ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.110.slv

Uradni list

Evropske unije

L 110
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 53
1. maj 2010

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 371/2010 z dne 16. aprila 2010 o nadomestitvi prilog V, X, XV in XVI k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 372/2010 z dne 30. aprila 2010 o stošestindvajseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani

22

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 373/2010 z dne 30. aprila 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

24

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 374/2010 z dne 30. aprila 2010 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. maja 2010

26

 

 

SKLEPI

 

 

2010/246/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 26. aprila 2010 o imenovanju devetih članov Računskega sodišča

29

 

 

2010/247/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 26. aprila 2010 o imenovanju poljskega člana in poljskega nadomestnega člana Odbora regij

30

 

 

2010/248/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 26. aprila 2010 o uskladitvi nadomestil iz Sklepa 2003/479/ES in Sklepa 2007/829/ES o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake in vojaške uslužbence, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta

31

 

 

2010/249/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 30. aprila 2010 o sprejetju sklepa o financiranju v zvezi s pripravljalnim ukrepom za nadzorne točke za leto 2010

32

 

 

PRIPOROČILA

 

 

2010/250/EU

 

*

Priporočilo Komisije z dne 28. aprila 2010 o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov Zdrava prehrana za zdravo življenje

36

 

 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

UREDBE

1.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 371/2010

z dne 16. aprila 2010

o nadomestitvi prilog V, X, XV in XVI k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (1), ter zlasti člena 41(6), člena 11(5) in člena 39(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Direktivo 2007/46/ES se vzpostavlja usklajen okvir, ki vsebuje upravne predpise in splošne tehnične zahteve za vsa nova vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote. Še zlasti vsebuje opis postopkov v zvezi s homologacijo, vključno s praktičnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, da se zagotovi proizvodnja vozil v skladu z dokumentacijo homologacije in določbami o tem, kako je treba opravljati preskuse, da se homologacija odobri.

(2)

Pri preučevanju glavnih področij politike, ki vplivajo na konkurenčnost evropske avtomobilske industrije, se je skupina na visoki ravni CARS 21, ki jo je Komisija leta 2005 ustanovila, da bi začrtala pot za trajnostni razvoj konkurenčne evropske avtomobilske industrije, dogovorila o več priporočilih za povečanje globalne konkurenčnosti te panoge in zaposlenosti ob hkratnem ohranjanju nadaljnjega napredka na področju varnosti in okoljske učinkovitosti. Na področju poenostavljanja je skupina predlagala uvedbo možnosti, da proizvajalec sam izvaja preskuse, ki se zahtevajo za homologacijo, kar pomeni, da se imenuje za tehnično službo (v nadaljnjem besedilu: samopreskušanje). Skupina je predlagala tudi možnost uporabe računalniških simulacij namesto izvajanja fizičnih preskusov (v nadaljnjem besedilu: virtualno preskušanje).

(3)

Ena od glavnih značilnosti sistema homologacije je visoka stopnja zaupanja, ki mora obstajati med homologacijskim organom in tehničnimi službami, ki jih je imenoval. Zato je pomembno, da dokumenti, ki se izmenjujejo med tehničnimi službami in homologacijskim organom, zagotavljajo preglednost in jasnost. Zato je treba v Prilogi V k Direktivi 2007/46/ES o postopkih za homologacijo natančno določiti obliko poročil o preskusih in podatke, ki jih morajo ta poročila vsebovati.

(4)

Preverjanje skladnosti vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot med celotnim proizvodnim postopkom je bistveni mehanizem sistema homologacije. Eden od načinov preverjanja skladnosti proizvodnje je izvajanje fizičnih preskusov na vozilih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki se vzamejo iz proizvodnje, da se zagotovi njihovo nadaljnje izpolnjevanje tehničnih zahtev. Tudi kadar so bile za namene homologacije uporabljene virtualne preskusne metode, je treba pojasniti, da se smejo izvajati samo fizični preskusi, kadar organ izbere naključne vzorce.

(5)

Preskuse, potrebne za podelitev homologacije, opravljajo tehnične službe, ki jih po presoji njihove usposobljenosti in kompetenc v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi priglasijo homologacijski organi držav članic. Ti standardi vsebujejo zahteve, potrebne, da lahko homologacijski organ proizvajalca ali podizvajalca, ki deluje v njegovem imenu, imenuje za tehnično službo v smislu Direktive 2007/46/ES. Kljub temu je pomembno opredeliti odgovornosti proizvajalcev, da se prepreči morebitno nasprotje interesov, še posebno, če preskuse izvaja podizvajalec.

(6)

Seznam regulativnih aktov, za katere je proizvajalec lahko imenovan za tehnično službo, je vključen v Prilogo XV k Direktivi 2007/46/ES. Za uskladitev s priporočili skupine na visoki ravni CARS 21 je treba ta seznam spremeniti.

(7)

Računalniško podprte tehnike, zlasti računalniško podprto načrtovanje (Computer-Aided-Design), se pogosto uporabljajo v celotnem tehničnem postopku od zasnove in postavitve sestavnih delov in opreme, prek trdnostne in dinamične analize sestavov do opredelitve proizvodnih metod. Razpoložljiva programska oprema omogoča uporabo virtualnih preskusnih metod, ki temeljijo na tehnikah, katerih uvedbo je skupina na visoki ravni CARS 21 opredelila kot način za zniževanje stroškov proizvajalcev z ukinitvijo obveznosti izdelave prototipov za potrebe homologacije. Za uskladitev s priporočili skupine je treba določiti seznam regulativnih aktov, za katere je virtualno preskušanje dovoljeno.

(8)

Virtualna preskusna metoda mora zagotavljati enako mero zaupanja v rezultate kot fizični preskus. Zato je primerno določiti ustrezne pogoje, da se zagotovi pravilno potrjevanje matematičnih modelov.

(9)

Za zagotavljanje ustreznega delovanja homologacijskega sistema je primerno posodobiti priloge k Direktivi 2007/46/ES, da se prilagodijo razvoju znanstvenega in tehničnega znanja. Ker so določbe teh prilog dovolj podrobne in za prenos niso potrebni nadaljnji ukrepi držav članic, jih je primerno nadomestiti z uredbo v skladu s členom 39(8) Direktive 2007/46/ES.

(10)

Priloge V, X, XV in XVI k Direktivi 2007/46/ES je treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Direktiva 2007/46/ES se spremeni:

1.

Priloga V se nadomesti z besedilom Priloge I k tej uredbi.

2.

Priloga X se nadomesti z besedilom Priloge II k tej uredbi.

3.

Priloga XV se nadomesti z besedilom Priloge III k tej uredbi.

4.

Priloga XVI se nadomesti z besedilom Priloge IV k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 29. aprila 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. aprila 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)   UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

PRILOGA I

„PRILOGA V

POSTOPKI ZA ES-HOMOLOGACIJO

0.   Cilji in področje uporabe

0.1

 Ta priloga določa postopke za ustrezno izvajanje postopka homologacije vozil v skladu z določbami člena 9.

0.2

 Obsega tudi:

(a)

seznam mednarodnih standardov, ki so pomembni za imenovanje tehničnih služb v skladu s členom 41;

(b)

opis postopka za oceno usposobljenosti tehničnih služb v skladu s členom 42;

(c)

splošne zahteve za sestavljanje poročil tehničnih služb o preskusu.

1.   Postopek homologacije

Homologacijski organ po prejemu vloge za homologacijo vozila:

(a)

preveri, ali vsi certifikati o ES-homologaciji, podeljeni v skladu z regulativnimi akti, ki se uporabljajo za homologacijo vozil, zajemajo tip vozila in ustrezajo predpisanim zahtevam;

(b)

na podlagi predložene dokumentacije preveri, ali so v skladu z ustreznimi regulativnimi akti značilnosti vozila in podatki, vsebovani v delu I opisnega dokumenta vozila, navedeni tudi v opisni dokumentaciji in certifikatih o ES-homologaciji;

(c)

kadar številka predmeta iz dela I opisnega dokumenta vozila ni navedena v opisni dokumentaciji po nobenem od regulativnih aktov, preveri, ali ta del ali značilnost ustreza podatkom iz opisne mape vozila;

(d)

na izbranem vzorcu vozil tipa, ki ga je treba homologirati, pregleda sestavne dele in sisteme vozila ali organizira tak pregled, da se zagotovi, da so vozila izdelana skladno z ustreznimi podatki iz overjene opisne dokumentacije za ustrezne certifikate o ES-homologaciji;

(e)

pregleda vgradnjo samostojnih tehničnih enot ali organizira ustrezen pregled, kjer je to potrebno;

(f)

preveri ali organizira potrebno preverjanje navzočnosti naprav, predvidenih v opombah (1) in (2) dela I Priloge IV, kjer je to potrebno;

(g)

preveri ali organizira potrebno preverjanje, da se zagotovi, da so zahteve, predvidene v opombi (5) dela I Priloge IV, izpolnjene.

2.   Kombinacija tehničnih specifikacij

Predloženih vozil mora biti dovolj, da je mogoče ustrezno preveriti različne kombinacije za homologacijo po naslednjih merilih:

Tehnične specifikacije

Kategorija vozila

M1

M2

M3

N1

N2

N3

O1

O2

O3

O4

Motor

X

X

X

X

X

X

—

—

—

—

Menjalnik

X

X

X

X

X

X

—

—

—

—

Število osi

—

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave)

X

X

X

X

X

X

—

—

—

—

Krmiljene osi (število in položaj)

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Vrste nadgradnje

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Število vrat

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Lega volana

X

X

X

X

X

X

—

—

—

—

Število sedežev

X

X

X

X

X

X

—

—

—

—

Raven opreme

X

X

X

X

X

X

—

—

—

—

3.   Posebne določbe

Če ne obstajajo certifikati o homologaciji po nobenem od ustreznih regulativnih aktov, homologacijski organ:

(a)

poskrbi za potrebne preskuse in preglede, kakor je to zahtevano v vsakem od ustreznih regulativnih aktov;

(b)

preveri, ali je vozilo skladno s podatki v opisni mapi vozila in ali izpolnjuje tehnične zahteve vsakega ustreznega regulativnega akta;

(c)

pregleda vgradnjo samostojnih tehničnih enot ali organizira ustrezen pregled, kjer je to potrebno;

(d)

preveri navzočnosti naprav, predvidenih v opombah (1) in (2) dela I Priloge IV, ali organizira potrebno preverjanje, kjer je to potrebno;

(e)

preveri ali organizira potrebno preverjanje, da se zagotovi, da so zahteve iz opombe (5) dela I Priloge IV izpolnjene.

„Dodatek 1

Obvezni standardi za organe iz člena 41

1.   Dejavnosti v zvezi s homologacijskimi preskusi, ki jih je treba opraviti v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV, so:

1.1

kategorija A (preskusi, ki se opravijo v lastnih prostorih):

EN ISO/IEC 17025:2005 v zvezi s splošnimi zahtevami za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev.

Tehnična služba, določena za opravljanje dejavnosti kategorije A, lahko preskuse iz regulativnih aktov, za katere je bila določena, opravlja ali nadzira v prostorih proizvajalca ali tretje stranke;

1.2

kategorija B (nadziranje preskusov, ki se opravijo v prostorih proizvajalca ali tretje stranke):

EN ISO/IEC 17020:2004 v zvezi s splošnimi merili za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo.

Tehnična služba pred opravljanjem ali kontrolo preskusa v prostorih proizvajalca ali tretje stranke preveri, ali so prostori, v katerih se opravlja preskus, in merilne naprave v skladu z ustreznimi zahtevami standarda iz točke 1.1.

2.   Dejavnosti, povezane s skladnostjo proizvodnje:

2.1

 kategorija C (postopek začetne presoje in nadzornih revizij proizvajalčevega sistema vodenja kakovosti):

EN ISO/IEC 17021:2006 v zvezi z zahtevami za organe, ki presojajo in certificirajo sisteme vodenja;

2.2

 kategorija D (kontrola ali preskušanje proizvodnih vzorcev ali nadzorovanje teh dejavnosti):

EN ISO/IEC 17020:2004 v zvezi s splošnimi merili za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo.

„Dodatek 2

Postopek presoje tehničnih služb

1.   Namen tega dodatka

1.1

 Ta dodatek določa pogoje, v skladu s katerimi pristojni organi iz člena 42 izvajajo presojo tehničnih služb.

1.2

 Te zahteve se smiselno uporabljajo za vse tehnične službe, ne glede na njihov pravni status (neodvisna organizacija, proizvajalec ali homologacijski organ v vlogi tehnične službe).

2.   Načela presoje

Presoja temelji na več načelih:

—

neodvisnost, ki je osnova za nepristranskost in objektivnost ugotovitev,

—

pristop, ki temelji na dokazilih kot jamstvo za zanesljive in ponovljive ugotovitve.

Presojevalci izkažejo zaupanje in neoporečnost. Spoštujejo zaupnost in molčečnost.

O svojih ugotovitvah in zaključkih poročajo verodostojno in točno.

3.   Sposobnosti, ki se zahtevajo od presojevalcev

3.1

 Presoje lahko izvajajo le presojevalci z ustreznim tehničnim in administrativnim znanjem.

3.2

 Presojevalci so usposobljeni posebej za dejavnosti presojanja. Poleg tega imajo posebno znanje o tehničnem področju, na katerem bo tehnična služba izvajala dejavnosti.

3.3

 Brez poseganja v točki 3.1 in 3.2 tega dodatka presojo iz člena 42 izvedejo presojevalci, neodvisni od dejavnosti, za katere se izvaja presoja.

4.   Vloga za imenovanje

4.1

 Ustrezno pooblaščeni predstavnik tehnične službe na pristojni organ uradno naslovi vlogo, ki vsebuje:

(a)

splošne značilnosti tehnične službe, vključno z gospodarskim subjektom, imenom, naslovi, pravnim statusom in tehničnimi viri;

(b)

podroben opis usposobljenosti osebja, ki je odgovorno za preskuse, in vodstvenega osebja, vključno z življenjepisi, kot opis potrjujeta izobrazba in strokovna usposobljenost;

(c)

poleg tega tehnične službe, ki uporabljajo virtualne preskusne metode, predložijo dokazila o usposobljenosti za delo v okolju za računalniško podprto delo;

(d)

splošne podatke o tehnični službi, npr. njene dejavnosti, njen položaj v večjem gospodarskem subjektu, če je del takega gospodarskega subjekta, in naslove vseh lokacij, na katerih deluje in ki bodo zajete v imenovanje;

(e)

izjavo o izpolnjevanju zahtev za imenovanje in drugih obveznostih tehnične službe, kakor so določene v ustreznih direktivah;

(f)

opis storitev v zvezi s presojo skladnosti, ki jih tehnična služba izvaja na podlagi ustreznih regulativnih aktov, in seznam regulativnih aktov, za katere je tehnična služba zaprosila za imenovanje, vključno z omejitvami zmogljivosti, kjer je to primerno;

(g)

izvod priročnika kakovosti tehnične službe.

4.2

 Pristojni organ preuči podatke, ki mu jih je predložila tehnična služba, glede njihove primernosti.

5.   Pregled virov

Pristojni organ oceni svojo usposobljenost za presojo tehnične službe, in sicer v smislu svoje politike, pristojnosti ter razpoložljivosti ustreznih presojevalcev in strokovnjakov.

6.   Sklepanje pogodb o presoji s podizvajalci

6.1

 Pristojni organ lahko za dele presoje sklene podpogodbo z drugim organom za imenovanje ali zaprosi za pomoč tehnične strokovnjake drugih pristojnih organov. Tehnična služba, ki vloži vlogo, se mora s podizvajalci in strokovnjaki strinjati.

6.2

 Pristojni organ v ustreznem obsegu upošteva certifikate o akreditaciji, da lahko izvede celovito presojo tehnične službe.

7.   Priprave za presojo

7.1

 Pristojni organ uradno imenuje ocenjevalno ekipo. Pri tem zagotovi, da se pri vsaki presoji uporabi ustrezno strokovno znanje. Ekipa kot celota ima zlasti:

(a)

ustrezno znanje s posebnega področja, za katero je bila vložena vloga za imenovanje, in

(b)

zadostno razumevanje za zanesljivo presojo usposobljenosti tehnične službe za delovanje na njenem področju imenovanja.

7.2

 Pristojni organ jasno opredeli nalogo, ki jih zaupa ocenjevalni ekipi. Naloga ocenjevalne ekipe je pregledati dokumente, prejete od tehnične službe, ki vloži vlogo, in izvesti presojo na kraju samem.

7.3

 Pristojni organ se skupaj s tehnično službo in imenovano ocenjevalno ekipo dogovori o datumu in programu presoje. Vendar pa je pristojni organ še naprej odgovoren za določitev datuma, ki je v skladu z načrtom nadzorovanja in ponovne presoje.

7.4

 Pristojni organ poskrbi, da ima ocenjevalna ekipa na voljo ustrezne dokumente o merilih, dokumentacijo o prejšnjih presojah ter ustrezne dokumente in spise tehnične službe.

8.   Presoja na kraju samem

Ocenjevalna ekipa opravi presojo tehnične službe v prostorih tehnične službe, v katerih se izvajajo ena ali več ključnih dejavnosti, in po potrebi na drugih izbranih lokacijah, na katerih deluje tehnična služba.

9.   Analiza ugotovitev in poročilo o presoji

9.1

 Ocenjevalna ekipa analizira vse potrebne informacije in dokazila, ki so bili zbrani pri pregledu dokumentov in spisov ter pri presoji na kraju samem. Analiza je tako obsežna, da ekipi omogoči, da določi stopnjo usposobljenosti tehnične službe in ugotovi, v kolikšni meri so izpolnjene zahteve za imenovanje.

9.2

 Postopki poročanja pristojnega organa zagotovijo, da so izpolnjene naslednje zahteve.

9.2.1

Preden ocenjevalna ekipa zapusti mesto presoje, se sestane s tehnično službo. Na tem sestanku ocenjevalna ekipa predloži pisno in/ali ustno poročilo o izsledkih analize. Tehnični službi se omogoči, da zastavi vprašanja v zvezi z ugotovitvami, vključno z morebitnimi neskladnostmi in njihovo podlago.

9.2.2

Pisno poročilo o izidu presoje se takoj pošlje tehnični službi. V poročilo o presoji se vključijo pojasnila o usposobljenosti in izpolnjevanju zahtev, opredelijo pa se tudi morebitne neskladnosti, ki jih je treba odpraviti zaradi izpolnjevanja zahtev za imenovanje.

9.2.3

Tehnično službo se pozove, naj se v določenem roku odzove na poročilo o presoji in opiše posebne ukrepe, ki jih je ali jih bo izvedla v določenem roku za odpravo morebitnih neskladnosti.

9.3

 Pristojni organ poskrbi, da se preuči, ali so ukrepi za odpravo neskladnosti, navedeni v odzivu tehnične službe, zadostni in učinkoviti. Če se ugotovi, da je odziv tehnične službe nezadosten, se zahtevajo dodatne informacije. Poleg tega se lahko zahtevajo dokazila o učinkovitem izvajanju sprejetih ukrepov ali pa se izvede naknadna presoja, s katero se preveri učinkovitost izvajanja korektivnih ukrepov.

9.4

 Poročilo o presoji vsebuje najmanj:

(a)

enoznačno ime tehnične službe;

(b)

datum ali datume presoj na kraju samem;

(c)

ime ali imena presojevalcev in/ali strokovnjakov, ki sodelujejo pri presoji;

(d)

enoznačno identifikacijo vseh v presojo vključenih prostorov;

(e)

predlagano področje imenovanja, ki se je ocenjevalo;

(f)

izjavo o primernosti notranje organizacije in postopkov, ki jih je določila tehnična služba, da utemelji zaupanje v njeno usposobljenost, glede izpolnjevanja zahtev za imenovanje;

(g)

informacije o odpravi vseh neskladnosti;

(h)

priporočilo, ali naj bo vlagatelj imenovan oziroma potrjen kot tehnična služba, in področje imenovanja.

10.   Podelitev/potrditev imenovanja

10.1

 Homologacijski organ se brez nepotrebnih zamud odloči, ali bo podelil, potrdil ali razširil imenovanje na podlagi poročila ali poročil in drugih ustreznih informacij.

10.2

 Homologacijski organ tehnični službi izda certifikat. Ta certifikat vsebuje:

(a)

ime in znak homologacijskega organa;

(b)

enoznačno ime imenovane tehnične službe;

(c)

datum pravnomočnosti imenovanja in datum poteka veljavnosti;

(d)

kratko navedbo ali sklicevanje na področje imenovanja (ustrezne direktive, uredbe ali njihovi deli);

(e)

izjavo o skladnosti in sklicevanje na to direktivo.

11.   Ponovna presoja in nadzor

11.1

 Ponovna presoja je podobna začetni presoji, vendar se upoštevajo izkušnje, pridobljene s prejšnjimi presojami. Nadzorne presoje na kraju samem so manj obsežne od ponovnih presoj.

11.2

 Pristojni organ pripravi načrt ponovne presoje in nadzora za vsako imenovano tehnično službo, tako da se reprezentativni vzorci področja imenovanja redno ocenjujejo.

Pogostnost presoj na kraju samem, tako ponovnih kot nadzornih presoj, je odvisna od dokazane stabilnosti, ki jo doseže tehnična služba.

11.3

 Če se med nadzorom ali ponovno presojo odkrijejo neskladnosti, pristojni organ določi obvezujoče roke za izvedbo korektivnih ukrepov.

11.4

 Če se korektivni ukrepi ali ukrepi za izboljšanje ne sprejmejo v dogovorjenem časovnem okviru ali niso zadostni, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe, npr. izvede nadaljnjo presojo ali začasno razveljavi/prekliče imenovanje za eno ali več dejavnosti, za katere je bila imenovana tehnična služba.

11.5

 Če pristojni organ začasno razveljavi ali prekliče imenovanje tehnične službe, jo o tem obvesti s priporočeno pošto. Pristojni organ v vsakem primeru sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi kontinuiteto dejavnosti, ki jih je izvajala tehnična služba.

12.   Evidenca o imenovanih tehničnih službah

12.1

 Pristojni organ vodi evidenco o tehničnih službah, s čimer dokaže, da so bile zahteve za imenovanje, vključno z usposobljenostjo, dejansko izpolnjene.

12.2

 Pristojni organ hrani evidenco o tehničnih službah na varnem, da se zagotovi zaupnost.

12.3

 Evidenca o tehničnih službah vključuje najmanj:

(a)

ustrezno korespondenco;

(b)

dokumentacijo in poročila o presojah;

(c)

izvode certifikatov o imenovanju.

„Dodatek 3

Splošne zahteve v zvezi z obliko poročil o preskusih

1.

 Za vsak regulativni akt, naveden v delu I Priloge IV, je poročilo o preskusu skladno z določbami standarda EN ISO/IEC 17025:2005. Še zlasti vključuje informacije iz točke 5.10.2, vključno z opombo (1) navedenega standarda.

2.

 Predlogo poročila o preskusu določi homologacijski organ v skladu s svojimi pravili dobre prakse.

3.

 Poročilo o preskusu se sestavi v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga določi homologacijski organ.

4.

 Poleg tega poročilo vsebuje najmanj naslednje informacije:

(a)

identifikacijo vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki se preskuša;

(b)

podroben opis značilnosti vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v povezavi z regulativnim aktom;

(c)

rezultate meritev, opredeljenih v ustreznih regulativnih aktih, in po potrebi mejne vrednosti ali pragove, ki morajo biti doseženi;

(d)

ustrezno odločitev v zvezi z vsako meritvijo iz točke 4(c): uspešno ali neuspešno;

(e)

podrobno izjavo o skladnosti z različnimi določbami, ki morajo biti izpolnjene, tj. določbami, za katere ni treba opravljati meritev.

Primer iz razdelka 3.2.2 Priloge I k Direktivi Sveta 76/114/EGS (1):

‚Preverite ali je identifikacijska številka vozila nameščena tako, da se ne more zabrisati ali spremeniti.‘

Poročilo vsebuje izjavo, kot je: ‚Mesto, na katerem je vtisnjena identifikacijska številka vozila, izpolnjuje zahteve iz razdelka 3.2.2 Priloge I‘;

(f)

če so dovoljene preskusne metode, ki niso predpisane v regulativnih aktih, poročilo vsebuje opis preskusne metode, ki je bila uporabljena pri opravljanju preskusa.

Enako velja, če se lahko uporabijo druge določbe v regulativnih aktih;

(g)

fotografije, ki so bile posnete med preskusom; njihovo število določi homologacijski organ.

Pri virtualnih preskusih lahko fotografije nadomestijo izpisi zaslonskih posnetkov ali drugi primerni dokazi;

(h)

ugotovitve;

(i)

mnenja in interpretacije se kot taki ustrezno navedejo in označijo v poročilu o preskusu.

5.

 Če se preskusi izvajajo na vozilu, sestavnem delu ali samostojni tehnični enoti, ki ima glede na zahtevano stopnjo ustreznosti delovanja, ki jo je treba doseči, številne neugodne lastnosti (tj. najslabši možen primer), se v poročilo o preskusu vključi opomba o tem, kako je proizvajalec v soglasju s homologacijskim organom opravil izbiro.
“

(1)   UL L 24, 30.1.1976, str. 1.

PRILOGA II

„PRILOGA X

SKLADNOST PROIZVODNJE

0.   Cilji

0.1

 Cilj skladnosti proizvodnje je zagotoviti, da so vsa izdelana vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni s homologiranim tipom.

0.2

 Postopki neločljivo vključujejo presojo sistemov vodenja kakovosti, v nadaljevanju imenovano ‚začetna presoja‘, ter preverjanje predmeta homologacije in s proizvodi povezana preverjanja, v nadaljevanju imenovana ‚ukrepi za skladnost proizvodnje‘.

1.   Začetna presoja

1.1

 Homologacijski organ države članice preveri obstoj zadovoljivih ukrepov in postopkov za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti sestavnih delov, sistemov, samostojnih tehničnih enot ali vozil v proizvodnji s homologiranim tipom.

1.2

 Smernice za presojanje so v standardu EN ISO 19011:2002 – Smernice za presojanje sistemov vodenja kakovosti in/ali sistemov ravnanja z okoljem.

1.3

 Homologacijski organ, ki podeli homologacijo, preveri, ali so izpolnjene zahteve iz točke 1.1.

Ta organ se zadovolji z začetno presojo in ukrepi za skladnost proizvodnje iz razdelka 2 spodaj, ob upoštevanju, po potrebi, enega od ukrepov, opisanih v točkah od 1.3.1 do 1.3.3, ali kombinacije teh ukrepov v celoti ali delno.

1.3.1

Začetno presojo in/ali preverjanje ukrepov za skladnost proizvodov opravi homologacijski organ, ki podeli homologacijo, ali organ, ki deluje po pooblastilu homologacijskega organa.

1.3.1.1

Homologacijski organ lahko pri opredeljevanju obsega začetne presoje, ki jo je treba opraviti, upošteva razpoložljive podatke v zvezi s:

(a)

certifikacijo proizvajalca, ki je opisana v točki 1.3.3 spodaj, ki ni bil kvalificiran ali priznan na podlagi te točke;

(b)

pri homologaciji sestavnega dela ali samostojne tehnične enote: presoje sistemov zagotavljanja kakovosti, ki jih v prostorih proizvajalca sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izvajajo proizvajalci vozil v skladu z enim ali več predpisi za področje industrije, ki ustrezajo zahtevam iz usklajenega standarda EN ISO 9001:2008.

1.3.2

Dejansko začetno presojo in/ali preverjanje ukrepov za skladnost proizvodov lahko opravi tudi homologacijski organ druge države članice ali pooblaščeni organ, ki ga za to določi homologacijski organ.

1.3.2.1

Homologacijski organ druge države članice v takem primeru pripravi izjavo o skladnosti, v kateri navede področja in proizvodne obrate, ki jih je obravnaval kot pomembne za proizvode, ki jih je treba homologirati, ter za regulativne akte, na podlagi katerih bodo ti proizvodi homologirani.

1.3.2.2

Na zahtevo homologacijskega organa države članice, ki podeljuje homologacijo, homologacijski organ druge države članice nemudoma pošlje izjavo o skladnosti ali sporoči, da te izjave ne more izdati.

1.3.2.3

Izjava o skladnosti vsebuje najmanj naslednje podatke:

(a)

skupino ali družbo

(npr. XYZ Automotive)

(b)

določeno organizacijo

(npr. enota za Evropo)

(c)

obrate/proizvodna mesta

(npr. tovarna motorjev 1 (Združeno kraljestvo) – tovarna vozil 2 (Nemčija))

(d)

obseg vozil/sestavnih delov

(npr. vsi modeli kategorije M1)

(e)

ocenjena področja

(npr. izdelava motorja, izdelava in montaža karoserije, izdelava vozila)

(f)

pregledane dokumente

(npr. poslovnik za kakovost in postopki kakovosti podjetja in zadevnega obrata)

(g)

datum presoje

(npr. presoja se je izvajala od 18. do 30.5.2009)

(h)

načrtovan kontrolni obisk

(npr. oktobra 2010)

1.3.3

Homologacijski organ sprejme tudi ustrezen certifikat, ki si ga je proizvajalec pridobil po usklajenem standardu EN ISO 9001:2008 ali enakovrednem usklajenem standardu, kot izpolnitev zahtev začetne presoje iz točke 1.3. Proizvajalec zagotovi podatke o certifikatu in se zaveže, da bo homologacijski organ obvestil o vseh spremembah glede njegove veljavnosti ali področja uporabe.

1.4

 Za homologacijo vozila ni treba ponavljati začetnih presoj, opravljenih zaradi podelitve homologacije za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote vozila, vendar jih je treba dopolniti s presojo, ki se nanaša na proizvodno mesto in dejavnost v zvezi z izdelavo celotnega vozila, ki ni bila zajeta v prejšnjih presojah.

2.   Ukrepi za skladnost proizvodnje

2.1

 Vsa vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki se homologirajo v skladu s to direktivo ali posamično direktivo ali uredbo, se izdelajo tako, da so skladni s homologiranim tipom in izpolnjujejo zahteve te direktive ali ustreznih regulativnih aktov iz Priloge IV.

2.2

 Homologacijski organ države članice za vsako homologacijo po dogovoru s proizvajalcem preveri, ali obstajajo primerni ukrepi in pisno določeni načrti kontrole, da se v določenih časovnih razmikih opravijo preskusi ali ustrezna preverjanja, potrebni za potrditev stalne skladnosti s homologiranim tipom, vključno zlasti s fizičnimi preskusi, opredeljenimi v regulativnih aktih.

2.3

 Imetnik homologacije zlasti:

2.3.1

zagotovi, da obstajajo in se uporabljajo postopki za učinkovito kontrolo skladnosti proizvodov (vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot) s homologiranim tipom;

2.3.2

ima dostop do preskusne ali druge ustrezne opreme, potrebne za preverjanje skladnosti z vsakim homologiranim tipom;

2.3.3

poskrbi za zapis rezultatov preskusov ali preverjanj in za to, da pripadajoča dokumentacija ostane na voljo za obdobje, dogovorjeno s homologacijskim organom. To obdobje ni daljše od desetih let;

2.3.4

analizira rezultate vseh vrst preskusov ali preverjanj, da se potrdi in zagotovi stabilnost lastnosti proizvoda ob upoštevanju običajnih odstopanj pri serijski proizvodnji;

2.3.5

zagotovi, da se za vsak tip proizvoda opravijo vsaj preverjanja, določena v tej direktivi, in preskusi, določeni v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge IV;

2.3.6

zagotovi, da se po vsaki seriji vzorcev ali preskušancev, ki je pri določenem preskusu ali preverjanju dala neustrezne rezultate, preskusijo ali preverijo novi vzorci. Pri tem se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da se znova vzpostavi skladnost proizvodnje teh izdelkov;

2.3.7

pri homologaciji vozila preverjanja iz točke 2.3.5 vključujejo vsaj preverjanja pravilnosti proizvodne specifikacije glede na homologacijsko dokumentacijo in informacij, potrebnih za certifikate o skladnosti iz Priloge IX.

3.   Ukrepi za stalno preverjanje

3.1

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu.

3.1.1

Običajno se preverja, ali je učinkovitost postopkov, določenih v razdelkih 1 in 2 te priloge (začetna presoja in ukrepi za skladnost proizvodnje), nespremenjena.

3.1.1.1

Nadzor, ki ga izvajajo tehnične službe (kvalificirane ali priznane, kot je določeno v točki 1.3.3), se upošteva kot izpolnjevanje zahtev iz točke 3.1.1 v zvezi s postopki, uvedenimi pri začetni presoji.

3.1.1.2

Glede pogostnosti preverjanj, ki jih opravi homologacijski organ (razen tistih, ki so navedeni v točki 3.1.1.1), se zagotovi, da se ustrezna preverjanja, izvedena v skladu z razdelkoma 1 in 2, ponovijo po obdobju, ki ga glede na ugotovljeno stopnjo zaupanja določi homologacijski organ.

3.2

Pri vsakem preverjanju se inšpektorju dajo na voljo zapisi o preskusih ali preverjanjih ter dokumenti o proizvodnji, zlasti zapisi o tistih preskusih ali preverjanjih, ki so potrebni v skladu s točko 2.2.

3.3

Inšpektor lahko naključno izbere vzorce, ki se preskusijo v proizvajalčevem laboratoriju ali prostorih tehnične službe. V takem primeru se izvede samo fizični preskus. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate preverjanj, ki jih opravi proizvajalec.

3.4

Če se kakovost nadzora pokaže za nezadovoljivo ali če se zdi, da je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu s točko 3.2, inšpektor izbere vzorce, ki se pošljejo tehnični službi, da izvede fizične preskuse.

3.5

Če so rezultati nadzora oziroma spremljanja nezadovoljivi, homologacijski organ poskrbi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim hitrejšo vzpostavitev skladnosti proizvodnje.“

PRILOGA III

„PRILOGA XV

REGULATIVNI AKTI, ZA KATERE JE PROIZVAJALEC LAHKO IMENOVAN ZA TEHNIČNO SLUŽBO

0.   Cilji in področje uporabe

0.1

 V tej prilogi so navedeni regulativni akti, za katere je proizvajalec lahko v skladu s členom 41(6) imenovan za tehnično službo.

0.2

 Vključuje tudi ustrezne določbe v zvezi z imenovanjem proizvajalca za tehnično službo, ki se uporabljajo v okviru homologacije vozil, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot iz dela I Priloge IV.

0.3

 Ne uporablja pa se za proizvajalce, ki zaprosijo za homologacijo majhne serije v skladu s členom 22.

1.   Imenovanje proizvajalca za tehnično službo

1.1

 Proizvajalec, imenovan za tehnično službo, je proizvajalec, ki ga je homologacijski organ določil za preskuševalni laboratorij za opravljanje homologacijskih preskusov v njegovem imenu v smislu točke 31 člena 3.

Proizvajalec je v skladu s členom 41(6) lahko imenovan za tehnično službo samo za dejavnosti kategorije A.

1.2

 Izraz ‚izvedba preskusa‘ ni omejen samo na merjenje zmogljivosti, temveč zajema tudi zapisovanje rezultatov preskusa in predložitev poročila, vključno z ustreznimi ugotovitvami, homologacijskemu organu.

Zajema preverjanje skladnosti z določbami, ki ne zahtevajo nujno meritev. To velja za presojo zasnove glede na pravne zahteve.

Navodilo ‚preveri skladnost mesta posode za gorivo v vozilu z določbami iz točke 5.10 Priloge I k Direktivi 70/221/EGS‘ je treba npr. razumeti kot del ‚izvedbe preskusa‘.

2.   Seznam regulativnih aktov in omejitev

 

Sklic na regulativni akt

Predmet

4.

Direktiva 70/222/EGS

Prostor za pritrditev registrskih tablic na zadnji strani

7.

Direktiva 70/388/EGS

Zvočno opozorilo

18.

Direktiva 76/114/EGS

(Predpisana) tablica

20.

Direktiva 76/756/EGS

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav

27.

Direktiva 77/389/EGS

Naprave za vleko

33.

Direktiva 78/316/EGS

Označevanje naprav za upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

34.

Direktiva 78/317/EGS

Odleditev in sušenje zastekljenih površin

35.

Direktiva 78/318/EGS

Pranje/brisanje stekel

36.

Direktiva 2001/56/ES

Ogrevalni sistemi

Razen določb Priloge VIII v zvezi z zahtevami za vgradnjo ogrevalnih sistemov, ki delujejo na UNP, v vozilo

37.

Direktiva 78/549/EGS

Okrovi koles

44.

Direktiva 92/21/EGS

Mase in mere osebnih vozil

45.

Direktiva 92/22/EGS

Varnostna stekla

Omejeno na določbe Priloge 21 k Pravilniku UN/ECE št. 43

46.

Direktiva 92/23/EGS

Pnevmatike

48.

Direktiva 97/27/ES

Mase in mere (razen vozil iz točke 44)

49.

Direktiva 92/114/EGS

Zunanji štrleči deli kabin

50.

Direktiva 94/20/ES

Naprave za spenjanje vozil

Omejeno na določbe Priloge V (do vključno razdelka 8) in Priloge VII

61.

Direktiva 2006/40/ES

Klimatska naprava

„Dodatek

Razglasitev proizvajalca za tehnično službo

1.   Splošno

1.1

 Razglasitev in priglasitev proizvajalca za tehnično službo se izvedeta v skladu z določbami členov 41, 42 in 43 ter praktičnimi ukrepi iz tega dodatka.

1.2

 Proizvajalec se akreditira v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025:2005 – Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev.

2.   Sklepanje pogodb s podizvajalci

2.1

 Proizvajalec lahko v skladu s prvim pododstavkom člena 41(6) imenuje podizvajalca, ki bo opravljal preskuse v njegovem imenu.

Kot podizvajalec se razume:

(a)

odvisna družba, ki ji proizvajalec znotraj lastne organizacije zaupa dejavnost preskušanja, ali

(b)

tretja stranka, ki po pogodbi s proizvajalcem opravlja dejavnosti preskušanja.

2.2

 Uporaba storitev podizvajalca proizvajalca ne razreši obveznosti izpolnjevanja določb člena 41, zlasti določb v zvezi z usposobljenostjo tehničnih služb in skladnostjo s standardom EN ISO/IEC 17025:2005.

2.3

 Razdelek 1 Priloge XV se uporablja za podizvajalca.

3.   Poročilo o preskusu

Poročila o preskusu se sestavijo v skladu s splošnimi zahtevami Dodatka 3 Priloge V k Direktivi 2007/46/ES.

“

PRILOGA IV

„PRILOGA XVI

POSEBNI POGOJI ZA VIRTUALNE PRESKUSNE METODE IN REGULATIVNI AKTI, ZA KATERE LAHKO PROIZVAJALEC ALI TEHNIČNA SLUŽBA UPORABI VIRTUALNE PRESKUSNE METODE

0.   Cilji in področje uporabe

Ta priloga določa ustrezne določbe v zvezi z virtualnim preskušanjem v skladu s členom 11(3).

Ne uporablja se za drugi pododstavek člena 11(2).

1.   Seznam regulativnih aktov

Št.

Sklic na regulativni akt

Predmet

3.

Direktiva 70/221/EGS

Posode za gorivo/zaščita pred podletom

6.

Direktiva 70/387/EGS

Zapahi in tečaji vrat

8.

Direktiva 2003/97/ES

Naprave za posredno gledanje

12.

Direktiva 74/60/EGS

Notranja oprema

16.

Direktiva 74/483/EGS

Zunanji štrleči deli

20.

Direktiva 76/756/EGS

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav

27.

Direktiva 77/389/EGS

Naprave za vleko

32.

Direktiva 77/649/EGS

Voznikovo vidno polje

35.

Direktiva 78/318/EGS

Pranje/brisanje stekel

37.

Direktiva 78/549/EGS

Okrovi koles

42.

Direktiva 89/297/EGS

Bočna zaščita

49.

Direktiva 92/114/EGS

Zunanji štrleči deli kabin

50.

Direktiva 94/20/ES

Naprave za spenjanje vozil

52.

Direktiva 2001/85/ES

Avtobusi

57.

Direktiva 2000/40/ES

Zaščita pred podletom od spredaj

„Dodatek 1

Splošni pogoji za virtualne preskusne metode

1.   Virtualni preskusni model

Za opis in izvedbo virtualnega preskušanja se kot osnovna struktura uporabi naslednji sistem:

(a)

namen;

(b)

strukturni model;

(c)

robni pogoji;

(d)

predvidene obremenitve;

(e)

izračun;

(f)

presoja;

(g)

dokumentacija.

2.   Temelji računalniške simulacije in izračuna

2.1   Matematični model

Matematični model predloži proizvajalec. Odraža zapletenost konstrukcije vozila, sistema in sestavnih delov, ki se preskušajo glede na zahteve regulativnega akta in njegovih robnih pogojev.

Iste določbe se smiselno uporabljajo za preskušanje sestavnih delov ali tehničnih enot neodvisno od vozila.

2.2   Postopek potrditve matematičnega modela

Matematični model se potrdi v primerjavi z dejanskimi preskusnimi pogoji.

V ta namen se izvede fizični preskus, rezultati, dobljeni z matematičnim modelom, pa se primerjajo z rezultati fizičnega preskusa. Dokaže se primerljivost rezultatov preskusov. Proizvajalec ali tehnična služba sestavi poročilo o potrditvi in ga predloži homologacijskemu organu.

O vseh spremembah matematičnega modela ali programske opreme, zaradi katerih bo verjetno razveljavljeno poročilo o potrditvi, se obvesti homologacijski organ, ki lahko zahteva, da se opravi nov postopek potrditve.

Diagram poteka postopka potrditve je prikazan v Dodatku 3.

2.3   Dokumentacija

Proizvajalec da na razpolago podatke in pomožna orodja, ki se uporabijo za simulacijo in izračun, ter jih ustrezno dokumentira.

3.   Orodja in podpora

Proizvajalec na zahtevo tehnične službe zagotovi potrebna orodja, vključno z ustrezno programsko opremo, ali omogoči dostop do njih.

Poleg tega tehnični službi zagotovi ustrezno podporo.

Zagotavljanje dostopa in podpore tehnični službi te ne razreši obveznosti v zvezi z usposobljenostjo njenega osebja, plačilom licenčnih pravic in spoštovanjem zaupnosti.

„Dodatek 2

Posebni pogoji za virtualne preskusne metode

1.

 Seznam regulativnih aktov

 

Sklic na regulativni akt

Priloga in razdelek

Posebni pogoji

3.

Direktiva 70/221/EGS

Priloga II (Zaščita pred podletom od zadaj)

Točka 5.4.5

 

6.

Direktiva 70/387/EGS

Priloga II

Točka 4.3

 

8.

Direktiva 2003/97/ES

Priloga III

Vse določbe v razdelkih 3, 4 in 5

Predpisana vidna polja za vzvratna ogledala.

12.

Direktiva 74/60/EGS

Priloga I

Vse določbe v razdelku 5 (‚Zahteve‘).

Meritev vseh polmerov zaobljenosti in vseh štrlečih delov, razen pri zahtevah, pri katerih je treba uporabiti silo, da se preveri skladnost z določbami.

Priloga II

Določanje območja udarca z glavo.

16.

Direktiva 74/483/EGS

Priloga I

Vse določbe v razdelku 5 (‚Splošne zahteve‘) in razdelku 6 (‚Posebne zahteve‘)

Meritev vseh polmerov zaobljenosti in vseh štrlečih delov, razen pri zahtevah, pri katerih je treba uporabiti silo, da se preveri skladnost z določbami.

20.

Direktiva 76/756/EGS

Razdelek 6 (‚Posebne zahteve‘) Pravilnika UN/ECE št. 48

Preskusna vožnja iz točke 6.22.9.2.2 se izvede na dejanskem vozilu.

Določbe prilog 4, 5 in 6 k Pravilniku UN/ECE št. 48

 

27.

Direktiva 77/389/EGS

Razdelek 2 Priloge II

 

32.

Direktiva 77/649/EGS

Razdelek 5 (‚Zahteve‘) Priloge I

 

35.

Direktiva 78/318/EGS

Priloga I

Točka 5.1.2. Samo merjenje obrisane površine.

37.

Direktiva 78/549/EGS

Razdelek 2 (‚Posebne zahteve‘) Priloge I

 

42.

Direktiva 89/297/EGS

Točka 2.8 Priloge I

Merjenje odpornosti pri vodoravni sili in merjenje upogiba.

49.

Direktiva 92/114/EGS

Priloga I

Vse določbe razdelka 4, (‚Posebne zahteve‘)

Za vozila kategorije N1 se uporabljajo določbe iz točke 16 tega dodatka

Meritev vseh polmerov zaobljenosti in vseh štrlečih delov, razen pri zahtevah, pri katerih je treba uporabiti silo, da se preveri skladnost z določbami.

50.

Direktiva 94/20/ES

Priloga V ‚Zahteve za mehanske naprave za spenjanje‘

Vse določbe razdelkov od 1 do vključno 8.

Točka 1.1 Priloge VI

Trdnostni preskusi na mehanskih napravah za spenjanje se lahko nadomestijo z virtualnimi preskusi.

Razdelek 4 Priloge VI ‚Preskušanje mehanskih naprav za spenjanje‘

Samo točke 4.5.1 (Preskus trdnosti), 4.5.2 (Odpornost proti odklonu) in 4.5.3 (Odpornost proti upogibu).

52.

Direktiva 2001/85/ES

Priloga I

Točka 7.4.5. Preskus stabilnosti pod pogoji iz Dodatka k Prilogi I.

Priloga IV (‚Trdnost ogrodja nadgradnje‘)

Dodatek 4 – Računsko preverjanje trdnosti ogrodja nadgradnje.

57.

Direktiva 2000/40/ES

Razdelek 3 Priloge 5 k Pravilniku UN/ECE št. 93

Merjenje odpornosti pri vodoravni sili in merjenje upogiba.

„Dodatek 3

Postopek potrditve

Image 1

Proizvajalec

Matematični model

Postopek potrditve

Fizični prototip

Fizični preskus

Računalniška simulacija

Poročilo o potrditvi

Soglasje homologacijskega organa

Postopek homologacije

Virtualni prototipi I, II …

Računalniška simulacija

Tehnično poročilo v skl. z direktivo ES

Homologacijski organ

“

1.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/22

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 372/2010

z dne 30. aprila 2010

o stošestindvajseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (1), ter zlasti člena 7(1)(a) in člena 7a(1) (2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 22. aprila 2010 sklenil dodati dve fizični osebi na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ter črtati eno osebo s seznama.

(3)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 je zato treba ustrezno posodobiti.

(4)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov, predvidenih s to uredbo, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2010

Za Komisijo

V imenu predsednika

João VALE DE ALMEIDA

Generalni direktor za zunanje odnose

(1)   UL L 139, 29.5.2002, str. 9.

(2)  Člen 7a je bil vstavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 1286/2009 (UL L 346, 23.12.2009, str. 42).

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni:

1.

Pod naslov „Fizične osebe“ se dodata naslednja vnosa:

(a)

„Mohamed Belkalem (tudi (a) Abdelali Abou Dher, (b) El Harrachi). Datum rojstva: 19.12.1969. Kraj rojstva: Hussein Dey, Alžir, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) domnevno se zadržuje v Maliju, (b) ime očeta je Ali Belkalem, ime matere je Fatma Saadoudi; (c) član organizacije Al-Kaida v muslimanskem Magrebu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 22.4.2010.“

(b)

„Tayeb Nail (tudi (a) Djaafar Abou Mohamed, (b) Abou Mouhadjir, (c) Mohamed Ould Ahmed Ould Ali). Datum rojstva: (a) približno leta 1972, (b) 1976 (Mohamed Ould Ahmed Ould Ali). Kraj rojstva: Faidh El Batma, Djelfa, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) domnevno se zadržuje v Maliju, (b) ime očeta je bilo Benazouz Nail, ime matere je Belkheiri Oum El Kheir; (c) član organizacije Al-Kaida v muslimanskem Magrebu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 22.4.2010.“

2.

Pod naslovom „Fizične osebe“ se črta naslednji vnos:

„Ahmed Said Zaki Khedr (tudi (a) Ahmed Said Al Kader, (b) Abdul Rehman Khadr Al-Kanadi, (c) Shaikh Said Abdul Rehman, (d) Al-Kanadi, Abu Abd Al-Rahman). Datum rojstva: 1.3.1948. Kraj rojstva: Kairo, Egipt. Državljanstvo: kanadsko. Drugi podatki: domnevno umrl oktobra 2003.“

1.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/24

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 373/2010

z dne 30. aprila 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. maja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)   UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

JO

82,9

MA

90,4

TN

107,3

TR

91,6

ZZ

93,1

0707 00 05

MA

64,9

TR

120,2

ZZ

92,6

0709 90 70

TR

91,1

ZZ

91,1

0805 10 20

EG

45,5

IL

61,6

MA

54,7

TN

47,1

TR

60,5

ZZ

53,9

0805 50 10

TR

70,0

ZA

67,9

ZZ

69,0

0808 10 80

AR

90,7

BR

79,3

CA

80,5

CL

81,4

CN

76,5

MK

22,1

NZ

117,0

US

126,4

UY

93,0

ZA

89,8

ZZ

85,7

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.

1.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/26

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 374/2010

z dne 30. aprila 2010

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. maja 2010

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00 , 1001 90 91 , ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 , ex 1005 , razen hibridnega semena, in ex 1007 , razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00 , 1001 90 91 , ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00 , 1005 10 90 , 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. maja 2010 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 1. maja 2010 so uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 dajatve, določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. maja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)   UL L 161, 29.6.1996, str. 125.

PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 1. maja 2010

Oznaka KN

Poimenovanje

Uvozna dajatev (1)

(EUR/t)

1001 10 00

PŠENICA trda, visoke kakovosti

0,00

srednje kakovosti

0,00

nizke kakovosti

0,00

1001 90 91

PŠENICA navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske

0,00

1002 00 00

RŽ

31,76

1005 10 90

KORUZA semenska, razen hibridne

16,00

1005 90 00

KORUZA razen semenske (2)

16,00

1007 00 90

SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev

31,76

(1)  Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

—

3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem ali Črnem morju,

—

2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.

PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

16.4.2010-29.4.2010

1.

 Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)

 

Navadna pšenica (1)

Koruza

Trda pšenica, visoke kakovosti

Trda pšenica srednje kakovosti (2)

Trda pšenica, nizke kakovosti (3)

Ječmen

Borza

Minneapolis

Chicago

—

—

—

—

Kotacija

157,20

105,53

—

—

—

—

Cena FOB ZDA

—

—

133,24

123,24

103,24

72,80

Premija za Zaliv

—

14,06

—

—

—

—

Premija za Velika jezera

18,66

—

—

—

—

—

2.

 Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:

26,43  EUR/t

Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:

57,46  EUR/t

(1)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

SKLEPI

1.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/29

SKLEP SVETA

z dne 26. aprila 2010

o imenovanju devetih članov Računskega sodišča

(2010/246/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 286(2) Pogodbe,

ob upoštevanju mnenj Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mandati g. Jana KINŠTA, ge. Kersti KALJULAID, g. Igorsa LUDBORŽSA, ge. Irene PETRUŠKEVIČIENĖ, g. Gejze HALÁSZA, g. Josefa BONNICIJA, g. Jacka UCZKIEWICZA, g. Vojka Antona ANTONČIČA in g. Júliusa MOLNÁRJA se iztečejo 6. maja 2010.

(2)

Zato bi bilo treba opraviti nova imenovanja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Za člane Računskega sodišča se za obdobje od 7. maja 2010 do 6. maja 2016 imenujejo:

—

g. Jan KINŠT,

—

ga. Kersti KALJULAID,

—

g. Igors LUDBORŽS,

—

ga. Rasa BUDBERGYTĖ,

—

g. Szabolcs FAZAKAS,

—

g. Louis GALEA,

—

g. Augustyn KUBIK,

—

g. Milan Martin CVIKL,

—

g. Ladislav BALKO.

V Luxembourgu, 26. aprila 2010

Za Svet

Predsednik

M. Á. MORATINOS

(1)  Mnenja z dne 25. marca 2010 (še niso objavljena v Uradnem listu).

1.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/30

SKLEP SVETA

z dne 26. aprila 2010

o imenovanju poljskega člana in poljskega nadomestnega člana Odbora regij

(2010/247/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga poljske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU in 2010/29/EU o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015 (1).

(2)

Zaradi izteka mandata Tadeusza WRONE, člana Odbora regij, se je sprostilo mesto člana Odbora regij. Mesto nadomestnega člana se je sprostilo zaradi imenovanja Jana BRONŚA za člana Odbora regij –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2015, se v Odbor regij imenujeta:

(a)

za člana:

—

Jan BRONŚ, Mayor of Oleśnica (sprememba mandata),

in

(b)

za nadomestnega člana:

—

Zbigniew PODRAZA, Mayor of Dąbrowa Górnicza.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 26. aprila 2010

Za Svet

Predsednik

M. Á. MORATINOS

(1)   UL L 348, 29.12.2009, str. 22 in UL L 12, 19.1.2010, str. 11.

1.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/31

SKLEP SVETA

z dne 26. aprila 2010

o uskladitvi nadomestil iz Sklepa 2003/479/ES in Sklepa 2007/829/ES o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake in vojaške uslužbence, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta

(2010/248/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 41(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 240(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 15(7) Sklepa Sveta 2003/479/ES (1) in člen 15(6) Sklepa Sveta 2007/829/ES (2) določata, da se dnevna in mesečna nadomestila vsako leto uskladijo brez učinka za nazaj na podlagi prilagajanja osnovnih plač uradnikov Evropske unije v Bruslju in Luxembourgu.

(2)

Dne 23. decembra 2009 je Svet sprejel Uredbo (EU, Euratom) št. 1296/2009, ki z učinkom od 1. julija 2009 prilagajajo osebne prejemke in pokojnine uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo (3), ki uvajajo prilagoditev v višini 1,85 % –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   V členu 15(1) Sklepa 2003/479/ES in členu 15(1) Sklepa 2007/829/ES se zneska 30,75 EUR in 122,97 EUR nadomestita z zneskoma 31,32 EUR oziroma 125,25 EUR.

2.   V členu 15(2) Sklepa 2003/479/ES in členu 15(2) Sklepa 2007/829/ES se tabela nadomesti z naslednjim:

„Oddaljenost med krajem zaposlitve in krajem dodelitve

(v km)

Znesek v EUR

0–150

0,00

> 150

80,50

> 300

143,12

> 500

232,59

> 800

375,71

> 1 300

590,40

> 2 000

706,72 “

3.   V členu 15(4) Sklepa 2003/479/ES se znesek 30,75 EUR nadomesti z zneskom 31,32 EUR.

Člen 2

Ta sklep začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil sprejet.

V Luxembourgu, 26. aprila 2010

Za Svet

Predsednik

M. Á. MORATINOS

(1)   UL L 160, 28.6.2003, str. 72.

(2)   UL L 327, 13.12.2007, str. 10.

(3)   UL L 348, 29.12.2009, str. 10.

1.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/32

SKLEP KOMISIJE

z dne 30. aprila 2010

o sprejetju sklepa o financiranju v zvezi s pripravljalnim ukrepom za nadzorne točke za leto 2010

(2010/249/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in zlasti uvodnega stavka in točke (b) člena 49(6) ter člena 75(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) (v nadaljnjem besedilu: izvedbena pravila), in zlasti člena 90 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (3) kot eno od področij ukrepanja opredeljuje nadgradnjo obstoječih minimalnih standardov na področju zaščite in dobrega počutja živali v skladu z novimi znanstvenimi dokazi in socialno-ekonomskimi ocenami ter zagotavljanje učinkovitega izvajanja.

(2)

Zakonodaja Unije zaradi izboljšanja dobrega počutja nekaterih vrst živali, ki se prevažajo, določa zahteve glede najdaljšega časa na poti, po katerem je treba živali iztovoriti, nakrmiti in napojiti ter jim omogočiti počitek. Takšne obvezne prekinitve vožnje pri prevozu živali na velike razdalje se opravijo na nadzornih točkah, kot je opredeljeno v členu 1(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1255/97 z dne 25. junija 1997 o merilih Skupnosti za nadzorne točke (4).

(3)

Povečano število živali, ki se prevažajo po cesti na dolge razdalje, je sprožilo potrebo po izboljšanju nadzornih točk. Na podlagi posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in njihovega tehničnega znanja je treba opredeliti merila kakovosti za nadzorne točke ter določiti, katere strategije bi bilo treba razviti v Uniji.

(4)

Poleg tega število nadzornih točk ponekod ni zadovoljivo, kakovost številnih obstoječih nadzornih točk pa je slaba. Zato je treba izvesti pripravljalni ukrep, vključno z gradnjo ali obnovo nekaterih nadzornih točk.

(5)

Komisija je leta 2008 objavila razpis za zbiranje predlogov za podoben pripravljalni ukrep, vendar zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov o ekonomski upravičenosti projektov in viru sofinanciranja noben od prejetih predlogov ni izpolnjeval minimalnih meril razpisa.

(6)

Sklep Komisije 2009/755/ES z dne 13. oktobra 2009 o sprejetju sklepa o financiranju v zvezi s pripravljalnim ukrepom za nadzorne točke za leto 2009 (5) je določil dve fazi pripravljalnega ukrepa za leto 2009: najprej predhodno študijo prek javnih naročil in drugo fazo prek subvencij.

(7)

Predhodna študija iz Sklepa 2009/755/ES, katere namen je zbrati informacije o sedanjem stanju nadzornih točk in določiti merila kakovosti za zagotovitev nadzornih točk visoke kakovosti, se je začela leta 2009. Navedena študija bo poleg tega vzpostavila ekonomska merila za zagotovitev subvencij, s katerimi se bo ustrezno obnovilo ali zgradilo nadzorne točke visoke kakovosti. Rezultati študije bodo predvidoma znani maja 2010, na podlagi meril, ki jih bo zagotovila študija, pa se bo začel postopek za subvencije iz Sklepa 2009/755/ES.

(8)

Primerno je nadaljevati financiranje Unije za ta pripravljalni ukrep. Proračunski organ je v okviru splošnega proračuna Evropske unije za leto 2010 namenil 2 000 000 EUR za pripravljalni ukrep za nadzorne točke.

(9)

Ta sklep je sklep o financiranju v skladu s členom 75(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in členom 90 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

(10)

V skladu s členom 83 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 morajo biti potrjevanje, odobravanje in plačilo izdatkov izvedeni v rokih, določenih v izvedbenih pravilih.

(11)

Za uporabo tega sklepa je primerno opredeliti izraz „bistvena sprememba“ v smislu člena 90(4) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejme se pripravljalni ukrep, kakor je določen v Prilogi (v nadaljnjem besedilu: pripravljalni ukrep).

Člen 2

V tem sklepu se za izraz „nadzorna točka“ uporablja opredelitev iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 1255/97.

Člen 3

Najvišji prispevek Evropske unije za izvedbo pripravljalnega ukrepa je določen na 2 000 000 EUR in se financira iz proračunske vrstice 17 04 03 03 splošnega proračuna Evropske unije za leto 2010.

Člen 4

1.   Odredbodajalec lahko sprejme spremembe tega sklepa, ki niso bistvenega pomena v smislu člena 90(4) Uredbe (EC, Euratom) št. 2342/2002, v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti.

2.   Skupne spremembe sredstev, namenjenih za ukrepe v okviru pripravljalnega ukrepa, ki ne presegajo 10 % najvišjega prispevka iz člena 3 tega sklepa, se ne štejejo za spremembe bistvenega pomena v smislu člena 90(4) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, če ne vplivajo bistveno na naravo in cilj pripravljalnega ukrepa.

V Bruslju, 30. aprila 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)   UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2)   UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(3)  COM(2006) 13 konč.

(4)   UL L 174, 2.7.1997, str. 1.

(5)   UL L 269, 14.10.2009, str. 26.

PRILOGA

PRIPRAVLJALNI UKREP ZA NADZORNE TOČKE ZA LETO 2010

1.1   Uvod

Ta pripravljalni ukrep vsebuje en izvedbeni ukrep za leto 2010.

Na podlagi ciljev iz pripravljalnega ukrepa se proračunska sredstva dodelijo za subvencije za gradnjo ali obnovo nadzornih točk (kar se izvede z neposrednim centraliziranim upravljanjem) in so določena na 2 000 000 EUR.

1.2   Subvencije za gradnjo ali obnovo nadzornih točk

Subvencije se dodelijo na podlagi pisnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: sporazum o subvenciji).

PRAVNA PODLAGA

Pripravljalni ukrep v skladu s členom 49(6)(b) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002

PRORAČUNSKA VRSTICA

17 04 03 03

PREDNOSTNE NALOGE LETA, CILJI, KI JIH JE TREBA IZPOLNITI, IN PRIČAKOVANI REZULTATI

Povečan prevoz živali po cesti na dolge razdalje je povečal potrebo po izboljšanju nadzornih točk, kjer živali počivajo. Zaradi zdravja in dobrega počutja živali je bilo treba uvesti posebne ukrepe, da se preprečita povzročanje stresa pri živalih in širjenje nalezljivih bolezni. Cilj pripravljalnega ukrepa je povečati uporabo nadzornih točk in spodbujati nadzorne točke visoke kakovosti. Ta pripravljalni ukrep je nadaljevanje predhodnega pripravljalnega ukrepa iz Sklepa 2009/755/ES.

OPIS IN CILJ IZVEDBENEGA UKREPA

Pripravljali ukrep obsega gradnjo ali obnovo nadzornih točk visoke kakovosti za ocenitev poskusnega sistema izdajanja potrdil na podlagi rezultatov študije izvedljivosti, ki se je v skladu s Sklepom 2009/755/ES začela leta 2009. Pripravljalni ukrep naj bi spodbudil ekonomsko upravičen sistem izdajanja potrdil za nadzorne točke visoke kakovosti, da bi se izboljšalo dobro počutje živali med prevozom na dolge razdalje.

IZVAJANJE

Za izvedbo je neposredno odgovoren Generalni direktorat za zdravje in potrošnike.

ČASOVNI RAZPORED IN OKVIRNI ZNESEK RAZPISA ZA ZBIRANJE PREDLOGOV/NEPOSREDNA DODELITEV

Objavi se en razpis za zbiranje predlogov v vrednosti 2 000 000 EUR.

Pripravljalni ukrep se izvede v 24 mesecih od datuma podpisa sporazuma o subvenciji.

Razpis za zbiranje predlogov se začne po zaključku študije o oceni izvedljivosti iz oddelka 1.2 Sklepa 2009/755/ES, ki je predviden konec maja 2010.

NAJVIŠJA MOŽNA STOPNJA SOFINANCIRANJA

70 %

BISTVENA MERILA ZA IZBOR IN DODELITEV

Merila za izbor

—

Finančna sposobnost prijavitelja:

—

Prijavitelji morajo dokazati, da so finančno sposobni izpeljati ukrep, ki bo financiran.

—

Prijavitelji morajo predložiti dokazila o razpoložljivosti lastnih sredstev, potrebnih za sofinanciranje Unije, za katero se prijavljajo, ter da upravljajo denarni tok, ki je potreben za vodenje projekta. Znesek subvencije, ki se odobri upravičencu, ne sme presegati skupnega zneska njegovega lastnega kapitala in dolgoročnega dolga.

—

Tehnična in strokovna sposobnost prijavitelja:

—

Prijavitelji morajo imeti tehnične zmogljivosti in biti strokovno usposobljeni za izvajanje ukrepa, ki bo sofinanciran. Predložiti morajo dokazila o znanju in izkušnjah na področju infrastrukture za živali in dejavnosti, povezanih s prevozom živali. Predložiti morajo potrdila ter opisati projekte in dejavnosti, ki so jih izvajali v zadnjih treh letih pred datumom prijave, zlasti projekte, ki se nanašajo na zadevno področje (prevoz ali vzdrževanje živali, gradnja infrastrukture za živali). Predložiti morajo podroben življenjepis za vsakega člana skupine in dokazati vodstvene sposobnosti direktorja in projektnega vodje, vključno z njuno izobrazbo, diplomami in spričevali, delovnimi izkušnjami, raziskovalnim delom in objavami.

—

Prijavitelji morajo dokazati, da so organizacije, ki se prijavljajo za ukrep, predane ciljem projekta in pripravljene podpreti načelo uvajanja sistema izdajanja potrdil za nadzorne točke, ki bo uveden z ukrepom. Priložiti morajo dokazila o kontaktih in mednarodnih zainteresiranih straneh, s katerimi se nameravajo posvetovati, zlasti glede izdajanja potrdil, ter vire, iz katerih nameravajo črpati med izvajanjem pripravljalnega ukrepa.

Merila za dodelitev

Uporabljajo se naslednja splošna merila za dodelitev:

—

Utemeljenost pristopa (20 %)

—

Organizacija dela in stopnja vključenosti pristojnih organov/organizacij v državah članicah, ki jih zajema ta ukrep (30 %)

—

Pomembnost projekta na ravni Unije in multiplikacijski učinek (30 %)

—

Razmerje med stroški in učinkovitostjo projekta (20 %).

OBLIKA SUBVENCIJE

Pisni sporazum

PRIPOROČILA

1.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/36

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 28. aprila 2010

o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov „Zdrava prehrana za zdravo življenje“

(2010/250/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 181(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zdravje državljanov je bistveno za rast in blagostanje v Uniji.

(2)

V zadnjih treh desetletjih sta se deleža ljudi s prekomerno težo in debelih ljudi med prebivalstvom Unije močno povečala, zlasti med otroki.

(3)

Trend slabe prehrane in nezadostnega gibanja med prebivalstvom Unije se slabša.

(4)

Povečuje se število obolelih za številnimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, previsok krvni tlak, diabetes tipa 2, kapi, nekatere oblike raka, bolezni mišic in kosti ter celo duševne bolezni.

(5)

Če bi odstranili dejavnike tveganja, ki izhajajo iz življenjskega sloga, med drugim prehranjevalne navade, bi lahko preprečili približno 80 % primerov bolezni srca, kapi in diabetesa tipa 2 ter 40 % primerov raka.

(6)

Na seji 3. decembra 2009 je Svet za konkurenčnost temo, ki je obravnavana v dokumentu „Zdravje, hrana in preprečevanje bolezni, povezanih s prehrano“ (naslov je bil pozneje spremenjen v „Zdrava prehrana za zdravo življenje“), priznal kot področje, na katerem bi lahko s skupnim načrtovanjem programov zagotovili precejšnjo dodano vrednost sedanjim razdrobljenim prizadevanjem držav članic na področju raziskav. Zato je sprejel sklepe, s katerimi priznava potrebo po pobudi za skupno načrtovanje programov na tem področju ter poziva Komisijo, naj prispeva k pripravi te pobude. Svet je prav tako potrdil, da je skupno načrtovanje programa postopek, ki ga vodijo države članice, Komisija pa ta postopek povezuje in spodbuja.

(7)

Skupno načrtovanje raziskovalnega programa na področju prehrane in zdravja bi zagotovilo usklajevanje raziskav o vplivu življenjskega sloga in prehrane na zdravje, kar bi pomembno prispevalo k izgradnji polno delujočega Evropskega raziskovalnega prostora za raziskave v zvezi s preprečevanjem bolezni, povezanih s prehrano, ter okrepilo vodilno vlogo in konkurenčnost raziskovalnih dejavnosti na tem področju.

(8)

Za zagotovitev učinkovitosti skupnega prizadevanja držav članic na področju prehrane in zdravja morajo države članice razviti in izvesti strateški raziskovalni program, ki temelji na skupnem pristopu za preprečevanje bolezni, povezanih s prehrano.

(9)

Države članice morajo za zagotovitev učinkovitega upravljanja skupnega ukrepa, ki ga je treba sprejeti, vzpostaviti skupno upravljavsko strukturo, katere naloga je določiti skupne pogoje, pravila in postopke za sodelovanje in usklajevanje ter nadzor nad izvajanjem strateškega raziskovalnega programa.

(10)

Države članice morajo za uresničitev ciljev iz tega priporočila sodelovati s Komisijo pri preučevanju možnih pobud Komisije za pomoč državam članicam pri razvoju in izvajanju strateškega raziskovalnega programa.

(11)

Da bi Komisija lahko poročala Evropskemu parlamentu in Svetu, morajo države članice Komisiji redno poročati o napredku pri tem skupnem načrtovanju programa –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.

 Države članice se spodbuja, naj razvijejo skupno vizijo o tem, kako lahko sodelovanje in usklajevanje na področju raziskav na ravni Unije prispevata k boljšemu preprečevanju bolezni, povezanih s prehrano.

2.

 Države članice se spodbuja k razvoju skupnega strateškega raziskovalnega programa, v katerem bi opredelile srednje- in dolgoročne potrebe ter cilje glede raziskav na področju preprečevanja bolezni, povezanih s prehrano. Strateški raziskovalni program mora vključevati izvedbeni načrt, v katerem so določeni prednostne naloge in roki ter opredeljeni ukrepi, instrumenti in viri, potrebni za izvajanje strateškega raziskovalnega programa.

3.

 Države članice se spodbuja, naj v strateški raziskovalni načrt in v izvedbeni načrt vključijo naslednje ukrepe:

(a)

opredelitev in izmenjava informacij o ustreznih nacionalnih programih in raziskovalnih dejavnostih;

(b)

določitev področij ali raziskovalnih dejavnosti, ki bi imele koristi zaradi usklajevanja ali skupnih razpisov za zbiranje predlogov ali združevanja sredstev;

(c)

izmenjava informacij, virov, najboljših praks, metod in smernic, zlasti pri pripravi velikih kohortnih in kliničnih študij;

(d)

opredelitev postopka, vključno z merili kakovosti, za skupno izvajanje raziskav na področjih iz točke (b);

(e)

souporaba, kjer je to mogoče, obstoječe raziskovalne infrastrukture ali razvoj novih zmogljivosti, kot so usklajene zbirke podatkov, biobanke ali modeli za ekstrapolacijo podatkov na ljudi;

(f)

izmenjava in širjenje znanja, inovacij in interdisciplinarnih pristopov ter zagotavljanje učinkovite uporabe izsledkov raziskav za izboljšanje evropske konkurenčnosti in priprave politike;

(g)

spodbujanje in podpora tesnejšemu sodelovanju med javnimi in zasebnimi sektorji ter sodelovanje na področju inovacij med različnimi poslovnimi sektorji;

(h)

vzpostavljanje mrež med obstoječimi centri, ki so posebej specializirane za vede o potrošništvu, prehrani in predelovalnih tehnologijah.

4.

 Države članice se spodbuja, da ustanovijo skupno upravljavsko strukturo na področju preprečevanja bolezni, povezanih s prehrano, katere naloga je vzpostaviti skupne pogoje, pravila in postopke za sodelovanje in usklajevanje ter za spremljanje izvajanja strateškega raziskovalnega programa.

5.

 Države članice se spodbuja, naj skupaj izvajajo strateški raziskovalni program, tudi prek svojih nacionalnih raziskovalnih programov ali drugih nacionalnih raziskovalnih dejavnosti.

6.

 Države članice se spodbuja, naj sodelujejo s Komisijo, da bi raziskale možne pobude Komisije za pomoč državam članicam pri razvoju in izvajanju strateškega raziskovalnega programa ter skupne programe uskladile z drugimi pobudami Unije na tem področju.

7.

 Države članice se spodbuja, naj redno poročajo Komisiji o napredku na področju te pobude za skupno načrtovanje programov.

V Bruslju, 28. aprila 2010

Za Komisijo

Máire GEOGHEGAN-QUINN

Članica Komisije