 2007) na 14,5 milijarde GBP (30. junija 2009). |
|
(145) |
Drugič, banka NR je prodala svoj portfelj HERM za približno 2,2 milijarde GBP. S tem ukrepom so bila ustvarjena sredstva, s katerimi je bil povrnjen del likvidnostnega posojila BoE/finančno ministrstvo. Pritok sredstev je zanesljiv, ker je bil ukrep že izveden. |
|
(146) |
Banka NR je tudi zmanjšala potrebno pomoč, tako da je v letih 2008 in 2009 odobrila zelo malo novih hipotek (3 milijarde GBP in 1,3 milijarde GBP do 30. junija 2009 v primerjavi z 32,3 milijarde GBP leta 2007). |
|
(147) |
Glede na navedeno se ugotavlja, da so dvomi Komisije glede omejitve pomoči zmanjšani in da je lastni prispevek banke NR zadosten. |
|
(148) |
Glede porazdelitev bremena sporočilo o prestrukturiranju določa, da stroškov prestrukturiranja ne krije le država, ampak tudi pretekli vlagatelji in nekdanji delničarji banke. |
|
(149) |
Banka NR je bila nacionalizirana, njeni nekdanji delničarji pa bodo prejeli nadomestilo le na podlagi vrednosti družbe brez kakršne koli podpore države (44). Zato bo to nadomestilo verjetno blizu nič. To pomeni, da so bili nekdanji delničarji izločeni, zato se lahko šteje, da so ustrezno podprli posledice neuspeha banke NR. |
|
(150) |
Poleg tega bodo nosilci podrejenega dolga banke NR ostali pri družbi AssetCo. To pomeni, da bodo prejeli nadomestilo prek zneskov, povrnjenih iz sredstev družbe AssetCo. Kot nosilci podrejenega dolga […]. Na drugi strani bo država prednostni upnik na podlagi posojil (likvidnostno posojilo BoE/finančno ministrstvo in pomoč v obliki obratnih sredstev), ki jih je zagotovila družbi AssetCo. Zato […]. Poleg tega se je banka NR nedavno odločila, da odloži plačila kuponov in plačila glavnice za kumulativne instrumente drugega reda in povezane instrumente prvega reda, kadar ima diskrecijsko pravico, da to stori. Poleg tega se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo družba AssetCo po delitvi še naprej zagotavljala odlog teh plačil. […]. |
|
(151) |
Zato je moralno tveganje ustrezno obravnavano z lastnim prispevkom preteklih lastnikov kapitala v banki. |
|
(152) |
Zato se ugotavlja, da so banka NR in lastniki njenega kapitala v največjem možnem obsegu prispevali k prestrukturiranju. |
(iii) Ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence
|
(153) |
Komisija je v svoji odločitvi o razširitvi postopka izrazila dvome, ali so ukrepi, ki jih je Združeno kraljestvo predlagalo za omejevanje izkrivljanja konkurence, zadostni za izravnavo izkrivljanja konkurence zaradi nadaljnjega izvajanja gospodarskih dejavnosti banke NR na trgu prek družbe BankCo. To je skrbelo tudi tretje osebe, ki so izpostavile trden položaj družbe BankCo na hipotekarnem in hranilniškem trgu Združenega kraljestva ter predlagale ukrepe za odpravljanje izkrivljanja konkurence, ki ga je povzročila družba BankCo. |
|
(154) |
V zvezi z ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence sporočilo o prestrukturiranju določa, da mora Komisija v svoji oceni upoštevati znesek pomoči, stopnjo porazdelitve bremena in položaj, ki ga bo imela finančna institucija na trgu po prestrukturiranju. Na podlagi navedene analize je treba uvesti ustrezne izravnalne ukrepe. |
|
(155) |
Izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila družba BankCo, je veliko. Naslednica banke NR, tj. družba BankCo, bo razpolagala z ustreznimi sredstvi in bo razbremenjena tveganih posojil, ki jih je banka NR odobrila v preteklosti. Za nadaljevanje poslovanja banke NR od septembra 2007 in pospešitev delitve je bil in bo potreben visok znesek pomoči. Kljub temu bo banka NR veliko manjša banka, Združeno kraljestvo pa je uvedlo ustrezne ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence. |
|
(156) |
Prvič, banka NR ne bo več isti gospodarski subjekt kot pred državno intervencijo. Bila je nacionalizirana ter znatno in poglobljeno prestrukturirana. Zato bo na maloprodajnem trgu Združenega kraljestva konkurirala veliko manjša banka kot banka NR, in sicer družba BankCo. Po delitvi bo bilančna vsota družbe BankCo približno [17–22] % bilančne vsote banke NR v letu 2007. Vendar bo imela banka v času delitve veliko denarnih sredstev in bo skoraj izključno financirana z vlogami na drobno, kar ji bo omogočilo hitro rast v prvih letih, zato je za oceno obsega zmanjšanja primerneje uporabiti „stabilizirano“ situacijo na koncu obdobja prestrukturiranja. V tem času bo bilančna vsota manjša od [30–35] % prvotne velikosti banke NR v letu 2007. Kar zadeva velikost banke na trgih po prestrukturiranju, bo tržni delež (na podlagi bruto novih posojil) na stanovanjskem hipotekarnem trgu približno [3–6] % ([6–9] milijard GBP) do leta 2013 v primerjavi z 8 % v letu 2007 (32,2 milijarde GBP). Na trgu Združenega kraljestva za vloge na drobno delež družbe BankCo ne bo presegel 1,5 % do obdobja po letu 2013 (23 milijard GBP) v primerjavi z 1,9 % pred množičnimi dvigi bančnih vlog septembra 2007. To prikazuje, da bo družba BankCo razmeroma majhna banka in ne vodilna družba na trgu. Poleg tega bi zmanjšanje prisotnosti družbe BankCo na hipotekarnem in hranilniškem trgu Združenega kraljestva ogrozilo njeno sposobnost preživetja. |
|
(157) |
V letih 2008 in 2009 je banka NR prostovoljno zmanjšala svoja posojila na zelo nizke ravni (leta 2008 na 3 milijarde GBP in v prvi polovici leta 2009 na 1,3 milijarde GBP v primerjavi z 32,2 milijarde GBP leta 2007, glej preglednico 1) zaradi omejevanja njenih posojil v skladu s konkurenčnim okvirom in s spodbujanjem strank, naj svoja posojila prek njenega posojilnega programa za aktivne hipoteke prenesejo na konkurente. Slednje je povzročilo, da so se neto posojila v letu 2008 zmanjšala za 25,4 milijarde GBP. Banka NR je torej zmanjšala svojo prisotnost na hipotekarnem trgu od trenutka razglasitve konkurenčnega okvira konec prvega četrtletja leta 2008. |
|
(158) |
Drugič, Združeno kraljestvo je v primerjavi s spremenjenim načrtom za prestrukturiranje sprejelo ukrepe za zmanjšanje bilančne vsote družbe BankCo ter jo je z manj denarnimi sredstvi in več tveganimi sredstvi zmanjšalo na približno 4 milijarde GBP. Družba BankCo bo imela manj denarnih sredstev in več hipotek nižje kakovosti. Z manj denarnimi sredstvi bo zmogljivost dajanja hipotekarnih posojil družbe BankCo omejena. Spremembe bilančne vsote, ki jih je izvedlo Združeno kraljestvo, prispevajo k odpravljanju skrbi, ki so jih izrazile tretje osebe (glej oddelek 4.2). |
|
(159) |
Tretjič, Združeno kraljestvo je Komisiji predložilo več zavez, katerih cilj je omejiti prisotnost družbe BankCo na trgu in ki so podrobneje opisane v oddelku 5.4. Določene so bile omejitve vlog na drobno in hipotekarnih posojil družbe BankCo. Navedene omejitve bodo veljale vsaj do konca leta 2011 ne glede na to, ali družba BankCo preneha delovati v okviru začasnega javnega lastništva, in predvidoma še dlje, če v okviru začasnega javnega lastništva preneha delovati po letu 2011. Omejitve zmanjšujejo možnost družbe BankCo za agresivno širjenje na trgu. |
|
(160) |
V zvezi s tem je treba navedene omejitve ohraniti tudi, če do prenehanja delovanja v okviru začasnega javnega lastništva pride pred letom 2011, ker bo imela družba BankCo še naprej koristi od državne pomoči, ki bo dodeljena njej in družbi AssetCo, da se pospeši delitev banke NR. Dodeljena pomoč družbi BankCo zagotavlja dober začetni položaj po delitvi. Prosta je tveganih posojil iz preteklosti in prejela je znaten znesek denarnih sredstev. Družba BankCo bo po delitvi še naprej prejemala pomoč. Predčasno prenehanje delovanja v okviru začasnega javnega lastništva ne bi v celoti izravnalo izkrivljanja konkurence zaradi družbe BankCo, kar upravičuje ohranitev omejitev vsaj do konca leta 2011. |
|
(161) |
V zvezi s skrbmi, ki so jih izrazile tretje osebe glede možnosti družbe BankCo, da izloči konkurente prek agresivnih strategij oblikovanja cen, se je Združeno kraljestvo zavezalo, da se družba BankCo ne bo uvrstila med prve tri na seznamu Moneyfacts glede prevladujočih hipotek (pri čemer bodo izključene hipoteke z razmerjem LTV, ki je višje od 80 %, ali produkti za kupce začetnike). Seznam Moneyfacts vključuje podatke hipotek na prvih petih mestih v več segmentih, ki se štejejo za najboljše nakupe na trgu v določenem trenutku. Za manjše banke je pomembno, da so opazne na seznamu Moneyfacts, ker je to učinkovit način vzpostavljanja stikov s strankami. Zaveza Združenega kraljestva zagotavlja, da družba BankCo, čeprav je še vedno opazna, ne more ponuditi najboljše cene na trgu. Tako je morebitno izločanje konkurentov omejeno v letih, ko je družba BankCo najbolj odvisna od državne pomoči. |
|
(162) |
Poleg tega se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo prodalo družbo BankCo […]. Prodaja družbe BankCo bo državi omogočila, da dobi povrnjena sredstva (del sredstev), ki jih je vložila v banko NR. Poleg tega pravočasno prenehanje delovanja v okviru začasnega javnega lastništva tretjim osebam zagotavlja možnost pridobitve družbe BankCo. V zvezi s tem so se konkurenti banke NR pritoževali zlasti, da z delovanjem v okviru začasnega javnega lastništva banka NR lažje privablja vloge na drobno, ker se stranke zavedajo, da banko podpira država. S prenehanjem delovanja v okviru začasnega javnega lastništva bo to izkrivljanje konkurence odpravljeno. |
|
(163) |
Združeno kraljestvo se je zavezalo tudi, da bodo jamstva za vloge na drobno in debelo za družbo BankCo umaknjena do leta […]. Zato družba BankCo ne bo več v boljšem položaju v primerjavi s svojimi konkurenti glede vlog na drobno in debelo. Navedena zaveza tako odpravlja skrbi tretjih oseb v zvezi s podaljšanjem jamstev. |
|
(164) |
Glede omejitev v zvezi z ravnanjem bo družba BankCo omejena pri svojih dejavnostih s prepovedjo pridobivanja in prepovedjo spodbujanja državnih jamstev in začasnega javnega lastništva. Navedeni ukrepi se bodo izvajali do konca začasnega javnega lastništva. |
|
(165) |
Umik banke NR z Danske se lahko šteje za ukrep omejevanja izkrivljanja konkurence, ker banka NR in s tem družba BankCo ne bosta več konkurirali na tem trgu. |
|
(166) |
Nazadnje, omejeno je vsako izkrivljanje konkurence s strani družbe AssetCo zaradi nadaljnjega izvajanja omejenih gospodarskih dejavnosti, kot potrjuje zaveza Združenega kraljestva iz točke (ix) uvodne izjave 29. […] se bodo njene gospodarske dejavnosti zmanjšale in s tem tudi morebitno izkrivljanje konkurence. |
|
(167) |
V točki 46 sporočila o prestrukturiranju je določeno, da so za preverjanje, ali se načrt za prestrukturiranje pravilno izvaja, potrebna podrobna in redna poročila države članice. V skladu s tem mora Združeno kraljestvo Komisiji takšna poročila predložiti vsakih šest mesecev od datuma te odločbe. |
7. SKLEPNA UGOTOVITEV
|
(168) |
Nadaljevanje ukrepov (i)–(iii) po delitvi banke NR in ukrepi (iv)–(xii) iz točke 30 se štejejo za pomoč za prestrukturiranje, ki se mora razglasiti za združljivo s členom 87(3)(b) Pogodbe ES – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Naslednja pomoč, ki jo je Združeno kraljestvo izvedlo v korist banki Northern Rock ter družbama BankCo in AssetCo, je združljiva s skupnim trgom pod pogoji iz člena 2:
|
(i) |
retroaktivna uporaba nižjih provizij za likvidnostno posojilo centralne banke Velike Britanije, ki jo je pozneje zamenjalo finančno ministrstvo Združenega kraljestva („likvidnostno posojilo BoE/finančno ministrstvo“), ter povračilo za presežek provizij banki Northern Rock po delitvi banke Northern Rock na družbi BankCo in AssetCo; |
|
(ii) |
zagotovilo finančnega ministrstva Združenega kraljestva organu za finančne storitve, da bo banka Northern Rock poslovala nad predpisanimi kapitalskimi zahtevami; |
|
(iii) |
podaljšanje jamstev države za vloge na drobno družbe BankCo; |
|
(iv) |
podaljšanje jamstev države za vloge na debelo družbe BankCo; |
|
(v) |
dokapitalizacija družbe BankCo v višini 1,4 milijarde GBP; |
|
(vi) |
pogojno likvidnostno posojilo v višini 1,5 milijarde GBP za družbo BankCo; |
|
(vii) |
podaljšanje jamstev države za vloge na debelo družbe AssetCo; |
|
(viii) |
povečanje likvidnostnega posojila BoE/finančno ministrstvo za največ 10 milijard GBP na največ 23 milijard GBP; |
|
(ix) |
dokapitalizacija družbe AssetCo v višini do 1,6 milijarde GBP in |
|
(x) |
pomoč v obliki obratnih sredstev v višini 2,5 milijarde GBP za družbo AssetCo. |
Člen 2
Pogoji iz člena 1 so:
|
(i) |
čim prej in najpozneje do konca leta 2010 mora biti poslovanje družb BankCo in AssetCo popolnoma ločeno; |
|
(ii) |
nova posojila družbe BankCo morajo biti omejena na 4 milijarde GBP v letu 2009, 9 milijard GBP v letu 2010 in 8 milijard GBP v letu 2011; če bo družba BankCo po letu 2011 še naprej delovala v okviru začasnega javnega lastništva („začasno javno lastništvo“), se mora omejitev posojil na 8 milijard GBP ohraniti do 31. decembra 2013 ali do prenehanja delovanja v okviru začasnega javnega lastništva, kar bo prej; |
|
(iii) |
stanje vlog na drobno družbe BankCo v Združenem kraljestvu, na Irskem in na otoku Guernsey mora biti do 31. decembra 2011 omejeno na 20 milijard GBP; če bo družba BankCo še naprej delovala v okviru začasnega javnega lastništva v letu 2012 in 2013, morajo biti vloge na drobno omejene na 23 milijard GBP v letu 2012 in na 26 milijard GBP v letu 2013 ali do prenehanja delovanja v okviru začasnega javnega lastništva; |
|
(iv) |
družba BankCo se ne sme uvrstiti v prve tri v kategorije hipotek Moneyfacts za 2-, 3- ali 5-letne fiksne ali variabilne hipoteke (razen hipotek z razmerjem med posojilom in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, ki je višje od 80 %, in produktov za kupce začetnike) do 31. decembra 2011 ali do prenehanja delovanja v okviru začasnega javnega lastništva, kar bo prej; |
|
(v) |
vlada Združenega kraljestva se mora odpovedati večinskemu lastništvu družbe BankCo […]; v zvezi s tem se šteje, da je začasno javno lastništvo prenehalo veljati, če Združeno kraljestvo proda vsaj 50 % + 1 delnico družbe BankCo družbi/družbam, ki ni/niso v lasti ali pod nadzorom države, in izgubi nadzor nad družbo BankCo v smislu Uredbe (ES) št. 139/2004; |
|
(vi) |
družba BankCo […] mora javno objaviti, da se bo jamstvo Združenega kraljestva za vloge na drobno sprostilo do […] in da bo Združeno kraljestvo odpravilo ureditev jamstva za vloge na debelo v zvezi z družbo BankCo do 31. decembra 2010; |
|
(vii) |
obstoječi podrejeni dolg mora ostati družbi AssetCo, glavnica ali kuponi pa ne bodo plačani za instrumente podrejenega dolga, kadar lahko družba AssetCo po pogodbi to stori […]; |
|
(viii) |
družbi BankCo in AssetCo ne smeta sodelovati pri nakupu delnic v drugih podjetjih ali pospeševati ureditve jamstva ali lastništva države; |
|
(ix) |
družba AssetCo ne sme izvajati nobenih novih gospodarskih dejavnosti, razen dejavnosti, ki so nujne za zagotavljanje operativne podpore družbi BankCo, dokler ločitev poslovanja družb BankCo in AssetCo ni končana […]. |
Člen 3
Združeno kraljestvo v dveh mesecih po prejetju uradnega obvestila o tej odločbi obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejelo za uskladitev s to odločbo. Poleg tega Združeno kraljestvo od sprejetja te odločbe vsakih šest mesecev predloži podrobno poročilo o ukrepih, ki jih je sprejelo za uskladitev s to odločbo.
Člen 4
Ta odločba je naslovljena na Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
V Bruslju, 28. oktobra 2009
Za Komisijo
Neelie KROES
Članica Komisije
(1) UL C 135, 3.6.2008, str. 21.
(2) UL C 149, 1.7.2009, str. 16.
(3) UL C 43, 16.2.2008, str. 1.
(4) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.
(5) Glej opombo 1.
(6) Glej opombo 2.
(7) Bruto posojila pomenijo vsoto predplačil, neto posojila pa pomenijo predplačila brez odkupov in povračil.
(8) V oceni iz nadaljevanja te odločbe so bile upoštevane vse opisne informacije iz odločitve o sprožitvi postopka, čeprav v tej odločbi niso ponovno navedene.
(*1) Poslovna skrivnost. Kjer je mogoče, je namesto številk naveden obseg sredstev v oglatih oklepajih [].
(9) Konsolidirano.
(10) Nerevidirano.
(11) Konkurenčni okvir je banka NR začela izvajati potem, ko so jo organi Združenega kraljestva nacionalizirali. Cilj okvira je zagotoviti, da se banki NR prepreči uporaba državne podpore za izvajanje nelojalne konkurence na trgu. Okvir vsebuje zaveze banke NR, ki omejujejo njeno prisotnost na hipotekarnem in hranilniškem trgu Združenega kraljestva. Glej tudi opis konkurenčnega okvira iz točke 81 odločitve o sprožitvi postopka (opomba 1).
(12) Za navedena „denarna sredstva“, ki zajemajo denarna sredstva in naložbene obveznice, se bo uporabljal izraz „denarna sredstva“.
(13) To so bančni računi, odprti pri banki NR na ime strukture listinjenja Granite.
(14) Program kritih obveznic sestavlja več tranš izdanega dolga.
(15) Portfelj hipotek, ki jih je banka NR odobrila v preteklosti.
(16) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
(17) Komisija se bo zaradi jasnosti pri ocenjevanju teh ukrepov sklicevala na številčenje, ki je bilo uporabljeno pri opisu ukrepov iz točk 30 in 31.
(18) Glej točko 94 odločitve o sprožitvi postopka.
(19) Glej točko 91 odločitve o sprožitvi postopka in točko 28 odločitve o razširitvi postopka.
(20) Glej točki 32 in 39 odločitve o razširitvi postopka.
(21) Glej točki 26 in 49 odločitve o razširitvi postopka.
(22) Glej točki 33 in 46 odločitve o razširitvi postopka.
(23) Glej točko 22(ii) odločitve o razširitvi postopka.
(24) Glej točko 26 odločitve o razširitvi postopka.
(25) Glej opombo 23.
(26) Glej Odločbo Komisije v zadevi NN 70/07, Northern Rock (UL C 43, 16.2.2008, str. 1). Odločbo Komisije v zadevi C 14/2008 (ex NN1/08), Pomoč za prestrukturiranje, dodeljena banki Northern Rock (UL C 135, 3.6.2008, str. 21) (odločitev o sprožitvi postopka), in Odločbo Komisije v zadevi C 14/2008, Pomoč za prestrukturiranje, dodeljena banki Northern Rock (UL C 149, 1.7.2009, str. 16).
(27) Provizijo je Komisija odobrila v svoji odločbi v zadevi N 507/08, Ukrepi finančne podpore za bančni sektor v Združenem kraljestvu (UL C 290, 13.11.2008, str. 4).
(*2) Navedeni znesek pomeni skupni znesek vlog na drobno in ne upošteva odškodninske sheme za finančno stabilnost.
(28) UL C 72, 26.3.2009, str. 1.
(29) Poslovni načrt je bil 18. septembra 2009 posodobljen, da bi upošteval dvome, ki so jih izrazile Komisija in tretje osebe glede izkrivljanja konkurence zaradi pomoči.
(30) Na primer shema kreditnih jamstev, glej opombo 5.
(31) Zavezo finančnega ministrstva organu za finančne storitve, da bo banka NR poslovala nad kapitalskimi zahtevami, je mogoče obravnavati kot enakovredno zavezi o prihodnji kapitalizaciji banke, ki bo uresničena s kapitalskim vložkom družbe BankCo po delitvi.
(32) Glej opombo 14.
(33) Odločba Komisije v zadevi št. NN 70/2007, Northern Rock (UL C 43, 16.2.2008, str. 1).
(34) Glej točki 100 in 101 odločbe o sprožitvi postopka.
(35) Glej zlasti združeni zadevi T-132/96 in T-143/96, Freistaat Sachsen in Volkswagen AG proti Komisiji, Recueil 1999, str. II-3663, točka 167. Ta pristop je bil uporabljen v Odločbi Komisije 98/490/ES v zadevi C 47/96, Crédit Lyonnais (UL L 221, 8.8.1998, str. 28) (točka 10.1), Odločbi Komisije 2005/345/ES v zadevi C 28/02, Bankgesellschaft Berlin (UL L 116, 4.5.2005, str. 1) (točka 153 in naslednje točke), in Odločbi Komisije 2008/263/ES v zadevi C 50/06, BAWAG (UL L 83, 26.3.2008, str. 7) (točka 166). Glej tudi Odločbo Komisije v zadevi št. NN 70/07, Northern Rock (UL C 43, 16.2.2008, str. 1) in Odločbo Komisije v zadevi št. NN 25/08, Rescue aid to WestLB (UL C 189, 26.7.2008, str. 3).
(36) Sporočilo o bančništvu, UL C 270, 25.10.2008, str. 8.
(37) Sporočilo o dokapitalizaciji, UL C 10, 15.1.2009, str. 2.
(38) Sporočilo o prestrukturiranju, UL C 195, 19.8.2009, str. 9.
(39) Glej med drugim Odločbo Komisije v zadevi N 507/08, Ukrepi finančne podpore za bančni sektor v Združenem kraljestvu (UL C 290, 13.11.2008, str. 1), Odločbo Komisije v zadevi N 650/08, Priglasitev sprememb ukrepov finančne podpore za bančni sektor v Združenem kraljestvu (UL C 054, 7.3.2009, str. 3) in Odločbo Komisije v zadevi N 193/09, Podaljšanje sheme kreditnih jamstev (CGS) (UL C 145, 25.6.2009, str. 3).
(40) IAC določa merila za oceno ukrepa finančne pomoči za potek dogodkov pri reševanju in prestrukturiranju. Pri reševanju, ko banka za reševanje krize potrebuje začasen ukrep z omejenim zneskom, se predpostavlja, da lahko banka obnovi sposobnost preživetja, ko se razmere na trgu umirijo, in da za to ni potrebno strukturno prilagajanje ali prestrukturiranje. Obratno je v primerih, ko banka potrebuje znatne zneske pomoči ali ne more zagotoviti ustrezne porazdelitve bremena, potrebno daljnosežno prestrukturiranje banke. V zvezi z neustrezno porazdelitvijo bremena so v oddelku 6 IAC določene natančnejše zahteve glede pogoja porazdelitve bremena.
(41) Za oceno načrta za prestrukturiranje v skladu s sporočilom o prestrukturiranju glej uvodno izjavo 123 in naslednje uvodne izjave.
(42) Glej točko 22 sporočila o prestrukturiranju.
(43) Glej točko 13 sporočila o prestrukturiranju.
(44) Glej točko 90 odločitve o sprožitvi postopka.