4.5.2010

Uradni list Evropske unije

L 111/5

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 377/2010

z dne 3. maja 2010

o uvedbi protidampinške dajatve na uvoz natrijevega glukonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Začetek preiskave

(1)

Komisija je 30. junija 2009 prejela pritožbo v zvezi z uvozom suhega natrijevega glukonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“), ki jo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložil Svet evropske kemijske industrije (CEFIC) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje suhega natrijevega glukonata v Uniji.

(2)	Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu in znatni škodi, ki jo je povzročil, kar je zadostovalo za upravičenost začetka protidampinškega postopka.

(3)	Postopek se je začel 11. avgusta 2009 z objavo obvestila o začetku protidampinškega postopka v Uradnem listu Evropske unije (2).

2. Stranke, ki jih zadeva postopek

(4)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike na Kitajskem, uvoznike, trgovce, uporabnike in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, kitajske organe in proizvajalce Unije, ki so vložili pritožbo. Zainteresirane stranke so imele možnost, da v roku iz obvestila o začetku protidampinškega postopka pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(5)	Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(6)

Da bi proizvajalci izvozniki lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in kitajskim organom poslala obrazce za zahtevek. En proizvajalec izvoznik je zahteval TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, drug proizvajalec izvoznik, vključno z dvema povezanima družbama, pa IO v skladu s členom 9(5) iste uredbe.

(7)	Komisija je glede na očitno veliko število kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter uvoznikov v Uniji v obvestilu o začetku protidampinškega postopka navedla, da bo morda v skladu s členom 17 osnovne uredbe za te stranke uporabila vzorčenje.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in če bi bilo, izbrala vzorec, so bili vsi kitajski proizvajalci izvozniki in uvozniki v Uniji pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave (od 1. julija 2008 do 30. junija 2009), kakor je določeno v obvestilu o začetku.

(9)	Glede na omejeno število odgovorov na vzorčenje je bilo odločeno, da vzorčenje za kitajske proizvajalce izvoznike ali uvoznike v Uniji ni potrebno.

(10)

Vprašalniki so bili poslani vsem družbam na Kitajskem in uvoznikom v Uniji, ki so se odzvali na vzorčenje, proizvajalcem v Uniji ter vsem poznanim uvoznikom in uporabnikom v Uniji. Odgovore so poslali dva proizvajalca ali skupine proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, dva proizvajalca v Uniji in štirje uvozniki/uporabniki.

(11)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno določitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Unije, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

proizvajalci v Uniji:

—	Jungbunzlauer (JBL), Marckolsheim, Francija, in povezane prodajne družbe,

—	Roquette Italia S.p.A., Cassano Spinola, Italija, in povezane prodajne družbe;

proizvajalci izvozniki na Kitajskem:

—	Shandong Kaison Biochemical Co., Ltd,

—	Qingdao Kehai Biochemistry Co., Ltd;

uporabniki/uvozniki v Uniji:

—	Chryso SAS, Issy les Moulineaux, Francija,

—	Henkel AG, Dusseldorf, Nemčija,

—	CHT R. Beitlich GmbH, Tuebingen, Nemčija.

(12)

Ob upoštevanju potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike na Kitajskem, ki jim TGO morda ne bo odobrena, je bil preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, v tem primeru ZDA, opravljen v prostorih naslednje družbe:

—	proizvajalec v ZDA: PMP — Fermentation Products Inc., Peoria, ZDA.

3. Obdobje preiskave

(13)	Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(14)	Zadevni izdelek je suh natrijev glukonat s poreklom iz Kitajske („zadevni izdelek“), številka CUS (Customs union and Statistics) 0023277-9 in registracijska številka Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS) 527-07-1, trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2918 16 00.

(15)

Suh natrijev glukonat se pretežno uporablja v gradbeni industriji kot retarder in plastifikator za beton ter v drugih industrijah kot sredstvo za obdelovanje kovinskih površin (odstranitev rje, oksidov in maščob) ter čiščenje steklenic in industrijske opreme. Izdelek se lahko prav tako uporablja v živilski in farmacevtski industriji.

2. Podobni izdelek

(16)

Preiskava je pokazala, da imajo suh natrijev glukonat, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije v Uniji, suh natrijev glukonat, proizveden in prodan na domačem trgu v ZDA, ki so bile izbrane kot primerljiva država, suh natrijev glukonat, proizveden in prodan na domačem trgu na Kitajskem, ter suh natrijev glukonat, proizveden na Kitajskem in prodan v Uniji, v bistvu enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti.

(17)	Zato se začasno šteje, da so ti izdelki enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. DAMPING

1. Tržnogospodarska obravnava („TGO“)

(18)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz Kitajske določi v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(19)

Merila za TGO so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

1.	poslovne odločitve in stroški izražajo tržne signale in se oblikujejo brez večjega vmešavanja države, stroški večjih vlaganj pa v glavnem izražajo tržne vrednosti;

2.	podjetja imajo jasno določeno zbirko osnovnih računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo v vse namene;

3.	ni večjih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva;

4.	stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij zagotavljata pravno varnost in stabilnost;

5.	pretvorbe deviznih tečajev se opravljajo po tržnih stopnjah.

(20)	Po začetku postopka je en kitajski proizvajalec izvoznik, in sicer družba Shandong Kaison Biochemical Co., Ltd, zahteval TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je v danem roku izpolnil obrazec zahtevka za TGO.

(21)	Družba je dokazala, da izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in ji je bila lahko odobrena TGO.

2. Individualna obravnava („IO“)

(22)	V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe dokažejo izpolnjevanje vseh meril iz člena 9(5) osnovne uredbe, in se jim zato odobri IO.

(23)

Na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja so ta merila določena v nadaljevanju:

1.	izvozniki lahko v primeru družb ali skupnih družb, ki so v celoti ali deloma v tuji lasti, svobodno vrnejo kapital in dobičke v domovino;

2.	izvozne cene in obseg izvoza ter prodajni pogoji so svobodno določeni;

3.	večina deležev je v lasti zasebnikov. Državni uradniki, ki se pojavljajo v upravnem odboru ali na ključnih upravljavskih položajih, morajo biti v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna od vmešavanja države;

4.	pretvorbe menjalnega tečaja se opravljajo po tržni stopnji ter

5.	država se ne vmešava toliko, da bi dovoljevala izogibanje ukrepom, če se individualnim izvoznikom dodelijo različne stopnje dajatve.

(24)	Po začetku postopka je en kitajski proizvajalec izvoznik, in sicer družba Qingdao Kehai Biochemistry Co., Ltd, zahteval IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe in je v danem roku izpolnil obrazec zahtevka za IO.

(25)	Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da kitajski proizvajalec izvoznik izpolnjuje vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe.

3. Normalna vrednost

3.1 Primerljiva država

(26)	V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti v gospodarstvih v tranziciji normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(27)	V obvestilu o začetku postopka so bile kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za Kitajsko predlagane ZDA. Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo pripombe o tem predlogu.

(28)	Zainteresirane stranke niso predložile pripomb.

(29)

Zunaj EU se suh natrijev glukonat proizvaja le v nekaterih državah, namreč v ZDA, na Kitajskem in v Južni Koreji. Zato je bila edina mogoča alternativa ZDA Južna Koreja. Komisija je stopila v stik z znanimi družbami, ki proizvajajo suh natrijev glukonat v Južni Koreji, vendar od navedenih proizvajalcev ni bilo odgovora.

(30)	Proizvajalec v ZDA je v celoti sodeloval v preiskavi, tako da je predložil popolnoma izpolnjen vprašalnik in sprejel preveritveni obisk.

(31)

Komisija je ugotovila, da ZDA izpolnjujejo merila za ustrezno primerljivo državo, saj so količine, prodane na tem trgu, dovolj velike, obstaja pa tudi znatna konkurenca na trgu z domačo proizvodnjo in uvozom iz drugih držav, in sicer Kitajske, Italije in Francije. Poleg tega za ZDA ni bila uvedena protidampinška dajatev na zadevni izdelek.

(32)	Glede na navedeno se začasno sklene, da so ZDA ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

3.2 Metodologija, uporabljena za določitev normalne vrednosti

3.2.1 Za družbo, ki ji je bila odobrena TGO

(33)

Za družbo, ki ji je bila odobrena TGO, je Komisija v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preverila, ali je bila domača prodaja suhega natrijevega glukonata neodvisnim strankam med OP reprezentativna, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje pomenil vsaj 5 % kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(34)	Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, ki jih je družba z reprezentativno domačo prodajo prodajala na domačem trgu, so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(35)

Za vsako vrsto, ki jo je proizvajalec izvoznik prodal na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto suhega natrijevega glukonata, prodano za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave pomenil najmanj 5 % celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Unijo.

(36)

Komisija je nato preiskala, ali bi se za domačo prodajo suhega natrijevega glukonata, ki se v reprezentativnih količinah prodaja na domačem trgu, lahko štelo, da se izvaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka določen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(37)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka ali višja od proizvodnih stroškov, pomenil več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste med OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(38)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena zadevne vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste.

(39)	Ker je preiskava pokazala, da je bila domača prodaja reprezentativna in opravljena v običajnem poteku trgovine, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni vseh transakcij med obdobjem preiskave.

3.2.2 Za družbo, ki ji je bila odobrena IO

(40)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za Kitajsko določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je poslal sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja podobnega izdelka proizvajalca iz ZDA reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki ga je edini sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik izvozil v Unijo.

(41)

Z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam se je preučilo tudi, ali se domača prodaja lahko šteje za prodajo, opravljeno v običajnem poteku trgovine. Normalna vrednost je zato temeljila na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje med OP.

3.3 Izvozna cena

(42)	Sodelujoči proizvajalci izvozniki so celoten uvoz zadevnega izdelka izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, zato je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo za zadevni izdelek med OP v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

3.4 Primerjava

(43)	Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila opravljena na podlagi franko tovarna.

(44)

Zaradi zagotavljanja poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Za vse preiskane družbe (sodelujoče proizvajalce izvoznike in proizvajalca v primerljivi državi) so se odobrila nadomestila za razlike v prevoznih stroških, tovornem prevozu in zavarovanju, posrednem obdavčenju, bančnih stroških, stroških pakiranja ter stroških posojil in provizij, kadar je bilo to primerno in upravičeno.

4. Stopnje dampinga

(45)	Za družbo, ki ji je bila odobrena TGO, je bila stopnja dampinga v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene.

(46)	Za družbo, ki ji je bila odobrena IO, se je tehtana povprečna normalna vrednost, določena za primerljivo državo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno pri izvozu v Unijo, kakor je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(47)

Začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, ki so izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Družba	Začasna stopnja dampinga
Shandong Kaison Biochemical Co., Ltd	5,6 %
Qingdao Kehai Biochemistry Co. Ltd	51,1 %

(48)

Pri vseh drugih kitajskih izvoznikih je Komisija najprej opredelila raven sodelovanja. Narejena je bila primerjava med celotnim obsegom izvoza, ki so ga sodelujoči proizvajalci izvozniki navedli v odgovorih na vprašalnike, in celotnim obsegom uvoza iz Kitajske, kakor je naveden v uvozni statistiki Eurostata.

(49)

Ker je bila raven sodelovanja nizka, in sicer 56-odstotna, in zaradi pomanjkanja primernih podatkov o ceni Eurostata, saj so ti vključevali druge izdelke z visoko ceno, ki jih ni bilo mogoče pravilno odšteti, se je stopnja dampinga za državo izračunala z uporabo podatkov iz pritožbe, posodobljenih za obdobje preiskave.

(50)	Na podlagi tega je stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 79,2 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

D. ŠKODA

1. Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(51)	Sodelujoči industrijski skupini Jungbunzlauer (JBL) in Roquette Frères (RF) sta pomenili 100 % proizvodnje Unije.

(52)	Zato se šteje, da predstavljata industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(53)	Ker industrijo Unije sestavljata le dva proizvajalca, so vse številke, povezane z občutljivimi podatki, zaradi zaupnosti indeksirane ali navedene v okvirni vrednosti.

2. Potrošnja Unije

(54)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije ter uvoza v Unijo iz podatkov Eurostata. Ker zadnji podatki vključujejo zadevni izdelek in izdelke, ki niso natrijev glukonat, so bile številke Eurostata primerno prilagojene, da bi ocenili razumni obseg uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(55)

Potrošnja na trgu Unije se je med letoma 2005 in 2007 povečala za 12 %. Potem se je do obdobja preiskave zmanjšala za 21 % pod ravni iz leta 2005. Na splošno se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %.

Preglednica 1

	2005	2006	2007	2008	OP
Potrošnja Unije (v tonah) Indeks	100	106	112	104	91
Vir: Prilagojeni obseg uvoza po podatkih Eurostata in odgovori iz vprašalnikov

3. Uvozi v Unijo iz Kitajske

3.1 Obseg in tržni delež uvoza

(56)

Kitajski obseg uvoza se je znatno povečal s približno 2 300 ton leta 2005 na približno 4 000 ton med OP, tj. za 77 %, vrh pa je s približno 5 300 tonami dosegel v letu 2008. Ustrezni kitajski tržni delež se je z 12,8 % leta 2005 skoraj podvojil na 24,8 % med OP. Ugotovljeno je bilo, da je tržni delež kitajskega uvoza neposredno pred OP leta 2008 dosegel 28,6 %, med OP pa padel na 24,8 %.

Preglednica 2

	2005	2006	2007	2008	OP
Kitajski obseg uvoza (v tonah)	2 291	3 470	5 204	5 348	4 065
Kitajski uvoz (v tonah) Indeks	100	152	227	234	177
Kitajski tržni delež	12,8 %	18,3 %	26 %	28,6 %	24,8 %
Kitajski tržni delež, indeks	100	143	203	224	194
Vir: Prilagojeni obseg uvoza po podatkih Eurostata

3.2 Prodajna cena na enoto

(57)

Povprečne kitajske uvozne cene so leta 2005 znašale 482 EUR na tono. Enakomerno so se poviševale, dokler niso leta 2008 dosegle 524 EUR na tono, med OP pa padle na 502 EUR na tono. Na splošno so se v obravnavanem obdobju povišale za 4 %.

Preglednica 3

	2005	2006	2007	2008	OP
Kitajske uvozne cene (EUR/tono)	482	511	514	524	502
Indeks	100	106	107	109	104
Vir: Prilagojene cene uvoza po podatkih Eurostata

3.3 Nelojalno nižanje prodajnih cen

(58)

Za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen so se tehtane povprečne prodajne cene na vrsto proizvoda industrije Unije za nepovezane stranke na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami zadevnega uvoza, določenimi na podlagi CIF z ustrezno prilagoditvijo za carine in stroške po uvozu. Primerjava je bila narejena po odštetju rabatov in popustov.

(59)	Na podlagi navedene metodologije je razlika med navedenimi cenami, izražena kot delež tehtane povprečne cene industrije Unije (franko tovarna), pokazala stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v razponu od 13 % do 29 %, kjer se višja stopnja nanaša na nesodelujoče proizvajalce izvoznike.

4. Gospodarski položaj industrije Unije

(60)	Preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki vplivajo na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

4.1 Proizvodna zmogljivost, proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti

(61)	Proizvodna zmogljivost se je med letoma 2005 in 2007 povečala za 4 % in je na tej ravni ostala do konca obravnavanega obdobja.

(62)	Proizvodnja zadevnega izdelka se je med letoma 2005 in 2007 povečala, nato pa se je v obdobju do OP zmanjšala. Na splošno se je v obravnavanem obdobju proizvodnja zmanjšala za 12 %. Celotna proizvodnja med OP je bila med 30 000 in 40 000 tonami.

(63)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 15 %.

Preglednica 4

	2005	2006	2007	2008	OP
Proizvodna zmogljivost Indeks	100	100	104	104	104
Obseg proizvodnje Indeks	100	104	105	84	88
Izkoriščenost zmogljivosti Indeks	100	104	101	81	85
Vir: Izpolnjeni vprašalniki

4.2 Obseg prodaje, tržni delež in povprečne cene na enoto v Uniji

(64)	Obseg prodaje zadevnega izdelka industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije je v letih od 2005 do 2007 ostal na podobnih ravneh, potem pa se je zmanjšal za 13 odstotnih točk. V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje zmanjšal za 21 %.

(65)	Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal s 74,9 % leta 2005 na 64,7 % med OP.

(66)

Povprečne prodajne cene nepovezanim strankam na trgu Unije so se v obravnavnem obdobju znižale za 12 %. Od leta 2006 do 2008 so ostale na podobnih ravneh, med OP pa so se znižale za 9 %.

Preglednica 5

	2005	2006	2007	2008	OP
Obseg prodaje Indeks	100	104	99	86	79
Tržni delež industrije Unije	74,9 %	73,4 %	66,5 %	61,4 %	64,7 %
Indeks	100	98	89	82	86
Povprečne cene Indeks	100	97	97	97	88
Vir: Izpolnjeni vprašalniki

4.3 Zaloge

(67)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 37 %. Na koncu OP je raven zalog znašala od 1 000 do 5 000 ton.

Preglednica 6

	2005	2006	2007	2008	OP
Zaloge Indeks	100	92	120	92	63
Vir: Izpolnjeni vprašalniki

4.4 Dobičkonosnost, naložbe, donosnost naložb in denarni tok

(68)	Prodaja podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije je bila v obravnavanem obdobju dobičkonosna, vendar se je dobičkonosnost od leta 2005 do obdobja preiskave bistveno zmanjšala.

(69)	Čeprav so se naložbe v obdobju med letoma 2005 in 2007 nadaljevale, z zmanjšanjem leta 2006, so se leta 2008 in v OP bistveno zmanjšale. Naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 76 %.

(70)	Podobno je bila donosnost naložb iz proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka med letoma 2005 in 2007 stabilna, vendar se je leta 2008 in med OP zmanjšala.

(71)

Kot pri drugih finančnih kazalnikih se je denarni tok, ki ga je ustvarila industrija Unije, v obravnavanem obdobju zmanjšal za 51 %.

Preglednica 7

	2005	2006	2007	2008	OP
Dobičkonosnost Indeks	100	90	86	52	19
Naložbe Indeks	100	61	140	16	24
Donosnost naložb Indeks	100	100	100	60	21
Denarni tok Indeks	100	92	20	106	49
Vir: Izpolnjeni vprašalniki

4.5 Zaposlenost, produktivnost in plače

(72)	Zaposlenost se je med letoma 2005 in 2007 rahlo povečala ter se potem v letu 2008 in med OP zmanjšala. V obravnavanem obdobju so je zaposlenost zmanjšala za 13 %.

(73)	Plače so se leta 2006 znižale za 6 %, vendar so se leta 2007 vrnile na raven iz leta 2005 ter se leta 2008 in med OP povišale. Plače so se v obravnavanem obdobju povišale za 10 %.

(74)

Produktivnost na zaposlenega je v obravnavanem obdobju ostala stabilna in se je od leta 2005 do OP povečala za 1 %.

Preglednica 8

	2005	2006	2007	2008	OP
Zaposlenost Indeks	100	99	104	85	87
Plače Indeks	100	94	100	104	110
Produktivnost Indeks	100	104	101	99	101
Vir: Izpolnjeni vprašalniki

4.6 Rast

(75)	Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 21 %. To je povzročilo izgubo tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju za 10 odstotnih točk.

4.7 Višina stopnje dampinga

(76)	Stopnje dampinga za Kitajsko, opredeljene zgoraj v oddelku o dampingu, so znatne. Glede na obseg in cene dampinškega uvoza se učinek stopenj dampinga ne more obravnavati kot zanemarljiv.

5. Sklepne ugotovitve o škodi

(77)	Večina kazalnikov škode v zvezi z industrijo Unije se je v obravnavanem obdobju razvijala negativno. Kazalniki, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, vključno z donosnostjo naložb, denarnim tokom in dobičkonosnostjo, so se v obravnavanem obdobju prav tako razvijali negativno.

(78)	Preiskava je pokazala tudi, da je poceni kitajski uvoz med OP nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za do 29 %. Industrija Unije je utrpela upad obsega prodaje in padec tržnega deleža.

(79)	Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

E. VZROČNOST

1. Uvod

(80)

Evropska komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz suhega natrijevega glukonata s poreklom iz Kitajske povzročil takšno škodo industriji Unije, ki jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi prav tako lahko povzročili škodo industriji Unije, s čimer se je zagotovilo, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

2. Učinek dampinškega uvoza

(81)

Obseg poceni dampinškega uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 77 %, zaradi česar se je tržni delež kitajskega uvoza na trgu Unije v istem obdobju povečal za 94 %. Zmanjšanje uvoza iz Kitajske med letom 2008 in OP, vključno z izgubo tržnega deleža, se ni štelo za pomembno v primerjavi s celotnim položajem v obravnavanem obdobju.

(82)

To povečanje uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju je sovpadalo z negativnim gibanjem večine kazalnikov škode industrije Unije. Industrija Unije je utrpela zmanjšanje prodaje v smislu obsega in vrednosti na trgu Unije, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža za 10 odstotnih točk v obravnavanem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi 65. Nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske je industriji Unije preprečilo, da bi obdržala svoje ravni cen na trgu Unije. Zaradi tega se je dobičkonosnost znatno zmanjšala pod ravni, ki bi omogočale potrebne naložbe.

(83)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je imel poceni dampinški uvoz iz Kitajske, ki je povzročil znatno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije v obravnavanem obdobju, odločilno vlogo pri škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kar se kaže v njenem slabem finančnem položaju in poslabšanju drugih kazalnikov škode v obravnavanem obdobju ter pri izgubi tržnega deleža.

3. Učinek drugih dejavnikov

3.1 Uvoz iz drugih tretjih držav

(84)	Uvoz iz tretjih držav, ki ga ta preiskava ne zajema, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža za 2 odstotni točki v obravnavanem obdobju. Cene tega uvoza so se v obravnavanem obdobju povišale za 102 %.

(85)

Gibanja obsega in cen uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju so naslednja:

Preglednica 9

Druge tretje države	2005	2006	2007	2008	OP
Skupni obseg preostalega uvoza (v tonah)	2 210	1 566	1 502	1 867	1 709
Indeks	100	71	68	84	77
Povprečna cena drugega uvoza (EUR/tona)	914	1 275	1 305	1 680	1 844
Indeks	100	140	143	184	202
Vir: Prilagojeni podatki Eurostata

(86)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %, medtem ko so se cene uvoza v istem obdobju podvojile. Cene uvoza iz drugih tretjih držav so bile znatno nad prodajnimi cenami industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju. Na podlagi tega je bilo začasno sklenjeno, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prekinil vzročne zveze med ugotovljenim dampingom in znatno škodo, ki jo je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil industriji Unije.

3.2 Izvoz industrije Unije

(87)	Izvoz industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 %, cene pa so se povišale za 8 %.

(88)	Ob upoštevanju navedenega se šteje, da izvoz industrije Unije v druge tretje države ne bi mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki je zaradi tega nastala industriji Unije.

3.3 Lastna uporaba

(89)

Lastna poraba industrije Unije se je obravnavanem obdobju povečala za 56 %, kot je prikazano v naslednji preglednici:

Preglednica 10

	2005	2006	2007	2008	OP
Lastna poraba Indeks	100	126	115	148	156
Vir: Izpolnjeni vprašalniki

(90)

Vendar se opozarja, da je industrija Unije še imela neizkoriščeno zmogljivost v obsegu od 10 000 do 20 000 ton. To pomeni, da je mogoče na preobrat k lastni porabi gledati kot na poslovni odziv na dampinški uvoz iz Kitajske, saj se proizvodnja izdelkov na koncu proizvodne verige lahko izkaže za bolj dobičkonosno glede na nizke ravni cen natrijevega glukonata. Dejstvo, da je znatna neizkoriščena zmogljivost za natrijev glukonat še vedno na voljo, kaže, da industrija Unije proizvodnje ne želi dokončno zamenjati za proizvodnjo izdelkov na koncu proizvodne verige in da je mogoče proizvodnjo tovrstnih izdelkov razumeti kot ukrep za zavarovanje pred dampinškim uvozom.

(91)	Zato se šteje, da povečanje neizkoriščene zmogljivosti ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

3.4 Razvoj potrošnje EU

(92)	Ugotovljeno je, da se je potrošnja EU v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, kar je mogoče razumeti kot posledico trenutnega upada gospodarske rasti. Zato je bilo preučeno, ali bi zmanjšanje potrošnje lahko vplivalo na škodljiv položaj za industrijo Unije.

(93)

Vendar se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal veliko bolj, tj. za 21 %, medtem ko se je kitajski uvoz v istem obdobju povečal za 77 %. Glede tržnega deleža lahko gre opaziti enaka gibanja. Industrija Unije je izgubila približno 10 odstotnih točk tržnega deleža, medtem ko je kitajski uvoz skorajda podvojil svoje, in sicer z 12,8 % v letu 2005 na 24,9 % med OP.

(94)	Glede na navedeno se začasno sklene, da se zmanjšanje potrošnje EU ne more samo po sebi šteti kot vzrok za prekinitev vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

4. Sklepna ugotovitev o vzročni zvezi

(95)

Zgornja analiza je pokazala znatno povečanje obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza s poreklom iz Kitajske ter precejšnje nelojalno nižanje prodajnih cen v obravnavanem obdobju. To povečanje tržnega deleža poceni uvoza iz Kitajske je sovpadalo z zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije, kar je skupaj s pritiskom na zniževanje cen povzročilo poslabšanje položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju. Po drugi strani je preučitev drugih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, pokazala, da nobeden od njih ni mogel znatno negativno vplivati nanjo.

(96)	Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh drugih znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

F. INTERES UNIJE

1. Uvodna opomba

(97)

Evropska komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali so kljub sklepni ugotovitvi o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje protidampinških ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, tj. interesov industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

2. Industrija Unije

2.1 Vplivi uvedbe ali neuvedbe ukrepov na industrijo Unije

(98)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je zaradi dampinškega uvoza nastala škoda v obliki znatnega zmanjšanja obsega prodaje in znižanja cen, kar je povzročilo poslabšanje položaja industrije Unije. Pričakuje se, da se bodo po uvedbi protidampinških dajatev obseg in cene suhega natrijevega glukonata, ki ga proda industrija Unije, povečale, to pa bi posledično industriji Unije omogočilo doseči sprejemljivo raven dobičkonosnosti.

(99)

Šteje se, da bi se z uvedbo ukrepov znova vzpostavila poštena konkurenca na trgu. Poudariti je treba, da je upad dobička industrije Unije posledica njenega težkega položaja zaradi konkurence poceni dampinškega uvoza s poreklom iz Kitajske. Uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Unije verjetno omogočila ponovno pridobitev vsaj dela izgubljenega tržnega deleža, kar bi pozitivno vplivalo na dobičkonosnost.

(100)

Če ukrepi ne bodo sprejeti, se bo stanje industrije Unije po vsej verjetnosti še dodatno poslabšalo. Učinek nižanja cen, ki ga ima dampinški uvoz, bi še naprej preprečeval vsa prizadevanja industrije Unije, da znova doseže zadostno dobičkonosno raven. Neukrepanje bi ogrozilo dolgoročno prisotnost industrije Unije.

(101)

Pričakuje se, da bodo ukrepi industriji Unije omogočili, da si opomore po škodljivem dampingu, ugotovljenem med preiskavo.

3. Uvozniki/trgovci

(102)

Vprašalniki so bili poslani petim uvoznikom. Nobeden od njih v preiskavi ni sodeloval.

(103)

Na podlagi teh okoliščin je bilo začasno sklenjeno, da učinek protidampinških ukrepov na uvoznike/trgovce najverjetneje ne bo imel znatnega vpliva, če sploh kakšnega.

4. Uporabniki

(104)

Vprašalniki so bili poslani 23 uporabnikom. Vendar so v preiskavi sodelovali samo štirje uporabniki, od katerih so samo trije uporabljali in neposredno uvažali zadevni izdelek iz Kitajske. Neposredni uvoz teh treh sodelujočih uporabnikov je predstavljal 10 % celotnega uvoza suhega natrijevega glukonata iz Kitajske med OP. Četrti sodelujoči uporabnik ni uporabljal zadevnega izdelka, uvoženega iz Kitajske.

(105)

Ti štirje uporabniki iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva, so dejavni v kemični industriji in proizvajajo širok spekter izdelkov, nekateri pa kot surovino uporabljajo natrijev glukonat. V povprečju natrijev glukonat ne pomeni znatnega dela vstopnih stroškov. Na splošno je bil največji učinek predlagane protidampinške dajatve ocenjen kot zelo majhen, ob predpostavki, da povišanja cen ni mogoče prenesti na končno stranko. Prav tako je treba omeniti, da je bil promet teh družb za izdelke, ki uporabljajo natrijev glukonat, manjši od 5 % njihovega celotnega prometa.

(106)

Ob upoštevanju navedenega je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi predloženih informacij morebitni učinek protidampinških ukrepov zelo verjetno ne bi znatno vplival na uporabnike.

5. Sklepna ugotovitev o interesu Unije

(107)

Glede na navedeno se začasno sklene, da v tem primeru ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi protidampinških dajatev.

G. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Stopnja odprave škode

(108)

Ob upoštevanju sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, nastalo škodo, vzročno zvezo in interesom Unije je treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda, ki jo industriji Unije povzroča dampinški uvoz.

(109)

Za določitev stopnje teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(110)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji. Stopnja dobička pred obdavčitvijo, navedena v pritožbi, se je štela za razumno in se je uporabila v ta namen.

(111)

Na tej podlagi se je izračunala neškodljiva cena za industrijo Unije za podoben izdelek. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je proizvodnim stroškom prištela zgoraj navedena stopnja dobička.

(112)

Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med prilagojeno tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga industrija Unije prodaja na trgu Unije. Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene kot delež celotne uvozne vrednosti CIF.

(113)

Glede izračuna stopnje odprave škode na ravni države za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je treba opozoriti, da je bila stopnja sodelovanja nizka. Zato je bila ta stopnja škode izračunana z uporabo podatkov iz pritožbe, ki so bili posodobljeni za OP.

2. Začasni ukrepi

(114)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe za uvoz s poreklom iz Kitajske uvesti na stopnji, nižji od stopenj dampinga in škode, kar je v skladu s pravilom nižje dajatve.

(115)

Predlagane protidampinške dajatve so:

Družba	Stopnja odprave škode	Stopnja dampinga	Stopnja protidampinške dajatve
Shandong Kaison Biochemical Co., Ltd	29,9 %	5,6 %	5,6 %
Qingdao Kehai Biochemistry Co. Ltd	27,3 %	51,1 %	27,3 %
vse druge družbe	53,4 %	79,2 %	53,4 %

(116)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo te družbe, torej navedeni posebni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni z imenom in naslovom izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti, zanje pa velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(117)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (3) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe, povezani s proizvodnjo ter domačo prodajo in izvozom, ki so na primer povezane z zadevno spremembo imena ali zadevno spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Če bo to primerno, bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(118)

Da se zagotovi ustrezno izvajanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki med OP niso izvažali v Unijo.

3. Posebno spremljanje

(119)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ta posebna ukrepa sta:

(120)

predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja taka faktura, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike;

(121)

če se bo po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

H. KONČNA DOLOČBA

(122)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem zainteresirane stranke, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno dajatev znova preučijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz suhega natrijevega glukonata, številka CUS (Customs union and Statistics) 0023277-9 in registracijska številka Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS) 527-07-1, trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2918 16 00 (oznaka TARIC 2918160010) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Stopnja protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve, za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo družbe, navedene v nadaljevanju, je:

Družba	Dajatev	Dodatne oznake TARIC
Shandong Kaison Biochemical Co., Ltd	5,6 %	A972
Qingdao Kehai Biochemistry Co. Ltd	27,3 %	A973
vse druge družbe	53,4 %	A999

3. Uporaba individualnih stopenj dajatve, ki so določene za družbe iz odstavka 2, je pogojena s predložitvijo veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami iz Priloge. Če družbe takšne fakture ne predložijo, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe.

4. Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinah.

Člen 2

Brez poseganja v člen 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od dneva začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoje stališče in zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 1225/2009 lahko zadevne stranke predložijo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v enem mesecu od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. maja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2) UL C 188, 11.8.2009, str. 24.

(3) European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, 1049 Bruselj, Belgija.

PRILOGA

Izjava, ki jo podpiše uradnik subjekta, ki je izdal trgovinsko fakturo, mora biti na veljavni trgovinski fakturi iz člena 1(3) in v naslednji obliki:

1.	Ime in položaj uradnika subjekta, ki je izdal trgovinsko fakturo.

Naslednja izjava:

„Podpisani potrjujem, da je (količina) suhega natrijevega glukonata, prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta trgovinska faktura, proizvedla (ime in registrirani sedež družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so informacije, navedene na tej fakturi, popolne in resnične.

Datum in podpis“

4.5.2010

Uradni list Evropske unije

L 111/20

SKLEP SVETA

z dne 26. aprila 2010

o dopolnitvi Zakonika o schengenskih mejah glede varovanja zunanjih meja na morju v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije

(2010/252/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (1), in zlasti člena 12(5) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen varovanja meja je preprečiti nezakonite prehode meja, odvračati čezmejno kriminaliteto in prijeti osebe, ki so nezakonito prestopile mejo, oziroma sprejeti druge ukrepe proti njim. Varovanje meja bi moralo učinkovito preprečevati in odvračati osebe od tega, da bi se izogibale kontroli na mejnih prehodih, ter odkrivati nezakonito prehajanje zunanjih meja.

(2)

Za usklajevanje operativnega sodelovanja med državami članicami je odgovorna Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Agencija), da bi se olajšala uporaba prava Unije, vključno na področju varovanja meja. V okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Agencija, in za njegovo nadaljnjo krepitev so potrebna dodatna pravila v zvezi z dejavnostmi varovanja meja, ki jih izvajajo pomorske in zračne enote ene države članice na mejah na morju drugih držav članic.

(3)

V skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 in splošnimi načeli prava Unije bi morali biti ukrepi, sprejeti med operacijo varovanja, sorazmerni z zastavljenimi cilji in v celoti spoštovati temeljne pravice ter pravice beguncev in prosilcev za azil, med drugim zlasti prepoved vračanja. Države članice zavezujejo določbe pravnega reda s področja azila, zlasti Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (2), v zvezi s prošnjami za azil, vloženimi na ozemlju države članice, vključno na meji ali na tranzitnih območjih države članice.

(4)

Evropski svet je na zasedanjih 18. in 19. junija 2009 ter 29. in 30. oktobra 2009 poudaril, da je treba okrepiti operacije za nadzor meja, ki jih usklajuje Agencija, in določiti jasna pravila za delovanje skupnih patrulj. Evropski svet je na junijskem zasedanju opozoril tudi na to, da je treba določiti pravila o izkrcavanju rešenih oseb.

(5)

Upoštevati bi bilo treba dejstvo, da se operacije varovanja meja, ki jih usklajuje Agencija, izvajajo v skladu z operativnim načrtom ter v skladu s časovnim načrtom in navodili, ki jih izda center za usklajevanje, v katerem so zastopane sodelujoče države članice in Agencija, ter da se pred začetkom operacij določi ena ali več držav članic gostiteljic, katerih meje bodo pregledane.

(6)

Izvajanje tega sklepa ne posega v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami in nima vpliva na obveznosti držav članic po Konvenciji Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju, Mednarodni konvenciji o iskanju in reševanju na morju, Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenem Protokolu proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, Konvenciji o statusu beguncev, Konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih ustreznih mednarodnih instrumentih.

(7)	Pri izvajanju operacije varovanja meja na morju lahko pride do primerov, v katerih je treba pomagati osebam, ki so v nevarnosti.

(8)

V skladu z mednarodnim pravom nalaga vsaka država poveljniku ladje, ki plove pod njeno zastavo, dolžnost, da v taki meri, kot je to mogoče brez resne nevarnosti za ladjo, posadko ali potnike, pomaga vsaki osebi, ki jo najde na morju v življenjski nevarnosti, in kakor hitro je mogoče pomaga osebam, ki so v nevarnosti. Takšno pomoč bi bilo treba zagotoviti ne glede na narodnost ali status oseb, ki potrebujejo pomoč, in ne glede na okoliščine, v katerih se nahajajo.

(9)

Da bi v tovrstnih primerih zagotovili boljše usklajevanje med državami članicami, ki sodelujejo v operacijah in zaradi lažjega izvajanja takšnih operacij, bi bilo treba v ta sklep vključiti nezavezujoče smernice. Ta sklep ne bi smel vplivati na pristojnosti organov za iskanje in reševanje, in tudi ne na zagotavljanje usklajevanja in sodelovanja, tako da se rešene osebe lahko prepeljejo na varen kraj.

(10)

Ta sklep spoštuje temeljne pravice ter upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, med njimi še posebej človekovo dostojanstvo, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravico do svobode in varnosti, načelo nevračanja, prepoved diskriminacije ter pravice otrok. Države članice bi morale uporabljati ta sklep v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(11)

Ker ciljev tega sklepa, to je sprejetja dodatnih pravil za varovanje meja na morju, ki ga opravljajo mejni policisti, katerih delo usklajuje Agencija, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi različnega prava in prakse in ker te cilje zaradi večnacionalne narave operacij lažje doseže Unija, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(12)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali bo ta sklep prenesla v svoje nacionalno pravo.

(13)

Ta sklep predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3), ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (4) z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(14)

Ta sklep predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (6) o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Evropske skupnosti.

(15)

Ta sklep predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES (7) z dne 28. februarja 2008 o podpisu navedenega protokola v imenu Evropske skupnosti.

(16)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (8). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(17)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(18)

Odbor za Zakonik o schengenskih mejah, s katerim je bilo 19. oktobra 2009 opravljeno posvetovanje, svojega mnenja ni izdal, zato je Komisija v skladu s točko (a) člena 5a(4) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10) Svetu predložila predlog ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti, hkrati pa ga je poslala tudi Evropskemu parlamentu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za varovanje zunanjih meja na morju v okviru operativnega sodelovanja med državami članicami, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Agencija), veljajo pravila, določena v delu I Priloge. Ta pravila in nezavezujoče smernice iz dela II Priloge so sestavni del operativnega načrta, oblikovanega za vsako operacijo, ki jo usklajuje Agencija.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice v skladu s pogodbami.

V Luxembourgu, 26. aprila 2010

Za Svet

Predsednik

M. Á. MORATINOS

(1) UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(2) UL L 326, 13.12.2005, str. 13.

(3) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(4) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(5) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(6) UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(7) UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

(8) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(9) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(10) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

PRILOGA

DEL 1

Pravila za operacije na mejah na morju, ki jih usklajuje Agencija

1. Splošna načela

1.1 Ukrepi, sprejeti za namene operacij varovanja, se izvajajo v skladu s temeljnimi pravicami in na način, ki ne ogroža varnosti zajetih ali rešenih oseb ter sodelujočih enot.

1.2 Nobena oseba se ne izkrca ali drugače preda organom države, ki krši načelo nevračanja ali v kateri obstaja tveganje izgona ali vrnitve v drugo državo, ki krši navedeno načelo. Brez poseganja v odstavek 1.1 se zajete ali rešene osebe na primeren način obvestijo, tako da lahko navedejo razloge za domnevo, da bi izkrcanje na načrtovanem mestu pomenilo kršitev načela nevračanja.

1.3 V vseh operacijah se upoštevajo posebne potrebe otrok, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč, oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in drugih oseb v izrazito ranljivem položaju.

1.4 Države članice zagotovijo, da so mejni policisti, ki sodelujejo v operaciji varovanja, usposobljeni v zvezi z zadevnimi določbami na področju človekovih pravic in begunskega prava ter da poznajo mednarodni sistem iskanja in reševanja.

2. Zajetje

2.1 Ko je ladja ali drugo plovilo (v nadaljnjem besedilu: ladja) odkrita, se ji sodelujoča enota približa, da ugotovi njeno identiteto in državno pripadnost, ter jo pred sprejetjem nadaljnjih ukrepov opazuje z varne razdalje. Informacije o ladji se takoj sporočijo centru za usklajevanje, vzpostavljenemu v okviru in za namene operacij na morju, ki jih koordinira Agencija.

2.2 Če ladja namerava vstopiti ali je že vstopila v zunanji pas ali teritorialne vode države članice, ki ne sodeluje v operaciji, se informacije o ladji sporočijo centru za usklajevanje, ki jih posreduje zadevni državi članici.

2.3 Informacije o ladjah, za katere se sumi, da se ukvarjajo z nezakonitimi dejavnostmi na morju, ki niso zajete v obseg operacije, se sporočijo centru za usklajevanje, ki te informacije predloži zadevnim državam članicam.

2.4 Ukrepi, sprejeti med operacijo varovanja zoper ladje ali druga plovila, za katera obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da prevažajo osebe, ki se nameravajo izogniti kontrolam na mejnih prehodih, lahko vključujejo:

(a)	zahtevanje informacij in dokumentacije o lastništvu, registraciji in podrobnostih o potovanju, ter o identiteti, narodnosti in drugih pomembnih podatkih o osebah na ladji;

(b)	zaustavitev ladje, vkrcanje na ladjo in preiskavo ladje, njenega tovora in oseb na ladji ter zaslišanje oseb na ladji;

(c)	opozorilo osebam na ladji, da nimajo dovoljenja za prehod meje in da se lahko osebam, ki usmerjajo plovilo, naložijo kazni za omogočanje potovanja;

(d)	zaseg ladje in odvzem prostosti osebam na ladji;

(e)	navodilo, da mora ladja spremeniti smer, tako da zapusti teritorialne vode ali zunanji pas oziroma se izogne vstopu vanj, spremljanje plovila ali plovbo v bližini ladje, dokler ta ustrezno ne spremeni smeri;

(f)	prevoz ladje ali oseb na ladji v tretjo državo oziroma drugačno predajo ladje ali oseb na ladji organom tretje države;

(g)	prevoz ladje ali oseb na ladji v državo članico gostiteljico ali drugo državo članico, ki sodeluje v operaciji.

2.5 Ukrepi iz odstavka 2.4 se sprejmejo pod naslednjimi pogoji:

2.5.1 Teritorialne vode in zunanji pas

2.5.1.1

Ukrepi iz odstavka 2.4 se sprejmejo na podlagi dovoljenja in v skladu z navodili države članice gostiteljice, ki jih sodelujoči enoti predloži center za usklajevanje. V ta namen sodelujoča enota državi članici gostiteljici prek centra za usklajevanje sporoči, ali je poveljnik zajete ladje zahteval, da se uradno obvesti diplomatski agent ali konzularni uradnik države zastave.

2.5.1.2

Morebitne operativne dejavnosti v teritorialnih vodah ali zunanjem pasu države članice, ki ne sodeluje v operaciji, se opravijo v skladu z dovoljenjem obalne države. Center za usklajevanje se obvesti o vseh stikih z obalno državo in posledičnih ukrepih.

2.5.2 Odprto morje zunaj zunanjega pasu

2.5.2.1

Če ladja plove pod zastavo ali nosi znak registracije pripadnosti države članice, ki sodeluje v operaciji, se ukrepi iz odstavka 2.4 sprejmejo na podlagi dovoljenja države zastave. Dovoljenje izda ali preda predstavnik navedene države članice pri centru za usklajevanje.

2.5.2.2

Če ladja plove pod zastavo ali nosi znak registracije države članice, ki ne sodeluje v operaciji, ali tretje države, se od države zastave zahteva potrditev registracije po ustrezni poti, in če je državna pripadnost potrjena, je država zastave v skladu s Palermskim protokolom proti tihotapljenju migrantov, zaprošena za dovoljenje za sprejetje ukrepov iz odstavka 2.4.

Center za usklajevanje se obvesti o vseh stikih z državo zastave.

2.5.2.3

Če ladja plove pod tujo zastavo ali noče izobesiti svoje zastave, vendar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ladja dejansko pripada isti državi kot sodelujoča enota, sodelujoča enota preveri pravico ladje, da plove pod svojo zastavo. V ta namen lahko pošlje k sumljivi ladji čoln pod poveljstvom oficirja. Če obstaja sum tudi potem, ko se preverijo listine, sme na ladji preiti k nadaljnjemu pregledovanju, ki se mora opraviti z vso možno obzirnostjo. Z državo, pod katere zastavo domnevno plove ladja, se po ustrezni poti vzpostavi stik.

2.5.2.4

Če ladja plove pod tujo zastavo ali noče izobesiti svoje zastave, vendar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ladja dejansko pripada drugi državi članici, ki sodeluje v operaciji, se pravica ladje do plovbe pod njeno zastavo preveri na podlagi dovoljenja navedene države članice. Dovoljenje izda ali preda predstavnik navedene države članice pri centru za usklajevanje.

Če se v navedenih primerih izkaže, da je sum glede državne pripadnosti ladje utemeljen, se ukrepi iz odstavka 2.4 sprejmejo pod pogoji iz odstavka 2.5.2.1.

2.5.2.5

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je ladja brez državne pripadnosti ali se lahko izenači z ladjo brez državne pripadnosti, sodelujoča enota preveri pravico ladje do plovbe pod njeno zastavo. V ta namen lahko pošlje k sumljivi ladji čoln pod poveljstvom oficirja. Če obstaja sum tudi potem, ko se preverijo listine, sme na ladji preiti k nadaljnjemu pregledovanju, ki se mora opraviti z vso možno obzirnostjo.

Ukrepi iz odstavka 2.4 se sprejmejo, če se sum, da je ladja brez državne pripadnosti, izkaže za utemeljenega in če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se ladja ukvarja s tihotapljenjem migrantov po morju, kakor je to opredeljeno v Protokolu proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

Ladja je brez državne pripadnosti ali se lahko izenači z ladjo brez državne pripadnosti, kadar ladji nobena država ni podelila pravice, da plove pod njeno zastavo, ali kadar plove pod zastavami dveh ali več držav, ki jih uporablja po svoji izbiri.

2.5.2.6

Dokler ni izdano dovoljenje države zastave, se ladja opazuje z varne razdalje. Brez izrecnega dovoljenja države zastave se ne sprejmejo nobeni drugi ukrepi, razen tistih, ki so potrebni za zmanjšanje neposredne ogroženosti življenja oseb v skladu z oddelkom 1 dela II, ali tistih, ki izhajajo iz zadevnih dvostranskih ali večstranskih sporazumov, oziroma dokler ladja ne vstopi v zunanji pas.

DEL II

Smernice za iskanje in reševanje ter izkrcanje v okviru operacij na mejah na morju, ki jih usklajuje Agencija

1. Iskanje in reševanje

1.1 Države članice izvajajo obveznost nudenja pomoči osebam v nevarnosti na morju v skladu z veljavnimi določbami mednarodnih konvencij, ki urejajo iskanje in reševanje, in v skladu z zahtevami za spoštovanje temeljnih pravic. Sodelujoče enote pomagajo vsakemu plovilu in vsaki osebi, ki je na morju v nevarnosti. Takšna pomoč se zagotovi ne glede na narodnost ali status osebe in ne glede na okoliščine, v katerih se nahaja.

1.2 Kadar med operacijo varovanja meja obstaja negotovost ali zaskrbljenost glede varnosti ladje ali katere koli osebe na ladji, sodelujoča enota čim prej posreduje vse razpoložljive informacije centru za usklajevanje reševanja, pristojnemu na območju iskanja in reševanja.

Kadar se center za usklajevanje reševanja tretje države, pristojen na območju iskanja in reševanja, ne odzove na obvestilo, ki ga predloži sodelujoča enota, ta vzpostavi stik s centrom za usklajevanje reševanja države članice gostiteljice.

Medtem ko sodelujoče enote čakajo na navodila centra za usklajevanje reševanja, sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti zadevnih oseb.

1.3 Sodelujoče enote upoštevajo vsa pomembna dejstva in svojo oceno sporočijo pristojnemu centru za usklajevanje reševanja, in sicer zlasti glede:

(a)	poslane prošnje za pomoč;

(b)	sposobnosti ladje za plovbo in verjetnosti, da ladja ne bo dosegla svojega končnega namembnega kraja;

(c)	števila potnikov glede na vrsto ladje (preobremenitev);

(d)	razpoložljivosti potrebnih zalog (goriva, vode, hrane itd.), ki ladji omogočajo, da doseže obalo;

(e)	navzočnosti usposobljene posadke in poveljstva ladje;

(f)	razpoložljivosti varnostne, navigacijske in komunikacijske opreme;

(g)	navzočnosti potnikov, ki nujno potrebujejo zdravniško pomoč;

(h)	navzočnosti pokojnih potnikov;

(i)	navzočnosti nosečnic ali otrok;

(j)	vremenskih in morskih razmer.

1.4 Dejstvo, da gre za nujen primer, ni odvisno izključno od dejanske prošnje za pomoč oziroma se ne določi izključno na podlagi dejanske prošnje za pomoč.

Kadar osebe na ladji nočejo sprejeti pomoči, čeprav je videti, da gre za nujni primer, sodelujoča enota obvesti center za usklajevanje reševanja in nadaljuje izpolnjevanje svoje dolžnosti, tako da z vsemi potrebnimi ukrepi poskrbi za varnost zadevnih oseb, pri čemer se izogiba morebitnih ukrepov, ki bi lahko poslabšali položaj ali povečali možnost poškodb ali izgube življenja.

1.5 Center za usklajevanje operacije se čim prej obvesti o morebitnih stikih s centrom za usklajevanje reševanja in o ukrepih, ki jih sprejme sodelujoča enota.

1.6 Če ni ali ni več mogoče šteti, da gre za nujen primer, ali če je operacija iskanja in reševanja zaključena, sodelujoča enota po posvetovanju s centrom za usklajevanje operacije nadaljuje operacijo v skladu z delom I.

2. Izkrcanje

2.1 Operativni načrt določa načine izkrcanja zajetih ali rešenih oseb v skladu z mednarodnim pravom in veljavnimi dvostranskimi sporazumi. Operativni načrt ne nalaga obveznosti državam članicam, ki ne sodelujejo v operaciji.

Brez poseganja v pristojnosti centra za usklajevanje reševanja in razen če ni drugače določeno v operativnem načrtu, je treba dati prednost izkrcanju v tretji državi, iz katere je izplula ladja z osebami, ali v teritorialnih vodah ali območju iskanja in reševanja, preko katerega je plula navedena ladja, če pa to ni mogoče, je treba dati prednost izkrcanju v državi članici gostiteljici, razen če ni treba ukrepati kako drugače, da bi zagotovili varnost teh oseb.

2.2 Center za usklajevanje je obveščen o navzočnosti oseb v smislu odstavka 1.2 dela I; te informacije nato predloži pristojnim organom države članice gostiteljice. Na podlagi teh informacij se v operativnem načrtu določijo možni nadaljnji ukrepi.

4.5.2010

Uradni list Evropske unije

L 111/27

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 28. aprila 2010

o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov „Kmetijstvo, varnost preskrbe s hrano in podnebne spremembe“

(2010/253/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 181 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Kmetijstvo in gozdarstvo sta zelo izpostavljena podnebnim spremembam, ker sta neposredno odvisna od podnebnih pogojev, poleg tega kmetijstvo v Uniji ustvari 14 % vseh emisij toplogrednih plinov v svetu.

(2)	Podnebne spremembe so eden glavnih izzivov za kmetijstvo, kar zadeva zagotavljanje hrane za svetovno prebivalstvo, ki naj bi po pričakovanjih do leta 2050 doseglo 9 milijard prebivalcev.

(3)	Svetovno povpraševanje po hrani naj bi se po pričakovanjih do leta 2030 povečalo za 50 %, do leta 2050 pa podvojilo, v tem času naj bi se močno povečalo tudi povpraševanje po biomasi za neprehranske namene.

(4)	Kmetijstvo in gozdarstvo se soočata z vse večjim povpraševanjem po biomasi za neprehranske namene, kar je posledica prizadevanj za blažitev v drugih sektorjih in potrebe po prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.

(5)	Svetovne zaloge nekaterih osnovnih živil se zmanjšujejo, velika povišanja cen živil, kot smo jim bili priča v letu 2008, lahko postanejo pogostejša, če ponudba ne bo mogla izpolnjevati vse večjega povpraševanja.

(6)	Podnebne spremembe lahko vplivajo na donos posevkov, upravljanje živine in lokacijo proizvodnje, prav tako imajo lahko pomembne posledice za prihodek kmetij, uporabo zemljišč in podeželska gospodarstva v nekaterih delih Unije.

(7)	Kmetijski sektor v tropskih in subtropskih državah, zlasti v Podsaharski Afriki, je izjemno ranljiv za podnebne spremembe, vse večje krize v zvezi s hrano v teh regijah bi lahko vplivale na Evropo.

(8)	Potrebni so usklajeni ukrepi za preprečitev, da bi ta tveganja skupaj povzročila nepopravljivo škodo, ter za zagotovitev trajnostne preskrbe s hrano ne glede na spreminjajoče se podnebne pogoje.

(9)	Ta pobuda za skupno načrtovanje programa je pomembna tudi za razvoj skupne kmetijske politike.

(10)

Na seji 3. decembra 2009 je Svet za konkurenčnost temo, ki je obravnavana v dokumentu „Kmetijstvo, varnost hrane in podnebne spremembe“, priznal kot področje, na katerem lahko skupno načrtovanje programa zagotovi precejšnjo dodano vrednost sedanjim razdrobljenim raziskovalnim prizadevanjem držav članic. Zato je sprejel sklepe, s katerimi priznava potrebo po pobudi za skupno načrtovanje programov na tem področju ter poziva Komisijo, naj prispeva k pripravi te pobude. Svet je prav tako potrdil, da je skupno načrtovanje programa postopek, ki ga vodijo države članice, Komisija pa ta postopek povezuje in spodbuja.

(11)

Skupno načrtovanje raziskovalnih programov na področju kmetijstva, varnosti preskrbe s hrano in podnebnih sprememb bi spodbudilo združevanje sposobnosti, znanja in virov z namenom izboljšati raziskave, katerih cilj je obravnavati izzive varnosti preskrbe s hrano in groženj zaradi podnebnih sprememb, rasti svetovnega prebivalstva ter povpraševanja po živilih za prehranske in neprehranske namene.

(12)

Države članice morajo za uresničevanje ciljev iz tega priporočila sodelovati s Komisijo pri preučevanju možnih pobud Komisije za pomoč državam članicam pri razvoju in izvajanju strateškega raziskovalnega programa. Države članice lahko prav tako sodelujejo s Stalnim odborom za raziskave v kmetijstvu, da bi zagotovile, da so dejavnosti skupnega načrtovanja programa usklajene s širšim programom za raziskave v kmetijstvu.

(13)	Da bi Komisija lahko poročala Evropskemu parlamentu in Svetu, morajo države članice redno poročati Komisiji o napredku na področju te pobude za skupno načrtovanje programov,

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Države članice se spodbuja k razvoju skupne vizije o tem, kako je mogoče s sodelovanjem in usklajevanjem na področju raziskav na ravni Unije lotiti se izziva varnosti preskrbe s hrano in groženj zaradi podnebnih sprememb, rasti svetovnega prebivalstva ter povpraševanja po živilih za prehranske in neprehranske namene.

Države članice se spodbuja k razvoju skupnega strateškega načrta za raziskave, s katerim bi opredelile srednje- in dolgoročne potrebe in cilje za raziskave na področju varnosti preskrbe s hrano, in sicer prek prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam in blaženja njihovih posledic. Strateški raziskovalni načrt mora vključevati izvedbeni načrt, v katerem se določijo prednostne naloge in roki ter opredelijo ukrepi, instrumenti in viri, potrebni za izvajanje strateškega raziskovalnega načrta.

Države članice se spodbuja, naj naslednje ukrepe vključijo v strateški raziskovalni načrt in v izvedbeni načrt:

(a)	opredelitev in izmenjava informacij o ustreznih nacionalnih programih in raziskovalnih dejavnostih;

(b)	krepitev skupnih zmogljivosti za napovedovanje in tehnološko oceno za zagotovitev, da se nastajajoče in nove grožnje stalno spremljajo in se o njih redno poroča;

(c)	izmenjava informacij, virov, najboljših praks, metodologij in smernic;

(d)	določitev področij ali raziskovalnih dejavnosti, ki bi imele koristi zaradi usklajevanja ali skupnih razpisov za zbiranje predlogov ali združevanja sredstev;

(e)	opredelitev postopkov za skupno izvajanje raziskav na področjih iz točke (d);

(f)	souporaba, kjer je to ustrezno, obstoječe raziskovalne infrastrukture ali razvoj novih zmogljivosti;

(g)	izmenjava in širjenje znanja, inovacije in interdisciplinarni pristopi v druge dele Evrope in po svetu ter zagotavljanje učinkovite uporabe izsledkov raziskav za izboljšanje evropske konkurenčnosti in priprave politike;

(h)	spodbujanje in boljše sodelovanje med javnimi in zasebnimi sektorji, skupaj s sodelovanjem na področju inovacij med različnimi poslovnimi sektorji;

(i)	upoštevanje spreminjajočih se potreb potrošnikov in potreb kmetijsko-živilske industrije v Uniji pri določanju ciljev za sorodne programe.

Države članice se spodbuja, da ustanovijo skupno upravljavsko strukturo na področju kmetijstva, varnosti preskrbe s hrano in podnebnih sprememb, katere naloga je ustvariti skupne pogoje, pravila in postopke za sodelovanje in usklajevanje ter za spremljanje izvajanja strateškega raziskovalnega programa.

5.	Države članice se spodbuja, naj skupaj izvajajo strateški raziskovalni program, tudi prek svojih nacionalnih raziskovalnih programov ali drugih nacionalnih raziskovalnih dejavnosti.

6.	Države članice se spodbuja, naj sodelujejo s Komisijo, da bi raziskale možne pobude Komisije za pomoč državam članicam pri razvoju in izvajanju strateškega raziskovalnega programa ter skupne programe uskladile z drugimi pobudami Unije na tem področju.

7.	Države članice se spodbuja, naj sodelujejo s Komisijo pri iskanju možnih načinov za vključitev kmetijskih skupnosti in drugih interesnih skupin v uporabo dobljenih rezultatov ter v preučevanje, kako najbolje vključiti pobudo za skupno načrtovanje programa v razvoj skupne kmetijske politike.

8.	Države članice se spodbuja, naj sodelujejo s Komisijo pri uporabi vseh zadevnih instrumentov politike inovacij, da se olajša prenos rezultatov raziskav v proizvode in storitve ter predvsem da se malim in srednje velikim podjetjem, vključno s kmeti, omogoči dostop do vseh oblik inovacij.

9.	Države članice se spodbuja, naj sodelujejo s Komisijo pri iskanju vseh možnih oblik posvetovanja in sodelovanja na tem področju z ustreznimi organi ali skupinami na mednarodni ravni.

10.	Države članice se prav tako spodbuja, naj prek sodelovanja s Stalnim odborom za raziskave v kmetijstvu zagotovijo, da so dejavnosti skupnega načrtovanja programa usklajene s širšim programom za raziskave v kmetijstvu.

11.	Države članice se spodbuja, naj redno poročajo Komisiji o napredku na področju te pobude za skupno načrtovanje programov.

V Bruslju, 28. aprila 2010

Za Komisijo

Máire GEOGHEGAN-QUINN

Članica Komisije

IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.111.slv
Uradni list Evropske unije		L 111

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 4. maj 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 375/2010 z dne 3. maja 2010 o zavrnitvi odobritve zdravstvene trditve na živilih, razen tistih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok ( 1 )	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 376/2010 z dne 3. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 983/2009 o odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za bolezni ter na razvoj in zdravje otrok ( 1 )	3
	*	Uredba Komisije (EU) št. 377/2010 z dne 3. maja 2010 o uvedbi protidampinške dajatve na uvoz natrijevega glukonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	5
		Uredba Komisije (EU) št. 378/2010 z dne 3. maja 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	17
		SKLEPI
		2010/251/EU
	*	Sklep Sveta z dne 31. marca 2010 o imenovanju člana Računskega sodišča	19
		2010/252/EU
	*	Sklep Sveta z dne 26. aprila 2010 o dopolnitvi Zakonika o schengenskih mejah glede varovanja zunanjih meja na morju v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije	20
		PRIPOROČILA
		2010/253/EU
	*	Priporočilo Komisije z dne 28. aprila 2010 o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov Kmetijstvo, varnost preskrbe s hrano in podnebne spremembe	27

	IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom
	2010/254/ES
*	Sklep št. 1/2009 Sveta za sodelovanje EU-Ukrajina z dne 23. novembra 2009 o ustanovitvi skupnega odbora	30
	2010/255/ES
*	Priporočilo št. 1/2009 Sveta za sodelovanje EU-Ukrajina z dne 23. novembra 2009 o izvajanju pridružitvenega načrta EU-Ukrajina	31

Vloga – ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1924/2006	Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil	Trditev	Referenčno mnenje Evropske agencije za varnost hrane
Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zakonsko zaščito podatkov	Lactobacillus plantarum 299v (DSM 9843)	Lactobacillus plantarum 299v (DSM 9843) izboljša absorpcijo železa.	Q-2008-785

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	JO	68,6
	MA	126,4
	TN	107,3
	TR	95,9
	ZZ	99,6
0707 00 05	MA	61,4
	TR	111,2
	ZZ	86,3
0709 90 70	TR	105,8
0709 90 70	ZZ	105,8
0805 10 20	EG	56,8
	IL	69,6
	MA	60,6
	TN	47,1
	TR	54,8
	ZZ	57,8
0805 50 10	TR	66,3
	ZA	77,8
	ZZ	72,1
0808 10 80	AR	82,0
	BR	79,2
	CA	80,5
	CL	79,7
	CN	81,9
	MK	22,1
	NZ	107,9
	US	126,4
	UY	93,0
	ZA	92,6
	ZZ	84,5


	(1) Besedilo velja za EGP