ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.108.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 108 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 53 |
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
MEDNARODNI SPORAZUMI |
|
|
|
2010/224/EU, Euratom |
|
|
* |
||
|
|
Popravki |
|
|
* |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
29.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 108/1 |
SKLEP SVETA IN KOMISIJE
z dne 29. marca 2010
o sklenitvi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani
(2010/224/EU, Euratom)
SVET EVROPSKE UNIJE in EVROPSKA KOMISIJA STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(6)(a) in (8) Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti drugega odstavka člena 101 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju odobritve Sveta v skladu s členom 101 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: „Sporazum“) je bil, ob upoštevanju njegove poznejše sklenitve, podpisan 15. oktobra 2007. |
(2) |
Trgovinske določbe iz tega sporazuma so izjemne narave, povezane s politiko, ki se izvaja v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, in za Evropsko unijo ne bodo pomenile precedensa v trgovinski politiki Unije v zvezi s tretjimi državami, razen z državami zahodnega Balkana. |
(3) |
Evropska unija je zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 nadomestila Evropsko skupnost. |
(4) |
Sporazum je treba odobriti – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani, priloge in protokoli, priloženi temu sporazumu, ter skupne izjave in izjava Skupnosti, priložene sklepni listini, se odobrijo v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta v imenu Unije poda naslednje uradno obvestilo:
„Evropska unija je zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 nadomestila Evropsko skupnost in od tega datuma izvršuje vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti. Zato se v besedilu Sporazuma vsa sklicevanja na ‚Evropsko skupnost‘ razumejo kot sklicevanja na ‚Evropsko unijo‘.“
Člen 3
1. Stališče, ki ga bo zavzela Unija ali Evropska skupnost za atomsko energijo v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ko slednjega Stabilizacijsko-pridružitveni svet pooblasti za delovanje, določi Svet na predlog Komisije ali, kadar je to ustrezno, Komisija v skladu z ustreznimi določbami Pogodb.
2. Predsednik Sveta v skladu s členom 120 Sporazuma predseduje Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu. Predstavnik Komisije predseduje Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru v skladu s poslovnikom tega odbora.
3. Svet oziroma Komisija se za vsak posamezen primer posebej odločita glede objave sklepov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora v Uradnem listu Evropske Unije, vsak v skladu z ustreznimi določbami Pogodb.
Člen 4
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebe, pooblaščene, da v imenu Evropske unije deponirajo listino o odobritvi, predvideno v členu 138 tega sporazuma. Predsednik Komisije navedeno listino o odobritvi deponira v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo.
Člen 5
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V, 29. marec 2010
Za Svet
Predsednik
E. ESPINOSA
Za Komisijo
Predsednik
O. REHN
STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SPORAZUM
med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
IRSKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
REPUBLIKA MADŽARSKA,
REPUBLIKA MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,
pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Pogodbe o Evropski uniji, v nadaljnjem besedilu „države članice“, in
EVROPSKA SKUPNOST in EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,
v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,
na eni strani ter
REPUBLIKA ČRNA GORA, v nadaljnjem besedilu „Črna gora“,
na drugi strani
skupaj v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“ STA SE –
OB UPOŠTEVANJU tesnih vezi med pogodbenicama in skupnih vrednot, njune želje po krepitvi teh vezi ter vzpostavitvi tesnega in trajnega odnosa na podlagi vzajemnosti in obojestranskega interesa, s čimer bi se Črni gori omogočili nadaljnja krepitev ter razširitev odnosov s Skupnostjo in njenimi državami članicami;
OB UPOŠTEVANJU pomena tega sporazuma pri vzpostavljanju in utrjevanju stabilnega evropskega reda na podlagi sodelovanja, katerega glavna opora je Evropska unija, v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa za države jugovzhodne Evrope ter v okviru Pakta stabilnosti;
OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Evropske unije, da pod pogojem uspešnega izvajanja tega sporazuma, zlasti glede regionalnega sodelovanja, Črno goro čim bolj vključi v evropsko politično in gospodarsko dogajanje, ter ob upoštevanju statusa Črne gore kot potencialne kandidatke za članstvo v EU na podlagi Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju „Pogodba EU“) in izpolnjevanja meril, ki jih je določil Evropski svet junija 1993 ter pogojev v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;
OB UPOŠTEVANJU evropskega partnerstva, ki določa prednostne naloge za ukrepanje, da se podprejo prizadevanja države pri približevanju k Evropski uniji;
OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da z vsemi sredstvi prispevata k politični, gospodarski in institucionalni stabilizaciji v Črni gori ter v regiji z razvojem civilne družbe in demokratizacijo, s krepitvijo institucij in reformo javne uprave, z vključevanjem regionalne trgovine in tesnejšim gospodarskim sodelovanjem, pa tudi s sodelovanjem na različnih področjih, zlasti na področju pravosodja, svobode in varnosti, ter s krepitvijo nacionalne in regionalne varnosti;
OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da krepita politične in gospodarske svoboščine, kot podlage tega sporazuma, ter njune zaveze, da spoštujeta človekove pravice in pravno državo, vključno s pravicami pripadnikov narodnih manjšin, ter demokratična načela s svobodnimi in pravičnimi volitvami ter večstrankarskim sistemom;
OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da v celoti uveljavita vsa načela in določbe Ustanovne listine ZN, OVSE, zlasti načela in določbe Sklepne listine konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (v nadaljevanju „Helsinška sklepna listina“), sklepnih dokumentov Madridske in Dunajske konference, Pariške listine za novo Evropo ter Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, da bi tako prispevali k regionalni stabilnosti in sodelovanju med državami v regiji;
OB PONOVNI potrditvi pravice do vračanja vseh beguncev in notranje razseljenih oseb ter varstva njihove lastnine in drugih s tem povezanih človekovih pravic;
OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani načelom odprtega tržnega gospodarstva in trajnostnemu razvoju ter da je Skupnost pripravljena prispevati h gospodarskim reformam v Črni gori;
OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani prosti trgovini v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v STO;
OB UPOŠTEVANJU želje pogodbenic po nadaljevanju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih zadevah medsebojnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki, ter ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije;
OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani boju proti organiziranemu kriminalu in tesnejšemu sodelovanju v boju proti terorizmu na podlagi deklaracije, ki je bila izdana 20. oktobra 2001 v okviru Evropske konference;
V PREPRIČANJU, da bo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (v nadaljevanju „Sporazum“) ustvaril novo ozračje za gospodarske odnose med pogodbenicama, zlasti za razvoj trgovine in naložb, ki sta odločilna dejavnika pri prestrukturiranju in posodobitvi gospodarstva;
OB UPOŠTEVANJU zaveze Črne gore, da bo na ustreznih področjih svojo zakonodajo približala zakonodaji Skupnosti ter zakonodajo tudi učinkovito izvajala;
OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da odločno podpre izvajanje reform ter v ta namen uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč, ki temeljijo na celoviti okvirni večletni podlagi;
OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe naslova IV dela III Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju „Pogodba ES“), zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Skupnosti, dokler Združeno kraljestvo oziroma Irska uradno ne obvestita Črne gore, da je postala zavezana kot del Skupnosti v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi ES. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen tem pogodbam;
OB SKLICEVANJU na zagrebški vrh, na katerem se je pozvalo k nadaljnjemu utrjevanju odnosov med državami, vključenimi v stabilizacijsko-pridružitveni proces, in Evropsko unijo, pa tudi k tesnejšemu regionalnemu sodelovanju;
OB SKLICEVANJU na dejstvo, da se je v okviru solunskega vrha okrepil stabilizacijsko-pridružitveni proces kot politični okvir za odnose Evropske unije z državami zahodnega Balkana ter poudarila možnost njihove vključitve v Evropsko unijo na podlagi napredka pri reformah in dosežkov vsake posamezne zadevne države;
OB SKLICEVANJU na Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini, podpisan 19. decembra 2006 v Bukarešti, kot sredstvo za okrepitev sposobnosti regije za pridobivanje vlagateljev ter možnosti njene vključitve v svetovno gospodarstvo;
V ŽELJI po vzpostavitvi tesnejšega kulturnega sodelovanja in razvijanju izmenjave informacij –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
1. Vzpostavi se pridružitev med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani.
2. Cilji te pridružitve so:
(a) |
podpreti prizadevanja Črne gore za krepitev demokracije in pravne države; |
(b) |
prispevati k politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti Črne gore ter k stabilizaciji regije; |
(c) |
zagotoviti primeren okvir za politični dialog, ki omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicama; |
(d) |
podpreti prizadevanja Črne gore za razvoj gospodarskega in mednarodnega sodelovanja, vključno s približevanjem njene zakonodaje k zakonodaji Skupnosti; |
(e) |
podpreti prizadevanja Črne gore za dokončen prehod v tržno delujoče gospodarstvo; |
(f) |
spodbujati skladne gospodarske odnose ter postopno vzpostaviti območje proste trgovine med Skupnostjo in Črno goro; |
(g) |
spodbujati regionalno sodelovanje na vseh področjih, ki jih zajema ta sporazum. |
NASLOV I
SPLOŠNA NAČELA
Člen 2
Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kakor so razglašeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah ter opredeljeni v Konvenciji o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Helsinški sklepni listini in Pariški listini za novo Evropo, spoštovanje načel mednarodnega prava, vključno s popolnim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), in pravne države, pa tudi načel tržnega gospodarstva, kot so zapisana v dokumentu Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, so podlaga notranje in zunanje politike pogodbenic ter bistveni element tega sporazuma.
Člen 3
Boj proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev je bistveni element tega sporazuma.
Člen 4
Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta izvajanju mednarodnih obveznosti, zlasti popolnemu sodelovanju z MKSJ.
Člen 5
Svet Evropske unije je v svojih sklepih z dne 21. junija 1999 navedel, da so mednarodni in regionalni mir in stabilnost, razvoj dobrih sosedskih odnosov, človekove pravice ter spoštovanje in zaščita manjšin ključnega pomena za stabilizacijsko-pridružitveni proces. Sklenitev in izvajanje tega sporazuma sodita v okvir sklepov Sveta Evropske unije z dne 29. aprila 1997, pri čemer se upoštevajo lastni dosežki Črne gore.
Člen 6
Črna gora se zavezuje, da bo še naprej spodbujala sodelovanje in dobre sosedske odnose z drugimi državami v regiji, vključno z določitvijo ustrezne ravni medsebojnih koncesij, ki se nanašajo na pretok oseb, blaga, kapitala in storitev, ter razvojem projektov skupnega interesa, zlasti tistih, ki so povezani z upravljanjem meja, bojem proti organiziranemu kriminalu, korupciji, pranju denarja, nezakonitemu priseljevanju in trgovini, predvsem trgovini z ljudmi, osebnim in lahkim orožjem ter prepovedanimi drogami. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicama ter tako prispeva k regionalni stabilnosti.
Člen 7
Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta boju proti terorizmu in izvajanju mednarodnih obveznosti na tem območju.
Člen 8
Pridružitev bo postopno in v celoti izvedena v prehodnem obdobju največ petih let.
Stabilizacijsko-pridružitveni svet (v nadaljevanju „SPS“) ustanovljen s členom 119 redno, praviloma enkrat na leto, pregleduje izvajanje sporazuma ter pravne, upravne, institucionalne in gospodarske reforme, ki jih sprejema in izvaja Črna gora. Ta pregled se opravi glede na preambulo in v skladu s splošnimi načeli tega sporazuma. Pri tem se ustrezno upoštevajo prednostne naloge iz evropskega partnerstva v zvezi s tem sporazumom in uskladijo z mehanizmi iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, zlasti s poročilom o napredku stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.
Stabilizacijsko-pridružitveni svet bo na podlagi tega pregleda izdal priporočila in lahko sprejema odločitve. Če se pri pregledu ugotovijo posebne težave, se lahko te težave predložijo mehanizmom reševanja sporov v skladu s tem sporazumom.
Polnopravna pridružitev se doseže postopno. Najpozneje tretje leto po začetku veljavnosti tega sporazuma SPS opravi temeljit pregled uporabe tega sporazuma. SPS na podlagi tega pregleda oceni napredek Črne gore in se lahko odloči o naslednjih fazah pridružitve.
Zgoraj navedeni pregled se ne bo uporabljal za prosti pretok blaga, v zvezi s katerim je predviden poseben razpored v naslovu IV.
Člen 9
Ta sporazum je v celoti združljiv z ustreznimi določbami STO, zlasti s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT 1994) in členom V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ter se bo izvajal v skladu s temi določbami.
NASLOV II
POLITIČNI DIALOG
Člen 10
1. Politični dialog med pogodbenicama se nadalje razvija v okviru tega sporazuma. Spremlja in utrjuje zbliževanje med Evropsko unijo in Črno goro ter prispeva k vzpostavitvi tesnih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja med pogodbenicama.
2. Namen političnega dialoga je spodbujati zlasti:
(a) |
polno vključitev Črne gore v skupnost demokratičnih narodov in njeno postopno približevanje Evropski uniji; |
(b) |
zbliževanje stališč pogodbenic o mednarodnih vprašanjih, vključno z vprašanji skupne zunanje in varnostne politike, po potrebi tudi z izmenjavo informacij, in zlasti tistih vprašanjih, ki utegnejo bistveno vplivati na pogodbenici; |
(c) |
regionalno sodelovanje in razvoj dobrih sosedskih odnosov; |
(d) |
skupna stališča o varnosti in stabilnosti v Evropi, vključno s sodelovanjem na področjih, ki jih zadeva skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije. |
3. Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje (WMD) in njegovih nosilcev državnim in nedržavnim akterjem ena najresnejših nevarnosti za mednarodno stabilnost in varnost. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev s popolno skladnostjo z njunimi obstoječimi obveznostmi in z nacionalnim izvajanjem teh obveznosti v skladu s pogodbami in sporazumi o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma in bo del političnega dialoga, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.
Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, pri čemer:
(a) |
sprejmeta ukrepe za podpis, ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih instrumentov ali pristop k tem instrumentom, če je to potrebno, in izvajanje teh instrumentov v celoti; |
(b) |
vzpostavita učinkovit sistem za nadzor nacionalnega izvoza, s pomočjo katerega se nadzoruje izvoz in tranzit blaga, povezan z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe orožja za množično uničevanje v zvezi s tehnologijami z dvojno rabo, in del katerega so tudi učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza; |
(c) |
politični dialog o tej zadevi lahko poteka na regionalni ravni. |
Člen 11
1. Politični dialog poteka v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ima splošno pristojnost za vse zadeve, ki mu jih pogodbenici morebiti želita predložiti v obravnavo.
2. Na zahtevo pogodbenic lahko politični dialog poteka tudi v naslednjih oblikah:
(a) |
po potrebi na srečanjih višjih uradnikov, ki zastopajo Črno goro, na eni strani ter predsedstva Sveta Evropske unije, generalnega sekretarja/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko in Evropske komisije na drugi strani; |
(b) |
z uporabo vseh diplomatskih poti med pogodbenicama, vključno z ustreznimi stiki v tretjih državah ter v Združenih narodih, OVSE, Svetu Evrope in drugih mednarodnih forumih; |
(c) |
na kateri koli drug način, ki bi koristno prispeval k utrjevanju, razvijanju in krepitvi tega dialoga, vključno z načini, opredeljenimi v Solunski agendi, sprejeti s Sklepi Evropskega sveta v Solunu, z dne 19. in 20. junija 2003. |
Člen 12
Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 125.
Člen 13
Politični dialog lahko poteka v večstranskem okviru in kot regionalni dialog, v katerega so vključene druge države regije, tudi tiste v okviru foruma EU–Zahodni Balkan.
NASLOV III
REGIONALNO SODELOVANJE
Člen 14
Črna gora dejavno spodbuja regionalno sodelovanje v skladu s svojo zavezo mednarodnemu in regionalnemu miru in stabilnosti ter razvoju dobrih sosedskih odnosov. Skupnost lahko s programi pomoči, tj. programi tehnične pomoči, podpira projekte regionalne ali čezmejne razsežnosti.
Kadar koli namerava Črna gora okrepiti sodelovanje z eno od držav, navedenih v členih 15, 16 in 17, o tem obvesti Skupnost in njene države članice ter se z njimi posvetuje v skladu z določbami iz naslova X.
Črna gora v celoti izvaja obstoječe dvostranske sporazume, sklenjene na podlagi memoranduma o soglasju o olajšanju in liberalizaciji trgovine, ki sta ga Srbija in Črna gora podpisali v Bruslju 27. junija 2001, ter Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, podpisanega 19. decembra 2006 v Bukarešti.
Člen 15
Sodelovanje z drugimi državami, ki so podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum
Po podpisu tega sporazuma se začne Črna gora pogajati z državami, ki so že podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, da bi sklenila dvostranske konvencije o regionalnem sodelovanju, katerih cilj je razširiti obseg sodelovanja med zadevnimi državami.
Glavni elementi teh konvencij so:
(a) |
politični dialog; |
(b) |
vzpostavitev območij proste trgovine v skladu z ustreznimi določbami STO; |
(c) |
medsebojne koncesije v zvezi s pretokom delavcev, pravico do ustanavljanja, opravljanjem storitev, tekočimi plačili in pretokom kapitala ter druge politike, ki se nanašajo na pretok oseb, na ravni tega sporazuma; |
(d) |
določbe o sodelovanju na drugih področjih, ne glede na to, ali so zajeta v tem sporazumu, ter zlasti na področju pravosodja, svobode in varnosti. |
Te konvencije po potrebi vsebujejo določbe o vzpostavitvi potrebnih institucionalnih mehanizmov.
Te konvencije se sklenejo v dveh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Pripravljenost Črne gore za sklenitev takih konvencij bo pogoj za nadaljnji razvoj odnosov med Črno goro in Evropsko unijo.
Črna gora začne podobna pogajanja z ostalimi državami regije, ko te države podpišejo stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.
Člen 16
Sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu
Črna gora si prizadeva za regionalno sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, na nekaterih ali vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum, zlasti na področjih skupnega interesa. Tako sodelovanje mora biti vedno združljivo z načeli in cilji tega sporazuma.
Člen 17
Sodelovanje z drugimi državami kandidatkami za pristop k EU, ki niso udeležene v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu
1. Črna gora bi morala spodbujati sodelovanje in skleniti konvencijo o regionalnem sodelovanju z vsako državo kandidatko za pristop k EU na vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum. Cilj take konvencije je, da se dvostranski odnosi med Črno goro in to državo postopno prilagodijo ustreznemu delu odnosov med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter to državo.
2. Črna gora začne pogajanja s Turčijo, ki je vzpostavila carinsko unijo s Skupnostjo, da bi na podlagi obojestranske koristi sklenila sporazum o ustanovitvi območja proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 ter liberalizirala ustanavljanje in opravljanje storitev med njima na ravni, ki je enakovredna ravni tega sporazuma v skladu s členom V GATS.
Ta pogajanja je treba začeti čim prej, da bi zgoraj omenjeni sporazum sklenili pred koncem prehodnega obdobja, omenjenega v členu 18(1).
NASLOV IV
PROSTI PRETOK BLAGA
Člen 18
1. Skupnost in Črna gora postopno vzpostavita dvostransko območje proste trgovine v največ petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu z določbami tega sporazuma ter določbami GATT 1994 in STO. Pri tem upoštevata posebne zahteve, določene v nadaljnjem besedilu.
2. V trgovini med pogodbenicama se za uvrščanje blaga uporablja kombinirana nomenklatura.
3. V tem sporazumu carine in dajatve z enakim učinkom vključujejo vse carine ali vse vrste dajatev, ki se naložijo v zvezi z uvažanjem ali izvažanjem blaga, vključno z vsemi oblikami dodatnih davkov ali dodatnih dajatev v zvezi s takšnim uvozom ali izvozom, vendar ne vključujejo:
(a) |
dajatev, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu z določbami iz odstavka 2 člena III GATT 1994, |
(b) |
protidampinških ali izravnalnih ukrepov, |
(c) |
pristojbin ali dajatev, sorazmernih s stroški opravljenih storitev. |
4. Za vsak proizvod je osnovna dajatev, za katero se uporabljajo zaporedna tarifna znižanja, določena v tem sporazumu, naslednja:
(a) |
skupna carinska tarifa Skupnosti, vzpostavljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 (1), ki se dejansko uporablja erga omnes na dan podpisa tega sporazuma; |
(b) |
tarifna stopnja Črne gore (2). |
5. Če se po podpisu tega sporazuma uporabi kakršno koli tarifno znižanje na podlagi erga omnes, zlasti znižanja, dogovorjena:
(a) |
v okviru carinskih pogajanj v STO, ali |
(b) |
v primeru pristopa Črne gore k STO ali |
(c) |
v okviru zaporednih znižanj po pristopu Črne gore k STO, |
tako znižane dajatve nadomestijo osnovne dajatve iz odstavka 4 od datuma, ko se takšna znižanja začnejo uporabljati.
6. Skupnost in Črna gora se medsebojno obvestita o svojih osnovnih dajatvah in vseh njihovih spremembah.
POGLAVJE I
Industrijski izdelki
Člen 19
Opredelitev pojmov
1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali Črne gore, ki so našteti v poglavjih 25 do 97 kombinirane nomenklature, razen proizvodov, naštetih v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.
2. Trgovina med pogodbenicama s proizvodi, zajetimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, poteka v skladu z določbami navedene pogodbe.
Člen 20
Koncesije Skupnosti za industrijske izdelke
1. Carine pri uvozu v Skupnost in dajatve z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Črne gore se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.
2. Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Črne gore se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.
Člen 21
Koncesije Črne gore za industrijske izdelke
1. Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro, razen carin, naštetih v Prilogi I, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.
2. Dajatve z enakim učinkom kot carine pri uvozu v Črno goro za industrijske izdelke s poreklom iz Skupnosti se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.
3. Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro, naštete v Prilogi I, se postopno znižujejo in odpravijo v skladu s časovnim razporedom, navedenim v Prilogi.
4. Količinske omejitve pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro in ukrepi z enakim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.
Člen 22
Carine in omejitve pri izvozu
1. Skupnost in Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse carine pri izvozu in dajatve z enakim učinkom v medsebojni trgovini.
2. Skupnost in Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse medsebojne količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakim učinkom.
Člen 23
Hitrejša znižanja carin
Črna gora izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carine v trgovini s Skupnostjo prej, kot je predvideno v členu 21, če to omogočajo splošne gospodarske razmere in stanje zadevnega gospodarskega sektorja.
Stabilizacijsko-pridružitveni svet v zvezi s tem prouči stanje in oblikuje ustrezna priporočila.
POGLAVJE II
Kmetijstvo in ribištvo
Člen 24
Opredelitev pojmov
1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi s poreklom iz Skupnosti ali Črne gore.
2. Izraz „kmetijski in ribiški proizvodi“ pomeni proizvode, naštete v poglavjih 1 do 24 kombinirane nomenklature, in proizvode, naštete v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.
3. Ta opredelitev vključuje ribe in ribiške proizvode iz poglavja 3 pod tarifnima številkama 1604 in 1605 ter pod tarifnimi podštevilkami 0511 91, 2301 20 in ex 1902 20 („polnjene testenine, ki vsebujejo več kakor 20 masnih % rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev“).
Člen 25
Predelani kmetijski proizvodi
Protokol 1 določa trgovinske režime za predelane kmetijske proizvode, ki so v njem našteti.
Člen 26
Koncesije Skupnosti za uvoz kmetijskih proizvodov s poreklom iz Črne gore
1. Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Črne gore.
2. Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi carine in dajatve z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Črne gore, razen proizvodov pod tarifnimi številkami 0102, 0201, 0202, 1701, 1702 in 2204 kombinirane nomenklature.
V primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba dajatev ad valorem in posebne uvozne dajatve, odprava velja samo za dajatve ad valorem.
3. Skupnost z dnem začetka veljavnosti Sporazuma določi carine, ki se uporabljajo za uvoz proizvodov iz mlade govedine, ki so opredeljeni v Prilogi II, s poreklom iz Črne gore v Skupnost po 20-odstotni dajatvi ad valorem in 20-odstotni posebni uvozni dajatvi, kakor je določeno v Skupni carinski tarifi Skupnosti, do meje letne tarifne kvote 800 ton, izraženo v masi klavnih trupov.
Člen 27
Koncesije Črne gore za kmetijske proizvode
1. Črna gora z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti.
2. Črna gora z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma:
(a) |
odpravi carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(a); |
(b) |
postopno zniža carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(b), v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v omenjeni prilogi; |
(c) |
postopno zniža carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(c), do 50 % v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v omenjeni prilogi. |
Člen 28
Protokol o vinu in žganih pijačah
Ureditve za vina in žgane pijače iz Protokola 2, so določene v njem.
Člen 29
Koncesije Skupnosti za ribe in ribiške proizvode
1. Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Črne gore.
2. Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Črne gore, razen za proizvode, naštete v Prilogi IV. Za proizvode, naštete v Prilogi IV, veljajo določbe iz te priloge.
Člen 30
Koncesije Črne gore za ribe in ribiške proizvode
1. Črna gora z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Skupnosti.
2. Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti, razen za proizvode, naštete v Prilogi V. Za proizvode, naštete v Prilogi V, veljajo določbe iz te priloge.
Člen 31
Klavzula o pregledu
Ob upoštevanju obsega trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi med pogodbenicama, posebne občutljivosti teh proizvodov, pravil skupne politike Skupnosti na področju kmetijstva in ribištva ter politike Črne gore na področju kmetijstva in ribištva, vloge kmetijstva in ribištva v gospodarstvu Črne gore, posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru STO ter morebitnega pristopa Črne gore k STO, Skupnost in Črna gora najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta za vsak proizvod posebej na pravilni in ustrezni vzajemni osnovi proučita možnosti za medsebojno odobritev nadaljnjih koncesij, da bi se izvedla večja liberalizacija trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi.
Člen 32
Zaščitna klavzula glede kmetijstva in ribištva
Ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti člena 41 se obe pogodbenici v primeru, da zaradi posebne občutljivosti kmetijskih in ribiških trgov uvoz proizvodov s poreklom iz ene pogodbenice, za katerega veljajo koncesije iz členov 25, 26, 27, 28, 29 in 30, povzroči resne motnje na trgih ali pri nacionalnih regulativnih mehanizmih druge pogodbenice, takoj posvetujeta, da bi poiskali ustrezno rešitev. Dokler se taka rešitev ne najde, lahko zadevna pogodbenica sprejme primerne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni.
Člen 33
Zaščita geografskih označb za kmetijske in ribiške proizvode ter živila, razen vina in žganih pijač
1. Črna gora zagotovi zaščito geografskih označb Skupnosti, registriranih v Skupnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (3), v skladu s pogoji tega člena. Geografske označbe Črne gore se lahko registrirajo v Skupnosti pod pogoji iz navedene Uredbe.
2. Črna gora na svojem ozemlju prepove kakršno koli uporabo imen, zaščitenih v Skupnosti, za primerljive proizvode, ki ne izpolnjujejo specifikacije geografske označbe. To velja tudi, če je navedeno pravo geografsko poreklo blaga, če je zadevno geografsko poreklo uporabljeno v prevodu, če ime spremljajo oznake, kot so „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“ ali drugi podobni izrazi.
3. Črna gora zavrne registracijo blagovne znamke, katere uporaba ustreza primerom iz odstavka 2.
4. Blagovne znamke, katerih uporaba ustreza primerom, navedenim v odstavku 2, ki so bile registrirane v Črni gori ali pridobljene z uporabo, se po 1. januarju 2009 ne uporabljajo več. Vendar se to ne nanaša na blagovne znamke, registrirane v Črni gori ali pridobljene z uporabo, katerih lastniki so državljani tretjih držav, če njihova narava ni taka, da bi lahko na kakršen koli način zavajala javnost glede kakovosti, specifikacije in geografskega porekla blaga.
5. Kakršna koli uporaba geografskih oznak, zaščitenih v skladu z odstavkom 1, kot običajnih izrazov v uporabi v splošnem jeziku za to blago v Črni gori se preneha najpozneje 1. januarja 2009.
6. Črna gora zagotovi, da blago, ki se izvozi z njenega ozemlja po 1. januarju 2009, ne krši določb tega člena.
7. Črna gora zagotovi zaščito, navedeno v odstavkih 1 do 6, na lastno pobudo in tudi na zahtevo tretje stranke.
POGLAVJE III
Skupne določbe
Člen 34
Področje uporabe
Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama z vsemi proizvodi, razen če je v tem sporazumu ali v Protokolu 1 predvideno drugače.
Člen 35
Boljše koncesije
Določbe tega poglavja ne vplivajo na enostransko uporabo ugodnejših ukrepov ene ali druge pogodbenice.
Člen 36
Mirovanje
1. Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Črno goro ne uvedejo nove carine pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakim učinkom, prav tako se ne povečajo dajatve, ki se že uporabljajo.
2. Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Črno goro ne uvedejo nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrepi z enakim učinkom, prav tako se ne smejo zaostriti obstoječe omejitve.
3. Določbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena brez poseganja v koncesije iz členov 26, 27, 28, 29 in 30 v ničemer ne omejujejo izvajanja kmetijskih in ribiških politik Črne gore in Skupnosti ter sprejetja kakršnih koli ukrepov v okviru teh politik, če to ne vpliva na uvozni režim iz Prilog II do V in Protokola 1.
Člen 37
Prepoved fiskalne diskriminacije
1. Skupnost in Črna gora se vzdržita vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki neposredno ali posredno povzročajo razlikovanje med proizvodi ene pogodbenice in podobnimi proizvodi s poreklom z ozemlja druge pogodbenice, če ti obstajajo, pa jih odpravita.
2. Proizvodi, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila notranjih posrednih davkov, ki presega višino zanje veljavnega posrednega obdavčenja.
Člen 38
Carine fiskalne narave
Določbe o odpravi carin pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.
Člen 39
Carinske unije, območja proste trgovine, čezmejne ureditve
1. Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali uvajanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejne trgovine, razen če spreminjajo trgovinski režim, predviden v tem sporazumu.
2. Ta sporazum v prehodnem obdobju, opredeljenem v členu 18, ne vpliva na izvajanje posebne preferencialne ureditve, s katero je urejen pretok blaga in ki je določena v mejnih sporazumih, predhodno sklenjenih med eno ali več državami članicami ter Srbijo in Črno goro, ali izhaja iz dvostranskih sporazumov, opredeljenih v naslovu III, ki jih je Črna gora sklenila za spodbujanje regionalne trgovine.
3. Pogodbenici se v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med seboj posvetujeta o sporazumih, opisanih v odstavkih 1 in 2 tega člena, in, kadar se to zahteva, o drugih pomembnejših zadevah v zvezi z njuno trgovinsko politiko do tretjih držav. Posvetovanja se opravijo zlasti v primeru pristopa tretje države k Uniji, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Skupnosti in Črne gore, navedenih v tem sporazumu.
Člen 40
Damping in subvencije
1. Določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo ukrepanja na področju trgovinske zaščite v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 41.
2. Če ena od pogodbenic v trgovini z drugo pogodbenico ugotovi damping in/ali subvencije, proti katerim se lahko izvede izravnalni ukrep, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe proti takšnemu ravnanju v skladu s Sporazumom STO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 ali Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih in z njima povezano notranjo zakonodajo.
Člen 41
Zaščitna klavzula
1. Določbe člena XIX GATT 1994 in Sporazum STO o zaščitnih ukrepih se uporabljajo za obe pogodbenici.
2. Ne glede na odstavek 1 tega člena, kadar se kateri koli proizvod ene pogodbenice uvozi na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo:
(a) |
resno škodo domači industriji podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov na ozemlju pogodbenice uvoznice ali |
(b) |
resne motnje v katerem koli gospodarskem sektorju ali težave, zaradi katerih se lahko resno poslabša gospodarski položaj regije pogodbenice uvoznice, |
lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne dvostranske zaščitne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.
3. Dvostranski zaščitni ukrepi, usmerjeni na uvoz iz druge pogodbenice, ne presegajo okvira, ki je potreben za odpravo težav, opredeljenih v odstavku 2, ki so nastale kot rezultat uporabe tega sporazuma. Sprejeti zaščitni ukrep mora zajemati opustitev nadaljnjega zvišanja ali znižanja meja preferencialov, ki so v tem sporazumu predvidene za zadevni proizvod, do zgornje meje, ki ustreza osnovni dajatvi za isti proizvod, navedeni v odstavku 4(a) in (b) ter odstavku 5 člena 18. Taki ukrepi vsebujejo jasne določbe za postopno odpravo teh ukrepov najpozneje na koncu določenega obdobja in se ne izvajajo dlje od dveh let.
V izrednih okoliščinah se lahko ukrepi podaljšajo za največ dve leti. Dvostranski zaščitni ukrepi se najmanj štiri leta po izteku ukrepa ne smejo uporabiti za uvoz proizvoda, za katerega so bili taki ukrepi predhodno sprejeti.
4. V primerih iz tega člena, in sicer pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v tem členu, ali v primerih, za katere se uporablja odstavek 5(b) tega člena, Skupnost na eni strani in Črna gora na drugi strani čim prej predložita Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev primera, da lahko poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za zadevni pogodbenici.
5. Za izvajanje odstavkov 1, 2, 3 in 4 se uporabljajo naslednje določbe:
(a) |
Težave, ki izhajajo iz primerov, na katere se nanaša ta člen, se nemudoma posredujejo v proučitev Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu, ki lahko sprejme kakršen koli sklep, potreben za njihovo odpravo. Če Stabilizacijsko-pridružitveni svet ali pogodbenica izvoznica v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne sprejmeta sklepa, potrebnega za odpravo teh težav, ali druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo težave v skladu s tem členom. Pri izbiri zaščitnih ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev, določenih v tem sporazumu. Z zaščitnimi ukrepi, uporabljenimi v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih, se ohranja raven/meja preferencialov iz tega sporazuma. |
(b) |
Če izjemne in kritične razmere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ne omogočijo predhodnih informacij ali proučitve, lahko zadevna pogodbenica v primerih, opredeljenih v tem členu, nemudoma uporabi začasne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico. |
O zaščitnih ukrepih je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se oblikuje časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko to dopuščajo okoliščine.
6. Če Skupnost na eni strani in Črna gora na drugi strani za uvoz proizvodov, ki bi lahko povzročil težave, navedene v tem členu, uvede upravni postopek, katerega namen je čim hitreje zagotoviti informacije o gibanju trgovinskih tokov, o tem obvestita drugo pogodbenico.
Člen 42
Klavzula o pomanjkanju
1. Če izpolnjevanje določb iz tega naslova povzroči:
(a) |
resno pomanjkanje ali nevarnost resnega pomanjkanja živil ali drugih proizvodov, ki jih pogodbenica izvoznica nujno potrebuje, ali |
(b) |
ponovni izvoz proizvoda v tretjo državo, za katerega pogodbenica izvoznica ohranja količinske omejitve izvoza, izvozne dajatve ali ukrepe ali dajatve z enakim učinkom in ima ali lahko ima pogodbenica izvoznica zaradi zgornjih primerov večje težave, |
lahko navedena pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.
2. Pri izbiri ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev iz tega sporazuma. Takšni ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije pod enakimi pogoji ali prikritega omejevanja trgovine ter se odpravijo, ko pogoji za upravičenost ukrepov ne obstajajo več.
3. Pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v odstavku 1, ali čim prej v primerih, za katere se uporablja odstavek 4, Skupnost ali Črna gora Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije z namenom, da se poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici. V okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta se pogodbenici lahko dogovorita o sredstvih, ki so potrebna za odpravo težav. Če pogodbenici v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne skleneta dogovora, lahko pogodbenica izvoznica uporabi ukrepe iz tega člena v zvezi z izvozom zadevnega proizvoda.
4. Če v izjemnih in kritičnih razmerah, v katerih je potrebno takojšnje ukrepanje, ni mogoče pridobiti predhodnih informacij ali proučiti zadeve, lahko Skupnost ali Črna gora nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.
5. O kakršnih koli ukrepih, ki se uporabijo v skladu s tem členom, je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, v okviru katerega se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, kakor hitro okoliščine to omogočajo.
Člen 43
Državni monopoli
Za vse državne monopole trgovinske narave Črna gora do začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovi, da med državljani držav članic Evropske unije in Črne gore ni nobene diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja in trži.
Člen 44
Pravila o poreklu
Protokol 3 določa pravila o poreklu blaga za uporabo določb tega sporazuma, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.
Člen 45
Dovoljene omejitve
Ta sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo; z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; z varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.
Člen 46
Nezagotavljanje upravnega sodelovanja
1. Pogodbenici se strinjata, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor prednostne obravnave, odobrene na podlagi tega naslova, ter poudarjata svojo zavezo za boj proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s tem povezanih zadevah.
2. Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega naslova, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) v skladu s tem členom.
3. V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim pomeni:
(a) |
ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega(-ih) proizvoda(-ov); |
(b) |
stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu; |
(c) |
stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave. |
Za namen tega člena je nepravilnosti ali goljufijo med drugim mogoče ugotoviti, kadar se uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufiji.
4. Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:
(a) |
Pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici. |
(b) |
Kadar se pogodbenici posvetujeta v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, kot je navedeno zgoraj, in se v treh mesecih po obvestilu ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov). O začasnih opustitvah je treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. |
(c) |
Začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Ne presegajo obdobja šestih mesecev, ki se lahko podaljša. O začasnih opustitvah je treba takoj po njihovem sprejetju obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. O opustitvah se redno posvetuje v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, zlasti z namenom, da se opustitve prenehajo uporabljati takoj, ko pogoji za njihovo uporabo ne veljajo več. |
5. Hkrati z obvestilom Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru iz odstavka 4(a) tega člena mora zadevna pogodbenica v svojem Uradnem listu objaviti obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom je treba navesti, da je za zadevni proizvod na podlagi objektivnih informacij ugotovljeno neizvajanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.
Člen 47
V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema uvoza in zlasti pri uporabi določb Protokola 3 k obstoječemu Sporazumu, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da prouči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.
Člen 48
Uporaba tega sporazuma ne posega v uporabo določb zakonodaje Skupnosti za Kanarske otoke.
NASLOV V
PRETOK DELAVCEV, PRAVICA DO USTANAVLJANJA, OPRAVLJANJE STORITEV, PRETOK KAPITALA
POGLAVJE I
Pretok delavcev
Člen 49
1. Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:
(a) |
delavci, ki so državljani Črne gore in so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani v primerjavi z državljani te države članice, kar zadeva delovne razmere, plačilo za opravljeno delo ali odpuščanje; |
(b) |
zakonec in otroci delavca, zakonito zaposlenega na ozemlju države članice, ki tam zakonito prebivajo, z izjemo zakoncev in otrok sezonskih delavcev in delavcev, ki prihajajo na delo v državo na podlagi dvostranskih sporazumov v skladu s členom 50, razen če ni v takšnih sporazumih predvideno drugače, imajo dostop do trga dela te države članice v obdobju, ko ima ta delavec dovoljenje za delo in bivanje v tej državi. |
2. Črna gora ob upoštevanju pogojev in načinov, ki se uporabljajo v tej državi, prizna enako obravnavanje, kakor je predvideno v odstavku 1, delavcem, ki so državljani ene od držav članic in so zakonito zaposleni na ozemlju Črne gore, ter njihovim zakoncem in otrokom, ki zakonito prebivajo v Črni gori.
Člen 50
1. Ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah ter v skladu z njihovo zakonodajo in veljavnimi predpisi na področju mobilnosti delavcev:
(a) |
bi se morale obstoječe možnosti za zaposlovanje črnogorskih delavcev, ki jih zagotavljajo države članice na podlagi dvostranskih sporazumov, ohraniti in po možnosti še izboljšati; |
(b) |
druge države članice proučijo možnost sklenitve podobnih sporazumov. |
2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet po treh letih prouči dodeljevanje drugih ugodnosti, vključno z možnostmi dostopa do strokovnega usposabljanja, v skladu z veljavnimi predpisi in postopki držav članic ter ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah in v Skupnosti.
Člen 51
1. Določijo se predpisi za usklajevanje sistemov socialne varnosti za delavce s črnogorskim državljanstvom, zakonito zaposlene na ozemlju države članice, in za člane njihovih družin, ki tam zakonito prebivajo. V ta namen sklep Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ne sme vplivati na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, če ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo, določa naslednje:
(a) |
vse dobe zavarovanja, zaposlitve ali bivanja, ki jih ti delavci dosežejo v različnih državah članicah, se seštevajo za pokojnine in rente za starost, invalidnost in smrt ter za zdravstveno oskrbo teh delavcev in njihovih družinskih članov; |
(b) |
vse pokojnine in rente za starost, smrt, nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali invalidnost kot njihovo posledico, razen prejemkov, ki niso zagotovljeni s prispevki za socialno varnost, so prosto prenosljive v skladu z zakonodajo države ali držav članic dolžnic; |
(c) |
ti delavci prejemajo družinske dodatke za svoje družinske člane, kot je opredeljeno zgoraj. |
2. Črna gora prizna delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni na ozemlju Črne gore ter njihovim družinskim članom, ki na tem ozemlju zakonito prebivajo, podobno obravnavanje, kakor je opredeljeno v točkah (b) in (c) odstavka 1.
POGLAVJE II
Pravica do ustanavljanja
Člen 52
Opredelitev pojmov
V tem sporazumu:
(a) |
„družba Skupnosti“ oziroma „črnogorska družba“ pomeni družbo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Črne gore z registriranim sedežem ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Črne gore. Toda če ima družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice ali Črne gore, samo svoj registrirani sedež na ozemlju Skupnosti oziroma Črne gore, se taka družba šteje za družbo Skupnosti oziroma Črne gore, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic ali Črne gore; |
(b) |
„hčerinska družba“ neke družbe pomeni družbo, ki je pod dejanskim nadzorom druge družbe; |
(c) |
„podružnica“ družbe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ter ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da tem osebam, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe; |
(d) |
„pravica do ustanavljanja“ pomeni:
|
(e) |
„delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti; |
(f) |
„gospodarske dejavnosti“ načeloma vključujejo industrijske, trgovinske in poslovne dejavnosti ter obrtne dejavnosti; |
(g) |
„državljan Skupnosti“ oziroma „državljan Črne gore“ pomeni fizično osebo, ki je državljan države članice oziroma Črne gore; glede mednarodnega pomorskega prometa, vključno s kombiniranimi prevozi, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, veljajo določbe tega poglavja in poglavja III tega naslova tudi za državljane Skupnosti oziroma Črne gore, ki imajo sedež zunaj Skupnosti oziroma Črne gore, in za ladijske prevoznike, ki so registrirani zunaj Skupnosti oziroma Črne gore in so pod nadzorom državljanov Skupnosti oziroma Črne gore, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici ali Črni gori v skladu z zakonodajo države članice oziroma Črne gore; |
(h) |
„finančne storitve“ pomenijo tiste dejavnosti, ki so opisane v Prilogi VI. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko področje uporabe navedene priloge razširi ali spremeni. |
Člen 53
1. Črna gora olajša vzpostavitev dejavnosti družb in državljanov Skupnosti na svojem ozemlju. V ta namen z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma Črna gora zagotovi:
(a) |
da se ustanavljanje družb Skupnosti na ozemlju Črne gore obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, zagotovljenega črnogorskim družbam ali družbam iz tretjih držav, kar je ugodnejše, ter |
(b) |
da se delovanje hčerinskih družb in podružnic družb Skupnosti na ozemlju Črne gore po njihovi ustanovitvi obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja črnogorskih družb in podružnic ali vseh hčerinskih družb in podružnic katere koli družbe iz tretje države, kar je ugodnejše. |
2. Skupnost in njene države članice z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovijo:
(a) |
da se ustanavljanje črnogorskih družb obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam ali kateri koli družbi iz katere koli tretje države, kar je ugodnejše; |
(b) |
da se delovanje hčerinskih družb in podružnic črnogorskih družb, ustanovljenih na njihovem ozemlju, obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam in podružnicam ali vsem hčerinskim družbam in podružnicam katere koli družbe iz tretje države, ustanovljenim na njihovem ozemlju, kar je ugodnejše. |
3. Pogodbenici ne sprejmeta novih predpisov ali ukrepov, ki so diskriminacijski na področju ustanavljanja družb Skupnosti ali Črne gore na njunem ozemlju ali pri delovanju teh družb po njihovi ustanovitvi v primerjavi z njunimi lastnimi družbami.
4. Štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi načine za razširitev uporabe zgornjih določb, da se upošteva pravica državljanov Skupnosti in državljanov Črne gore, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe.
5. Ne glede na določbe tega člena:
(a) |
imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe in podružnice Skupnosti pravico do uporabe in najema nepremičnin v Črni gori; |
(b) |
imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe in podružnice Skupnosti tudi pravico, da pridobijo in uživajo lastninske pravice na nepremičninah tako kot črnogorske družbe, glede javnih dobrin/dobrin v skupnem interesu pa enake pravice, kot jih uživajo črnogorske družbe, kadar so te pravice potrebne za opravljanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene. |
Člen 54
1. Ob upoštevanju določb člena 56, z izjemo finančnih storitev, opisanih v Prilogi VI, lahko vsaka pogodbenica s predpisi ureja pravico družb in državljanov do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju, če ti predpisi ne diskriminirajo družb in državljanov druge pogodbenice v primerjavi z lastnimi družbami in državljani.
2. V zvezi s finančnimi storitvami se pogodbenici ne glede na vse druge določbe tega sporazuma ne sme preprečiti sprejetja ukrepov v skladu z načelom varnega in skrbnega poslovanja, vključno z ukrepi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali za zagotovitev celovitosti in stabilnosti finančnega sistema. Ti ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje obveznostim pogodbenice iz tega sporazuma.
3. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank, ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo osebe javnega prava.
Člen 55
1. Ne glede na kakršne koli nasprotne določbe v Večstranskem sporazumu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (4) (v nadaljevanju „ECAA“), se določbe tega poglavja ne uporabljajo za storitve v zračnem prometu, prevozne storitve po celinskih plovnih poteh in storitve kabotaže v pomorskem prometu.
2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko oblikuje priporočila za izboljšanje stanja, kar zadeva ustanavljanje in delovanje na področjih, ki jih zajema odstavek 1.
Člen 56
1. Pogodbenici določbe členov 53 in 54 ne preprečujejo, da v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem podružnic na njenem ozemlju, ki pripadajo družbam druge pogodbenice, niso pa ustanovljene na ozemlju prve pogodbenice, uporablja posebna pravila, katerih uporaba je utemeljena zaradi pravnih ali tehničnih razlik med temi podružnicami v primerjavi s podružnicami družb, ki so registrirane na njenem ozemlju, ali da pri finančnih storitvah tako ravna iz previdnostnih razlogov.
2. Različna obravnava se uporablja samo, kolikor je nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik ali, v primeru finančnih storitev, zaradi previdnostnih razlogov.
Člen 57
Da bi državljanom Skupnosti in državljanom Črne gore olajšali začetek in opravljanje zakonsko urejenih poklicnih dejavnosti v Črni gori oziroma Skupnosti, Stabilizacijsko-pridružitveni svet prouči, kateri ukrepi so potrebni za medsebojno priznavanje kvalifikacij. V ta namen lahko sprejme vse potrebne ukrepe.
Člen 58
1. Družba Skupnosti, ustanovljena na ozemlju Republike Črne gore, ali črnogorska družba ustanovljena v Skupnosti, imata pravico v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavnimi predpisi zadevnega ozemlja gostiteljice ustanovljene družbe na ozemlju Črne gore oziroma Skupnosti zaposliti ali imeti zaposlene delavce, ki so državljani držav članic Skupnosti oziroma Črne gore, pod pogojem, da je to osebje ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2 tega člena, in da je zaposleno izključno v družbah, hčerinskih družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo takih delavcev veljajo samo za čas take zaposlitve.
2. Ključno osebje zgoraj omenjenih družb, v nadaljnjem besedilu „organizacije“, je „znotraj podjetja premeščeno osebje“, kot je opredeljeno v točki (c) tega odstavka, po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni partnerji (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto neposredno pred premestitvijo:
(a) |
osebe na vodilnih položajih v organizaciji, ki vodijo zlasti upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, kar vključuje:
|
(b) |
osebe, zaposlene v organizaciji, s posebnimi znanji, ki so bistvena za poslovanje, raziskovalno opremo, tehniko ali vodenje podjetja. Presoja takega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za podjetje, odraža tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje; |
(c) |
„premeščenec znotraj podjetja“ je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, oseba pa mora biti premeščena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) navedene organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice. |
3. Vstop državljanov Črne gore oziroma Skupnosti na ozemlje Skupnosti oziroma Črne gore in njihova začasna prisotnost na tem ozemlju se dovoli, če so ti predstavniki družb osebe na vodilnih položajih znotraj družbe, kot je opredeljeno v odstavku 2(a) zgoraj, in so pristojne za ustanovitev hčerinske družbe ali podružnice Skupnosti črnogorske družbe oziroma črnogorske hčerinske družbe ali podružnice družbe Skupnosti v državi članici oziroma Republiki Črni gori, če:
(a) |
se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo ali opravljanjem storitev ter ne prejemajo plačila od vira iz države gostiteljice družbe, ter |
(b) |
ima družba svojo glavno poslovno enoto zunaj Skupnosti oziroma Črne gore ter v navedeni državi članici oziroma Črni gori nima drugih predstavnikov, uradov, podružnic ali hčerinskih družb. |
POGLAVJE III
Opravljanje storitev
Člen 59
1. Skupnost in Črna gora se v skladu z naslednjimi določbami zavežeta k sprejetju potrebnih ukrepov, da se postopno omogoči opravljanje storitev družb ali državljanov Skupnosti ali Črne gore, ki imajo sedež na ozemlju druge pogodbenice, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene.
2. Hkrati s procesom liberalizacije, navedenim v odstavku 1, pogodbenici dovolita začasno gibanje fizičnih oseb, ki opravljajo storitve ali so pri izvajalcu storitev zaposlene kot ključno osebje v skladu z opredelitvijo iz člena 58, vključno s fizičnimi osebami, ki so predstavniki družbe ali državljanov Skupnosti ali Črne gore ter zaprosijo za začasni vstop v državo z namenom sklepanja poslov prodaje storitev ali sklepanja pogodb o prodaji storitev za tega izvajalca storitev, če se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo javnosti ali sami ne opravljajo storitev.
3. Stabilizacijsko-pridružitveni svet štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejme potrebne ukrepe za postopno izvajanje določb iz odstavka 1. Pri tem se upošteva napredek, ki sta ga pogodbenici dosegli pri približevanju zakonodaje.
Člen 60
1. Pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, na podlagi katerih bi se znatno poostrili pogoji za opravljanje storitev državljanov ali družb Skupnosti in Črne gore, ki imajo sedež v drugi pogodbenici, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene, v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.
2. Če ena pogodbenica meni, da imajo ukrepi, ki jih je po začetku veljavnosti tega sporazuma uvedla druga pogodbenica, za posledico občutno strožje razmere za opravljanje storitev v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan začetka veljavnosti tega sporazuma, lahko prva pogodbenica od druge zahteva, da se posvetujeta.
Člen 61
Glede opravljanja prevoznih storitev med Skupnostjo in Črno goro se uporabljajo naslednje določbe:
1) |
Glede notranjega prometa so v Protokolu 4 določena pravila, ki se uporabljajo v odnosih med pogodbenicama, da se zagotovi zlasti neomejen tranzitni cestni promet po Črni gori in Skupnosti kot celoti, učinkovita uporaba načela nediskriminacije in postopno usklajevanje črnogorske prometne zakonodaje z zakonodajo Skupnosti. |
2) |
Glede mednarodnega pomorskega prometa se pogodbenici zavežeta, da bosta učinkovito uporabljali načelo neomejenega dostopa do mednarodnega pomorskega trga in trgovine na podlagi tržnih zakonitosti ter spoštovali mednarodne in evropske obveznosti na področju varnosti, zaščite in okoljskih standardov. Pogodbenici izražata svojo zavezo poslovanju v skladu z načelom svobodne konkurence, ki je bistvena značilnost mednarodnega pomorskega prometa. |
3) |
Pri uporabi načel iz odstavka 2 pogodbenici:
|
4) |
Za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami se pogoji vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prometa obravnavajo v okviru ECAA. |
5) |
Pred sklenitvijo ECAA, pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni ali diskriminacijski v primerjavi s položajem, kakršen je bil pred začetkom veljavnosti tega sporazuma. |
6) |
Črna gora prilagodi svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi, zakonodaji Skupnosti, ki ob vsakem času velja za zračni in pomorski promet, promet po celinskih plovnih poteh in kopenski promet, kolikor to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trge pogodbenic ter olajša pretok potnikov in blaga. |
7) |
Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu s splošnim napredkom pri doseganju ciljev tega poglavja prouči načine za ustvarjanje potrebnih pogojev za večjo svobodo pri zagotavljanju storitev v zračnem in kopenskem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh. |
POGLAVJE IV
Tekoča plačila in pretok kapitala
Člen 62
Pogodbenici se zavežeta, da bosta v prosto zamenljivi valuti dovoljevali vsa plačila in transferje na tekoči račun plačilne bilance med Skupnostjo in Črno goro v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada.
Člen 63
1. Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu z določbami poglavja II naslova IV, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in vsakega dobička, ki iz njih izvira.
2. Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi s posojili, povezanimi s trgovinskimi transakcijami ali zagotavljanjem storitev, pri čemer sodeluje prebivalec ene od pogodbenic, in s finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo več kot eno leto.
3. Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi nacionalno obravnavo državljanom EU, ki pridobijo nepremičnine na njenem ozemlju.
4. Skupnost in Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita tudi prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami ter finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo v manj kot enem letu.
5. Brez poseganja v odstavek 1 pogodbenici ne uvedeta novih omejitev pri pretoku kapitala in tekočih plačil med prebivalci Skupnosti in Črne gore ter ne poostrita obstoječih ureditev.
6. Če v izjemnih okoliščinah ter brez poseganja v določbe člena 62 in tega člena pretok kapitala med Skupnostjo in Črno goro povzroči ali obstaja nevarnost, da bo povzročil resne težave pri delovanju tečajne ali monetarne politike v Skupnosti ali Črni gori, lahko Skupnost oziroma Črna gora za največ šest mesecev sprejmeta zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Črno goro, če so taki ukrepi nujno potrebni.
7. Z zgornjimi določbami se ne sme omejevati pravica gospodarskih subjektov pogodbenic, da izkoristijo katero koli ugodnejšo obravnavo, ki je lahko predvidena v katerem koli obstoječem dvostranskem ali večstranskem sporazumu, ki ga skleneta pogodbenici tega sporazuma.
8. Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom, da omogočita lažji pretok kapitala med Skupnostjo in Črno goro za spodbujanje ciljev tega sporazuma.
Člen 64
1. Skupnost in Črna gora v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.
2. Do konca drugega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi načine za popolno uporabo pravil Skupnosti o pretoku kapitala v Črni gori.
POGLAVJE V
Splošne določbe
Člen 65
1. Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, ki so upravičene na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.
2. Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju katere koli pogodbenice povezane z izvajanjem javne oblasti, četudi le občasno.
Člen 66
V tem naslovu določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo uporabe njunih zakonov in drugih predpisov v zvezi z vstopom fizičnih oseb v državo in njihovim bivanjem, zaposlitvijo, delovnimi razmerami, prijavo stalnega prebivališča ter opravljanjem storitev, predvsem kar zadeva odobritev, podaljšanje ali zavrnitev dovoljenja za prebivanje, pod pogojem, da jih pogodbenici ne uporabljata tako, da bi izničili ali omejili koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba ne posega v uporabo člena 65.
Člen 67
Določbe tega naslova zajemajo tudi družbe, ki so pod skupnim nadzorom in v izključni skupni lasti črnogorskih družb ali državljanov in družb ali državljanov Skupnosti.
Člen 68
1. Obravnavanje po načelu največjih ugodnosti, odobreno v skladu z določbami tega naslova, se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.
2. Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi pogodbenicama preprečevala sprejetje ali uveljavitev ukrepov, namenjenih preprečevanju izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.
3. Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Črni gori preprečevala uporabo ustreznih določb njihove davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci z različnim položajem, zlasti glede na njihovo stalno prebivališče.
Člen 69
1. Kadar je mogoče, si pogodbenici prizadevata, da se za namene plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. Pogodbenica, ki take ukrepe sprejme, drugi pogodbenici čim prej predloži časovni razpored za njihovo odpravo.
2. Kadar ima ena ali več držav članic ali Črna gora resne plačilnobilančne težave ali kadar za takšne težave obstaja neposredna nevarnost, lahko Skupnost in Črna gora v skladu s pogoji Sporazuma STO sprejmeta omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi v zvezi z uvozom, ki pa so časovno omejeni in ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za izboljšanje stanja plačilne bilance. Skupnost in Črna gora o tem takoj obvestita drugo pogodbenico.
3. Noben omejevalni ukrep ne velja za prenose v zvezi z naložbami in zlasti ne za repatriacijo investiranih ali reinvestiranih zneskov ali katerih koli vrst prihodkov, ki iz njih izvirajo.
Člen 70
Določbe tega naslova se postopno prilagodijo, zlasti na podlagi zahtev, ki izhajajo iz člena V GATS.
Člen 71
Določbe tega sporazuma ne posegajo v uporabo kakršnih koli potrebnih ukrepov s strani ene ali druge pogodbenice, s katerimi se prepreči, da se z določbami tega sporazuma izogiba ukrepom, ki jih je pogodbenica sprejela glede dostopa tretje države na njen trg.
NASLOV VI
PRIBLIŽEVANJE IN UVELJAVLJANJE ZAKONODAJE TER UVELJAVLJANJE PRAVIL O KONKURENCI
Člen 72
1. Pogodbenici priznavata pomen približevanja obstoječe črnogorske zakonodaje zakonodaji Skupnosti ter njenega učinkovitega izvajanja. Črna gora si prizadeva postopno uskladiti svojo obstoječo in prihodnjo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Črna gora zagotovi, da se njena obstoječa in prihodnja zakonodaja ustrezno izvaja in uveljavi.
2. Približevanje se začne izvajati na dan podpisa tega sporazuma in se do konca prehodnega obdobja, opredeljenega v členu 8 tega sporazuma, postopno razširi na vse elemente pravnega reda Skupnosti, navedenega v tem sporazumu.
3. Na zgodnji stopnji bo približevanje usmerjeno v ključne elemente pravnega reda Skupnosti na področju notranjega trga, vključno z zakonodajo finančnega sektorja, področjem svobode, varnosti in pravice ter področji, povezanimi s trgovino. Na nadaljnji stopnji se Črna gora osredotoči na ostale dele pravnega reda Skupnosti.
Približevanje se opravi na podlagi programa, o katerem se bosta dogovorili Evropska komisija in Črna gora.
4. Črna gora v dogovoru z Evropsko komisijo opredeli tudi načine za spremljanje izvajanja približevanja zakonodaje in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za uveljavljanje zakonodaje.
Člen 73
Konkurenca in druge gospodarske določbe
1. S pravilnim delovanjem tega sporazuma je, kolikor to lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Črno goro, nezdružljivo naslednje:
(i) |
vsi sporazumi med podjetji, odločitve podjetniških združenj in usklajena ravnanja med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence; |
(ii) |
zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Črne gore kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja; |
(iii) |
vsaka državna pomoč, s katero se izkrivlja ali bi se lahko izkrivljala konkurenca z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodom. |
2. Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v Skupnosti, zlasti iz členov 81, 82, 86 in 87 Pogodbe ES ter interpretativnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije Skupnosti.
3. Pogodbenici zagotovita, da ima neodvisen javni organ potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(i) in (ii) tega člena v celoti v zvezi z zasebnimi in javnimi podjetji ter podjetji, ki so jim bile dodeljene posebne pravice.
4. Črna gora v enem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma ustanovi neodvisen organ, ki ima potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(iii) v celoti. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državnih pomoči in posamezne pomoči v skladu z odstavkom 2, ter pooblastila za odreditev vračila nezakonito dodeljene državne pomoči.
5. Skupnost na eni strani in Črna gora na drugi strani zagotovita preglednost na področju državnih pomoči med drugim tako, da za drugo pogodbenico pripravita redno letno poročilo ali ustrezne enakovredne dokumente v skladu z metodologijo in predstavljeno analizo Skupnosti o državnih pomočeh. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica predloži informacije o posebnih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.
6. Črna gora pripravi izčrpen inventar shem pomoči, ki so bile sprejete pred ustanovitvijo organa iz odstavka 4, in takšne sheme pomoči uskladi z merili iz odstavka 2 najpozneje v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.
7. |
|
8. Protokol 5 določa pravila o državni pomoči za jeklarsko industrijo, če je to primerno. Ta protokol določa pravila, ki se uporabljajo v primeru, ko se pomoč za prestrukturiranje dodeli jeklarski industriji. Poudaril bo izjemen značaj pomoči za namene prestrukturiranja in dejstvo, da bo taka pomoč časovno omejena in povezana z zmanjšanji zmogljivosti v okviru programov izvedljivosti.
9. V zvezi s proizvodi iz poglavja II naslova IV:
(a) |
se odstavek 1(iii) ne uporablja; |
(b) |
se vsa ravnanja, ki so v nasprotju z odstavkom 1(i), ocenijo v skladu z merili, ki jih je določila Skupnost na podlagi členov 36 in 37 Pogodbe ES in posebnih instrumentov Skupnosti, ki so bili sprejeti na tej podlagi. |
10. Če ena od pogodbenic meni, da posamezno ravnanje ni združljivo s pogoji iz odstavka 1, lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom ali v 30 delovnih dneh po zahtevi za takšno posvetovanje. Nobena določba tega člena ne posega v ali vpliva na sprejetje izravnalnih ukrepov s strani Skupnosti ali Črne gore v skladu z GATT 1994 in Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter s tem povezano zadevno nacionalno zakonodajo.
Člen 74
Javna podjetja
Do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Črna gora za javna podjetja in podjetja, katerim so bile odobrene posebne ali izključne pravice, uporabi načela, določena v Pogodbi ES, zlasti načela iz člena 86.
Posebne pravice javnih podjetij med prehodnim obdobjem ne vključujejo možnosti uvedbe količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom pri uvozu iz Skupnosti v Črno goro.
Člen 75
Intelektualna, industrijska in poslovna lastnina
1. V skladu z določbami tega člena in Priloge VII pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva ter uveljavljanju pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.
2. Pogodbenica z začetkom veljavnosti tega sporazuma ne obravnava družb in državljanov druge pogodbenice na področju priznavanja in varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine manj ugodno kot družbe ali državljane katere koli tretje države v okviru dvostranskih sporazumov.
3. Črna gora sprejme potrebne ukrepe, da najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi podobno raven varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, kot obstaja v Skupnosti, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.
4. Črna gora se zavezuje, da bo v zgoraj navedenem obdobju pristopila k večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, navedenim v Prilogi VII. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sklene, da mora Črna gora pristopiti k posebnim večstranskim konvencijam na tem področju.
5. Če se pojavijo težave na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice o tem takoj obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da se dosežejo obojestransko zadovoljive rešitve.
Člen 76
Javna naročila
1. Skupnost in Črna gora menita, da je odpiranje trga javnih naročil na podlagi načel nediskriminacije in vzajemnosti, še zlasti pravil STO, zaželeni cilj.
2. Črnogorskim družbam se, ne glede na to, ali imajo sedež v Skupnosti ali ne, z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Skupnosti v skladu s pravili Skupnosti za javna naročila, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenim družbam Skupnosti.
Zgornje določbe se uporabljajo tudi za javna naročila v sektorju gospodarskih javnih služb, ko bo vlada Črne gore sprejela zakonodajo o uvedbi pravil Skupnosti na tem področju. Skupnost redno proučuje, ali je Črna gora dejansko uvedla tako zakonodajo.
3. Družbe Skupnosti s sedežem v Črni gori imajo v skladu z določbami poglavja II naslova V z začetkom veljavnosti tega sporazuma dostop do postopkov javnih naročil v Črni gori, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih črnogorskim družbam.
4. Družbam Skupnosti, ki niso bile ustanovljene v Črni gori, se z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Črni gori pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenim črnogorskim družbam.
5. Stabilizacijsko-pridružitveni svet redno proučuje možnost, da Črna gora uvede dostop do postopkov javnih naročil v Črni gori za vse družbe Skupnosti. Črna gora vsako leto poroča Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu o ukrepih, ki jih je sprejela za povečanje preglednosti in zagotovitev učinkovite sodne revizije odločitev, sprejetih na področju javnih naročil.
6. Glede ustanavljanja podjetij, poslovanja in opravljanja storitev med Skupnostjo in Črno goro ter glede zaposlovanja in gibanja delovne sile, povezanega z izpolnjevanjem javnih naročil, se uporabljajo določbe členov 49 do 64.
Člen 77
Standardizacija, meroslovje, akreditacija in ugotavljanje skladnosti
1. Črna gora sprejme potrebne ukrepe za postopno doseganje skladnosti s tehničnimi predpisi Skupnosti in evropskimi postopki standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti.
2. V ta namen si pogodbenici prizadevata:
(a) |
spodbujati uporabo tehničnih predpisov Skupnosti, evropskih standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti; |
(b) |
zagotavljati pomoč za razvoj kakovostne infrastrukture: standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti; |
(c) |
spodbujati sodelovanje Črne gore pri delu organizacij, ki se ukvarjajo s standardi, ugotavljanjem skladnosti, meroslovjem in podobnimi dejavnostmi (npr. CEN, CENELEC, ETSI, EA, WELMEC, EUROMET) (5); |
(d) |
kjer je to primerno, skleniti Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, ko so zakonodajni okvir in postopki Črne gore dovolj usklajeni z zakonodajnim okvirom in postopki Skupnosti ter je na razpolago ustrezno strokovno znanje. |
Člen 78
Varstvo potrošnikov
Pogodbenici sodelujeta pri prilagajanju črnogorskih standardov varstva potrošnikov standardom Skupnosti. Učinkovito varstvo potrošnikov je potrebno za zagotavljanje pravilnega delovanja tržnega gospodarstva, odvisno pa bo od razvoja upravne infrastrukture, s katero se zagotavlja tržni nadzor in uveljavljanje zakonodaje na tem področju.
V ta namen in glede na skupne interese bosta pogodbenici zagotavljali:
(a) |
politiko dejavnega varstva potrošnikov v skladu z zakonodajo Skupnosti, vključno z boljšim obveščanjem in razvojem neodvisnih organizacij; |
(b) |
usklajevanje zakonodaje varstva potrošnikov v Črni gori s tovrstno zakonodajo, ki velja v Skupnosti; |
(c) |
učinkovito zakonsko varstvo potrošnikov za izboljšanje kakovosti potrošniškega blaga in vzdrževanje ustreznih varnostnih standardov; |
(d) |
spremljanje pravil, ki ga izvajajo pristojni organi, in zagotavljanje dostopa do pravnega varstva pri sporih; |
(e) |
izmenjavo informacij o nevarnih izdelkih. |
Člen 79
Delovne razmere in enake možnosti
Črna gora postopno uskladi svojo zakonodajo z zakonodajo Skupnosti na področju delovnih razmer, zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu ter enakih možnosti.
NASLOV VII
PRAVOSODJE, SVOBODA IN VARNOST
Člen 80
Krepitev institucij in pravne države
Pogodbenici pri svojem sodelovanju na področju pravosodja, svobode in varnosti namenjata posebno pozornost utrditvi pravne države ter krepitvi institucij na vseh ravneh uprave na splošno, zlasti pa uveljavljanju zakonodaje in pravosodja. Namen sodelovanja je zlasti povečati neodvisnost sodstva in izboljšati njegovo učinkovitost, izboljšati delovanje policije in drugih organov pregona, zagotoviti ustrezno usposabljanje ter okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Člen 81
Varstvo osebnih podatkov
Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma uskladi svojo zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov z zakonodajo Skupnosti ter drugo evropsko in mednarodno zakonodajo o zasebnosti. Črna gora vzpostavi enega ali več neodvisnih nadzornih organov z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za učinkovito spremljanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov. Pogodbenici sodelujeta pri doseganju tega cilja.
Člen 82
Vizumi, upravljanje meja, azil in migracije
Pogodbenici sodelujeta na področju vizumov, nadzora meje, azila in migracij ter vzpostavita okvir za sodelovanje na teh področjih, tudi na regionalni ravni, pri čemer po potrebi upoštevata in v celoti uporabita druge obstoječe pobude na tem področju.
Sodelovanje na zgoraj navedenih področjih temelji na medsebojnih posvetovanjih in tesnem usklajevanju med pogodbenicama ter bo vključevalo tehnično in upravno pomoč za:
(a) |
izmenjavo informacij o zakonodaji in praksah; |
(b) |
pripravo zakonodaje; |
(c) |
izboljšanje učinkovitosti institucij; |
(d) |
usposabljanje zaposlenih; |
(e) |
varnost potnih listin in odkrivanje ponarejenih listin; |
(f) |
upravljanje meja. |
Sodelovanje je osredotočeno zlasti:
(a) |
na področju azila na izvajanje nacionalne zakonodaje za izpolnjevanje standardov Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in Newyorškega protokola o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 in s tem zagotavljanje spoštovanja načela nevračanja ter drugih pravic prosilcev za azil in beguncev; |
(b) |
na področju zakonitih migracij pa na pravila in pravice v zvezi z odobritvijo dovoljenja za vstop ter status sprejetih oseb. V zvezi z migracijami pogodbenici soglašata, da je treba pravično obravnavati državljane drugih držav, ki zakonito prebivajo na njunih ozemljih, ter spodbujati politiko vključevanja, katere cilj je zagotoviti tem državljanom pravice in obveznosti, ki bodo primerljive s pravicami in obveznostmi njunih državljanov. |
Člen 83
Preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja; ponovni sprejem
1. Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in nadzoru nezakonitega priseljevanja. Črna gora in države članice se zato strinjajo, da ponovno sprejmejo vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na njunih ozemljih, pogodbenici pa se tudi strinjata, da bosta sklenili in v celoti izvajali Sporazum o ponovnem sprejemu, vključno z obveznostjo ponovnega sprejema državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.
Države članice in Črna gora svojim državljanom zagotavljajo ustrezne osebne dokumente in upravno pomoč, potrebne za te namene.
Posebni postopki za ponovni sprejem državljanov držav članic in Črne gore ter državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva se določijo v Sporazumu med Skupnostjo in Črno goro o ponovnem sprejemu oseb, ki bivajo brez dovoljenja.
2. Črna gora soglaša, da bo sklenila Sporazume o ponovnem sprejemu z državami, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces.
3. Črna gora se zavezuje, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev fleksibilnega in hitrega izvajanja vseh Sporazumov o ponovnem sprejemu, omenjenih v tem členu.
4. Stabilizacijsko-pridružitveni svet opredeli druge načine skupnega prizadevanja za preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja, vključno z mrežami trgovine z ljudmi in nezakonitega priseljevanja.
Člen 84
Pranje denarja in financiranje terorizma
1. Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ter uporabe omenjenih finančnih sistemov za financiranje terorizma.
2. Sodelovanje na tem področju lahko vključuje upravno in tehnično pomoč za spodbujanje izvajanja predpisov ter učinkovitega delovanja ustreznih standardov in mehanizmov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, enakovrednih standardom, ki so jih na tem področju sprejeli Skupnost in mednarodni forumi, zlasti Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).
Člen 85
Sodelovanje na področju prepovedanih drog
1. Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Cilj politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za boj proti prepovedanim drogam, zmanjšanje preskrbe, prometa in povpraševanja po prepovedanih drogah, spopadanje z zdravstvenimi in družbenimi posledicami zlorabe drog ter učinkovitejši nadzor predhodnih sestavin.
2. Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu s strategijo EU nadzora v zvezi z drogami.
Člen 86
Preprečevanje in boj proti organiziranem kriminalu in drugim nezakonitim dejanjem
Pogodbenici sodelujeta v boju proti kriminalu in nezakonitim dejanjem, ki so organizirani ali v drugih oblikah, ter pri njihovem preprečevanju, to pa so:
(a) |
tihotapstvo in trgovina z ljudmi; |
(b) |
nezakonite gospodarske dejavnosti, zlasti ponarejanje denarnih in negotovinskih plačilnih sredstev, nezakoniti posli z izdelki, kot so industrijski odpadki in radioaktivni material, ter posli z nezakonitimi, ponarejenimi ali piratskimi izdelki; |
(c) |
korupcija, v zasebnem in javnem sektorju, zlasti tista, ki je povezana z nepreglednimi upravnimi praksami; |
(d) |
davčne goljufije; |
(e) |
kraja identitete; |
(f) |
nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi; |
(g) |
nedovoljen promet z orožjem; |
(h) |
ponarejanje dokumentov; |
(i) |
tihotapstvo in nedovoljena trgovina z blagom, vključno z avtomobili; |
(j) |
kibernetski kriminal. |
Kar zadeva ponarejanje denarja, Črna gora tesno sodeluje z Evropsko skupnostjo, da se prepreči ponarejanje bankovcev in kovancev ter kaznuje vsako ponarejanje bankovcev in kovancev, ki se morda pojavi na ozemlju. Cilj Črne gore na ravni preprečevanja je izvajanje ukrepov, enakovrednih tistim, ki so določeni v ustrezni zakonodaji Skupnosti, ter pristop k vsem mednarodnim konvencijam, povezanim s tem pravnim področjem. Črna gora bi lahko izkoristila podporo Skupnosti pri izmenjavi, pomoči in usposabljanju za zaščito proti ponarejanju denarja. Spodbuja se regionalno sodelovanje in usklajenost s priznanimi mednarodnimi standardi v boju proti organiziranemu kriminalu.
Člen 87
Boj proti terorizmu
Pogodbenici v skladu z mednarodnimi konvencijami, katerih pogodbenici sta, ter svojimi zakoni in drugimi predpisi soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj ter njihovega financiranja:
(a) |
v okviru polnega izvajanja Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1373 (2001) ter drugih ustreznih resolucij ZN, mednarodnih konvencij in instrumentov; |
(b) |
z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo; |
(c) |
z izmenjavo izkušenj glede sredstev in načinov boja proti terorizmu ter izkušenj na tehničnih področjih in pri usposabljanju ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma. |
NASLOV VIII
POLITIKE SODELOVANJA
Člen 88
1. Skupnost in Črna gora vzpostavita tesno sodelovanje, da bosta prispevali k razvoju ter potencialu rasti Črne gore. S takšnim sodelovanjem se utrjujejo obstoječe gospodarske vezi v najširšem možnem obsegu v korist obeh pogodbenic.
2. Politike in drugi ukrepi se zasnujejo v smeri trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja Črne gore. S temi politikami je treba zagotoviti, da se že od samega začetka v celoti upoštevajo tudi okoljski vidiki, ki so povezani z zahtevami skladnega družbenega razvoja.
3. Politike sodelovanja se vključijo v regionalni okvir sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom, s katerimi se lahko spodbudi sodelovanje med Črno goro in sosednjimi državami, med katerimi so nekatere tudi članice Evropske unije, s čimer se prispeva k regionalni stabilnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu z evropskim partnerstvom določi prednostne naloge med politikami sodelovanja in v okviru teh politik, ki so opisani v nadaljevanju.
Člen 89
Gospodarska in trgovinska politika
Skupnost in Črna gora poenostavita izvajanje procesa gospodarske reforme tako, da sodelujeta pri izboljšanju razumevanja temeljev svojih gospodarstev ter oblikovanja in uresničevanja gospodarske politike v tržnem gospodarstvu.
Zato Skupnost in Črna gora sodelujeta, da:
(a) |
izmenjata informacije o makroekonomskih rezultatih in možnostih ter o strategijah za razvoj; |
(b) |
skupaj analizirata gospodarska vprašanja skupnega interesa, vključno z oblikovanjem ekonomske politike in instrumentov izvajanja te politike; in |
(c) |
spodbujata širše sodelovanje z namenom, da pospešita dotok strokovnega znanja in izkušenj ter dostop do novih tehnologij. |
Črna gora si prizadeva vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo in postopno približati svoje politike k politikam evropske ekonomske in monetarne unije, ki so usmerjene k stabilnosti. V zvezi s tem lahko Skupnost na zahtevo črnogorskih organov zagotovi pomoč za podpiranje prizadevanj Črne gore.
Namen sodelovanja je tudi krepitev pravne države na poslovnem področju s pomočjo stabilnega in nediskriminacijskega pravnega sistema na področju trgovine.
Sodelovanje na tem področju vključuje izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem evropske ekonomske in monetarne unije.
Člen 90
Sodelovanje na področju statistike
Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju statistike, vključno z gospodarskim, trgovinskim, monetarnim in finančnim področjem. Namen sodelovanja je zlasti razviti učinkovit in trajnosten statistični sistem, s pomočjo katerega je možno zagotavljati zanesljive, objektivne in točne podatke, potrebne za načrtovanje in spremljanje procesa prehoda in reform v Črni gori. Na ta način bo lahko statistični urad v Črni gori tudi bolje zadovoljil potrebe svojih strank v državi (iz javne uprave ter iz zasebnih sektorjev). Pri statističnem sistemu bi bilo treba upoštevati temeljna statistična načela, ki so jih izdali Združeni narodi, evropski statistični kodeks ravnanja in določbe evropske statistične zakonodaje, statistični sistem pa se mora razvijati v smeri pravnega reda Skupnosti. Pogodbenici zlasti sodelujeta, da zagotovita zaupnost posameznih podatkov, postopno povečata zbiranje podatkov in prenos v Evropski statistični sistem ter izmenjujeta informacije o metodah, prenosu strokovnega znanja in izkušenj ter usposabljanju.
Člen 91
Bančništvo, zavarovalništvo in druge finančne storitve
Sodelovanje med Črno goro in Skupnostjo je usmerjeno v prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev. Pogodbenici sodelujeta z namenom, da vzpostavita in razvijeta ustrezen okvir za spodbujanje bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev v Črni gori, ki temelji na lojalnih konkurenčnih ravnanjih in zagotavljanju potrebnih enakih pogojev.
Člen 92
Sodelovanje na področju notranjega nadzora in zunanje revizije
Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju notranjega nadzora javnih financ (PIFC) in zunanje revizije. Pogodbenici sodelujeta predvsem z namenom, da v Črni gori s pomočjo oblikovanja in sprejetja ustrezne zakonodaje razvijeta pregledne, učinkovite in ekonomične sisteme notranjega nadzora javnih financ (vključno s finančnim poslovodenjem in nadzorom ter funkcionalno neodvisno zunanjo revizijo) in neodvisne sisteme zunanje revizije v Črni gori, v skladu z mednarodno sprejetimi standardi in metodologijami ter najboljšo prakso EU. Sodelovanje je osredotočeno tudi na krepitev zmogljivosti vrhovne revizijske institucije v Črni gori. Da se lahko prevzamejo odgovornosti za sodelovanje in usklajevanje, ki izhajajo iz zgoraj navedenih zahtev, je treba sodelovanje osredotočiti tudi na vzpostavitev in okrepitev centralnih enot za usklajevanje finančnega poslovodenja in nadzora ter notranjega nadzora.
Člen 93
Spodbujanje in zaščita naložb
Namen sodelovanja med pogodbenicama v okviru njunih pristojnosti na področju spodbujanja in zaščite naložb je ustvariti ugodno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, kar je pomembno za oživitev gospodarstva in industrije v Črni gori. Za Črno goro je poseben cilj sodelovanja izboljšati pravni okvir, ki podpira in ščiti naložbe.
Člen 94
Industrijsko sodelovanje
Namen sodelovanja je spodbujati posodobitev in prestrukturiranje industrije ter posameznih sektorjev v Črni gori. Zajeto je tudi industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti z namenom krepitve zasebnega sektorja pod pogoji, s katerimi je zagotovljeno, da se varuje okolje.
V pobudah za industrijsko sodelovanje se upoštevajo prednostne naloge, ki jih določita obe pogodbenici. Pri tem upoštevata regionalne vidike industrijskega razvoja in po potrebi spodbujata mednarodna partnerstva. Pobude naj bi bile zlasti namenjene oblikovanju primernega okvira za podjetja, pa tudi izboljšanju poslovodenja ter znanja in izkušenj ter spodbujanju trgov, preglednosti trga in poslovnega okolja. Posebna pozornost je posvečena vzpostavitvi učinkovitih dejavnosti spodbujanja izvoza v Črni gori.
Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti na področju industrijske politike.
Člen 95
Mala in srednje velika podjetja
Sodelovanje med pogodbenicama je namenjeno razvoju in krepitvi zasebnega sektorja malih in srednje velikih podjetij (MSP), ustanavljanju novih podjetij na področjih, ki imajo potencial za rast in sodelovanje med MSP v Skupnosti in Črni gori. Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju MSP, ter deset smernic iz Evropske listine za mala podjetja.
Člen 96
Turizem
Sodelovanje med pogodbenicama na področju turizma je usmerjeno predvsem v povečanje pretoka informacij o turizmu (s pomočjo mednarodnih omrežij, baz podatkov itd.), spodbujanje razvoja infrastrukture, ki pospešuje naložbe v turistični sektor, udeležbo Črne gore v pomembnih evropskih turističnih organizacijah. Njegov namen je tudi proučiti možnosti za skupne dejavnosti in krepiti sodelovanje med turističnimi podjetji, strokovnjaki in vladami ter njihovimi ustanovami, pristojnimi za področje turizma, ter prenašati strokovno znanje in izkušnje (z usposabljanjem, izmenjavami, seminarji). Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti v zvezi s tem sektorjem.
Politike sodelovanja se lahko vključijo v regionalni okvir sodelovanja.
Člen 97
Kmetijski in živilsko-predelovalni sektor
Sodelovanje med pogodbenicama se razvija na vseh prednostnih področjih, povezanih s pravnim redom Skupnosti na področju kmetijstva ter na veterinarskem in fitosanitarnem področju. Namen sodelovanja je predvsem posodobiti ter prestrukturirati kmetijstvo in živilsko-predelovalni sektor, zlasti da se dosežejo sanitarne zahteve Skupnosti, izboljšata upravljanje voda in razvoj podeželja ter razvije sektor gozdarstva v Črni gori, pa tudi podpira postopno približevanje črnogorskih zakonodaje in praks pravilom in standardom Skupnosti.
Člen 98
Ribištvo
Pogodbenici proučita možnosti za opredelitev obojestransko koristnih področij skupnega interesa v ribiškem sektorju. Pri sodelovanju se upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju ribištva, vključno z mednarodnimi obveznostmi v zvezi s pravili mednarodne in regionalne ribiške organizacije za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov.
Člen 99
Carine
Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na tem področju, da se zagotovi skladnost z določbami, ki jih je treba sprejeti na področju trgovine, in da se črnogorski carinski sistemi prilagodijo carinskemu sistemu Skupnosti, kar prispeva k uveljavljanju liberalizacije, načrtovane v okviru tega sporazuma, in postopnemu približevanju črnogorske carinske zakonodaje k pravnemu redu Skupnosti.
Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju carin.
Pravila o medsebojni upravni pomoči med pogodbenicama na področju carin so določena v Protokolu 6.
Člen 100
Obdavčenje
Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na področju obdavčenja, vključno z ukrepi za nadaljnjo reformo črnogorskega davčnega sistema in prestrukturiranje davčne uprave za zagotovitev učinkovitega pobiranja davkov in boja proti davčnim goljufijam.
Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju obdavčenja in boja proti škodljivi davčni konkurenci. Odpravo škodljive davčne konkurence je treba izvesti na podlagi načel kodeksa ravnanja za obdavčenje ustvarjenega dohodka, ki ga je odobril Svet 1. decembra 1997.
Poleg tega se sodelovanje prilagodi povečanju preglednosti in boju proti korupciji ter vključuje izmenjavo informacij z državami članicami, da se olajša izvajanje ukrepov, s katerimi se preprečujejo davčne goljufije, izogibanje davkom in davčna utaja. Črna gora prav tako dokončno vzpostavi mrežo dvostranskih sporazumov z državami članicami, kot je bilo začrtano v zadnji dopolnitvi vzorčne davčne konvencije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o dohodku in kapitalu ter na podlagi vzorčnega sporazuma OECD o izmenjavi podatkov v davčnih zadevah, kolikor se država članica prosilka s tem strinja.
Člen 101
Sodelovanje na socialnem področju
Glede zaposlovanja je sodelovanje med pogodbenicama usmerjeno predvsem na izboljšanje služb za pomoč pri iskanju zaposlitve in poklicnem svetovanju, zagotavljanje podpornih ukrepov ter spodbujanje lokalnega razvoja, s čimer se prispeva k prestrukturiranju industrijskega trga in trga dela. To obsega tudi ukrepe, kot so študije, začasno dodeljevanje strokovnjakov in informacije ter dejavnosti usposabljanja.
Pogodbenici sodelujeta z namenom, da v okviru okrepljene gospodarske reforme in povezovanja olajšata reformo politike zaposlovanja v Črni gori. S sodelovanjem se podpre prilagoditev črnogorskega sistema socialne varnosti novim gospodarskim in družbenim zahtevam, kar vključuje prilagajanje črnogorske zakonodaje o delovnih razmerah in enakih možnostih za ženske in moške, za invalide in za ljudi, ki pripadajo manjšinam, pa tudi izboljšanje ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev, pri čemer se pogodbenici sklicujeta na obstoječo raven varstva v Skupnosti. Črna gora zagotovi, da se dosledno upoštevajo načela temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (ILO) in da se jih učinkovito izvaja.
Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.
Člen 102
Izobraževanje in usposabljanje
Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dvigneta raven splošne izobrazbe in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja v Črni gori ter povečata obseg mladinske politike in mladinskega dela, vključno z neformalno izobrazbo. Prednostna naloga izobraževalnih sistemov je doseči cilje Bolonjske deklaracije v okviru medvladnega Bolonjskega procesa.
Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom, da zagotovita dostop do vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v Črni gori brez diskriminacije na podlagi spola, barve, narodnosti ali vere.
Ustrezni programi in instrumenti Skupnosti prispevajo k izboljšanju struktur izobraževanja in usposabljanja v Črni gori.
Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.
Člen 103
Sodelovanje na področju kulture
Pogodbenici za zavezujeta, da bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture. To sodelovanje je med drugim namenjeno izboljšanju medsebojnega razumevanja in spoštovanja med posamezniki, skupnostmi in narodi. Pogodbenici se zavezujeta tudi, da bosta sodelovali pri spodbujanju kulturne raznolikosti, zlasti v okviru Konvencije UNESCO o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja.
Člen 104
Sodelovanje na avdio-vizualnem področju
Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi in koprodukcije na področju kinematografije in televizije.
Sodelovanje bi lahko med drugim zajemalo tudi programe in zmogljivosti za usposabljanje novinarjev in drugih medijskih strokovnjakov ter tehnično pomoč javnim in zasebnim sredstvom javnega obveščanja za krepitev njihove neodvisnosti, strokovnosti in povezav z evropskimi sredstvi javnega obveščanja.
Črna gora prilagodi svoje politike o urejanju vsebinskih vidikov čezmejnega oddajanja radijskih in televizijskih programov s politikami ES ter uskladi svojo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Črna gora posebno pozornost nameni zadevam v zvezi s pridobivanjem pravic intelektualne lastnine za radijske in televizijske programe, ki se oddajajo po satelitu, po kablu in na prizemnih frekvencah.
Člen 105
Informacijska družba
Sodelovanje se razvije na vseh področjih, povezanih s pravnim redom Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo. Podpira se predvsem postopno prilagajanje črnogorskih politik in zakonodaje v tem sektorju politikam in zakonodaji Skupnosti.
Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom nadaljnjega razvoja informacijske družbe v Črni gori. Splošni cilji zajemajo pripravo družbe kot celote na digitalno dobo, pridobivanje naložb ter zagotavljanje medsebojnega delovanja omrežij in storitev.
Člen 106
Elektronska komunikacijska omrežja in storitve
Sodelovanje je osredotočeno predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju. Pogodbenici krepita zlasti sodelovanje na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev s končnim ciljem, da Črna gora sprejeme pravni red Skupnosti v tem sektorju tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.
Člen 107
Informacije in obveščanje
Skupnost in Črna gora sprejmeta potrebne ukrepe za spodbujanje medsebojne izmenjave informacij. Prednost se da programom, katerih namen je javnosti zagotavljati osnovne informacije o Skupnosti, strokovnim krogom v Črni gori pa bolj specializirane informacije.
Člen 108
Promet
Sodelovanje med pogodbenicama je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju prometa.
Namen sodelovanja je lahko predvsem prestrukturirati in posodobiti vrste prevoza v Črni gori, izboljšati prosti pretok potnikov in blaga, omogočiti lažji dostop do prevoznega trga in prometne infrastrukture, vključno s pristanišči in letališči. Poleg tega lahko sodelovanje podpira razvoj multimodalne infrastrukture v povezavi z glavnimi vseevropskimi omrežji, zlasti da se okrepijo regionalne povezave v jugovzhodni Evropi v skladu z Memorandumom o soglasju o razvoju ključnega regionalnega prometnega omrežja. S sodelovanjem je treba doseči standarde izvajanja dejavnosti, ki so primerljivi s standardi v Skupnosti, ter razvijati prevozni sistem v Črni gori, ki je združljiv s sistemom Skupnosti in prilagojen temu sistemu, ter izboljšati varstvo okolja v prometu.
Člen 109
Energetika
Sodelovanje je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju okolja. Temelji na Pogodbi o energetski skupnosti ter se razvija z namenom postopnega vključevanja Črne gore na evropske energetske trge. Sodelovanje lahko zajema zlasti:
(a) |
oblikovanje in načrtovanje energetske politike, vključno s posodobitvijo infrastrukture, izboljšanje in povečanje raznovrstnosti oskrbe ter izboljšanje dostopa do energetskega trga, vključno s poenostavitvijo tranzita, prenos, distribucijo in obnavljanje medsebojno povezanih elektroenergetskih sistemov regionalnega pomena s sosednjimi državami; |
(b) |
spodbujanje varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov energije ter proučevanje vpliva proizvodnje in porabe energije na okolje; |
(c) |
oblikovanje okvirnih pogojev za prestrukturiranje energetskih družb in sodelovanje med podjetji v tem sektorju. |
Člen 110
Jedrska varnost
Pogodbenici sodelujeta na področju jedrske varnosti in zaščitnih ukrepov. Sodelovanje bi lahko zajemalo naslednja področja:
(a) |
izboljšanje zakonov in prepisov pogodbenic o varstvu pred sevanjem, jedrski varnosti, knjigovodstvu jedrskih materialov in nadzoru nad temi materiali ter krepitvi nadzornih organov in njihovih virov; |
(b) |
pomoč pri spodbujanju sporazumov med državami članicami ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Črno goro o zgodnjem obveščanju in izmenjavi informacij v primerih jedrskih nesreč ter pripravljenosti za ukrepe v primeru izrednega dogodka in po potrebi o splošnih vprašanjih jedrske varnosti; |
(c) |
odgovornost tretjim na področju jedrske energije. |
Člen 111
Okolje
Pogodbenici razvijeta in okrepita sodelovanje na področju okolja s ključno nalogo, da zaustavita nadaljnje uničevanje in začneta izboljševati razmere na področju okolja z namenom trajnostnega razvoja.
Sodelovanje, ki ga pogodbenici vzpostavita, je namenjeno zlasti krepitvi upravnih struktur in postopkov, s čimer se zagotovita strateško načrtovanje okoljskih vprašanj in usklajevanje med zadevnimi udeleženci, ter je osredotočeno na prilagajanje črnogorske zakonodaje pravemu redu Skupnosti. Sodelovanje bi se lahko osredotočilo tudi na razvoj strategij za znatno zmanjšanje lokalnega, regionalnega in čezmejnega onesnaževanja zraka in vode, vzpostavitev okvira za učinkovito, čisto, trajnostno in obnovljivo proizvodnjo in porabo energije ter za izvedbo presoje vplivov na okolje in strateške okoljske presoje. Posebna pozornost se nameni ratifikaciji in izvajanju Kjotskega protokola.
Člen 112
Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja
Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja na podlagi medsebojne koristi in, ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, ustreznega dostopa do svojih zadevnih programov, pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.
Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.
Člen 113
Regionalni in lokalni razvoj
Pogodbenici si prizadevata okrepiti sodelovanje na področju regionalnega in lokalnega razvoja, njun cilj pri tem pa bo prispevati h gospodarskemu razvoju in zmanjšati regionalna neravnovesja. Posebna pozornost se nameni čezmejnemu, mednacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju.
Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju regionalnega razvoja.
Člen 114
Javna uprava
Namen sodelovanja je zagotoviti razvoj učinkovite in odgovorne javne uprave v Črni gori, da se zlasti podprejo izvajanje pravne države, pravilno delovanje državnih ustanov v korist vsega črnogorskega prebivalstva ter nemoten razvoj odnosov med EU in Črno goro.
Sodelovanje na tem področju se v glavnem osredotoči na krepitev institucij, vključno z razvojem in izvajanjem preglednih in nepristranskih zaposlitvenih postopkov, upravljanjem s človeškimi viri in poklicnim razvojem za javne službe, stalnim usposabljanjem ter spodbujanjem etike znotraj javne uprave. Sodelovanje zajema vsa področja javne uprave, vključno z lokalno upravo.
NASLOV IX
FINANČNO SODELOVANJE
Člen 115
Za doseganje ciljev tega sporazuma ter v skladu s členi 5, 116 in 118 lahko Črna gora prejme finančno pomoč Skupnosti v obliki subvencij in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke. Pomoč Skupnosti je pogojena z nadaljnjim napredkom pri izpolnjevanju kopenhaških političnih meril, in zlasti z napredkom pri izpolnjevanju posameznih prednostnih nalog evropskega partnerstva. Upoštevajo se tudi rezultati letnih pregledov držav, udeleženih v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, zlasti kar zadeva zavezanost prejemnika, da bo izvajal demokratične, gospodarske in institucionalne reforme, prav tako se bodo upoštevali drugi sklepi Sveta, ki se nanašajo zlasti na spoštovanje programov prilagoditve. Pomoč, odobrena Črni gori, se prilagodi njenim potrebam, dogovorjenim prednostnim nalogam, zmožnostim porabe in povrnitve pomoči ter sprejetim ukrepom za reformo in prestrukturiranje gospodarstva.
Člen 116
Finančna pomoč v obliki subvencij je dodeljena z operativnimi ukrepi, predvidenimi v ustrezni uredbi Sveta, v okviru večletnega finančnega okvira in na podlagi letnih delovnih programov, ki jih oblikuje Skupnost po posvetovanju s Črno goro.
Finančna pomoč Skupnosti lahko zajema vsa področja sodelovanja, pri čemer se posebna pozornost namenja pravosodju, svobodi in varnosti, približevanju zakonodaje, gospodarskemu razvoju ter varstvu okolja.
Člen 117
Na zahtevo Črne gore in če je to posebej potrebno, lahko Skupnost v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami prouči možnost odobritve izjemne makro-finančne pomoči pod določenimi pogoji ter ob upoštevanju vseh razpoložljivih finančnih sredstev. Ta pomoč se lahko sprosti, če so izpolnjeni pogoji, ki jih je treba določiti v okviru programa, dogovorjenega med Črno goro in Mednarodnim denarnim skladom.
Člen 118
Da se omogoči čim boljša uporaba razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, in sicer iz držav članic, drugih držav in mednarodnih finančnih institucij.
V ta namen pogodbenici redno izmenjujeta informacije o vseh virih pomoči.
NASLOV X
INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 119
Vzpostavi se Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki nadzoruje uporabo in izvajanje tega sporazuma. Svet se sestaja redno na ustrezni ravni in kadar to zahtevajo okoliščine. Preverja vsa pomembnejša vprašanja v okviru tega sporazuma in vsa ostala dvostranska ali mednarodna vprašanja, ki so v obojestranskem interesu.
Člen 120
1. Stabilizacijsko-pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Črne gore na drugi strani.
2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet oblikuje svoj poslovnik.
3. Člani Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta lahko v skladu s pogoji, ki jih določijo v svojem poslovniku, imenujejo svoje predstavnike.
4. Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Skupnosti in predstavnik Črne gore v skladu z določbami, ki se določijo v poslovniku sveta.
5. Evropska investicijska banka kot opazovalka sodeluje pri delu Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na področjih, ki jo zadevajo.
Člen 121
Za doseganje ciljev tega sporazuma ima Stabilizacijsko-pridružitveni svet pristojnost odločanja v okviru področja uporabe tega sporazuma v primerih, predvidenih s tem sporazumom. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko daje tudi ustrezna priporočila. Odločitve in priporočila oblikuje v dogovoru med pogodbenicama.
Člen 122
1. Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri opravljanju nalog pomaga Stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Sveta Evropske unije in predstavniki Evropske komisije na eni strani ter predstavniki vlade Črne gore na drugi strani.
2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ki zajemajo pripravo sestankov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ter način delovanja Odbora.
3. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko na Stabilizacijsko-pridružitveni odbor prenese katero koli od svojih pooblastil. V tem primeru Stabilizacijsko-pridružitveni odbor sprejema svoje odločitve v skladu s pogoji, določenimi v členu 121.
Člen 123
Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko ustanovi pododbore. Pred koncem prvega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, Stabilizacijsko-pridružitveni odbor ustanovi potrebne pododbore za ustrezno izvajanje tega sporazuma.
Ustanovi se pododbor za obravnavanje vprašanj, povezanih z migracijami.
Člen 124
Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da ustanovi katere koli druge posebne odbore ali organe, ki mu lahko pomagajo pri opravljanju njegovih nalog. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi sestavo in naloge takšnih odborov ali organov ter način njihovega delovanja.
Člen 125
Ustanovi se stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor. Na tem forumu se sestajajo člani črnogorskega parlamenta in Evropskega parlamenta ter izmenjujejo svoja mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.
Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta in člani črnogorskega parlamenta.
Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor določi svoj poslovnik.
Stabilizacijsko-pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta član Evropskega parlamenta in član črnogorskega parlamenta v skladu z določbami, ki jih predpiše v svojem poslovniku.
Člen 126
V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminacijski dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenice, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice.
Člen 127
Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da sprejme katere koli ukrepe:
(a) |
za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja informacij, ki so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi; |
(b) |
ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene; |
(c) |
za katere meni, da so bistveni za njeno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti. |
Člen 128
1. Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:
(a) |
ureditve, ki jih Črna gora uporablja v razmerju do Skupnosti, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji; |
(b) |
ureditve, ki jih Skupnost uporablja v razmerju do Črne gore, ne smejo povzročati diskriminacije med črnogorskimi državljani, družbami ali podjetji. |
2. Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabljata ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje stalno prebivališče niso v enakih položajih.
Člen 129
1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.
2. Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene izmed njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi vseh zadev v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.
3. Pogodbenici na Stabilizacijsko-pridružitveni svet naslovita vse spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma. V tem primeru se uporablja člen 130 oziroma Protokol 7.
Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujočega sklepa.
4. Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kakšne obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden to stori, razen v posebno nujnih primerih, Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici.
Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj ovirajo uresničevanje tega sporazuma. O teh ukrepih je takoj obveščen Stabilizacijsko-pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo, če tako zahteva druga pogodbenica v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali vsakega drugega organa, ustanovljenega na podlagi člena 123 ali 124.
5. Določbe iz odstavkov 2, 3 in 4 nikakor ne vplivajo in ne posegajo v določbe členov 32, 40, 41, 42, 46 in Protokola 3 (Opredelitev koncepta „izdelki s poreklom“ in načini upravnega sodelovanja).
Člen 130
1. Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage ali izvajanja tega sporazuma, vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico in Stabilizacijsko-pridružitveni svet o zahtevi za rešitev spora.
Kadar pogodbenica meni, da ukrep, ki ga je sprejela druga pogodbenica, ali opustitev ukrepanja s strani druge pogodbenice pomeni kršitev njenih obveznosti v skladu s tem sporazumom, uradno obvestilo o zahtevi za rešitev spora obrazloži razloge za tako mnenje in po potrebi navede, da lahko pogodbenica sprejme ukrepe, kakor so predvideni v odstavku 4 člena 129.
2. Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora tako, da v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ali drugih organov, kakor so predvideni v odstavku 3, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se čim prej poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici.
3. Pogodbenici Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja.
Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, razen če je bil sprožen arbitražni postopek, kakor je predviden v Protokolu 7. Šteje se, da je spor rešen, ko Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme zavezujoči sklep za rešitev zadeve, kakor je predvideno v odstavku 3 člena 129, ali če izjavi, da spora ni več.
Posvetovanja o sporu lahko potekajo na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali katerega koli ustreznega odbora ali organa, ustanovljenega na podlagi členov 123 ali 124, kakor se pogodbenici med seboj dogovorita oziroma na zahtevo katere koli pogodbenice. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.
Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo tajne.
4. Za zadeve v okviru področja uporabe Protokola 7 lahko katera koli pogodbenica sporno zadevo predloži v obravnavo z arbitražo v skladu z navedenim protokolom, če pogodbenici nista uspeli rešiti spora v dveh mesecih po sprožitvi postopka za rešitev spora v skladu z odstavkom 1.
Člen 131
Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo enake pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujoči za eno ali več držav članic na eni strani in Črno goro na drugi strani.
Člen 132
V Protokolu 8 so določena splošna načela za sodelovanje Črne gore v programih Skupnosti.
Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 ter Priloge I do VII so sestavni del tega sporazuma.
Člen 133
Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.
Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejetja takšnega uradnega obvestila.
Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove s takojšnjim učinkom, če druga pogodbenica ne izpolni enega od bistvenih elementov tega sporazuma.
Člen 134
V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Skupnost, ali njene države članice oziroma Skupnost in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Črno goro na drugi strani.
Člen 135
Ta sporazum se uporablja na ozemljih, na katerih se uporabljata Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na eni strani ter na ozemlju Črne gore na drugi strani.
Člen 136
Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretar Sveta Evropske unije.
Člen 137
Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku ter v uradnem jeziku Črne gore, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
Člen 138
Pogodbenici ta sporazum odobrita v skladu s svojimi postopki.
Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, na katerega sta pogodbenici druga drugo obvestili, da je bil postopek iz prvega odstavka zaključen.
Člen 139
Začasni sporazum
Če začnejo pred zaključkom postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma, določbe nekaterih delov tega sporazuma, zlasti določbe v zvezi s prostim pretokom blaga ter ustrezne določbe v zvezi s prometom, veljati na podlagi začasnih sporazumov med Skupnostjo in Črno goro, pogodbenici soglašata, da v takih okoliščinah za namen določb členov 73, 74 in 75 naslova IV tega sporazuma, Protokolov 1, 2, 3, 5, 6 in 7 ter ustreznih določb Protokola 4 k temu sporazumu izraz „dan začetka veljavnosti tega sporazuma“ pomeni dan začetka veljavnosti ustreznega začasnega sporazuma v zvezi z obveznostmi iz zgoraj navedenih določb.
Съставено в Люксембург, на петнайсти октомври две хиляди и седма година.
Hecho en Luxemburgo, el quince de octubre de dos mil siete.
V Lucemburku dne patnáctého října dva tisíce sedm.
Udfærdiget i Luxembourg den femtende oktober to tusind og syv.
Geschehen zu Luxemburg am fünfzehnten Oktober zweitausendsieben.
Kahe tuhande seitsmenda aasta oktoobrikuu viieteistkümnendal päeval Luxembourgis.
Έγινε στo Λουξεμβούργο, στις δέκα πέντε Οκτωβρίου δύο χιλιάδες επτά.
Done at Luxembourg on the fifteenth day of October in the year two thousand and seven.
Fait à Luxembourg, le quinze octobre deux mille sept.
Fatto a Lussemburgo, addì quindici ottobre duemilasette.
Luksemburgā, divtūkstoš septītā gada piecpadsmitajā oktobrī.
Priimta du tūkstančiai septintųjų metų spalio penkioliktą dieną Liuksemburge.
Kelt Luxembourgban, a kétezer-hetedik év október tizenötödik napján.
Magħmul fil-Lussemburgu, fil-ħmistax-il jum ta’ Ottubru tas-sena elfejn u sebgħa.
Gedaan te Luxemburg, de vijftiende oktober tweeduizend zeven.
Sporządzono w Luksemburgu dnia piętnastego października roku dwa tysiące siódmego.
Feito em Luxemburgo, em quinze de Outubro de dois mil e sete.
Întocmit la Luxembourg, la cincisprezece octombrie două mii şapte.
V Luxemburgu dňa pätnásteho októbra dvetisícsedem.
V Luxembourgu, dne petnajstega oktobra leta dva tisoč sedem.
Tehty Luxemburgissa viidentenätoista päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattaseitsemän.
Som skedde i Luxemburg den femtonde oktober tjugohundrasju.
Sačinjeno u Luksemburgu petnaestog oktobra dvije hiljade i sedme godine.
Pour le Royaume de Belgique
Voor het Koninkrijk België
Für das Königreich Belgien
Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.
Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.
Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.
За Република България
Za Českou republiku
På Kongeriget Danmarks vegne
Für die Bundesrepublik Deutschland
Eesti Vabariigi nimel
Thar cheann Na hÉireann
For Ireland
Για την Ελληνική Δημοκρατία
Por el Reino de España
Pour la République française
Per la Repubblica italiana
Για την Κυπριακή Δημοκρατία
Latvijas Republikas vārdā
Lietuvos Respublikos vardu
Pour le Grand-Duché de Luxembourg
A Magyar Köztársaság részéről
Għal Malta
Voor het Koninkrijk der Nederlanden
Für die Republik Österreich
W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej
Pela República Portuguesa
Pentru România
Za Republiko Slovenijo
Za Slovenskú republiku
Suomen tasavallan puolesta
För Republiken Finland
För Konungariket Sverige
For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland
За Европейската общност
Por las Comunidades Europeas
Za Evropská společenství
For De Europæiske Fællesskaber
Für die Europäischen Gemeinschaften
Euroopa ühenduste nimel
Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες
For the European Communities
Pour les Communautés européennes
Per le Comunità europee
Eiropas Kopienu vārdā
Europos Bendrijų vardu
Az Európai Közösségek részéről
Għall-Komunitajiet Ewropej
Voor de Europese Gemeenschappen
W imieniu Wspólnot Europejskich
Pelas Comunidades Europeias
Pentru Comunitatea Europeană
Za Európske spoločenstvá
Za Evropske skupnosti
Euroopan yhteisöjen puolesta
På europeiska gemenskapernas vägnar
U ime Republike Crne Gore
(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
(2) Uradni list Črne gore št. 17/07.
(3) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št 952/2007 (UL L 210, 10.8.2007, str. 26).
(4) Večstranski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (UL L 285, 16.10.2006, str. 3).
(5) Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki, Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, Evropsko sodelovanje na področju akreditacij, Evropsko sodelovanje na področju zakonskega meroslovja, Evropska organizacija za meroslovje.
PRILOGA I
PRILOGA I. A
ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI
(iz člena 21)
Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:
(a) |
na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % osnovne dajatve; |
(b) |
1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 50 % osnovne dajatve; |
(c) |
1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 25 % osnovne dajatve; |
(d) |
1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se ostale uvozne dajatve odpravijo. |
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
2515 |
Marmor, travertin, ekozin in drug apnenčev kamen za spomenike ali gradbeništvo, navidezne specifične mase 2,5 ali večje, in alabaster, tudi grobo klesani, razžagani ali kako drugače razrezani v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče: |
||
|
|
||
2515 11 00 |
|
||
2515 12 |
|
||
2515 12 20 |
|
||
2515 12 50 |
|
||
2515 12 90 |
|
||
2522 |
Živo apno, gašeno apno in hidravlično apno, razen kalcijevega oksida in hidroksida iz tarifne številke 2825: |
||
2522 20 00 |
|
||
2523 |
Portlandski cement, aluminatni cement, žlindrani cement, supersulfatni cement in podobni hidravlični cementi, vštevši barvane in v obliki klinkerja: |
||
|
|
||
2523 29 00 |
|
||
3602 00 00 |
Pripravljena razstreliva, razen smodnika |
||
3603 00 |
Počasi goreče vžigalne vrvice; detonirne vrvice; udarne in razstrelilne kapice; vžigalniki; električni detonatorji: |
||
3603 00 10 |
|
||
3603 00 90 |
|
||
3820 00 00 |
Preparati zoper zmrzovanje in pripravljene tekočine za odtajanje |
||
4406 |
Leseni železniški ali tramvajski pragovi: |
||
4406 90 00 |
|
||
4410 |
Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi: |
||
|
|
||
4410 12 |
|
||
4410 12 10 |
|
||
4410 19 00 |
|
||
4412 |
Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les: |
||
4412 10 00 |
|
||
|
|
||
4412 94 |
|
||
4412 94 10 |
|
||
4412 94 90 |
|
||
4412 99 |
|
||
4412 99 70 |
|
||
6403 |
Obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja: |
||
|
|
||
6403 51 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
6403 51 15 |
|
||
6403 51 19 |
|
||
|
|
||
|
|
||
6403 51 95 |
|
||
6403 51 99 |
|
||
6405 |
Druga obutev: |
||
6405 10 00 |
|
||
7604 |
Aluminijaste palice in profili: |
||
7604 10 |
|
||
7604 10 90 |
|
||
|
|
||
7604 29 |
|
||
7604 29 90 |
|
||
7616 |
Drugi izdelki iz aluminija: |
||
|
|
||
7616 99 |
|
||
7616 99 90 |
|
||
8415 |
Klimatske naprave z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti, vključno s stroji, pri katerih vlažnosti ni mogoče posebej regulirati: |
||
|
|
||
8415 81 00 |
|
||
8507 |
Električni akumulatorji, vključno s separatorji zanje, pravokotni ali ne, vključno s kvadratnimi: |
||
8507 20 |
|
||
|
|
||
8507 20 98 |
|
||
8517 |
Telefonski aparati za žično telefonijo, vključno telefonski aparati za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja; drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443, 8525, 8527 ali 8528: |
||
|
|
||
8517 12 00 |
|
||
8703 |
Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi (razen vozil iz tarifne številke 8702), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“ itd.) in dirkalnimi avtomobili: |
||
|
|
||
8703 22 |
|
||
8703 22 10 |
|
||
ex 8703 22 10 |
|
||
8703 22 90 |
|
||
8703 23 |
|
||
|
|
||
8703 23 19 |
|
||
ex 8703 23 19 |
|
||
8703 23 90 |
|
||
|
|
||
8703 32 |
|
||
|
|
||
8703 32 19 |
|
||
ex 8703 32 19 |
|
||
8703 32 90 |
|
||
8703 33 |
|
||
|
|
||
8703 33 11 |
|
||
8703 33 90 |
|
PRILOGA I. B
ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI
(iz člena 21)
Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:
(a) |
na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 85 % osnovne dajatve; |
(b) |
1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 70 % osnovne dajatve; |
(c) |
1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 55 % osnovne dajatve; |
(d) |
1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 40 % osnovne dajatve; |
(e) |
1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 20 % osnovne dajatve; |
(f) |
1. januarja v petem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se ostale uvozne dajatve odpravijo. |
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
2501 |
Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne; morska voda: |
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2501 00 91 |
|
||
3304 |
Izdelki za lepotenje in ličenje ter izdelki za nego kože (razen zdravil), vključno preparati za zaščito pred soncem ali za pojačenje pigmentacije pri sončenju ali za porjavenje; preparati za manikiranje in pedikiranje: |
||
|
|
||
3304 99 00 |
|
||
3305 |
Preparati za lase: |
||
3305 10 00 |
|
||
3305 90 |
|
||
3305 90 90 |
|
||
3306 |
Preparati za higieno ust in zob, vključno s praški in pastami za pritrjevanje protez; nitke za čiščenje zob, v posameznih pakiranjih za prodajo na drobno: |
||
3306 10 00 |
|
||
3401 |
Milo; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati, ki se uporabljajo kot milo, v obliki paličic, kolutov, litih ali oblikovanih kosov z dodatkom mila ali brez njega; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati za umivanje kože, v obliki tekočine ali kreme pakirani v embalaži za prodajo na drobno, z dodatkom mila ali brez njega; papir, vata, polst in netkan tekstil, impregnirani ali premazani z milom ali detergentom: |
||
|
|
||
3401 11 00 |
|
||
3402 |
Organska površinsko aktivna sredstva (razen mila); površinsko aktivni preparati, preparati za pranje (tudi pomožni preparati za pranje) in preparati za čiščenje z dodatkom mila ali brez njega, razen tistih iz tarifne številke 3401: |
||
3402 20 |
|
||
3402 20 20 |
|
||
3402 20 90 |
|
||
3402 90 |
|
||
3402 90 90 |
|
||
3923 |
Izdelki za prevoz ali pakiranje blaga (embalaža), iz plastičnih mas; zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala iz plastičnih mas: |
||
|
|
||
3923 21 00 |
|
||
3923 29 |
|
||
3923 29 10 |
|
||
3923 90 |
|
||
3923 90 10 |
|
||
3923 90 90 |
|
||
3926 |
Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914: |
||
3926 90 |
|
||
|
|
||
3926 90 97 |
|
||
4011 |
Nove pnevmatike iz gume: |
||
4011 10 00 |
|
||
4202 |
Kovčki za obleko, neseserji, ataše kovčki, aktovke, šolske torbe, etuiji za očala, toki za daljnoglede, toki za fotoaparate, toki za glasbila, toki za puške, toki za samokrese in podobni izdelki; potne torbe, izolirane torbe za hrano ali pijačo, toaletne torbe, nahrbtniki, ženske torbice, nakupovalne torbe, listnice, denarnice za kovance, tulci in mape za zemljevide ali dokumente, tobačnice, mošnjički za tobak, torbe za orodje, športne torbe, škatle za steklenice, škatle za nakit, škatle za puder, škatle za jedilni pribor in podobne škatle iz usnja, umetnega usnja, izfolij iz plastičnih mas, iz tekstilnih materialov, vulkanfibra ali iz kartona, v celoti ali pretežno prevlečeni s temi materiali ali papirjem: |
||
|
|
||
4202 11 |
|
||
4202 11 10 |
|
||
4202 11 90 |
|
||
4203 |
Oblačila in oblačilni dodatki, iz usnja ali umetnega usnja: |
||
4203 10 00 |
|
||
|
|
||
4203 29 |
|
||
4203 29 10 |
|
||
4418 |
Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle |
||
4418 10 |
|
||
4418 10 50 |
|
||
4418 10 90 |
|
||
4418 20 |
|
||
4418 20 50 |
|
||
4418 20 80 |
|
||
4418 40 00 |
|
||
4418 90 |
|
||
4418 90 10 |
|
||
4418 90 80 |
|
||
4802 |
Nepremazan papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali druge grafične namene, vključno neperforiran papir in karton za luknjane kartice in trakove v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti, razen papirja iz tarifne številke 4801 ali 4803; ročno izdelana papir in karton: |
||
|
|
||
4802 55 |
|
||
4802 55 15 |
|
||
ex 4802 55 15 |
|
||
4802 55 25 |
|
||
ex 4802 55 25 |
|
||
4802 55 30 |
|
||
ex 4802 55 30 |
|
||
4802 55 90 |
|
||
ex 4802 55 90 |
|
||
4819 |
Škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje iz papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken; kartonažni izdelki, iz papirja ali kartona, ki se uporabljajo v pisarnah, trgovinah ali podobno: |
||
4819 10 00 |
|
||
4819 20 00 |
|
||
4819 30 00 |
|
||
4819 40 00 |
|
||
4820 |
Registri, knjigovodske knjige, notesi, knjige za naročilnice in pobotnice, agende, rokovniki, dnevniki in podobni izdelki, zvezki, podstavki za pisanje, kombinirani s pivniki, povezi za knjige (po sistemu prostih listov ali druge), mape, ovitki in fascikli za spise, zložljivi poslovni obrazci, kompleti z vstavljenim karbon papirjem in podobni izdelki za pisanje iz papirja ali kartona; albumi za vzorce ali zbirke in knjižni ovitki iz papirja ali kartona: |
||
4820 10 |
|
||
4820 10 10 |
|
||
4820 20 00 |
|
||
4820 90 00 |
|
||
4821 |
Papirne ali kartonske etikete, vseh vrst, tiskane ali netiskane: |
||
4821 10 |
|
||
4821 10 10 |
|
||
4821 90 |
|
||
4821 90 10 |
|
||
4910 00 00 |
Koledarji vseh vrst, tiskani, vključno s koledarskimi bloki |
||
4911 |
Druge tiskovine, vključno tiskane slike in fotografije: |
||
4911 10 |
|
||
4911 10 10 |
|
||
4911 10 90 |
|
||
|
|
||
4911 99 00 |
|
||
5111 |
Tkanine iz mikane volne ali mikane fine živalske dlake: |
||
|
|
||
5111 19 |
|
||
5111 19 10 |
|
||
5111 19 90 |
|
||
5112 |
Tkanine iz česane volne ali česane fine živalske dlake: |
||
|
|
||
5112 11 00 |
|
||
5112 19 |
|
||
5112 19 10 |
|
||
5112 19 90 |
|
||
5209 |
Bombažne tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več bombaža, mase več kot 200 g/m2: |
||
|
|
||
5209 21 00 |
|
||
5209 22 00 |
|
||
5209 29 00 |
|
||
|
|
||
5209 31 00 |
|
||
5209 32 00 |
|
||
5209 39 00 |
|
||
|
|
||
5209 41 00 |
|
||
5209 43 00 |
|
||
5209 49 00 |
|
||
6101 |
Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki za moške ali dečke, pleteni ali kvačkani, razen izdelkov iz tarifne številke 6103: |
||
6101 90 |
|
||
6101 90 20 |
|
||
ex 6101 90 20 |
|
||
6101 90 80 |
|
||
ex 6101 90 80 |
|
||
6115 |
Hlačne nogavice, nogavice, dokolenke, kratke nogavice in druge nogavice, vključno nogavice z označeno stopnjo kompresije (npr. nogavice za krčne žile) in nogavice brez podplatov, pletene ali kvačkane: |
||
|
|
||
6115 95 00 |
|
||
6115 96 |
|
||
6115 96 10 |
|
||
|
|
||
6115 96 99 |
|
||
6205 |
Srajce za moške ali dečke: |
||
6205 20 00 |
|
||
6205 30 00 |
|
||
6205 90 |
|
||
6205 90 10 |
|
||
6205 90 80 |
|
||
6206 |
Bluze, srajce in srajčne bluze za ženske ali deklice: |
||
6206 10 00 |
|
||
6206 20 00 |
|
||
6206 30 00 |
|
||
6206 40 00 |
|
||
6206 90 |
|
||
6206 90 10 |
|
||
6206 90 90 |
|
||
6207 |
Spodnje majice brez rokavov in druge majice, spodnjice, spodnjice brez hlačnic, spalne srajce, pižame, kopalni plašči, jutranje halje in podobni izdelki, za moške ali dečke: |
||
|
|
||
6207 11 00 |
|
||
6207 19 00 |
|
||
|
|
||
6207 21 00 |
|
||
6207 22 00 |
|
||
6207 29 00 |
|
||
|
|
||
6207 91 00 |
|
||
6207 99 |
|
||
6207 99 10 |
|
||
6207 99 90 |
|
||
6208 |
Spodnje majice brez rokavov in druge majice, kombineže, spodnja krila, spodnjice brez hlačnic, spodnje hlačke, spalne srajce, pižame, negližeji, kopalni plašči, jutranje halje in podobni izdelki, za ženske ali deklice: |
||
|
|
||
6208 11 00 |
|
||
6208 19 00 |
|
||
|
|
||
6208 21 00 |
|
||
6208 22 00 |
|
||
6208 29 00 |
|
||
|
|
||
6208 91 00 |
|
||
6208 92 00 |
|
||
6208 99 00 |
|
||
6211 |
Trenirke, smučarske obleke in kopalke; druga oblačila: |
||
|
|
||
6211 32 |
|
||
6211 32 10 |
|
||
|
|
||
6211 32 31 |
|
||
|
|
||
6211 32 41 |
|
||
6211 32 42 |
|
||
|
|
||
6211 42 |
|
||
6211 42 10 |
|
||
|
|
||
6211 42 31 |
|
||
|
|
||
6211 42 41 |
|
||
6211 42 42 |
|
||
6211 42 90 |
|
||
6211 43 |
|
||
6211 43 10 |
|
||
|
|
||
6211 43 31 |
|
||
|
|
||
6211 43 41 |
|
||
6211 43 42 |
|
||
6211 43 90 |
|
||
6301 |
Odeje in potovalne odeje: |
||
6301 20 |
|
||
6301 20 10 |
|
||
6301 20 90 |
|
||
6301 90 |
|
||
6301 90 10 |
|
||
6301 90 90 |
|
||
6302 |
Posteljno, namizno, toaletno in kuhinjsko perilo: |
||
|
|
||
6302 21 00 |
|
||
|
|
||
6302 31 00 |
|
||
|
|
||
6302 51 00 |
|
||
6302 53 |
|
||
6302 53 90 |
|
||
6403 |
Obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja: |
||
|
|
||
6403 59 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
6403 59 35 |
|
||
6403 59 39 |
|
||
|
|
||
|
|
||
6403 59 95 |
|
||
6403 59 99 |
|
||
6802 |
Obdelan kamen za spomenike in stavbe (razen iz skrilavcev) in izdelki iz njega, razen izdelkov iz tarifne številke 6801; kockice za mozaik in podobno iz naravnega kamna (vključno tudi iz skrilavcev) na podlogi ali brez podloge; umetno obarvana zrna, luskine in prah iz naravnega kamna (vključno iz skrilavcev): |
||
|
|
||
6802 21 00 |
|
||
6802 23 00 |
|
||
6802 29 00 |
|
||
ex 6802 29 00 |
|
||
|
|
||
6802 91 |
|
||
6802 91 10 |
|
||
6802 91 90 |
|
||
6802 93 |
|
||
6802 93 10 |
|
||
6802 93 90 |
|
||
6810 |
Izdelki iz cementa, betona ali umetnega kamna, armirani ali nearmirani: |
||
|
|
||
6810 11 |
|
||
6810 11 10 |
|
||
6810 11 90 |
|
||
|
|
||
6810 91 |
|
||
6810 91 90 |
|
||
6810 99 00 |
|
||
6904 |
Keramične zidarske opeke, bloki za pode, nosilni bloki in podobno: |
||
6904 10 00 |
|
||
6904 90 00 |
|
||
6905 |
Strešniki, deli dimnikov, okrasni in drugi izdelki za gradbeništvo iz keramike: |
||
6905 10 00 |
|
||
7207 |
Polproizvodi iz železa ali nelegiranega jekla: |
||
|
|
||
7207 11 |
|
||
7207 11 90 |
|
||
7207 12 |
|
||
7207 12 90 |
|
||
7207 19 |
|
||
|
|
||
7207 19 12 |
|
||
7207 19 19 |
|
||
7207 19 80 |
|
||
7207 20 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
7207 20 15 |
|
||
7207 20 17 |
|
||
7207 20 19 |
|
||
|
|
||
7207 20 32 |
|
||
7207 20 39 |
|
||
|
|
||
7207 20 52 |
|
||
7207 20 59 |
|
||
7207 20 80 |
|
||
7213 |
Žica, vroče valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla: |
||
7213 10 00 |
|
||
|
|
||
7213 91 |
|
||
7213 91 10 |
|
||
|
|
||
7213 91 49 |
|
||
ex 7213 91 49 |
|
||
7213 99 |
|
||
7213 99 10 |
|
||
7213 99 90 |
|
||
7214 |
Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla, kovane, vroče valjane, vroče vlečene ali vroče iztiskane, brez nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki so spiralno zvite po valjanju: |
||
7214 10 00 |
|
||
7214 20 00 |
|
||
|
|
||
7214 99 |
|
||
|
|
||
7214 99 10 |
|
||
|
|
||
7214 99 31 |
|
||
7214 99 39 |
|
||
7214 99 50 |
|
||
|
|
||
|
|
||
7214 99 71 |
|
||
7214 99 79 |
|
||
7214 99 95 |
|
||
7215 |
Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla: |
||
7215 10 00 |
|
||
7215 50 |
|
||
|
|
||
7215 50 11 |
|
||
7215 50 19 |
|
||
7215 50 80 |
|
||
7215 90 00 |
|
||
7224 |
Druga legirana jekla v ingotih ali drugih primarnih oblikah; polizdelki iz drugih legiranih jekel: |
||
7224 10 |
|
||
7224 10 10 |
|
||
7224 10 90 |
|
||
7224 90 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
7224 90 05 |
|
||
7224 90 07 |
|
||
7224 90 14 |
|
||
7224 90 18 |
|
||
|
|
||
|
|
||
7224 90 31 |
|
||
7224 90 38 |
|
||
7224 90 90 |
|
||
7228 |
Palice, kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; kotniki in profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel: |
||
7228 20 |
|
||
7228 20 10 |
|
||
|
|
||
7228 20 99 |
|
||
7228 30 |
|
||
7228 30 20 |
|
||
|
|
||
7228 30 41 |
|
||
7228 30 49 |
|
||
|
|
||
|
|
||
7228 30 61 |
|
||
7228 30 69 |
|
||
7228 30 70 |
|
||
7228 30 89 |
|
||
7228 40 |
|
||
7228 40 10 |
|
||
7228 40 90 |
|
||
7228 60 |
|
||
7228 60 20 |
|
||
7228 60 80 |
|
||
7314 |
Tkanine (vključno z brezkončnimi trakovi), rešetke, mreže in ograje iz železne ali jeklene žice; rešetke, dobljene z razrezovanjem ali raztegovanjem enega kosa pločevine ali traku, iz železa ali jekla: |
||
7314 20 |
|
||
7314 20 90 |
|
||
|
|
||
7314 39 00 |
|
||
7317 00 |
Žičniki, žeblji, risalni žebljički, spiralno zaviti žeblji, prešivne spojke (razen tistih iz tarifne številke 8305) in podobni predmeti, iz železa in jekla, z glavo iz drugega materiala ali brez nje, razen takih izdelkov z bakreno glavo: |
||
|
|
||
|
|
||
7317 00 40 |
|
||
|
|
||
7317 00 69 |
|
||
7317 00 90 |
|
||
7605 |
Aluminijasta žica: |
||
|
|
||
7605 11 00 |
|
||
7605 19 00 |
|
||
7606 |
Plošče, pločevine in trakovi iz aluminija, debeline več kot 0,2 mm: |
||
|
|
||
7606 11 |
|
||
|
|
||
7606 11 91 |
|
||
7606 11 93 |
|
||
7606 11 99 |
|
||
7606 12 |
|
||
|
|
||
|
|
||
7606 12 91 |
|
||
7606 12 93 |
|
||
7606 12 99 |
|
||
7607 |
Aluminijaste folije (tudi tiskane ali s podlago iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih materialov), debeline do vključno 0,20 mm (merjeno brez podlage): |
||
|
|
||
7607 11 |
|
||
7607 11 10 |
|
||
7607 11 90 |
|
||
7607 19 |
|
||
7607 19 10 |
|
||
|
|
||
7607 19 99 |
|
||
7607 20 |
|
||
7607 20 10 |
|
||
|
|
||
7607 20 99 |
|
||
7610 |
Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr.: mostovi in deli mostov, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okvirji zanje, vratni pragi, ograje in stebri) iz aluminija; pločevine, palice, profili, cevi in podobno, iz aluminija, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah: |
||
7610 10 00 |
|
||
7610 90 |
|
||
7610 90 90 |
|
||
7614 |
Vpredena žica, vrvi, pleteni trakovi ipd. iz aluminija, električno neizolirani: |
||
7614 10 00 |
|
||
7614 90 00 |
|
||
8311 |
Žice, palice, cevi, plošče, elektrode in podobni izdelki, iz navadnih kovin ali kovinskih karbidov, obloženi ali izpolnjeni s talili, ki se uporabljajo za mehko spajkanje, trdo spajkanje, varjenje ali nanašanje kovine ali kovinskega karbida; žice in palice, aglomerirane iz prahu navadnih kovin, za metalizacijo z brizganjem: |
||
8311 10 |
|
||
8311 10 10 |
|
||
8311 10 90 |
|
||
8311 20 00 |
|
||
8418 |
Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zmrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, drugačne od klimatskih naprav iz tarifne številke 8415: |
||
8418 10 |
|
||
8418 10 20 |
|
||
ex 8418 10 20 |
|
||
8418 10 80 |
|
||
ex 8418 10 80 |
|
||
|
|
||
8418 21 |
|
||
|
|
||
|
|
||
8418 21 91 |
|
||
8418 21 99 |
|
||
8418 30 |
|
||
8418 30 20 |
|
||
ex 8418 30 20 |
|
||
8418 30 80 |
|
||
ex 8418 30 80 |
|
||
8418 40 |
|
||
8418 40 20 |
|
||
ex 8418 40 20 |
|
||
8418 40 80 |
|
||
ex 8418 40 80 |
|
||
8422 |
Pomivalni stroji; stroji za pomivanje in sušenje steklenic in druge posode; stroji za polnjenje, zapiranje, hermetično zapiranje ali etiketiranje steklenic, pločevink, škatel, vreč in drugih posod; stroji za kapsuliranje steklenic, kozarcev za vlaganje, cevi in podobnih posod; drugi stroji za pakiranje ali zavijanje (vključno stroji za zavijanje na osnovi toplotnega krčenja); stroji za gaziranje pijač: |
||
|
|
||
8422 11 00 |
|
||
8426 |
Ladijski žerjavi; dvigala, vključno kabelska dvigala; portalna dvigala, luška dvigala in avto dvigala, opremljena z dvigalom: |
||
|
|
||
8426 91 |
|
||
8426 91 10 |
|
||
8426 91 90 |
|
||
8450 |
Pralni stroji, za gospodinjstva in pralnice, vključno s stroji, ki perejo in sušijo: |
||
|
|
||
8450 11 |
|
||
|
|
||
8450 11 11 |
|
||
8483 |
Transmisijske gredi (vključno odmične gredi in kolenaste gredi) in ročice; ohišja za ležaje in drsni ležaji; zobniki, zobniški in Frikcijski prenosniki; navojna vretena s kroglicami ali valji; menjalniki in drugi prenosi hitrosti, vključno s pretvorniki navora; vztrajniki, jermenice in vrvenice (vključno s tistimi za škripčevja); sklopke in gredne vezi (vključno križni in kardanski zglobi): |
||
8483 30 |
|
||
8483 30 80 |
|
||
8703 |
Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi (razen vozil iz tarifne številke 8702), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“ itd.) in dirkalnimi avtomobili: |
||
|
|
||
8703 24 |
|
||
8703 24 10 |
|
||
ex 8703 24 10 |
|
||
8703 24 90 |
|
||
|
|
||
8703 33 |
|
||
|
|
||
8703 33 19 |
|
||
ex 8703 33 19 |
|
||
9401 |
Sedeži (razen tistih iz tarifne številke 9402), vključno s tistimi, ki se lahko spremenijo v ležišča, in njihovi deli: |
||
9401 40 00 |
|
||
|
|
||
9401 61 00 |
|
||
9401 69 00 |
|
||
|
|
||
9401 71 00 |
|
||
9401 79 00 |
|
||
9401 80 00 |
|
||
9403 |
Drugo pohištvo in njegovi deli: |
||
9403 40 |
|
||
9403 40 90 |
|
||
9403 50 00 |
|
||
9403 60 |
|
||
9403 60 10 |
|
||
9403 60 90 |
|
||
9404 |
Nosilci za žimnice; posteljnina in podobno blago (npr. žimnice, prešite odeje, pernice, blazine, blazinice), ki imajo vzmeti ali so napolnjeni s kakršnim koli materialom ali iz penaste gume ali plastične mase, vključno prevlečene: |
||
|
|
||
9404 29 |
|
||
9404 29 10 |
|
||
9404 90 |
|
||
9404 90 90 |
|
||
9406 00 |
Montažne zgradbe: |
||
|
|
||
9406 00 20 |
|
PRILOGA II
OPREDELITEV POJMA PROIZVODI IZ „MLADE GOVEDINE“
(iz člena 26(3))
Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature je treba upoštevati, da je poimenovanje izdelkov le indikativno, preferencialna shema v okviru te priloge pa temelji na oznakah KN. Kjer so navedene oznake ex KN, se preferencialna shema ugotovi tako, da se oznaka KN in ustrezno poimenovanje uporabljata skupaj.
Oznaka KN |
Pododdelek TARIC |
Poimenovanje |
||
0102 |
|
Živo govedo: |
||
0102 90 |
|
|
||
|
|
|
||
|
|
|
||
|
|
|
||
ex 0102 90 51 |
|
|
||
|
10 |
|
||
ex 0102 90 59 |
|
|
||
|
11 21 31 91 |
|
||
|
|
|
||
ex 0102 90 71 |
|
|
||
|
10 |
|
||
ex 0102 90 79 |
|
|
||
|
21 91 |
|
||
0201 |
|
Meso, goveje, sveže ali ohlajeno: |
||
ex 0201 10 00 |
|
|
||
|
91 |
|
||
0201 20 |
|
|
||
ex 0201 20 20 |
|
|
||
|
91 |
|
||
ex 0201 20 30 |
|
|
||
|
91 |
|
||
ex 0201 20 50 |
|
|
||
|
91 |
|
(1) Vnos v ta podnaslov je predmet pogojev, ki so določeni v ustreznih predpisih Skupnosti.
PRILOGA III(a)
ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI
(iz člena 27(2)(a))
Dajatev prosto za neomejene količine po začetku veljavnosti tega sporazuma
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
0101 |
Živi konji, osli, mezge in mule: |
||
0101 90 |
|
||
|
|
||
0101 90 11 |
|
||
0101 90 19 |
|
||
0101 90 30 |
|
||
0101 90 90 |
|
||
0105 |
Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke: |
||
|
|
||
0105 12 00 |
|
||
0105 19 |
|
||
0105 19 20 |
|
||
0105 19 90 |
|
||
0106 |
Druge žive živali: |
||
|
|
||
0106 19 |
|
||
0106 19 10 |
|
||
0106 19 90 |
|
||
0106 20 00 |
|
||
|
|
||
0106 39 |
|
||
0106 39 10 |
|
||
0205 00 |
Meso konj, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno: |
||
0205 00 20 |
|
||
0205 00 80 |
|
||
0206 |
Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni: |
||
0206 10 |
|
||
0206 10 10 |
|
||
|
|
||
0206 10 91 |
|
||
0206 10 95 |
|
||
0206 10 99 |
|
||
|
Od goved, zamrznjeni: |
||
0206 21 00 |
|
||
0206 22 00 |
|
||
0206 29 |
|
||
0206 29 10 |
|
||
|
|
||
0206 29 91 |
|
||
0206 29 99 |
|
||
0206 30 00 |
|
||
|
|
||
0206 41 00 |
|
||
0206 49 |
|
||
0206 49 20 |
|
||
0206 49 80 |
|
||
0206 80 |
|
||
0206 80 10 |
|
||
|
|
||
0206 80 91 |
|
||
0206 80 99 |
|
||
0206 90 |
|
||
0206 90 10 |
|
||
|
|
||
0206 90 91 |
|
||
0206 90 99 |
|
||
0208 |
Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno: |
||
0208 10 |
|
||
|
|
||
0208 10 11 |
|
||
0208 10 19 |
|
||
0208 10 90 |
|
||
0208 30 00 |
|
||
0208 40 |
|
||
0208 40 10 |
|
||
0208 40 90 |
|
||
0208 50 00 |
|
||
0208 90 |
|
||
0208 90 10 |
|
||
|
|
||
0208 90 20 |
|
||
0208 90 40 |
|
||
0208 90 55 |
|
||
0208 90 60 |
|
||
0208 90 70 |
|
||
0208 90 95 |
|
||
0210 |
Meso in užitni mesni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov: |
||
|
|
||
0210 91 00 |
|
||
0210 92 00 |
|
||
0210 93 00 |
|
||
0210 99 |
|
||
|
|
||
0210 99 10 |
|
||
|
|
||
0210 99 21 |
|
||
0210 99 29 |
|
||
0210 99 31 |
|
||
0210 99 39 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0210 99 41 |
|
||
0210 99 49 |
|
||
|
|
||
0210 99 51 |
|
||
0210 99 59 |
|
||
0210 99 60 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0210 99 71 |
|
||
0210 99 79 |
|
||
0210 99 80 |
|
||
0210 99 90 |
|
||
0407 00 |
Ptičja jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana: |
||
|
|
||
|
|
||
0407 00 11 |
|
||
0407 00 19 |
|
||
0408 |
Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih: |
||
|
|
||
0408 11 |
|
||
0408 11 20 |
|
||
0408 19 |
|
||
0408 19 20 |
|
||
|
|
||
0408 91 |
|
||
0408 91 20 |
|
||
0408 99 |
|
||
0408 99 20 |
|
||
0410 00 00 |
Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
||
0601 |
Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, v mirujočem stanju, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije, razen korenin iz tarifne številke 1212: |
||
0601 10 |
|
||
0601 10 10 |
|
||
0601 10 20 |
|
||
0601 10 30 |
|
||
0601 10 40 |
|
||
0601 10 90 |
|
||
0601 20 |
|
||
0601 20 10 |
|
||
0601 20 30 |
|
||
0601 20 90 |
|
||
0602 |
Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji: |
||
0602 90 |
|
||
0602 90 10 |
|
||
0602 90 20 |
|
||
0604 |
Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji, primerni za šopke ali za okras, sveži, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali drugače pripravljeni: |
||
|
|
||
0604 91 |
|
||
0604 91 20 |
|
||
0604 91 40 |
|
||
0604 91 90 |
|
||
0604 99 |
|
||
0604 99 10 |
|
||
0604 99 90 |
|
||
0713 |
Sušene stročnice, oluščene ali neoluščene ali zdrobljene: |
||
0713 33 |
|
||
0713 33 90 |
|
||
0713 39 00 |
|
||
0713 40 00 |
|
||
0713 50 00 |
|
||
0713 90 00 |
|
||
0714 |
Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa: |
||
0714 10 |
|
||
0714 10 10 |
|
||
|
|
||
0714 10 91 |
|
||
0714 10 99 |
|
||
0714 20 |
|
||
0714 20 10 |
|
||
0714 20 90 |
|
||
0714 90 |
|
||
|
|
||
0714 90 11 |
|
||
0714 90 19 |
|
||
0714 90 90 |
|
||
0801 |
Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni: |
||
|
|
||
0801 11 00 |
|
||
0801 19 00 |
|
||
0802 |
Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni: |
||
|
|
||
0802 11 |
|
||
0802 11 10 |
|
||
0802 11 90 |
|
||
0802 12 |
|
||
0802 12 10 |
|
||
0802 12 90 |
|
||
|
|
||
0802 21 00 |
|
||
0802 22 00 |
|
||
ex 0802 22 00 |
|
||
ex 0802 22 00 |
|
||
|
|
||
0802 31 00 |
|
||
0802 32 00 |
|
||
0802 40 00 |
|
||
0802 50 00 |
|
||
0802 60 00 |
|
||
0802 90 |
|
||
0802 90 20 |
|
||
0802 90 50 |
|
||
0802 90 85 |
|
||
0804 |
Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostin, sveži ali suhi: |
||
0804 10 00 |
|
||
0804 30 00 |
|
||
0804 40 00 |
|
||
0804 50 00 |
|
||
0806 |
Grozdje, sveže ali suho: |
||
0806 20 |
|
||
0806 20 10 |
|
||
0806 20 30 |
|
||
0806 20 90 |
|
||
0810 |
Drugo sadje, sveže: |
||
0810 60 00 |
|
||
0810 90 |
|
||
0810 90 30 |
|
||
0810 90 40 |
|
||
|
|
||
0810 90 50 |
|
||
0810 90 60 |
|
||
0810 90 70 |
|
||
0810 90 95 |
|
||
0811 |
Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne: |
||
0811 90 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0811 90 11 |
|
||
0811 90 19 |
|
||
|
|
||
0811 90 31 |
|
||
0811 90 39 |
|
||
|
|
||
0811 90 50 |
|
||
0811 90 70 |
|
||
0811 90 85 |
|
||
0812 |
Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano: |
||
0812 90 |
|
||
0812 90 70 |
|
||
0813 |
Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja: |
||
0813 40 |
|
||
0813 40 50 |
|
||
0813 40 60 |
|
||
0813 40 70 |
|
||
0813 40 95 |
|
||
0813 50 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0813 50 12 |
|
||
0813 50 15 |
|
||
0813 50 19 |
|
||
|
|
||
0813 50 31 |
|
||
0813 50 39 |
|
||
|
|
||
0813 50 91 |
|
||
0813 50 99 |
|
||
0814 00 00 |
Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje |
||
0901 |
Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave: |
||
|
|
||
0901 11 00 |
|
||
0901 12 00 |
|
||
0902 |
Čaj, pravi, aromatiziran ali ne: |
||
0902 10 00 |
|
||
0902 20 00 |
|
||
0902 30 00 |
|
||
0902 40 00 |
|
||
0904 |
Poper rodu Piper; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta: |
||
|
|
||
0904 11 00 |
|
||
0904 12 00 |
|
||
0904 20 |
|
||
|
|
||
0904 20 10 |
|
||
0904 20 30 |
|
||
0904 20 90 |
|
||
0905 00 00 |
Vanilija |
||
0906 |
Cimet in cvetovi cimetovega drevesa: |
||
|
|
||
0906 11 00 |
|
||
0906 19 00 |
|
||
0906 20 00 |
|
||
0907 00 00 |
Klinčki (celi plodovi, popki in peclji) |
||
0908 |
Muškatni orešček, macis in kardamom: |
||
0908 10 00 |
|
||
0908 20 00 |
|
||
0908 30 00 |
|
||
0909 |
Seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine; brinove jagode: |
||
0909 10 00 |
|
||
0909 20 00 |
|
||
0909 30 00 |
|
||
0909 40 00 |
|
||
0909 50 00 |
|
||
0910 |
Ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe: |
||
0910 10 00 |
|
||
0910 20 |
|
||
0910 20 10 |
|
||
0910 20 90 |
|
||
0910 30 00 |
|
||
|
|
||
0910 91 |
|
||
0910 91 10 |
|
||
0910 91 90 |
|
||
0910 99 |
|
||
0910 99 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0910 99 31 |
|
||
0910 99 33 |
|
||
0910 99 39 |
|
||
0910 99 50 |
|
||
0910 99 60 |
|
||
|
|
||
0910 99 91 |
|
||
0910 99 99 |
|
||
1006 |
Riž: |
||
1006 10 |
|
||
1006 10 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
1006 10 21 |
|
||
1006 10 23 |
|
||
|
|
||
1006 10 25 |
|
||
1006 10 27 |
|
||
|
|
||
1006 10 92 |
|
||
1006 10 94 |
|
||
|
|
||
1006 10 96 |
|
||
1006 10 98 |
|
||
1006 20 |
|
||
|
|
||
1006 20 11 |
|
||
1006 20 13 |
|
||
|
|
||
1006 20 15 |
|
||
1006 20 17 |
|
||
|
|
||
1006 20 92 |
|
||
1006 20 94 |
|
||
|
|
||
1006 20 96 |
|
||
1006 20 98 |
|
||
1006 30 |
|
||
|
|
||
|
|
||
1006 30 21 |
|
||
1006 30 23 |
|
||
|
|
||
1006 30 25 |
|
||
1006 30 27 |
|
||
|
|
||
1006 30 42 |
|
||
1006 30 44 |
|
||
|
|
||
1006 30 46 |
|
||
1006 30 48 |
|
||
|
|
||
|
|
||
1006 30 61 |
|
||
1006 30 63 |
|
||
|
|
||
1006 30 65 |
|
||
1006 30 67 |
|
||
|
|
||
1006 30 92 |
|
||
1006 30 94 |
|
||
|
|
||
1006 30 96 |
|
||
1006 30 98 |
|
||
1006 40 00 |
|
||
1007 |
Sirek v zrnu: |
||
1007 00 10 |
|
||
1007 00 90 |
|
||
1008 |
Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita: |
||
1008 10 00 |
|
||
1008 20 00 |
|
||
1008 30 00 |
|
||
1008 90 |
|
||
1008 90 10 |
|
||
1008 90 90 |
|
||
1102 |
Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice: |
||
1102 10 00 |
|
||
1102 20 |
|
||
1102 20 10 |
|
||
1102 20 90 |
|
||
1102 90 |
|
||
1102 90 10 |
|
||
1102 90 30 |
|
||
1102 90 50 |
|
||
1102 90 90 |
|
||
1103 |
Žitni drobljenci, zdrob in peleti: |
||
|
|
||
1103 11 |
|
||
1103 11 10 |
|
||
1103 11 90 |
|
||
1103 13 |
|
||
1103 13 10 |
|
||
1103 13 90 |
|
||
1103 19 |
|
||
1103 19 10 |
|
||
1103 19 30 |
|
||
1103 19 40 |
|
||
1103 19 50 |
|
||
1103 19 90 |
|
||
1103 20 |
|
||
1103 20 10 |
|
||
1103 20 20 |
|
||
1103 20 30 |
|
||
1103 20 40 |
|
||
1103 20 50 |
|
||
1103 20 60 |
|
||
1103 20 90 |
|
||
1104 |
Žitna zrnja, drugače obdelana (npr.: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti: |
||
|
|
||
1104 12 |
|
||
1104 12 10 |
|
||
1104 12 90 |
|
||
1104 19 |
|
||
1104 19 10 |
|
||
1104 19 30 |
|
||
1104 19 50 |
|
||
|
|
||
1104 19 61 |
|
||
1104 19 69 |
|
||
|
|
||
1104 19 91 |
|
||
1104 19 99 |
|
||
|
|
||
1104 22 |
|
||
1104 22 20 |
|
||
1104 22 30 |
|
||
1104 22 50 |
|
||
1104 22 90 |
|
||
1104 22 98 |
|
||
1104 23 |
|
||
1104 23 10 |
|
||
1104 23 30 |
|
||
1104 23 90 |
|
||
1104 23 99 |
|
||
1104 29 |
|
||
|
|
||
1104 29 01 |
|
||
1104 29 03 |
|
||
1104 29 05 |
|
||
1104 29 07 |
|
||
1104 29 09 |
|
||
|
|
||
|
|
||
1104 29 11 |
|
||
1104 29 18 |
|
||
1104 29 30 |
|
||
|
|
||
1104 29 51 |
|
||
1104 29 55 |
|
||
1104 29 59 |
|
||
|
|
||
1104 29 81 |
|
||
1104 29 85 |
|
||
1104 29 89 |
|
||
1104 30 |
|
||
1104 30 10 |
|
||
1104 30 90 |
|
||
1105 |
Moka, zdrob, prah, granule, kosmiči in peleti iz krompirja: |
||
1105 10 00 |
|
||
1105 20 00 |
|
||
1106 |
Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713, iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714; ali iz proizvodov iz Poglavja 8: |
||
1106 10 00 |
|
||
1106 20 |
|
||
1106 20 10 |
|
||
1106 20 90 |
|
||
1106 30 |
|
||
1106 30 10 |
|
||
1106 30 90 |
|
||
1107 |
Slad, pražen ali nepražen: |
||
1107 10 |
|
||
|
|
||
1107 10 11 |
|
||
1107 10 19 |
|
||
|
|
||
1107 10 91 |
|
||
1107 10 99 |
|
||
1107 20 00 |
|
||
1108 |
Škrob; inulin: |
||
|
|
||
1108 11 00 |
|
||
1108 12 00 |
|
||
1108 13 00 |
|
||
1108 14 00 |
|
||
1108 19 |
|
||
1108 19 10 |
|
||
1108 19 90 |
|
||
1108 20 00 |
|
||
1109 00 00 |
Pšenični gluten, osušen ali neosušen |
||
1502 00 |
Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503: |
||
1502 00 10 |
|
||
1502 00 90 |
|
||
1503 00 |
Stearin iz prašičje masti, olje iz prašičje masti, oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani: |
||
|
|
||
1503 00 11 |
|
||
1503 00 19 |
|
||
1503 00 30 |
|
||
1503 00 90 |
|
||
1504 |
Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani: |
||
1504 10 |
|
||
1504 10 10 |
|
||
|
|
||
1504 10 91 |
|
||
1504 10 99 |
|
||
1504 20 |
|
||
1504 20 90 |
|
||
1504 30 |
|
||
1504 30 90 |
|
||
1507 |
Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano: |
||
1507 10 |
|
||
1507 10 10 |
|
||
1507 90 |
|
||
1507 90 10 |
|
||
1508 |
Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano: |
||
1508 10 |
|
||
1508 10 10 |
|
||
1508 10 90 |
|
||
1508 90 |
|
||
1508 90 10 |
|
||
1508 90 90 |
|
||
1510 00 |
Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, prečiščena ali neprečiščena, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509: |
||
1510 00 10 |
|
||
1510 00 90 |
|
||
1512 |
Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano: |
||
|
|
||
1512 21 |
|
||
1512 21 10 |
|
||
1512 21 90 |
|
||
1512 29 |
|
||
1512 29 10 |
|
||
1512 29 90 |
|
||
1514 |
Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčice in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano: |
||
|
|
||
1514 11 |
|
||
1514 11 10 |
|
||
1514 11 90 |
|
||
1514 19 |
|
||
1514 19 10 |
|
||
1514 19 90 |
|
||
|
|
||
1514 91 |
|
||
1514 91 10 |
|
||
1514 91 90 |
|
||
1514 99 |
|
||
1514 99 10 |
|
||
1514 99 90 |
|
||
1516 |
Masti in olja živalskega ali rastlinska izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani: |
||
1516 20 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
1516 20 98 |
|
||
1518 00 |
Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ter olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
||
|
|
||
1518 00 31 |
|
||
1518 00 39 |
|
||
1522 00 |
Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov: |
||
|
|
||
|
|
||
1522 00 31 |
|
||
1522 00 39 |
|
||
|
|
||
1522 00 91 |
|
||
1522 00 99 |
|
||
1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel: |
||
|
|
||
1702 11 00 |
|
||
1702 19 00 |
|
||
1702 20 |
|
||
1702 20 10 |
|
||
1702 20 90 |
|
||
1702 30 |
|
||
1702 30 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
1702 30 51 |
|
||
1702 30 59 |
|
||
|
|
||
1702 30 91 |
|
||
1702 30 99 |
|
||
1702 40 |
|
||
1702 40 10 |
|
||
1702 40 90 |
|
||
1702 60 |
|
||
1702 60 10 |
|
||
1702 60 80 |
|
||
1702 60 95 |
|
||
1702 90 |
|
||
1702 90 30 |
|
||
1702 90 50 |
|
||
|
|
||
1702 90 71 |
|
||
|
|
||
1702 90 75 |
|
||
1702 90 79 |
|
||
1702 90 80 |
|
||
1702 90 99 |
|
||
1902 |
Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, njoki, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen: |
||
1902 20 |
|
||
1902 20 30 |
|
||
2007 |
Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne: |
||
|
|
||
2007 99 |
|
||
|
|
||
2007 99 98 |
|
||
2008 |
Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
||
|
|
||
2008 19 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 19 19 |
|
||
2009 |
Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne: |
||
|
|
||
2009 11 |
|
||
|
|
||
2009 11 11 |
|
||
2009 11 19 |
|
||
|
|
||
2009 11 91 |
|
||
2009 11 99 |
|
||
2009 19 |
|
||
|
|
||
2009 19 11 |
|
||
2009 19 19 |
|
||
|
|
||
2009 19 91 |
|
||
2009 19 98 |
|
||
|
|
||
2009 29 |
|
||
|
|
||
2009 29 11 |
|
||
2009 29 19 |
|
||
|
|
||
2009 29 91 |
|
||
2009 29 99 |
|
||
|
|
||
2009 39 |
|
||
|
|
||
2009 39 11 |
|
||
2009 39 19 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 39 31 |
|
||
2009 39 39 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 39 51 |
|
||
2009 39 55 |
|
||
2009 39 59 |
|
||
|
|
||
2009 39 91 |
|
||
2009 39 95 |
|
||
2009 39 99 |
|
||
|
|
||
2009 49 |
|
||
|
|
||
2009 49 11 |
|
||
2009 49 19 |
|
||
|
|
||
2009 49 30 |
|
||
|
|
||
2009 49 91 |
|
||
2009 49 93 |
|
||
2009 49 99 |
|
||
|
|
||
2009 69 |
|
||
|
|
||
2009 69 11 |
|
||
2009 69 19 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 69 51 |
|
||
2009 69 59 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 69 71 |
|
||
2009 69 79 |
|
||
2009 69 90 |
|
||
|
|
||
2009 79 |
|
||
|
|
||
2009 79 11 |
|
||
2009 79 19 |
|
||
|
|
||
2009 79 30 |
|
||
|
|
||
2009 79 91 |
|
||
2009 79 93 |
|
||
2009 79 99 |
|
||
2009 80 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 80 11 |
|
||
2009 80 19 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 80 34 |
|
||
2009 80 35 |
|
||
|
|
||
2009 80 36 |
|
||
2009 80 38 |
|
||
2009 90 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 90 11 |
|
||
2009 90 19 |
|
||
|
|
||
2009 90 21 |
|
||
2009 90 29 |
|
||
2106 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
||
2106 90 |
|
||
|
|
||
2106 90 30 |
|
||
|
|
||
2106 90 51 |
|
||
2106 90 55 |
|
||
2106 90 59 |
|
||
2302 |
Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani: |
||
2302 10 |
|
||
2302 10 10 |
|
||
2302 10 90 |
|
||
2302 30 |
|
||
2302 30 10 |
|
||
2302 30 90 |
|
||
2302 40 |
|
||
|
|
||
2302 40 02 |
|
||
2302 40 08 |
|
||
|
|
||
2302 40 10 |
|
||
2302 40 90 |
|
||
2302 50 00 |
|
||
2303 |
Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani in peletizirani: |
||
2303 10 |
|
||
|
|
||
2303 10 11 |
|
||
2303 10 19 |
|
||
2303 20 |
|
||
2303 20 90 |
|
||
2303 30 00 |
|
||
2304 00 00 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani |
||
2305 00 00 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali peletizirani |
||
2306 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305, nezmleti ali zmleti ali peletizirani: |
||
2306 10 00 |
|
||
2306 20 00 |
|
||
2306 30 00 |
|
||
|
|
||
2306 41 00 |
|
||
2306 49 00 |
|
||
2306 90 |
|
||
2306 90 05 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2306 90 11 |
|
||
2306 90 19 |
|
||
2306 90 90 |
|
||
2308 00 |
Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
||
|
|
||
2308 00 11 |
|
||
2308 00 19 |
|
||
2308 00 40 |
|
||
2308 00 90 |
|
||
2309 |
Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |
||
2309 90 |
|
||
2309 90 10 |
|
||
2309 90 20 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2309 90 31 |
|
||
2309 90 33 |
|
||
2309 90 35 |
|
||
2309 90 39 |
|
||
|
|
||
2309 90 41 |
|
||
2309 90 43 |
|
||
2309 90 49 |
|
||
|
|
||
2309 90 51 |
|
||
2309 90 53 |
|
||
2309 90 59 |
|
||
2309 90 70 |
|
||
|
|
||
2309 90 91 |
|
||
|
|
||
2309 90 95 |
|
||
2309 90 99 |
|
||
3301 |
Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj: |
||
|
|
||
3301 12 |
|
||
3301 12 10 |
|
||
3301 12 90 |
|
||
3301 13 |
|
||
3301 13 10 |
|
||
3301 13 90 |
|
||
3301 19 |
|
||
3301 19 20 |
|
||
3301 19 80 |
|
||
|
|
||
3301 24 |
|
||
3301 24 10 |
|
||
3301 24 90 |
|
||
3301 25 |
|
||
3301 25 10 |
|
||
3301 25 90 |
|
||
3301 29 |
|
||
|
|
||
3301 29 11 |
|
||
3301 29 31 |
|
||
|
|
||
3301 29 41 |
|
||
|
|
||
3301 29 71 |
|
||
3301 29 79 |
|
||
3301 29 91 |
|
||
3301 30 00 |
|
||
3302 |
Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |
||
3302 10 |
|
||
|
|
||
3302 10 40 |
|
||
3302 10 90 |
|
||
3501 |
Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila: |
||
3501 90 |
|
||
3501 90 10 |
|
||
3502 |
Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati: |
||
|
|
||
3502 11 |
|
||
3502 11 10 |
|
||
3502 11 90 |
|
||
3502 19 |
|
||
3502 19 10 |
|
||
3502 19 90 |
|
||
3502 20 |
|
||
3502 20 10 |
|
||
|
|
||
3502 20 91 |
|
||
3502 20 99 |
|
||
3502 90 |
|
||
|
|
||
3502 90 20 |
|
||
3502 90 70 |
|
||
3502 90 90 |
|
||
3503 00 |
Želatina (vključno z želatino v kvadratnih in pravokotnih listih; po površini obdelano ali neobdelano ali barvano ali ne) in njeni derivati; želatina iz ribjih mehurjev; drugo lepilo živalskega izvora, razen kazeinskih lepil iz tarifne številke 3501: |
||
3503 00 10 |
|
||
3503 00 80 |
|
||
3504 00 00 |
Peptoni in njihovi derivati; druge proteinske snovi in njihovi derivati, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prah iz kože ali usnja, vključno tudi prah iz kromovo strojenega usnja |
||
3505 |
Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov: |
||
3505 10 |
|
||
|
|
||
3505 10 50 |
|
||
4101 |
Surove kože govedi ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene: |
||
4101 20 |
|
||
4101 20 10 |
|
||
4101 20 30 |
|
||
4101 20 50 |
|
||
4101 20 90 |
|
||
4101 50 |
|
||
4101 50 10 |
|
||
4101 50 30 |
|
||
4101 50 50 |
|
||
4101 50 90 |
|
||
4101 90 00 |
|
||
4102 |
Surove kože ovc ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene, pergamentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(c) k temu poglavju: |
||
4102 10 |
|
||
4102 10 10 |
|
||
4102 10 90 |
|
||
|
|
||
4102 21 00 |
|
||
4102 29 00 |
|
||
4103 |
Druge surove kože (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene in pergamentno neobdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1 (b) ali (c) k temu poglavju: |
||
4103 20 00 |
|
||
4103 30 00 |
|
||
4103 90 |
|
||
4103 90 10 |
|
||
4103 90 90 |
|
||
4301 |
Surovo neustrojeno krzno (vključno z glavami, repi, tacami in drugimi kosi ali odrezki, primernimi za krznarsko rabo), razen surovih kož, ki se uvrščajo v tarifno številko 4101, 4102 ali 4103: |
||
4301 10 00 |
|
||
4301 30 00 |
|
||
4301 60 00 |
|
||
4301 80 |
|
||
4301 80 30 |
|
||
4301 80 50 |
|
||
4301 80 80 |
|
||
4301 90 00 |
|
||
5001 00 00 |
Zapredki sviloprejk, primerni za odvijanje |
||
5002 00 00 |
Surova svila (nepredena) |
||
5003 00 00 |
Svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali) |
PRILOGA III(b)
ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI
(iz člena 27(2)(b))
Carine za proizvode, navedene v tej prilogi, se znižajo in odpravijo v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v navedeni prilogi
— |
na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % carine; |
— |
1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 60 % carine; |
— |
1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 40 % carine; |
— |
1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 20 % carine; |
— |
1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 0 % carine. |
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
0102 |
Živo govedo: |
||
0102 90 |
|
||
|
|
||
0102 90 05 |
|
||
|
|
||
0102 90 21 |
|
||
0102 90 29 |
|
||
|
|
||
0102 90 41 |
|
||
0102 90 49 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0102 90 51 |
|
||
0102 90 59 |
|
||
|
|
||
0102 90 61 |
|
||
0102 90 69 |
|
||
|
|
||
0102 90 71 |
|
||
0102 90 79 |
|
||
0102 90 90 |
|
||
0103 |
Živi prašiči: |
||
|
|
||
0103 91 |
|
||
0103 91 10 |
|
||
0103 91 90 |
|
||
0103 92 |
|
||
|
|
||
0103 92 11 |
|
||
0103 92 19 |
|
||
0103 92 90 |
|
||
0105 |
Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke: |
||
|
|
||
0105 11 |
|
||
|
|
||
0105 11 19 |
|
||
|
|
||
0105 11 99 |
|
||
|
|
||
0105 94 00 |
|
||
0105 99 |
|
||
0105 99 10 |
|
||
0105 99 20 |
|
||
0105 99 30 |
|
||
0105 99 50 |
|
||
0203 |
Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno: |
||
|
|
||
0203 11 |
|
||
0203 11 10 |
|
||
0203 11 90 |
|
||
0203 12 |
|
||
|
|
||
0203 12 11 |
|
||
0203 12 19 |
|
||
0203 12 90 |
|
||
0203 19 |
|
||
|
|
||
0203 19 11 |
|
||
0203 19 13 |
|
||
0203 19 15 |
|
||
|
|
||
0203 19 55 |
|
||
0203 19 59 |
|
||
0203 19 90 |
|
||
|
|
||
0203 21 |
|
||
0203 21 10 |
|
||
0203 21 90 |
|
||
0203 22 |
|
||
|
|
||
0203 22 11 |
|
||
0203 22 19 |
|
||
0203 22 90 |
|
||
0203 29 |
|
||
|
|
||
0203 29 11 |
|
||
0203 29 13 |
|
||
0203 29 15 |
|
||
|
|
||
0203 29 55 |
|
||
0203 29 59 |
|
||
0203 29 90 |
|
||
0207 |
Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno: |
||
|
|
||
0207 24 |
|
||
0207 24 10 |
|
||
0207 24 90 |
|
||
0207 25 |
|
||
0207 25 10 |
|
||
0207 25 90 |
|
||
0207 26 |
|
||
|
|
||
0207 26 10 |
|
||
|
|
||
0207 26 20 |
|
||
0207 26 30 |
|
||
0207 26 40 |
|
||
0207 26 50 |
|
||
|
|
||
0207 26 60 |
|
||
0207 26 70 |
|
||
0207 26 80 |
|
||
|
|
||
0207 26 91 |
|
||
0207 26 99 |
|
||
0207 27 |
|
||
|
|
||
0207 27 10 |
|
||
|
|
||
0207 27 20 |
|
||
0207 27 30 |
|
||
0207 27 40 |
|
||
0207 27 50 |
|
||
|
|
||
0207 27 60 |
|
||
0207 27 70 |
|
||
0207 27 80 |
|
||
|
|
||
0207 27 91 |
|
||
0207 27 99 |
|
||
|
|
||
0207 32 |
|
||
|
|
||
0207 32 11 |
|
||
0207 32 15 |
|
||
0207 32 19 |
|
||
|
|
||
0207 32 51 |
|
||
0207 32 59 |
|
||
0207 32 90 |
|
||
0207 33 |
|
||
|
|
||
0207 33 11 |
|
||
0207 33 19 |
|
||
|
|
||
0207 33 51 |
|
||
0207 33 59 |
|
||
0207 33 90 |
|
||
0207 34 |
|
||
0207 34 10 |
|
||
0207 34 90 |
|
||
0207 35 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0207 35 11 |
|
||
0207 35 15 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0207 35 21 |
|
||
0207 35 23 |
|
||
0207 35 25 |
|
||
0207 35 31 |
|
||
0207 35 41 |
|
||
|
|
||
0207 35 51 |
|
||
0207 35 53 |
|
||
|
|
||
0207 35 61 |
|
||
0207 35 63 |
|
||
0207 35 71 |
|
||
0207 35 79 |
|
||
|
|
||
0207 35 91 |
|
||
0207 35 99 |
|
||
0207 36 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0207 36 11 |
|
||
0207 36 15 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0207 36 21 |
|
||
0207 36 23 |
|
||
0207 36 25 |
|
||
0207 36 31 |
|
||
0207 36 41 |
|
||
|
|
||
0207 36 51 |
|
||
0207 36 53 |
|
||
|
|
||
0207 36 61 |
|
||
0207 36 63 |
|
||
0207 36 71 |
|
||
0207 36 79 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0207 36 81 |
|
||
0207 36 85 |
|
||
0207 36 89 |
|
||
0207 36 90 |
|
||
0209 00 |
Prašičja maščoba, očiščena pustega mesa in perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena: |
||
|
|
||
0209 00 11 |
|
||
0209 00 19 |
|
||
0209 00 30 |
|
||
0209 00 90 |
|
||
0404 |
- Sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkali ali druga sladila ali ne; izdelki iz naravnih mlečnih sestavin ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
||
0404 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
0404 10 02 |
|
||
0404 10 04 |
|
||
0404 10 06 |
|
||
|
|
||
0404 10 12 |
|
||
0404 10 14 |
|
||
0404 10 16 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0404 10 26 |
|
||
0404 10 28 |
|
||
0404 10 32 |
|
||
|
|
||
0404 10 34 |
|
||
0404 10 36 |
|
||
0404 10 38 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
0404 10 48 |
|
||
0404 10 52 |
|
||
0404 10 54 |
|
||
|
|
||
0404 10 56 |
|
||
0404 10 58 |
|
||
0404 10 62 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0404 10 72 |
|
||
0404 10 74 |
|
||
0404 10 76 |
|
||
|
|
||
0404 10 78 |
|
||
0404 10 82 |
|
||
0404 10 84 |
|
||
0404 90 |
|
||
|
|
||
0404 90 21 |
|
||
0404 90 23 |
|
||
0404 90 29 |
|
||
|
|
||
0404 90 81 |
|
||
0404 90 83 |
|
||
0404 90 89 |
|
||
0407 00 |
Ptičja jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana: |
||
|
|
||
0407 00 30 |
|
||
0407 00 90 |
|
||
0408 |
Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih: |
||
|
|
||
0408 11 |
|
||
0408 11 80 |
|
||
0408 19 |
|
||
|
|
||
0408 19 81 |
|
||
0408 19 89 |
|
||
|
|
||
0408 91 |
|
||
0408 91 80 |
|
||
0408 99 |
|
||
0408 99 80 |
|
||
0602 |
Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji: |
||
0602 10 |
|
||
0602 10 90 |
|
||
0602 20 |
|
||
0602 20 10 |
|
||
0602 30 00 |
|
||
0602 40 |
|
||
0602 40 10 |
|
||
0602 40 90 |
|
||
0602 90 |
|
||
0602 90 30 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
0602 90 41 |
|
||
|
|
||
0602 90 45 |
|
||
0602 90 49 |
|
||
|
|
||
0602 90 51 |
|
||
0602 90 59 |
|
||
|
|
||
0602 90 70 |
|
||
|
|
||
0602 90 91 |
|
||
0602 90 99 |
|
||
0603 |
Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno: |
||
|
|
||
0603 11 00 |
|
||
0603 12 00 |
|
||
0603 13 00 |
|
||
0603 14 00 |
|
||
0603 19 |
|
||
0603 19 10 |
|
||
0603 19 90 |
|
||
0603 90 00 |
|
||
0703 |
Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene: |
||
0703 10 |
|
||
|
|
||
0703 10 11 |
|
||
0703 10 19 |
|
||
0703 10 90 |
|
||
0703 20 00 |
|
||
0703 90 00 |
|
||
0704 |
Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene: |
||
0704 90 |
|
||
0704 90 90 |
|
||
0705 |
Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena: |
||
|
|
||
0705 11 00 |
|
||
0705 19 00 |
|
||
|
|
||
0705 21 00 |
|
||
0705 29 00 |
|
||
0706 |
Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene: |
||
0706 10 00 |
|
||
0706 90 |
|
||
0706 90 10 |
|
||
0706 90 30 |
|
||
0706 90 90 |
|
||
0708 |
Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene: |
||
0708 10 00 |
|
||
0708 20 00 |
|
||
0708 90 00 |
|
||
0709 |
Druge vrtnine, sveže ali ohlajene: |
||
0709 20 00 |
|
||
0709 30 00 |
|
||
0709 40 00 |
|
||
|
|
||
0709 51 00 |
|
||
0709 59 |
|
||
0709 59 10 |
|
||
0709 59 30 |
|
||
0709 59 50 |
|
||
0709 59 90 |
|
||
0709 90 |
|
||
0709 90 10 |
|
||
0709 90 20 |
|
||
|
|
||
0709 90 31 |
|
||
0709 90 39 |
|
||
0709 90 40 |
|
||
0709 90 50 |
|
||
0709 90 60 |
|
||
0709 90 70 |
|
||
0709 90 80 |
|
||
0709 90 90 |
|
||
0710 |
Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |
||
0710 10 00 |
|
||
|
|
||
0710 21 00 |
|
||
0710 22 00 |
|
||
0710 29 00 |
|
||
0710 30 00 |
|
||
0710 80 |
|
||
0710 80 10 |
|
||
|
|
||
0710 80 51 |
|
||
0710 80 59 |
|
||
|
|
||
0710 80 61 |
|
||
0710 80 69 |
|
||
0710 80 70 |
|
||
0710 80 80 |
|
||
0710 80 85 |
|
||
0710 80 95 |
|
||
0710 90 00 |
|
||
0711 |
Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar takšne neprimerne za takojšnjo porabo: |
||
0711 20 |
|
||
0711 20 10 |
|
||
0711 20 90 |
|
||
0711 40 00 |
|
||
|
|
||
0711 51 00 |
|
||
0711 59 00 |
|
||
0711 90 |
|
||
|
|
||
0711 90 10 |
|
||
0711 90 50 |
|
||
0711 90 80 |
|
||
0711 90 90 |
|
||
0712 |
Sušene vrtnine, cele, razrezane v koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene: |
||
0712 20 00 |
|
||
|
|
||
0712 31 00 |
|
||
0712 32 00 |
|
||
0712 33 00 |
|
||
0712 39 00 |
|
||
0712 90 |
|
||
0712 90 05 |
|
||
|
|
||
0712 90 19 |
|
||
0712 90 30 |
|
||
0712 90 50 |
|
||
0712 90 90 |
|
||
0713 |
Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene: |
||
0713 10 |
|
||
0713 10 90 |
|
||
0713 20 00 |
|
||
|
|
||
0713 31 00 |
|
||
0713 32 00 |
|
||
0803 00 |
Banane, vključno pisang (rajske smokve), sveže ali suhe: |
||
|
|
||
0803 00 11 |
|
||
0803 00 19 |
|
||
0803 00 90 |
|
||
0804 |
Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangusta, sveži ali suhi: |
||
0804 20 |
|
||
0804 20 10 |
|
||
0804 20 90 |
|
||
0805 |
Agrumi, sveži ali suhi: |
||
0805 10 |
|
||
0805 10 20 |
|
||
0805 10 80 |
|
||
0805 40 00 |
|
||
0805 50 |
|
||
0805 50 10 |
|
||
0805 50 90 |
|
||
0805 90 00 |
|
||
0807 |
Melone, (vključno lubenice) in papaja, sveže: |
||
|
|
||
0807 19 00 |
|
||
0807 20 00 |
|
||
0810 |
Drugo sadje, sveže: |
||
0810 40 |
|
||
0810 40 10 |
|
||
0810 40 30 |
|
||
0810 40 50 |
|
||
0810 40 90 |
|
||
0811 |
Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne: |
||
0811 10 |
|
||
|
|
||
0811 10 11 |
|
||
0811 10 19 |
|
||
0811 10 90 |
|
||
0811 20 |
|
||
|
|
||
0811 20 11 |
|
||
0811 20 19 |
|
||
|
|
||
0811 20 31 |
|
||
0811 20 39 |
|
||
0811 20 51 |
|
||
0811 20 59 |
|
||
0811 20 90 |
|
||
0811 90 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0811 90 75 |
|
||
0811 90 80 |
|
||
0811 90 95 |
|
||
ex 0811 90 95 |
|
||
ex 0811 90 95 |
|
||
ex 0811 90 95 |
|
||
0812 |
Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano: |
||
0812 10 00 |
|
||
0812 90 |
|
||
0812 90 10 |
|
||
0812 90 20 |
|
||
0812 90 30 |
|
||
0812 90 40 |
|
||
0812 90 98 |
|
||
ex 0812 90 98 |
|
||
ex 0812 90 98 |
|
||
ex 0812 90 98 |
|
||
0813 |
Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja: |
||
0813 10 00 |
|
||
0813 20 00 |
|
||
0813 30 00 |
|
||
0813 40 |
|
||
0813 40 10 |
|
||
0813 40 30 |
|
||
0901 |
Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave: |
||
|
|
||
0901 21 00 |
|
||
0901 22 00 |
|
||
0901 90 |
|
||
0901 90 10 |
|
||
0901 90 90 |
|
||
1101 00 |
Pšenična moka ali moka iz soržice: |
||
|
|
||
1101 00 11 |
|
||
1101 00 15 |
|
||
1101 00 90 |
|
||
1501 00 |
Prašičja maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503: |
||
1501 00 90 |
|
||
1603 00 |
Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev: |
||
1603 00 10 |
|
||
1603 00 80 |
|
||
1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel: |
||
1702 90 |
|
||
1702 90 60 |
|
||
2001 |
Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |
||
2001 10 00 |
|
||
2001 90 |
|
||
2001 90 10 |
|
||
2001 90 20 |
|
||
2001 90 50 |
|
||
2001 90 65 |
|
||
2001 90 70 |
|
||
2001 90 91 |
|
||
2001 90 93 |
|
||
2001 90 99 |
|
||
2002 |
Paradižnik, pripravljen ali konzerviran kako drugače, kot s kisom ali ocetno kislino: |
||
2002 10 |
|
||
2002 10 10 |
|
||
2002 10 90 |
|
||
2002 90 |
|
||
|
|
||
2002 90 11 |
|
||
2002 90 19 |
|
||
|
|
||
2002 90 31 |
|
||
2002 90 39 |
|
||
|
|
||
2002 90 91 |
|
||
2002 90 99 |
|
||
2003 |
Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini: |
||
2003 10 |
|
||
2003 10 20 |
|
||
2003 10 30 |
|
||
2003 20 00 |
|
||
2003 90 00 |
|
||
2004 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
2004 10 |
|
||
2004 10 10 |
|
||
|
|
||
2004 10 99 |
|
||
2004 90 |
|
||
2004 90 30 |
|
||
2004 90 50 |
|
||
|
|
||
2004 90 91 |
|
||
2004 90 98 |
|
||
2005 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
2005 10 00 |
|
||
2005 20 |
|
||
|
|
||
2005 20 20 |
|
||
2005 20 80 |
|
||
2005 40 00 |
|
||
|
|
||
2005 51 00 |
|
||
2005 59 00 |
|
||
2005 60 00 |
|
||
2005 70 |
|
||
2005 70 10 |
|
||
2005 70 90 |
|
||
|
|
||
2005 91 00 |
|
||
2005 99 |
|
||
2005 99 10 |
|
||
2005 99 20 |
|
||
2005 99 30 |
|
||
2005 99 40 |
|
||
2005 99 50 |
|
||
2005 99 60 |
|
||
2005 99 90 |
|
||
2006 00 |
Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani): |
||
2006 00 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2006 00 31 |
|
||
2006 00 35 |
|
||
2006 00 38 |
|
||
|
|
||
2006 00 91 |
|
||
2006 00 99 |
|
||
2007 |
Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne: |
||
2007 10 |
|
||
2007 10 10 |
|
||
|
|
||
2007 10 91 |
|
||
2007 10 99 |
|
||
|
|
||
2007 91 |
|
||
2007 91 10 |
|
||
2007 91 30 |
|
||
2007 91 90 |
|
||
2007 99 |
|
||
|
|
||
2007 99 10 |
|
||
2007 99 20 |
|
||
|
|
||
2007 99 31 |
|
||
2007 99 33 |
|
||
2007 99 35 |
|
||
2007 99 39 |
|
||
|
|
||
2007 99 55 |
|
||
2007 99 57 |
|
||
|
|
||
2007 99 91 |
|
||
2007 99 93 |
|
||
2008 |
Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
||
|
|
||
2008 11 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 11 92 |
|
||
2008 11 94 |
|
||
|
|
||
2008 11 96 |
|
||
2008 11 98 |
|
||
2008 19 |
|
||
|
|
||
2008 19 11 |
|
||
|
|
||
2008 19 13 |
|
||
|
|
||
2008 19 91 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 19 93 |
|
||
2008 19 95 |
|
||
2008 19 99 |
|
||
2008 20 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 20 11 |
|
||
2008 20 19 |
|
||
|
|
||
2008 20 31 |
|
||
2008 20 39 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 20 51 |
|
||
2008 20 59 |
|
||
|
|
||
2008 20 71 |
|
||
2008 20 79 |
|
||
2008 20 90 |
|
||
2008 30 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 30 11 |
|
||
2008 30 19 |
|
||
|
|
||
2008 30 31 |
|
||
2008 30 39 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 30 51 |
|
||
2008 30 55 |
|
||
2008 30 59 |
|
||
|
|
||
2008 30 71 |
|
||
2008 30 75 |
|
||
2008 30 79 |
|
||
2008 30 90 |
|
||
2008 40 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 40 11 |
|
||
2008 40 19 |
|
||
|
|
||
2008 40 21 |
|
||
2008 40 29 |
|
||
|
|
||
2008 40 31 |
|
||
2008 40 39 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 40 51 |
|
||
2008 40 59 |
|
||
|
|
||
2008 40 71 |
|
||
2008 40 79 |
|
||
|
|
||
2008 50 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 50 11 |
|
||
2008 50 19 |
|
||
|
|
||
2008 50 31 |
|
||
2008 50 39 |
|
||
|
|
||
2008 50 51 |
|
||
2008 50 59 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 50 61 |
|
||
2008 50 69 |
|
||
|
|
||
2008 50 71 |
|
||
2008 50 79 |
|
||
|
|
||
2008 50 92 |
|
||
2008 50 94 |
|
||
2008 50 99 |
|
||
2008 60 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 60 11 |
|
||
2008 60 19 |
|
||
|
|
||
2008 60 31 |
|
||
2008 60 39 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 60 50 |
|
||
2008 60 60 |
|
||
|
|
||
2008 60 70 |
|
||
2008 60 90 |
|
||
2008 70 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 70 11 |
|
||
2008 70 19 |
|
||
|
|
||
2008 70 31 |
|
||
2008 70 39 |
|
||
|
|
||
2008 70 51 |
|
||
2008 70 59 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 70 61 |
|
||
2008 70 69 |
|
||
|
|
||
2008 70 71 |
|
||
2008 70 79 |
|
||
|
|
||
2008 70 92 |
|
||
2008 70 98 |
|
||
2008 80 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 80 11 |
|
||
2008 80 19 |
|
||
|
|
||
2008 80 31 |
|
||
2008 80 39 |
|
||
|
|
||
2008 80 50 |
|
||
2008 80 70 |
|
||
2008 80 90 |
|
||
|
|
||
2008 92 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 92 12 |
|
||
2008 92 14 |
|
||
|
|
||
2008 92 16 |
|
||
2008 92 18 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 92 32 |
|
||
2008 92 34 |
|
||
|
|
||
2008 92 36 |
|
||
2008 92 38 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 92 51 |
|
||
2008 92 59 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 92 72 |
|
||
2008 92 74 |
|
||
|
|
||
2008 92 76 |
|
||
2008 92 78 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 92 92 |
|
||
2008 92 93 |
|
||
|
|
||
2008 92 94 |
|
||
2008 92 96 |
|
||
|
|
||
2008 92 97 |
|
||
2008 92 98 |
|
||
2008 99 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 99 11 |
|
||
2008 99 19 |
|
||
|
|
||
2008 99 21 |
|
||
2008 99 23 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 99 24 |
|
||
2008 99 28 |
|
||
|
|
||
2008 99 31 |
|
||
2008 99 34 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 99 36 |
|
||
2008 99 37 |
|
||
|
|
||
2008 99 38 |
|
||
2008 99 40 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 99 41 |
|
||
2008 99 43 |
|
||
2008 99 45 |
|
||
2008 99 46 |
|
||
2008 99 47 |
|
||
2008 99 49 |
|
||
|
|
||
2008 99 51 |
|
||
2008 99 61 |
|
||
2008 99 62 |
|
||
2008 99 67 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 99 72 |
|
||
2008 99 78 |
|
||
2008 99 99 |
|
||
2009 |
Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne: |
||
|
|
||
2009 12 00 |
|
||
|
|
||
2009 21 00 |
|
||
|
|
||
2009 31 |
|
||
|
|
||
2009 31 11 |
|
||
2009 31 19 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 31 51 |
|
||
2009 31 59 |
|
||
|
|
||
2009 31 91 |
|
||
2009 31 99 |
|
||
|
|
||
2009 41 |
|
||
2009 41 10 |
|
||
|
|
||
2009 41 91 |
|
||
2009 41 99 |
|
||
2009 50 |
|
||
2009 50 10 |
|
||
2009 50 90 |
|
||
|
|
||
2009 61 |
|
||
2009 61 10 |
|
||
2009 61 90 |
|
||
|
|
||
2009 71 |
|
||
2009 71 10 |
|
||
|
|
||
2009 71 91 |
|
||
2009 71 99 |
|
||
2009 80 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 80 50 |
|
||
|
|
||
2009 80 61 |
|
||
2009 80 63 |
|
||
2009 80 69 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 80 71 |
|
||
2009 80 73 |
|
||
2009 80 79 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 80 85 |
|
||
2009 80 86 |
|
||
|
|
||
2009 80 88 |
|
||
2009 80 89 |
|
||
|
|
||
2009 80 95 |
|
||
2009 80 96 |
|
||
2009 80 97 |
|
||
2009 80 99 |
|
||
2009 90 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 90 31 |
|
||
2009 90 39 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 90 41 |
|
||
2009 90 49 |
|
||
|
|
||
2009 90 51 |
|
||
2009 90 59 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 90 71 |
|
||
2009 90 73 |
|
||
2009 90 79 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2009 90 92 |
|
||
2009 90 94 |
|
||
|
|
||
2009 90 95 |
|
||
2009 90 96 |
|
||
|
|
||
2009 90 97 |
|
||
2009 90 98 |
|
||
2206 00 |
Druge fermentirane pijače (npr. jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu: |
||
2206 00 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2206 00 31 |
|
||
2206 00 39 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2206 00 51 |
|
||
2206 00 59 |
|
||
|
|
||
2206 00 81 |
|
||
2206 00 89 |
|
||
2209 00 |
Kis in nadomestki kisa, dobljeni iz ocetne kisline: |
||
|
|
||
2209 00 11 |
|
||
2209 00 19 |
|
||
|
|
||
2209 00 91 |
|
||
2209 00 99 |
|
||
2309 |
Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |
||
2309 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2309 10 11 |
|
||
2309 10 13 |
|
||
2309 10 15 |
|
||
2309 10 19 |
|
||
|
|
||
2309 10 31 |
|
||
2309 10 33 |
|
||
2309 10 39 |
|
||
|
|
||
2309 10 51 |
|
||
2309 10 53 |
|
||
2309 10 59 |
|
||
2309 10 70 |
|
||
2309 10 90 |
|
||
2401 |
Nepredelan tobak; tobačni odpadki: |
||
2401 10 |
|
||
|
|
||
2401 10 10 |
|
||
2401 10 20 |
|
||
2401 10 30 |
|
||
|
|
||
2401 10 41 |
|
||
2401 10 49 |
|
||
|
|
||
2401 10 50 |
|
||
2401 10 60 |
|
||
2401 10 70 |
|
||
2401 10 80 |
|
||
2401 10 90 |
|
||
2401 20 |
|
||
|
|
||
2401 20 10 |
|
||
2401 20 20 |
|
||
2401 20 30 |
|
||
|
|
||
2401 20 41 |
|
||
2401 20 49 |
|
||
|
|
||
2401 20 50 |
|
||
2401 20 60 |
|
||
2401 20 70 |
|
||
2401 20 80 |
|
||
2401 20 90 |
|
||
2401 30 00 |
|
PRILOGA III(c)
ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI
(iz člena 27(2)(c))
Carine za proizvode, navedene v tej prilogi, se znižajo na 50 % v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v navedeni prilogi
— |
na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 90 % carine; |
— |
1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % carine; |
— |
1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 70 % carine; |
— |
1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 60 % carine; |
— |
1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 50 % carine. |
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
0104 |
Žive ovce in koze: |
||
0104 10 |
|
||
|
|
||
0104 10 30 |
|
||
0104 10 80 |
|
||
0104 20 |
|
||
0104 20 90 |
|
||
0201 |
Meso, goveje, sveže ali ohlajeno: |
||
0201 10 00 |
|
||
ex 0201 10 00 |
|
||
ex 0201 10 00 |
|
||
ex 0201 10 00 |
|
||
0201 20 |
|
||
0201 20 20 |
|
||
ex 0201 20 20 |
|
||
ex 0201 20 20 |
|
||
ex 0201 20 20 |
|
||
0201 20 30 |
|
||
ex 0201 20 30 |
|
||
ex 0201 20 30 |
|
||
ex 0201 20 30 |
|
||
0201 20 50 |
|
||
ex 0201 20 50 |
|
||
ex 0201 20 50 |
|
||
ex 0201 20 50 |
|
||
0201 20 90 |
|
||
ex 0201 20 90 |
|
||
ex 0201 20 90 |
|
||
ex 0201 20 90 |
|
||
0201 30 00 |
|
||
ex 0201 30 00 |
|
||
ex 0201 30 00 |
|
||
ex 0201 30 00 |
|
||
0202 |
Meso, goveje, zamrznjeno: |
||
0202 10 00 |
|
||
ex 0202 10 00 |
|
||
ex 0202 10 00 |
|
||
ex 0202 10 00 |
|
||
0202 20 |
|
||
0202 20 10 |
|
||
ex 0202 20 10 |
|
||
ex 0202 20 10 |
|
||
ex 0202 20 10 |
|
||
0202 20 30 |
|
||
ex 0202 20 30 |
|
||
ex 0202 20 30 |
|
||
ex 0202 20 30 |
|
||
0202 20 50 |
|
||
ex 0202 20 50 |
|
||
ex 0202 20 50 |
|
||
ex 0202 20 50 |
|
||
0202 20 90 |
|
||
ex 0202 20 90 |
|
||
ex 0202 20 90 |
|
||
ex 0202 20 90 |
|
||
0202 30 |
|
||
0202 30 10 |
|
||
ex 0202 30 10 |
|
||
ex 0202 30 10 |
|
||
ex 0202 30 10 |
|
||
0202 30 50 |
|
||
ex 0202 30 50 |
|
||
ex 0202 30 50 |
|
||
ex 0202 30 50 |
|
||
0202 30 90 |
|
||
ex 0202 30 90 |
|
||
ex 0202 30 90 |
|
||
ex 0202 30 90 |
|
||
0204 |
Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno: |
||
0204 10 00 |
|
||
|
|
||
0204 21 00 |
|
||
0204 22 |
|
||
0204 22 10 |
|
||
0204 22 30 |
|
||
0204 22 50 |
|
||
0204 22 90 |
|
||
0204 23 00 |
|
||
0204 30 00 |
|
||
|
|
||
0204 41 00 |
|
||
0204 42 |
|
||
0204 42 10 |
|
||
0204 42 30 |
|
||
0204 42 50 |
|
||
0204 42 90 |
|
||
0204 43 |
|
||
0204 43 10 |
|
||
0204 43 90 |
|
||
0204 50 |
|
||
|
|
||
0204 50 11 |
|
||
0204 50 13 |
|
||
0204 50 15 |
|
||
0204 50 19 |
|
||
|
|
||
0204 50 31 |
|
||
0204 50 39 |
|
||
|
|
||
0204 50 51 |
|
||
0204 50 53 |
|
||
0204 50 55 |
|
||
0204 50 59 |
|
||
|
|
||
0204 50 71 |
|
||
0204 50 79 |
|
||
0207 |
Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno: |
||
|
|
||
0207 11 |
|
||
0207 11 10 |
|
||
0207 11 30 |
|
||
0207 11 90 |
|
||
0207 12 |
|
||
0207 12 10 |
|
||
0207 12 90 |
|
||
0207 13 |
|
||
|
|
||
0207 13 10 |
|
||
|
|
||
0207 13 20 |
|
||
0207 13 30 |
|
||
0207 13 40 |
|
||
0207 13 50 |
|
||
0207 13 60 |
|
||
0207 13 70 |
|
||
|
|
||
0207 13 91 |
|
||
0207 13 99 |
|
||
0207 14 |
|
||
|
|
||
0207 14 10 |
|
||
|
|
||
0207 14 20 |
|
||
0207 14 30 |
|
||
0207 14 40 |
|
||
0207 14 50 |
|
||
0207 14 60 |
|
||
0207 14 70 |
|
||
|
|
||
0207 14 91 |
|
||
0207 14 99 |
|
||
0210 |
Meso in užitni mesni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov: |
||
|
|
||
0210 11 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0210 11 11 |
|
||
0210 11 19 |
|
||
|
|
||
0210 11 31 |
|
||
0210 11 39 |
|
||
0210 11 90 |
|
||
0210 12 |
|
||
|
|
||
0210 12 11 |
|
||
0210 12 19 |
|
||
0210 12 90 |
|
||
0210 19 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0210 19 10 |
|
||
0210 19 20 |
|
||
0210 19 30 |
|
||
0210 19 40 |
|
||
0210 19 50 |
|
||
|
|
||
0210 19 60 |
|
||
0210 19 70 |
|
||
|
|
||
0210 19 81 |
|
||
0210 19 89 |
|
||
0210 19 90 |
|
||
0210 20 |
|
||
0210 20 10 |
|
||
0210 20 90 |
|
||
0401 |
Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil: |
||
0401 10 |
|
||
0401 10 10 |
|
||
0401 10 90 |
|
||
0401 20 |
|
||
|
|
||
0401 20 11 |
|
||
0401 20 19 |
|
||
|
|
||
0401 20 91 |
|
||
0401 20 99 |
|
||
0401 30 |
|
||
|
|
||
0401 30 11 |
|
||
0401 30 19 |
|
||
|
|
||
0401 30 31 |
|
||
0401 30 39 |
|
||
|
|
||
0401 30 91 |
|
||
0401 30 99 |
|
||
0402 |
Mleko in smetana, koncentrirana ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila: |
||
0402 10 |
|
||
|
|
||
0402 10 11 |
|
||
0402 10 19 |
|
||
|
|
||
0402 10 91 |
|
||
0402 10 99 |
|
||
|
|
||
0402 21 |
|
||
|
|
||
0402 21 11 |
|
||
|
|
||
0402 21 17 |
|
||
0402 21 19 |
|
||
|
|
||
0402 21 91 |
|
||
0402 21 99 |
|
||
0402 29 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0402 29 15 |
|
||
0402 29 19 |
|
||
|
|
||
0402 29 91 |
|
||
0402 29 99 |
|
||
|
|
||
0402 91 |
|
||
|
|
||
0402 91 11 |
|
||
0402 91 19 |
|
||
|
|
||
0402 91 31 |
|
||
0402 91 39 |
|
||
|
|
||
0402 91 51 |
|
||
0402 91 59 |
|
||
|
|
||
0402 91 91 |
|
||
0402 91 99 |
|
||
0402 99 |
|
||
|
|
||
0402 99 11 |
|
||
0402 99 19 |
|
||
|
|
||
0402 99 31 |
|
||
0402 99 39 |
|
||
|
|
||
0402 99 91 |
|
||
0402 99 99 |
|
||
0403 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne: |
||
0403 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0403 10 11 |
|
||
0403 10 13 |
|
||
0403 10 19 |
|
||
|
|
||
0403 10 31 |
|
||
0403 10 33 |
|
||
0403 10 39 |
|
||
0403 90 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
0403 90 11 |
|
||
0403 90 13 |
|
||
0403 90 19 |
|
||
|
|
||
0403 90 31 |
|
||
0403 90 33 |
|
||
0403 90 39 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0403 90 51 |
|
||
0403 90 53 |
|
||
0403 90 59 |
|
||
|
|
||
0403 90 61 |
|
||
0403 90 63 |
|
||
0403 90 69 |
|
||
0405 |
Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi: |
||
0405 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0405 10 11 |
|
||
0405 10 19 |
|
||
0405 10 30 |
|
||
0405 10 50 |
|
||
0405 10 90 |
|
||
0405 20 |
|
||
0405 20 90 |
|
||
0405 90 |
|
||
0405 90 10 |
|
||
0405 90 90 |
|
||
0406 |
Sir in skuta: |
||
0406 10 |
|
||
0406 10 20 |
|
||
0406 10 80 |
|
||
0406 20 |
|
||
0406 20 10 |
|
||
0406 20 90 |
|
||
0406 30 |
|
||
0406 30 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0406 30 31 |
|
||
0406 30 39 |
|
||
0406 30 90 |
|
||
0406 40 |
|
||
0406 40 10 |
|
||
0406 40 50 |
|
||
0406 40 90 |
|
||
0406 90 |
|
||
0406 90 01 |
|
||
|
|
||
0406 90 13 |
|
||
0406 90 15 |
|
||
0406 90 17 |
|
||
0406 90 18 |
|
||
0406 90 19 |
|
||
0406 90 21 |
|
||
0406 90 23 |
|
||
0406 90 25 |
|
||
0406 90 27 |
|
||
0406 90 29 |
|
||
0406 90 32 |
|
||
0406 90 35 |
|
||
0406 90 37 |
|
||
0406 90 39 |
|
||
|
|
||
0406 90 50 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
0406 90 61 |
|
||
0406 90 63 |
|
||
0406 90 69 |
|
||
|
|
||
0406 90 73 |
|
||
0406 90 75 |
|
||
0406 90 76 |
|
||
0406 90 78 |
|
||
0406 90 79 |
|
||
0406 90 81 |
|
||
0406 90 82 |
|
||
0406 90 84 |
|
||
0406 90 85 |
|
||
|
|
||
0406 90 86 |
|
||
0406 90 87 |
|
||
0406 90 88 |
|
||
0406 90 93 |
|
||
0406 90 99 |
|
||
0409 00 00 |
Med, naravni |
||
0701 |
Krompir, svež ali ohlajen: |
||
0701 90 |
|
||
0701 90 10 |
|
||
|
|
||
0701 90 50 |
|
||
0701 90 90 |
|
||
0702 00 00 |
Paradižnik, svež ali ohlajen: |
||
ex 0702 00 00 |
|
||
0704 |
Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene: |
||
0704 10 00 |
|
||
ex 0704 10 00 |
|
||
ex 0704 10 00 |
|
||
0704 20 00 |
|
||
0704 90 |
|
||
0704 90 10 |
|
||
0707 00 |
Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene: |
||
0707 00 05 |
|
||
ex 0707 00 05 |
|
||
0707 00 90 |
|
||
ex 0707 00 90 |
|
||
0709 |
Druge vrtnine, sveže ali hlajene: |
||
0709 60 |
|
||
0709 60 10 |
|
||
|
|
||
0709 60 91 |
|
||
0709 60 95 |
|
||
0709 60 99 |
|
||
0709 70 00 |
|
||
0805 |
Agrumi, sveži ali suhi: |
||
0805 20 |
|
||
0805 20 10 |
|
||
ex 0805 20 10 |
|
||
0805 20 30 |
|
||
ex 0805 20 30 |
|
||
0805 20 50 |
|
||
ex 0805 20 50 |
|
||
0805 20 70 |
|
||
ex 0805 20 70 |
|
||
0805 20 90 |
|
||
ex 0805 20 90 |
|
||
0806 |
Grozdje, sveže ali suho: |
||
0806 10 |
|
||
0806 10 10 |
|
||
ex 0806 10 10 |
|
||
0806 10 90 |
|
||
ex 0806 10 90 |
|
||
0807 |
Melone, (vključno lubenice) in papaja, sveže: |
||
|
|
||
0807 11 00 |
|
||
ex 0807 11 00 |
|
||
0808 |
Jabolka, hruške in kutine, sveže: |
||
0808 10 |
|
||
0808 10 10 |
|
||
0808 10 80 |
|
||
0808 20 |
|
||
|
|
||
0808 20 10 |
|
||
0808 20 50 |
|
||
0808 20 90 |
|
||
0809 |
Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže: |
||
0809 10 00 |
|
||
0809 20 |
|
||
0809 20 05 |
|
||
0809 20 95 |
|
||
0809 30 |
|
||
0809 30 10 |
|
||
0809 30 90 |
|
||
ex 0809 30 90 |
|
||
0809 40 |
|
||
0809 40 05 |
|
||
0809 40 90 |
|
||
0810 |
Drugo sadje, sveže: |
||
0810 10 00 |
|
||
0810 20 |
|
||
0810 20 10 |
|
||
0810 20 90 |
|
||
0810 50 00 |
|
||
ex 0810 50 00 |
|
||
1509 |
Oljčno olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano: |
||
1509 10 |
|
||
1509 10 10 |
|
||
1509 10 90 |
|
||
1509 90 00 |
|
||
ex 1509 90 00 |
|
||
ex 1509 90 00 |
|
||
1601 00 |
Klobase in podobni izdelki, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov: |
||
1601 00 10 |
|
||
|
|
||
1601 00 91 |
|
||
1601 00 99 |
|
||
1602 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi: |
||
1602 10 00 |
|
||
1602 20 |
|
||
|
|
||
1602 20 11 |
|
||
1602 20 19 |
|
||
1602 20 90 |
|
||
|
|
||
1602 31 |
|
||
|
|
||
1602 31 11 |
|
||
1602 31 19 |
|
||
1602 31 30 |
|
||
1602 31 90 |
|
||
1602 32 |
|
||
|
|
||
1602 32 11 |
|
||
1602 32 19 |
|
||
1602 32 30 |
|
||
1602 32 90 |
|
||
1602 39 |
|
||
|
|
||
1602 39 21 |
|
||
1602 39 29 |
|
||
1602 39 40 |
|
||
1602 39 80 |
|
||
|
|
||
1602 41 |
|
||
1602 41 10 |
|
||
1602 41 90 |
|
||
1602 42 |
|
||
1602 42 10 |
|
||
1602 42 90 |
|
||
1602 49 |
|
||
|
|
||
|
|
||
1602 49 11 |
|
||
1602 49 13 |
|
||
1602 49 15 |
|
||
1602 49 19 |
|
||
1602 49 30 |
|
||
1602 49 50 |
|
||
1602 49 90 |
|
||
1602 50 |
|
||
1602 50 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
1602 50 31 |
|
||
1602 50 39 |
|
||
1602 50 80 |
|
||
1602 90 |
|
||
1602 90 10 |
|
||
|
|
||
1602 90 31 |
|
||
1602 90 41 |
|
||
|
|
||
1602 90 51 |
|
||
|
|
||
|
|
||
1602 90 61 |
|
||
1602 90 69 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
1602 90 72 |
|
||
1602 90 74 |
|
||
|
|
||
1602 90 76 |
|
||
1602 90 78 |
|
||
1602 90 98 |
|
PRILOGA IV
KONCESIJE SKUPNOSTI ZA RIBE IN RIBIŠKE PROIZVODE ČRNE GORE (PROIZVODI IZ ČLENA 29(2) TEGA SPORAZUMA)
Za uvoz naslednjih proizvodov s poreklom iz Črne gore v Evropsko skupnost se uporabljajo koncesije, navedene spodaj.
Oznaka KN |
Pododdelek TARIC |
Poimenovanje |
Od začetka veljavnosti tega sporazuma do 31. decembra istega leta (n) |
Od 1. januarja do 31. decembra (n+1) |
Za vsako naslednje leto, od 1. januarja do 31. decembra |
0301 91 10 |
|
Postrv (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster): živa; sveža ali ohlajena; zamrznjena; sušena, soljena ali v slanici, dimljena; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 90 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 70 % dajatve MFN |
0301 91 90 |
|
||||
0302 11 10 |
|
||||
0302 11 20 |
|
||||
0302 11 80 |
|
||||
0303 21 10 |
|
||||
0303 21 20 |
|
||||
0303 21 80 |
|
||||
0304 19 15 |
|
||||
0304 19 17 |
|
||||
ex 0304 19 19 |
30 |
||||
ex 0304 19 91 |
10 |
||||
0304 29 15 |
|
||||
0304 29 17 |
|
||||
ex 0304 29 19 |
30 |
||||
ex 0304 99 21 |
11, 12, 20 |
||||
ex 0305 10 00 |
10 |
||||
ex 0305 30 90 |
50 |
||||
0305 49 45 |
61 |
||||
ex 0305 59 80 |
61 |
||||
ex 0305 69 80 |
|
||||
0301 93 00 |
|
Krap: živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano |
TK: 10 t po 0 % Preko tarifne kvote: 90 % dajatve MFN |
TK: 10 t po 0 % Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN |
TK: 10 t po 0 % Preko tarifne kvote: 70 % dajatve MFN |
0302 69 11 |
|
||||
0303 79 11 |
|
||||
ex 0304 19 19 |
20 |
||||
ex 0304 19 91 |
20 |
||||
ex 0304 29 19 |
20 |
||||
ex 0304 99 21 |
16 |
||||
ex 0305 10 00 |
20 |
||||
ex 0305 30 90 |
60 |
||||
ex 0305 49 80 |
30 |
||||
ex 0305 59 80 |
63 |
||||
ex 0305 69 80 |
63 |
||||
ex 0301 99 80 |
80 |
Špar (Dentex dentex in Pagellus spp.): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 55 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 30 % dajatve MFN |
0302 69 61 |
|
||||
0303 79 71 |
|
||||
ex 0304 19 39 |
80 |
||||
ex 0304 19 99 |
77 |
||||
ex 0304 29 99 |
50 |
||||
ex 0304 99 99 |
20 |
||||
ex 0305 10 00 |
30 |
||||
ex 0305 30 90 |
70 |
||||
ex 0305 49 80 |
40 |
||||
ex 0305 59 80 |
65 |
||||
ex 0305 69 80 |
65 |
||||
ex 0301 99 80 |
22 |
Brancin (Dicentrarchus labrax): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano |
TK: 20 t po 0 % 80 % dajatve MFN |
Preko tarifne kvote: TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 55 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 30 % dajatve MFN |
0302 69 94 |
|
||||
ex 0303 77 00 |
10 |
||||
ex 0304 19 39 |
85 |
||||
ex 0304 19 99 |
79 |
||||
ex 0304 29 99 |
60 |
||||
ex 0304 99 99 |
70 |
||||
ex 0305 10 00 |
40 |
||||
ex 0305 30 90 |
80 |
||||
ex 0305 49 80 |
50 |
||||
ex 0305 59 80 |
67 |
||||
ex 0305 69 80 |
67 |
Oznaka KN |
Pododdelek TARIC |
Poimenovanje |
Obseg letnih tarifnih kvot (neto teža) |
1604 13 11 1604 13 19 ex 1604 20 50 |
10,19 |
Pripravljene ali konzervirane sardele |
TK: 200 t po 6 % Preko tarifne kvote: polna dajatev MFN (1) |
1604 16 00 1604 20 40 |
|
Pripravljeni ali konzervirani sardoni |
TK: 200 t po 12,5 % Preko tarifne kvote: polna dajatev MFN (1) |
Veljavna stopnja dajatve za vse proizvode iz tarifne številke HS 1604, razen pripravljenih ali konzerviranih sardin in sardonov, se zniža v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
Leto |
leto 1 (dajatev v %) |
leto 3 (dajatev v %) |
leto 5 in naslednja leta (dajatev v %) |
Dajatev |
90 % dajatve MFN |
80 % dajatve MFN |
70 % dajatve MFN |
(1) Začetna kvota znaša 200 ton. Od 1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se obseg kvote poveča na 250 ton, če je bilo do 31. decembra navedenega leta uporabljenih vsaj 80 % skupnega obsega kvote predhodnega leta. Povečan obseg kvote, če se izvaja, se uporablja dokler se pogodbenici tega sporazuma ne dogovorita drugače.
PRILOGA V
KONCESIJE ČRNE GORE ZA RIBE IN RIBIŠKE PROIZVODE SKUPNOSTI PROIZVODI IZ ČLENA 30(2) TEGA SPORAZUMA
Za uvoz naslednjih izdelkov s poreklom iz Evropske skupnosti v Črno goro se uporabljajo naslednje koncesije:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Od začetka veljavnosti Sporazuma do 31. decembra istega leta (n) |
Od 1. januarja do 31. decembra (n + 1) |
Za vsako naslednje leto, od 1. januarja do 31. decembra |
0301 91 10 0301 91 90 0302 11 10 0302 11 20 0302 11 80 0303 21 10 0303 21 20 0303 21 80 0304 19 15 0304 19 17 ex 0304 19 19 ex 0304 19 91 0304 29 15 0304 29 17 ex 0304 29 19 ex 0304 99 21 ex 0305 10 00 ex 0305 30 90 0305 49 45 ex 0305 59 80 ex 0305 69 80 |
Postrv (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster): živa; sveža ali ohlajena; zamrznjena; sušena, soljena ali v slanici, dimljena; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 90 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 70 % dajatve MFN |
ex 0301 99 80 0302 69 61 0303 79 71 ex 3041 93 9 ex 3041 99 9 ex 3042 99 9 ex 3049 99 9 ex 0305 10 00 ex 0305 30 90 ex 0305 49 80 ex 0305 59 80 ex 0305 69 80 |
Špar (Dentex dentex in Pagellus spp.): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanic, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 60 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 40 % dajatve MFN |
ex 0301 99 80 0302 69 94 ex 0303 77 00 ex 3041 93 9 ex 3041 99 9 ex 3042 99 9 ex 3049 99 9 ex 0305 10 00 ex 0305 30 90 ex 0305 49 80 ex 0305 59 80 ex 0305 69 80 |
Brancin (Dicentrarchus labrax): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 60 % dajatve MFN |
TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 40 % dajatve MFN |
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Obseg letnih tarifnih kvot (neto teža) |
1604 13 11 1604 13 19 ex 1604 20 50 |
Pripravljene ali konzervirane sardele |
TK: 20 t po 50 % MFN Preko tarifne kvote: polna dajatev MFN |
1604 16 00 1604 20 40 |
Pripravljeni ali konzervirani sardoni |
TK: 10 t po 50 % Preko tarifne kvote: polna dajatev MFN |
Veljavna stopnja dajatve za vse proizvode iz tarifne številke HS 1604, razen pripravljenih ali konzerviranih sardin in sardonov, se zniža v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
Leto |
leto 1 (dajatev v %) |
leto 2 (dajatev v %) |
leto 3 (dajatev v %) |
leto 4 in naslednja leta (dajatev v %) |
Dajatev |
80 % dajatve MFN |
70 % dajatve MFN |
60 % dajatve MFN |
50 % dajatve MFN |
PRILOGA VI
USTANAVLJANJE: FINANČNE STORITVE
(iz poglavja II naslova V tega sporazuma)
FINANČNE STORITVE: OPREDELITVE POJMOV
Finančna storitev je vsaka storitev finančne narave, ki jo opravi ponudnik finančnih storitev pogodbenice.
Finančne storitve zajemajo naslednje dejavnosti:
A. |
Vse zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:
|
B. |
Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):
|
V opredelitvi finančnih storitev niso zajete naslednje dejavnosti:
(a) |
dejavnosti, ki jih opravljajo centralne banke in druge javne ustanove pri izvajanju monetarne politike in politike menjalnega tečaja; |
(b) |
dejavnosti, ki jih za račun ali s poroštvom vlade opravljajo centralne banke, vladne agencije ali službe ali javne ustanove, razen kadar lahko te dejavnosti opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci s takimi osebami javnega prava; |
(c) |
dejavnosti v okviru zakonskega sistema socialnega varstva ali javnega pokojninskega načrta, razen kadar lahko te dejavnosti opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci z osebami javnega prava ali zasebnimi ustanovami. |
PRILOGA VII
PRAVICE INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE
(iz člena 75 tega sporazuma)
Člen 75(4) Sporazuma se nanaša na naslednje večstranske konvencije, katerih pogodbenice so države članice ali ki jih države članice dejansko uporabljajo:
— |
Konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (Konvencija WIPO, Stockholm, 1967, kakor je bila spremenjena leta 1979); |
— |
Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (Pariški akt, 1971); |
— |
Bruseljska konvencija o razdelitvi signalov za prenos programa po satelitu (Bruselj, 1974); |
— |
Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja (Budimpešta, 1977, kakor je bila spremenjena leta 1980); |
— |
Haaški sporazum o mednarodnem depozitu industrijskih vzorcev in modelov (Londonski akt, 1934, in Haaški akt, 1960); |
— |
Locarnski aranžma o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele (Locarno, 1968, kakor je bil spremenjen leta 1979); |
— |
Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk (Stockholmska listina, 1967, spremenjena v letu 1979); |
— |
Protokol v zvezi z Madridskim sporazumom o mednarodnem registriranju znamk (Madridski protokol, 1989); |
— |
Nicejski aranžma o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk (Ženeva 1977, spremenjen v letu 1979); |
— |
Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine (Stockholmska listina, 1967, dopolnjena v letu 1979); |
— |
Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Washington 1970, spremenjena v letu 1979 in dopolnjena v letu 1984); |
— |
Pogodba o patentnem pravu (Ženeva, 2000); |
— |
Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin (Konvencija MKVNR Convention, Pariz, 1961, kakor je bila spremenjena leta 1972, 1978 in 1991); |
— |
Mednarodna konvencija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njihovih fonogramov (Konvencija o fonogramih, Ženeva, 1971); |
— |
Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rimska konvencija, 1961); |
— |
Strasbourški sporazum o mednarodni klasifikaciji patentov (Strasbourg, 1971, kakor je bil spremenjen leta 1979); |
— |
Pogodba o pravu znamk (Ženeva, 1994); |
— |
Dunajski sporazum o mednarodni klasifikaciji figurativnih elementov znamk (Dunaj, 1973, kakor je bil spremenjen leta 1985); |
— |
Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorskih pravicah (Ženeva, 1996); |
— |
Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih (Ženeva, 1996); |
— |
Evropska patentna konvencija; |
— |
Sporazum WTO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine. |
PROTOKOL 1
o trgovini s predelanimi kmetijskimi proizvodi med skupnostjo in Črno goro
Člen 1
1. Skupnost in Črna gora za predelane kmetijske proizvode uporabljata dajatve, navedene v Prilogah I in II, v skladu s tam navedenimi pogoji, ne glede na to, ali so omejene s kvoto ali ne.
2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet odloča o:
(a) |
razširitvi seznama predelanih kmetijskih proizvodov v skladu s tem protokolom, |
(b) |
spremembah glede dajatev iz prilog I in II, |
(c) |
povečanju ali odpravi tarifnih kvot. |
3. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko nadomesti dajatve, določene s tem protokolom, z režimom, vzpostavljenim na podlagi tržnih cen kmetijskih proizvodov v Skupnosti oziroma Črni gori, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo predelanih kmetijskih proizvodov in so predmet tega protokola.
Člen 2
Dajatve, ki se uporabljajo v skladu s členom 1, se lahko znižajo s sklepom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta:
(a) |
kadar se pri trgovini med Skupnostjo in Črno goro znižajo dajatve, ki se uporabljajo za osnovne proizvode, ali |
(b) |
kot odgovor na znižanja, ki izhajajo iz medsebojnih koncesij v zvezi s predelanimi kmetijskimi proizvodi. |
Znižanja, predvidena v točki (a), se izračunajo na delu dajatve, ki je določen kot kmetijski element, ki ustreza dejansko uporabljenim kmetijskim proizvodom v proizvodnji zadevnega predelanega kmetijskega proizvoda, in se odštejejo od dajatev, ki se uporabljajo za te osnovne kmetijske proizvode.
Člen 3
Skupnost in Črna gora se medsebojno obveščata o upravnih predpisih, sprejetih za proizvode, ki so zajeti v tem protokolu. Na podlagi teh upravnih predpisov naj bi se vsem zainteresiranim strankam zagotovila enaka obravnava, predpisi pa naj bi bili čimbolj preprosti in prožni.
PRILOGA I
CARINE, KI VELJAJO ZA UVOZ BLAGA S POREKLOM IZ ČRNE GORE V SKUPNOST
Naslednji predelani kmetijski proizvodi s poreklom iz Črne gore se v Skupnost uvozijo z dajatvijo nič.
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
(1) |
(2) |
||
0403 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne: |
||
0403 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0403 10 51 |
|
||
0403 10 53 |
|
||
0403 10 59 |
|
||
|
|
||
0403 10 91 |
|
||
0403 10 93 |
|
||
0403 10 99 |
|
||
0403 90 |
|
||
|
|
||
|
|
||
0403 90 71 |
|
||
0403 90 73 |
|
||
0403 90 79 |
|
||
|
|
||
0403 90 91 |
|
||
0403 90 93 |
|
||
0403 90 99 |
|
||
0405 |
Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi: |
||
0405 20 |
|
||
0405 20 10 |
|
||
0405 20 30 |
|
||
0501 00 00 |
Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las |
||
0502 |
Ščetine in dlake domačih in divjih prašičev; jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak: |
||
0505 |
Kože in drugi deli ptic, s perjem ali puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja |
||
0506 |
Kosti in strženi rogov, surovi, razmaščeni, enostavno pripravljeni (toda nerazrezani v oblike), namočeni v kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov: |
||
0507 |
Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, surovo ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov: |
||
0508 00 00 |
Korale in podobni materiali, surovi ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev, sipine kosti, surovi, enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov |
||
0510 00 00 |
Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani |
||
0511 |
Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz 1. in 3. poglavja, neuporabne za človeško prehrano: |
||
|
|
||
0511 99 |
|
||
|
|
||
0511 99 31 |
|
||
0511 99 39 |
|
||
0511 99 85 |
|
||
ex 0511 99 85 |
|
||
0710 |
Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |
||
0710 40 00 |
|
||
0711 |
Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo: |
||
0711 90 |
|
||
|
|
||
0711 90 30 |
|
||
0903 00 00 |
Maté čaj |
||
1212 |
Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
||
1212 20 00 |
|
||
1302 |
Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani: |
||
|
|
||
1302 12 00 |
|
||
1302 13 00 |
|
||
1302 19 |
|
||
1302 19 80 |
|
||
1302 20 |
|
||
1302 20 10 |
|
||
1302 20 90 |
|
||
|
|
||
1302 31 00 |
|
||
1302 32 |
|
||
1302 32 10 |
|
||
1401 |
Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr.: bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana, in lipovo lubje): |
||
1404 |
Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
||
1505 |
Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom: |
||
1506 00 00 |
Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane |
||
1515 |
Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani: |
||
1515 90 |
|
||
1515 90 11 |
|
||
ex 1515 90 11 |
|
||
1516 |
Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani: |
||
1516 20 |
|
||
1516 20 10 |
|
||
1517 |
Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516: |
||
1517 10 |
|
||
1517 10 10 |
|
||
1517 90 |
|
||
1517 90 10 |
|
||
|
|
||
1517 90 93 |
|
||
1518 00 |
Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ter olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
||
1518 00 10 |
|
||
|
|
||
1518 00 91 |
|
||
|
|
||
1518 00 95 |
|
||
1518 00 99 |
|
||
1520 00 00 |
Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi |
||
1521 |
Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani: |
||
1522 00 |
Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov: |
||
1522 00 10 |
|
||
1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel: |
||
1702 50 00 |
|
||
1702 90 |
|
||
1702 90 10 |
|
||
1704 |
Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava: |
||
1803 |
Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena: |
||
1804 00 00 |
Kakavovo maslo, maščobe in olje |
||
1805 00 00 |
Kakav v prahu, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil |
||
1806 |
Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav: |
||
1901 |
Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
||
1902 |
Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen: |
||
|
|
||
1902 11 00 |
|
||
1902 19 |
|
||
1902 19 10 |
|
||
1902 19 90 |
|
||
1902 20 |
|
||
|
|
||
1902 20 91 |
|
||
1902 20 99 |
|
||
1902 30 |
|
||
1902 30 10 |
|
||
1902 30 90 |
|
||
1902 40 |
|
||
1902 40 10 |
|
||
1902 40 90 |
|
||
1903 00 00 |
Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno |
||
1904 |
Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
||
1905 |
Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki: |
||
2001 |
Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |
||
2001 90 |
|
||
2001 90 30 |
|
||
2001 90 40 |
|
||
2001 90 60 |
|
||
2004 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 |
||
2004 10 |
|
||
|
|
||
2004 10 91 |
|
||
2004 90 |
|
||
2004 90 10 |
|
||
2005 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 |
||
2005 20 |
|
||
2005 20 10 |
|
||
2005 80 00 |
|
||
2008 |
Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
||
|
|
||
2008 11 |
|
||
2008 11 10 |
|
||
|
|
||
2008 91 00 |
|
||
2008 99 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 99 85 |
|
||
2008 99 91 |
|
||
2101 |
Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: |
||
2102 |
Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002); pripravljeni pecilni praški: |
||
2103 |
Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimb; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica: |
||
2104 |
Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila: |
||
2105 00 |
Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne: |
||
2106 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
||
2106 10 |
|
||
2106 10 20 |
|
||
2106 10 80 |
|
||
2106 90 |
|
||
2106 90 20 |
|
||
|
|
||
2106 90 92 |
|
||
2106 90 98 |
|
||
2201 |
Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg: |
||
2202 |
Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, iz tarifne številke 2009: |
||
2203 00 |
Pivo, izdelano iz slada: |
||
2205 |
Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje: |
||
2207 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola: |
||
2208 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače: |
||
2402 |
Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov: |
||
2403 |
Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence: |
||
2905 |
Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati: |
||
|
|
||
2905 43 00 |
|
||
2905 44 |
|
||
|
|
||
2905 44 11 |
|
||
2905 44 19 |
|
||
|
|
||
2905 44 91 |
|
||
2905 44 99 |
|
||
2905 45 00 |
|
||
3301 |
Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj: |
||
3301 90 |
|
||
3301 90 10 |
|
||
|
|
||
3301 90 21 |
|
||
3301 90 30 |
|
||
3301 90 90 |
|
||
3302 |
Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |
||
3302 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
3302 10 10 |
|
||
|
|
||
3302 10 21 |
|
||
3302 10 29 |
|
||
3501 |
Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila: |
||
3501 10 |
|
||
3501 10 10 |
|
||
3501 10 50 |
|
||
3501 10 90 |
|
||
3501 90 |
|
||
3501 90 90 |
|
||
3505 |
Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov: |
||
3505 10 |
|
||
3505 10 10 |
|
||
|
|
||
3505 10 90 |
|
||
3505 20 |
|
||
3505 20 10 |
|
||
3505 20 30 |
|
||
3505 20 50 |
|
||
3505 20 90 |
|
||
3809 |
Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
||
3809 10 |
|
||
3809 10 10 |
|
||
3809 10 30 |
|
||
3809 10 50 |
|
||
3809 10 90 |
|
||
3823 |
Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi: |
||
3824 |
Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
||
3824 60 |
|
||
|
|
||
3824 60 11 |
|
||
3824 60 19 |
|
||
|
|
||
3824 60 91 |
|
||
3824 60 99 |
|
PRILOGA II
DAJATVE PRI UVOZU BLAGA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI V ČRNO GORO
(takojšnje ali postopne)
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Stopnja dajatve (% MFN) |
||||||
2008 |
2009 |
2010 |
2011 |
2012 in pozneje |
||||
(1) |
(2) |
(3) |
(4) |
(5) |
(6) |
(7) |
||
0403 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne: |
|
|
|
|
|
||
0403 10 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
0403 10 51 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
0403 10 53 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
0403 10 59 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
0403 10 91 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
0403 10 93 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
0403 10 99 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
0403 90 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
0403 90 71 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
0403 90 73 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
0403 90 79 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
0403 90 91 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
0403 90 93 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
0403 90 99 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
0405 |
Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi: |
|
|
|
|
|
||
0405 20 |
|
|
|
|
|
|
||
0405 20 10 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
0405 20 30 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
0501 00 00 |
Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0502 |
Ščetine in dlake domačih in divjih prašičev; jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak: |
|
|
|
|
|
||
0502 10 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0502 90 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0505 |
Kože in drugi deli ptic, s perjem in puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja: |
|
|
|
|
|
||
0505 10 |
|
|
|
|
|
|
||
0505 10 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0505 10 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0505 90 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0506 |
Kosti in strženi rogov, surovi, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), namočeni v kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov: |
|
|
|
|
|
||
0506 10 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0506 90 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0507 |
Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, surovo ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov: |
|
|
|
|
|
||
0507 10 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0507 90 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0508 00 00 |
Korale in podobni materiali, surovi ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev, sipine kosti, surovi, enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0510 00 00 |
Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0511 |
Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz 1. in 3. poglavja, neuporabne za človeško prehrano: |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
0511 99 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
0511 99 31 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0511 99 39 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0511 99 85 |
|
|
|
|
|
|
||
ex 0511 99 85 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0710 |
Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |
|
|
|
|
|
||
0710 40 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0711 |
Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo: |
|
|
|
|
|
||
0711 90 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
0711 90 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
0903 00 00 |
Maté čaj |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1212 |
Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
|
|
|
|
|
||
1212 20 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1302 |
Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani: |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1302 12 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1302 13 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1302 19 |
|
|
|
|
|
|
||
1302 19 80 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1302 20 |
|
|
|
|
|
|
||
1302 20 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1302 20 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1302 31 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1302 32 |
|
|
|
|
|
|
||
1302 32 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1401 |
Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr.: bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana, in lipovo lubje): |
|
|
|
|
|
||
1401 10 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1401 20 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1401 90 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1404 |
Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
|
|
|
|
|
||
1404 20 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1404 90 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1505 |
Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom: |
|
|
|
|
|
||
1505 00 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1505 00 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1506 00 00 |
Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1515 |
Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani: |
|
|
|
|
|
||
1515 90 |
|
|
|
|
|
|
||
1515 90 11 |
|
|
|
|
|
|
||
ex 1515 90 11 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1516 |
Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani: |
|
|
|
|
|
||
1516 20 |
|
|
|
|
|
|
||
1516 20 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1517 |
Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516: |
|
|
|
|
|
||
1517 10 |
|
|
|
|
|
|
||
1517 10 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1517 90 |
|
|
|
|
|
|
||
1517 90 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1517 90 93 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1518 00 |
Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ter olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
|
|
|
|
|
||
1518 00 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1518 00 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1518 00 95 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1518 00 99 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1520 00 00 |
Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1521 |
Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani: |
|
|
|
|
|
||
1521 10 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1521 90 |
|
|
|
|
|
|
||
1521 90 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1521 90 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1521 90 99 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1522 00 |
Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov: |
|
|
|
|
|
||
1522 00 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel: |
|
|
|
|
|
||
1702 50 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1702 90 |
|
|
|
|
|
|
||
1702 90 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1704 |
Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava: |
|
|
|
|
|
||
1704 10 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1704 10 11 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1704 10 19 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1704 10 91 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1704 10 99 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1704 90 |
|
|
|
|
|
|
||
1704 90 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1704 90 30 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1704 90 51 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1704 90 55 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1704 90 61 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1704 90 65 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1704 90 71 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1704 90 75 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1704 90 81 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1704 90 99 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1803 |
Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena: |
|
|
|
|
|
||
1803 10 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1803 20 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1804 00 00 |
Kakavovo maslo, maščobe in olje |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1805 00 00 |
Kakav v prahu, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1806 |
Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav: |
|
|
|
|
|
||
1806 10 |
|
|
|
|
|
|
||
1806 10 15 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1806 10 20 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1806 10 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1806 10 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1806 20 |
|
|
|
|
|
|
||
1806 20 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1806 20 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1806 20 50 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1806 20 70 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1806 20 80 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1806 20 95 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1806 31 00 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1806 32 |
|
|
|
|
|
|
||
1806 32 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1806 32 90 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1806 90 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1806 90 11 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1806 90 19 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1806 90 31 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1806 90 39 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1806 90 50 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1806 90 60 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1806 90 70 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1806 90 90 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
1901 |
Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
|
|
|
|
|
||
1901 10 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1901 20 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1901 90 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1901 90 11 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1901 90 19 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1901 90 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1901 90 99 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1902 |
Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen: |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1902 11 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1902 19 |
|
|
|
|
|
|
||
1902 19 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1902 19 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1902 20 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1902 20 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1902 20 99 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1902 30 |
|
|
|
|
|
|
||
1902 30 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1902 30 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1902 40 |
|
|
|
|
|
|
||
1902 40 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1902 40 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1903 00 00 |
Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1904 |
Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
|
|
|
|
|
||
1904 10 |
|
|
|
|
|
|
||
1904 10 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1904 10 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1904 10 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1904 20 |
|
|
|
|
|
|
||
1904 20 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1904 20 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1904 20 95 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1904 20 99 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1904 30 00 |
Bulgur pšenica |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1904 90 |
|
|
|
|
|
|
||
1904 90 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1904 90 80 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 |
Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki: |
|
|
|
|
|
||
1905 10 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 20 |
|
|
|
|
|
|
||
1905 20 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 20 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 20 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1905 31 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1905 31 11 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 31 19 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1905 31 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1905 31 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 31 99 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 32 |
|
|
|
|
|
|
||
1905 32 05 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1905 32 11 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 32 19 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1905 32 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 32 99 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 40 |
|
|
|
|
|
|
||
1905 40 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 40 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 90 |
|
|
|
|
|
|
||
1905 90 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 90 20 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1905 90 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 90 45 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 90 55 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
1905 90 60 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
1905 90 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2001 |
Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |
|
|
|
|
|
||
2001 90 |
|
|
|
|
|
|
||
2001 90 30 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2001 90 40 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2001 90 60 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2004 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 |
|
|
|
|
|
||
2004 10 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2004 10 91 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2004 90 |
|
|
|
|
|
|
||
2004 90 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2005 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 |
|
|
|
|
|
||
2005 20 |
|
|
|
|
|
|
||
2005 20 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2005 80 00 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2008 |
Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2008 11 |
|
|
|
|
|
|
||
2008 11 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2008 91 00 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2008 99 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2008 99 85 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2008 99 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2101 |
Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2101 11 |
|
|
|
|
|
|
||
2101 11 11 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2101 11 19 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2101 12 |
|
|
|
|
|
|
||
2101 12 92 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2101 12 98 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2101 20 |
|
|
|
|
|
|
||
2101 20 20 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2101 20 92 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2101 20 98 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2101 30 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2101 30 11 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2101 30 19 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2101 30 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2101 30 99 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2102 |
Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002); pripravljeni pecilni praški: |
|
|
|
|
|
||
2102 10 |
|
|
|
|
|
|
||
2102 10 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2102 10 31 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2102 10 39 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2102 10 90 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2102 20 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2102 20 11 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2102 20 19 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2102 20 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2102 30 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2103 |
Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica: |
|
|
|
|
|
||
2103 10 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2103 20 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2103 30 |
|
|
|
|
|
|
||
2103 30 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2103 30 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2103 90 |
|
|
|
|
|
|
||
2103 90 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2103 90 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2103 90 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2104 |
Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila: |
|
|
|
|
|
||
2104 10 |
|
|
|
|
|
|
||
2104 10 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2104 10 90 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2104 20 00 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2105 00 |
Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne: |
|
|
|
|
|
||
2105 00 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2105 00 91 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2105 00 99 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2106 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
|
|
|
|
|
||
2106 10 |
|
|
|
|
|
|
||
2106 10 20 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2106 10 80 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2106 90 |
|
|
|
|
|
|
||
2106 90 20 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2106 90 92 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2106 90 98 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2201 |
Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg: |
|
|
|
|
|
||
2201 10 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2201 10 11 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
2201 10 19 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
2201 10 90 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
2201 90 00 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
2202 |
Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, iz tarifne številke 2009: |
|
|
|
|
|
||
2202 10 00 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
2202 90 |
|
|
|
|
|
|
||
2202 90 10 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2202 90 91 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
2202 90 95 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
2202 90 99 |
|
90 |
80 |
70 |
60 |
50 |
||
2203 00 |
Pivo, izdelano iz slada: |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2203 00 01 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2203 00 09 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2203 00 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2205 |
Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje: |
|
|
|
|
|
||
2205 10 |
|
|
|
|
|
|
||
2205 10 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2205 10 90 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2205 90 |
|
|
|
|
|
|
||
2205 90 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2205 90 90 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2207 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola: |
|
|
|
|
|
||
2207 10 00 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2207 20 00 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače: |
|
|
|
|
|
||
2208 20 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 20 12 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 20 14 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 20 26 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 20 27 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 20 29 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 20 40 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 20 62 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 20 64 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 20 86 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 20 87 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 20 89 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 30 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 30 11 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 30 19 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 30 32 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 30 38 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 30 52 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 30 58 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 30 72 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 30 78 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 30 82 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 30 88 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 40 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 40 11 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 40 31 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 40 39 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 40 51 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 40 91 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 40 99 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 50 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 50 11 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 50 19 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 50 91 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 50 99 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 60 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 60 11 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 60 19 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 60 91 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 60 99 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 70 |
|
|
|
|
|
|
||
2208 70 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 70 90 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 90 11 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 19 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 90 33 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 38 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 90 41 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 90 45 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 48 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 90 52 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 54 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 56 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 69 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 90 71 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 75 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 77 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 78 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2208 90 91 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2208 90 99 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2402 |
Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov: |
|
|
|
|
|
||
2402 10 00 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2402 20 |
|
|
|
|
|
|
||
2402 20 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2402 20 90 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2402 90 00 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2403 |
Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence: |
|
|
|
|
|
||
2403 10 |
|
|
|
|
|
|
||
2403 10 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2403 10 90 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2403 91 00 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2403 99 |
|
|
|
|
|
|
||
2403 99 10 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2403 99 90 |
|
80 |
60 |
40 |
20 |
0 |
||
2905 |
Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati: |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2905 43 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2905 44 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2905 44 11 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2905 44 19 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
2905 44 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2905 44 99 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
2905 45 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3301 |
Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj: |
|
|
|
|
|
||
3301 90 |
|
|
|
|
|
|
||
3301 90 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
3301 90 21 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3301 90 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3301 90 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3302 |
Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |
|
|
|
|
|
||
3302 10 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
3302 10 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
3302 10 21 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3302 10 29 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3501 |
Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila: |
|
|
|
|
|
||
3501 10 |
|
|
|
|
|
|
||
3501 10 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3501 10 50 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3501 10 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3501 90 |
|
|
|
|
|
|
||
3501 90 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3505 |
Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov: |
|
|
|
|
|
||
3505 10 |
|
|
|
|
|
|
||
3505 10 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
3505 10 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3505 20 |
|
|
|
|
|
|
||
3505 20 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3505 20 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3505 20 50 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3505 20 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3809 |
Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
|
|
|
|
|
||
3809 10 |
|
|
|
|
|
|
||
3809 10 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3809 10 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3809 10 50 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3809 10 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3823 |
Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi: |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
3823 11 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3823 12 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3823 13 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3823 19 |
|
|
|
|
|
|
||
3823 19 10 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3823 19 30 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3823 19 90 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3823 70 00 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3824 |
Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
|
|
|
|
|
||
3824 60 |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
3824 60 11 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3824 60 19 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
|
|
|
|
|
|
||
3824 60 91 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
3824 60 99 |
|
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
PROTOKOL 2
o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin
Člen 1
Ta protokol vsebuje:
(1) |
Sporazum o vzajemnih preferencialnih trgovinskih koncesijah za določena vina (Priloga I k temu protokolu); |
(2) |
Sporazum o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin (Priloga II k temu protokolu). |
Člen 2
Sporazumi iz člena 1 se uporabljajo za:
(1) |
vina iz tarifne številke 2204 harmoniziranega sistema iz Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjene 14. junija 1983 v Bruslju, ki so bila proizvedena iz svežega grozdja,
|
(2) |
žgane pijače iz tarifne številke 2208 iz Konvencije, navedene v odstavku 1:
|
(3) |
aromatizirana vina iz tarifne številke 2205 iz Konvencije, navedene v odstavku 1:
|
(1) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(2) UL L 194, 31.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 556/2007 (UL L 132, 24.5.2007, str. 3).
(3) UL L 160, 12.6.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005
(4) UL L 105, 25.4.1990, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2140/98 (UL L 270, 7.10.1998, str. 9).
(5) UL L 149, 14.6.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.
PRILOGA I
SPORAZUM
Med skupnostjo in črno goro o vzajemnih preferncialnih trgovinskih koncesijah za določena vina
1. Za uvoz naslednjih vin iz člena 2 tega protokola v Skupnost veljajo spodaj navedene koncesije:
Oznaka KN |
Poimenovanje (v skladu s členom 2(1)(b) Protokola 2) |
Veljavna dajatev |
Količina (hl) |
ex 2204 10 |
Kakovostno peneče vino |
oproščeno |
16 000 |
ex 2204 21 |
Vino iz svežega grozdja |
2. Skupnost odobri preferencialno stopnjo dajatve nič v okviru tarifnih kvot, kot je določeno v točki 1, pod pogojem, da Črna gora za izvoz teh količin ne plačuje izvoznih subvencij.
3. Za uvoz naslednjih vin iz člena 2 tega protokola v Črno goro veljajo spodaj navedene koncesije:
Črnogorska oznaka carinske tarife |
Poimenovanje (v skladu s členom 2(1)(a) Protokola 2) |
Veljavna dajatev |
Veljavnost Količina(hl) |
Letno povečanje (hl) |
Posebne določbe |
ex 2204 10 |
Kakovostno peneče vino |
oproščeno |
1 500 |
1 000 |
|
ex 2204 21 |
Vino iz svežega grozdja |
4. Črna gora odobri preferencialno stopnjo dajatve nič v okviru tarifnih kvot, kot je določeno v točki 3, pod pogojem, da Skupnost za izvoz teh količin ne plačuje izvoznih subvencij.
5. Pravila o poreklu, ki se uporabljajo v okviru tega sporazuma, so določena v Protokolu 3.
6. Za uvoz vina na podlagi koncesij, predvidenih v tem sporazumu, se predloži dovoljenje in spremni dokument v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 883/2001 z dne 24. aprila 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede trgovine s tretjimi državami s proizvodi vinskega sektorja (2), s čimer se potrdi, da je zadevno vino v skladu s členom 2(1) Protokola 2. Dovoljenje in spremni dokument izda vzajemno priznani uradni organ, naveden na skupno izdelanem seznamu.
7. Pogodbenici najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma proučita možnosti za medsebojno odobritev nadaljnjih koncesij ob upoštevanju razvoja trgovine z vinom med pogodbenicama.
8. Pogodbenici zagotovita, da drugi ukrepi ne spodbijajo vzajemno dodeljenih koncesij.
9. Na zahtevo ene ali druge pogodbenice se skličejo posvetovanja o vseh težavah v zvezi z delovanjem tega sporazuma.
(1) Letno povečanje se uporablja dokler kvota ne doseže najvišje vrednosti 3 500 hl.
(2) UL L 128, 10.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
PRILOGA II
SPORAZUM
Med skupnostjo in črno goro o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin
Člen 1
Cilji
1. Pogodbenici na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti priznata, zaščitita in nadzorujeta imena proizvodov, navedenih v členu 2 tega protokola, v skladu s pogoji, določenimi v tej prilogi.
2. Pogodbenici sprejmeta vse potrebne splošne in posebne ukrepe, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti, določenih v tej prilogi, in da se dosežejo cilji, določeni v tej prilogi.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za namene tega sporazuma in razen, kadar je v tem sporazumu izrecno opredeljeno drugače, velja naslednje:
(a) |
kadar se „s poreklom“ uporabi z imenom pogodbenice, to pomeni:
|
(b) |
„geografska označba“, kakor je navedena v seznamu v Dodatku 1, je označba, kakor je opredeljena v členu 22(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu „Sporazum TRIPS“); |
(c) |
„tradicionalni izraz“ je ime, ki se tradicionalno uporablja, kot je določeno v Dodatku 2, in se nanaša predvsem na način proizvodnje oziroma na kakovost, barvo ali vrsto vina, kraj ali poseben dogodek, povezan z zgodovino zadevnega vina, ter se ta izraz priznava z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice za namen opisovanja in predstavitve takšnega vina s poreklom z ozemlja navedene pogodbenice; |
(d) |
„enakozvočna“ pomeni isto geografsko označbo ali isti tradicionalni izraz ali tako podoben pojem, da bi lahko to privedlo do zamenjave, in ki označuje različne kraje, postopke ali stvari; |
(e) |
„opis“ so besede, s katerimi je opisano vino, žgana pijača ali aromatizirano vino na etiketi ali dokumentih, ki spremljajo prevoz vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, na trgovinskih dokumentih, zlasti na računih in dobavnicah, ter na reklamnem gradivu; |
(f) |
„označevanje“ so vsi opisi in druge opombe, znaki, vzorci, geografske označbe ali blagovne znamke, ki so prepoznavni za vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, in se pojavljajo na isti posodi, tudi na sistemih zapiranja ali pritrjeni etiketi ter ovoju, ki prekriva grlo steklenic; |
(g) |
„predstavitev“ so vsi izrazi, navedbe in podobno, ki se nanašajo na vino, žgano pijačo ali aromatizirano vino in se uporabljajo na etiketah, embalaži, posodah, sredstvih za zapiranje, pri kakršnem koli oglaševanju in/ali pospeševanju prodaje; |
(h) |
„embalaža“ je zaščitni ovoj, kot so papir, slamnati ovoji vseh vrst, karton in škatle, ki se uporabljajo za prevoz ene ali več posod ali pri prodaji končnemu porabniku; |
(i) |
„proizveden“ pomeni celoten postopek proizvodnje vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina; |
(j) |
„vino“ je samo pijača, ki se pridobi s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem svežega grozdja sort vinskih trt, navedenih v tem sporazumu, stisnjenega ali ne, ali grozdnega mošta; |
(k) |
„sorte vinske trte“ so sorte vinske trte (Vitis Vinifera) ne glede na kakršno koli zakonodajo, ki jo lahko ima pogodbenica za uporabo različnih sort vinskih trt za vino, proizvedeno v tej pogodbenici; |
(l) |
„Sporazum STO“ je Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994. |
Člen 3
Splošni uvozni režim in tržna pravila
Uvoz in trženje proizvodov, navedenih v členu 2, se izvajata v skladu z zakonodajo in predpisi, ki veljajo na ozemlju pogodbenice, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.
NASLOV I
VZAJEMNA ZAŠČITA IMEN VIN, ŽGANIH PIJAČ IN AROMATIZIRANIH VIN
Člen 4
Zaščitena imena
Brez poseganja v člene 5, 6 in 7 se zaščiti naslednje:
(a) |
glede proizvodov, navedenih v členu 2:
|
(b) |
kar zadeva vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Črne gore:
|
Člen 5
Zaščita imen, ki se nanašajo na države članice skupnosti in na črno goro
1. V Črni gori se navedbe držav članic Skupnosti in druga imena, ki se uporabljajo za države članice pri ugotavljanju porekla vina, žgane pijače in aromatiziranega vina:
(a) |
uporabljajo samo za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz zadevne države članice in |
(b) |
se v Skupnosti ne uporabljajo drugače kot pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Skupnosti. |
2. V Skupnosti se navedbe Črne gore in druga imena, ki se uporabljajo za Črno goro (ki mu ali mu ne sledi ime sorte vinske trte) pri ugotavljanju porekla vina, žgane pijače in aromatiziranega vina:
(a) |
uporabljajo samo za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Črne gore in |
(b) |
se v Črni gori ne uporabljajo drugače, kot pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Črne gore. |
Člen 6
Zaščita geografskih označb
1. V Črni gori so geografske označbe za Skupnost, ki so naštete v delu A Dodatka 1:
(a) |
zaščitene za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Skupnosti in |
(b) |
se ne uporabljajo drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in drugih predpisih Skupnosti, |
2. v Skupnosti so geografske označbe za Črno goro, ki so naštete v delu B Dodatka 1:
(a) |
zaščitene za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Črne gore, in |
(b) |
se ne uporabljajo drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in drugih predpisih Črne gore. |
3. Pogodbenici v skladu s tem sporazumom sprejmeta vse ukrepe, potrebne za vzajemno zaščito imen iz druge alinee člena 4(a) in druge alinee člena 4(b), ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. V ta namen vsaka pogodbenica uporabi ustrezna pravna sredstva iz člena 23 Sporazuma TRIPS, da zagotovi učinkovito zaščito in prepreči, da bi se geografske označbe uporabljale za označevanje vin, žganih pijač in aromatiziranih vin, za katera zadevne označbe oziroma opisi ne veljajo.
4. Geografske označbe iz člena 4 se uporabljajo izključno samo za proizvode s poreklom iz pogodbenice, za katere veljajo, in se lahko uporabljajo samo pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi navedene pogodbenice.
5. Z zaščito, ki je predvidena s tem sporazumom, se prepoveduje predvsem vsakršna uporaba zaščitenih imen za vina, žgane pijače in aromatizirana vina, ki nimajo porekla z navedenega geografskega območja, zaščita pa se uporablja celo v primerih:
(a) |
ko je navedeno pravo poreklo vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, |
(b) |
ko se zadevna geografska označba uporablja v prevodu, |
(c) |
ko ime spremljajo izrazi, kakor so „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali drugi tovrstni izrazi, |
(d) |
ko je zaščiteno ime uporabljeno na kakršen koli način za proizvode iz tarifne številke 2009 harmoniziranega sistema iz Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjene 14. junija 1983 v Bruslju. |
6. Če so geografske označbe, naštete v Dodatku 1 enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri. Pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se bodo enakozvočne geografske označbe med seboj razlikovale, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enakega obravnavanja zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.
7. Če je geografska označba, navedena v Dodatku 1, enakozvočna z geografsko označbo za tretjo državo, se uporablja člen 23(3) Sporazuma TRIPS.
8. Določbe tega sporazuma v nobenem primeru ne posegajo v pravico posameznikov, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da se s tem zavajajo potrošniki.
9. Nobena določba tega sporazuma ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti geografsko označbo druge pogodbenice, navedeno v Dodatku 1, ki ni ali ni več zaščitena v svoji državi porekla ali se v tej državi ne uporablja več.
10. Z začetkom veljavnosti tega sporazuma pogodbenici menita, da se zaščitena geografska imena, našteta v Dodatku 1, kot splošna imena za vina, žgane pijače in aromatizirana vina v skupnem jeziku pogodbenic ne uporabljajo več, kot je predvideno v členu 24(6) Sporazuma TRIPS.
Člen 7
Zaščita tradicionalnih izrazov
1. V Črni gori se tradicionalni izrazi za Skupnost, našteti v Dodatku 2:
(a) |
ne uporabljajo za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Črne gore in |
(b) |
se za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti ne morejo uporabljati drugače kot v povezavi z vini s poreklom, kategorijami vina in v jezikih, kot so našteti v Dodatku 2, ter pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Skupnosti. |
2. Črna gora v skladu s tem sporazumom sprejme ukrepe, potrebne za zaščito tradicionalnih izrazov iz člena 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja Skupnosti. V ta namen Črna gora zagotovi ustrezna pravna sredstva za učinkovito zaščito in preprečevanje uporabe tradicionalnih izrazov za opis vin, za katere navedeni tradicionalni izrazi niso upravičeni, tudi ko se pri tradicionalnih izrazih uporabijo izrazi kot „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“, „metoda“ ali podobno.
3. Zaščita tradicionalnega izraza se uporablja samo:
(a) |
za jezik ali jezike, navedene v Dodatku 2, in ne za prevode; in |
(b) |
za kategorijo proizvoda, v zvezi s katerim je ta izraz zaščiten v Skupnosti, kakor je določeno v Dodatku 2. |
4. Z zaščito, predvideno v členu 3, se ne posega v člen 4.
Člen 8
Blagovne znamke
1. Odgovorni uradi pogodbenic zavrnejo registracijo blagovne znamke vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, ki je identična, podobna ali vsebuje navedbo geografske označbe, zaščitene na podlagi člena 4 naslova I tega sporazuma, če tako vino, žgana pijača ali aromatizirano vino nima tega porekla in ni v skladu z ustreznimi pravili, ki urejajo njegovo uporabo.
2. Odgovorni uradi pogodbenice zavrnejo registracijo blagovne znamke vina, ki vsebuje tradicionalni izraz, zaščiten v okviru tega sporazuma, če zadevno vino ni vino, za katerega je rezerviran tradicionalni izraz, kot je navedeno v Dodatku 2.
3. Črna gora sprejme potrebne ukrepe za spremembo imen blagovnih znamk, da se v celoti umaknejo vse navedbe geografskih označb Skupnosti, zaščitenih na podlagi člena 4 Naslova I tega sporazuma. Vse navedbe se umaknejo najpozneje do 31. decembra 2008.
Člen 9
Izvoz
Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri izvozu in trženju vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom iz pogodbenice zunaj ozemlja navedene pogodbenice zaščitene geografske označbe, navedene v členu 4(a)(ii) in (b)(ii), ter v primeru vin tradicionalni izrazi navedene pogodbenice, navedeni v členu 4(a)(iii), ne uporabljajo za opis in predstavitev takih proizvodov s poreklom v drugi pogodbenici.
NASLOV II
IZVAJANJE IN MEDSEBOJNA POMOČ MED PRISTOJNIMI ORGANI TER UPRAVLJANJE TEGA SPORAZUMA
Člen 10
Delovna skupina
1. Oblikuje se delovna skupina, ki bo delovala pod okriljem pododbora za kmetijstvo, ki bo ustanovljen v skladu s členom 123 tega sporazuma med Črno goro in Skupnostjo.
2. Delovna skupina poskrbi za ustrezno delovanje tega sporazuma in prouči vsa vprašanja, ki se lahko pojavijo pri njegovem izvajanju.
3. Delovna skupina lahko da priporočila, razpravlja in oblikuje predloge glede katerih koli vprašanj v obojestranskem interesu v sektorju vina, žganih pijač in aromatiziranega vina, kar bo prispevalo k izpolnitvi ciljev tega sporazuma. Na zahtevo ene od pogodbenic se izmenično sestaja v Skupnosti in v Črni gori na dan, v kraju in na način, ki jih skupaj določita pogodbenici.
Člen 11
Naloge pogodbenic
1. Pogodbenici neposredno ali v okviru delovne skupine, navedene v členu 10, vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, ki so povezane z izvajanjem in delovanjem tega sporazuma.
2. Črna gora za svojega zastopnika določi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo. Skupnost za svojega zastopnika določi Generalni direktorat Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja. Če pogodbenica določi drugega zastopnika, o tem obvesti drugo pogodbenico.
3. Zastopnik zagotavlja usklajevanje dejavnosti vseh organov, odgovornih za izvajanje tega sporazuma.
4. Pogodbenici:
(a) |
s sklepom stabilizacijsko-pridružitvenega odbora skupaj spremenita sezname, omenjene v členu 4 tega sporazuma, da se upoštevajo vse spremembe zakonov in drugih predpisov pogodbenic; |
(b) |
se na podlagi odločitve stabilizacijsko-pridružitvenega odbora skupaj odločita, da je treba spremeniti dodatke k temu sporazumu. Šteje se, da so dodatki spremenjeni na dan, ki je zabeležen pri izmenjavi pisem med pogodbenicama, ali na dan, ko delovna skupina sprejme odločitev, odvisno od primera; |
(c) |
skupaj določita praktične pogoje, omenjene v členu 6(6); |
(d) |
druga drugo obvestita, ali imata namen sprejeti nove uredbe ali spremembe obstoječih uredb, ki so v interesu javnega reda, kot sta varovanje zdravja in varstvo potrošnikov, ki lahko vplivajo na sektor vina, žganih pijač in aromatiziranega vina; |
(e) |
druga drugo obvestita o kakršnih koli zakonodajnih, upravnih in sodnih odločitvah v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in o ukrepih, sprejetih na podlagi takšnih odločitev. |
Člen 12
Uporaba in izvajanje tega sporazuma
1. Pogodbenici določita kontaktne osebe, navedene v Dodatku 3, ki bodo odgovorne za uporabo in izvajanje tega sporazuma.
Člen 13
Izvrševanje in medsebojna pomoč med pogodbenicama
1. Če se z opisom ali predstavitvijo vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, predvsem pri označevanju na etiketah, na uradnih ali trgovinskih dokumentih ali pri oglaševanju, krši ta sporazum, pogodbenici uporabita potrebne upravne ukrepe in/ali sprožita pravni postopek za boj proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev kakršne koli napačne uporabe zaščitenega imena.
2. Ukrepi in postopki, navedeni v odstavku 1, se sprejmejo zlasti:
(a) |
kadar se opisi ali prevod opisa, imena, napisi ali slike v zvezi z vinom, žgano pijačo ali aromatiziranim vinom, katerih imena so zaščitena v skladu s tem sporazumom, neposredno ali posredno uporabijo, s čimer se predložijo napačne ali zavajajoče informacije glede porekla, značaja ali kakovosti vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina; |
(b) |
kadar se za embalažo uporabljajo posode, ki so zavajajoče glede porekla vina. |
3. Če ena od pogodbenic utemeljeno sumi, da:
(a) |
vino, žgana pijača ali aromatizirano vino, kot je opredeljeno v členu 2, ki se trži ali se je tržilo v Črni gori in v Skupnosti, ni v skladu s predpisi, ki urejajo sektor vina, žganih pijač ali aromatiziranega vina v Skupnosti ali v Črni gori, ali pa ni v skladu s tem sporazumom; in |
(b) |
da je to neskladje v posebnem interesu druge pogodbenice in bi lahko privedlo do sprejetja upravnih ukrepov in/ali pravnih postopkov, |
o tem nemudoma obvesti zastopnika druge pogodbenice.
4. Informacije, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 3, vsebujejo podrobne podatke o neskladju s predpisi, ki urejajo sektor vina, žganih pijač in aromatiziranega vina v pogodbenici in/ali nespoštovanju tega sporazuma, spremljajo pa jih uradni, trgovinski ali drugi ustrezni dokumenti s podatki o kakršnih koli upravnih ukrepih ali pravnih postopkih, ki se jih lahko po potrebi sprejme.
Člen 14
Posvetovanja
1. Pogodbenici se posvetujeta, če ena od njiju meni, da druga ni izpolnila obveznosti na podlagi tega sporazuma.
2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, drugi pogodbenici zagotovi vse potrebne informacije za podrobno proučitev zadevnega primera.
3. Kadar bi zamuda lahko ogrozila zdravje ljudi ali škodovala učinkovitosti ukrepov za nadzor nad goljufijami, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, če posvetovanja potekajo takoj za sprejetjem teh ukrepov.
4. Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavkov 1 in 3 nista dosegli soglasja, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali ki je sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 129 tega sporazuma, s katerimi se omogoči ustrezna uporaba tega sporazuma.
NASLOV III
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 15
Tranzit manjših količin
I. Ta sporazum se ne uporablja za vina, žgane pijače in aromatizirana vina, ki:
(a) |
potujejo v tranzitu preko ozemlja ene od pogodbenic ali |
(b) |
imajo poreklo z ozemlja ene od pogodbenic in se dobavljajo v manjših količinah med navedenima pogodbenicama pod pogoji in v skladu s postopki, predvidenimi v odstavku II. |
II. Za manjše količine se štejejo naslednji proizvodi v zvezi z vinom, žganimi pijačami ali aromatiziranimi vini:
1. |
količine v označenih posodah s prostornino največ 5 litrov in s sistemom zapiranja za enkratno uporabo, v katerih celotna količina, ki se prevaža v eni sami ali v več ločenih pošiljkah, ne presega 50 litrov; |
2. |
|
Izjema iz točke 1 ni združljiva z eno ali več izjemami iz točke 2.
Člen 16
Trženje obstoječih zalog
1. Vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, ki so bila v času začetka veljavnosti tega sporazuma proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic, vendar jih ta sporazum prepoveduje, se lahko prodajajo do porabe zalog.
2. Razen v primeru, ko pogodbenici sprejmeta drugačne določbe, se do odprodaje zalog lahko še naprej tržijo tista vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, ki so bila proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu s tem sporazumom, katerih proizvodnja, priprava, opis in predstavitev pa zaradi spremembe sporazuma ni več v skladu z njim.
DODATEK 1
SEZNAM ZAŠČITENIH IMEN
(iz členov 4 in 6 Priloge II k Protokolu 2)
DEL A: V SKUPNOSTI
(a) VINA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI
AVSTRIJA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja |
Burgenland |
Carnuntum |
Donauland |
Kamptal |
Kärnten |
Kremstal |
Mittelburgenland |
Neusiedlersee |
Neusiedlersee-Hügelland |
Niederösterreich |
Oberösterreich |
Salzburg |
Steiermark |
Südburgenland |
Süd-Oststeiermark |
Südsteiermark |
Thermenregion |
Tirol |
Traisental |
Vorarlberg |
Wachau |
Weinviertel |
Weststeiermark |
Wien |
2. Namizna vina z geografsko označbo
Bergland |
Steirerland |
Weinland |
Wien |
BELGIJA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Imena določenih pridelovalnih območij |
Côtes de Sambre et Meuse |
Hagelandse Wijn |
Haspengouwse Wijn |
Heuvellandse wijn |
Vlaamse mousserende kwaliteitswijn |
2. Namizna vina z geografsko označbo
Vin de pays des jardins de Wallonie |
Vlaamse landwijn |
BOLGARIJA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja |
Асеновград (Asenovgrad) |
Черноморски район (Black Sea Region) |
Брестник (Brestnik) |
Драгоево (Dragoevo) |
Евксиноград (Evksinograd) |
Хан Крум (Han Krum) |
Хърсово (Harsovo) |
Хасково (Haskovo) |
Хисаря (Hisarya) |
Ивайловград (Ivaylovgrad) |
Карлово (Karlovo) |
Карнобат (Karnobat) |
Ловеч (Lovech) |
Лозица (Lozitsa) |
Лом (Lom) |
Любимец (Lyubimets) |
Лясковец (Lyaskovets) |
Мелник (Melnik) |
Монтана (Montana) |
Нова Загора (Nova Zagora) |
Нови Пазар (Novi Pazar) |
Ново село (Novo Selo) |
Оряховица (Oryahovitsa) |
Павликени (Pavlikeni) |
Пазарджик (Pazardjik) |
Перущица (Perushtitsa) |
Плевен (Pleven) |
Пловдив (Plovdiv) |
Поморие (Pomorie) |
Русе (Ruse) |
Сакар (Sakar) |
Сандански (Sandanski) |
Септември (Septemvri) |
Шивачево (Shivachevo) |
Шумен (Shumen) |
Славянци (Slavyantsi) |
Сливен (Sliven) |
Южно Черноморие (Southern Black Sea Coast) |
Стамболово (Stambolovo) |
Стара Загора (Stara Zagora) |
Сухиндол (Suhindol) |
Сунгурларе (Sungurlare) |
Свищов (Svishtov) |
Долината на Струма (Struma valley) |
Търговище (Targovishte) |
Върбица (Varbitsa) |
Варна (Varna) |
Велики Преслав (Veliki Preslav) |
Видин (Vidin) |
Враца (Vratsa) |
Ямбол (Yambol) |
2. Namizna vina z geografsko označbo
Дунавска равнина (Danube Plain) |
Тракийска низина (Thracian Lowlands) |
CIPER
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
V grščini |
V angleščini |
||
Določena pridelovalna območja |
Podobmočja (pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja) |
Določena pridelovalna območja |
Podobmočja (pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja) |
Κουμανδαρία |
|
Commandaria |
|
Λαόνα Ακάμα |
|
Laona Akama |
|
Βουνί Παναγιάς – Αμπελίτης |
|
Vouni Panayia – Ambelitis |
|
Πιτσιλιά |
|
Pitsilia |
|
Κρασοχώρια Λεμεσού … |
Αφάμης ali Λαόνα |
Krasohoria Lemesou … |
Afames ali Laona |
2. Namizna vina z geografsko označbo
V grščini |
V angleščini |
Λεμεσός |
Lemesos |
Πάφος |
Pafos |
Λευκωσία |
Lefkosia |
Λάρνακα |
Larnaka |
ČEŠKA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja) |
Podobmočja (za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva) |
čechy … |
litoměřická mělnická |
Morava … |
mikulovská slovácká velkopavlovická znojemská |
2. Namizna vina z geografsko označbo
české zemské víno |
moravské zemské víno |
FRANCIJA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Alsace Grand Cru, za katerim je navedeno ime manjše geografske enote |
Alsace, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Alsace ali Vin d'Alsace, za katerim je ali ni navedena beseda „Edelzwicker“ ali ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote |
Ajaccio |
Aloxe-Corton |
Anjou, za katerim so ali niso navedene besede Val de Loire ali Coteaux de la Loire ali Villages Brissac |
Anjou, za katerim so ali niso navedene besede „Gamay“, „Mousseux“ ali „Villages“ |
Arbois |
Arbois Pupillin |
Auxey-Duresses ali Auxey-Duresses Côte de Beaune ali Auxey-Duresses Côte de Beaune-Villages |
Bandol |
Banyuls |
Barsac |
Bâtard-Montrachet |
Béarn ali Béarn Bellocq |
Beaujolais Supérieur |
Beaujolais, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Beaujolais-Villages |
Beaumes-de-Venise, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“ |
Beaune |
Bellet ali Vin de Bellet |
Bergerac |
Bienvenues Bâtard-Montrachet |
Blagny |
Blanc Fumé de Pouilly |
Blanquette de Limoux |
Blaye |
Bonnes Mares |
Bonnezeaux |
Bordeaux Côtes de Francs |
Bordeaux Haut-Benauge |
Bordeaux, za katerim je ali ni navedena beseda „Clairet“ ali „Supérieur“ ali „Rosé“ ali „mousseux“ |
Bourg |
Bourgeais |
Bourgogne, za katerim je ali ni navedena beseda „Clairet“ ali „Rosé“ ali ime manjše geografske enote |
Bourgogne Aligoté |
Bourgueil |
Bouzeron |
Brouilly |
Buzet |
Cabardès |
Cabernet d’Anjou |
Cabernet de Saumur |
Cadillac |
Cahors |
Canon-Fronsac |
Cap Corse, pred katerim sta navedeni besedi „Muscat de“ |
Cassis |
Cérons |
Chablis Grand Cru, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Chablis, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Chambertin |
Chambertin Clos de Bèze |
Chambolle-Musigny |
Champagne |
Chapelle-Chambertin |
Charlemagne |
Charmes-Chambertin |
Chassagne-Montrachet ali Chassagne-Montrachet Côte de Beaune ali Chassagne-Montrachet Côte de Beaune-Villages |
Château Châlon |
Château Grillet |
Châteaumeillant |
Châteauneuf-du-Pape |
Châtillon-en-Diois |
Chenas |
Chevalier-Montrachet |
Cheverny |
Chinon |
Chiroubles |
Chorey-lès-Beaune ali Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune ali Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune-Villages |
Clairette de Bellegarde |
Clairette de Die |
Clairette du Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Clos de la Roche |
Clos de Tart |
Clos des Lambrays |
Clos Saint-Denis |
Clos Vougeot |
Collioure |
Condrieu |
Corbières, za katerim je ali ni navedena beseda Boutenac |
Cornas |
Corton |
Corton-Charlemagne |
Costières de Nîmes |
Côte de Beaune, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Côte de Beaune-Villages |
Côte de Brouilly |
Côte de Nuits |
Côte Roannaise |
Côte Rôtie |
Coteaux Champenois, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Coteaux d’Aix-en-Provence |
Coteaux d’Ancenis, za katerim je ali ni navedeno ime sorte vinske trte |
Coteaux de Die |
Coteaux de l’Aubance |
Coteaux de Pierrevert |
Coteaux de Saumur |
Coteaux du Giennois |
Coteaux du Languedoc Picpoul de Pinet |
Coteaux du Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Coteaux du Layon ali Coteaux du Layon Chaume |
Coteaux du Layon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Coteaux du Loir |
Coteaux du Lyonnais |
Coteaux du Quercy |
Coteaux du Tricastin |
Coteaux du Vendômois |
Coteaux Varois |
Côte-de-Nuits-Villages |
Côtes Canon-Fronsac |
Côtes d'Auvergne, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Côtes de Beaune, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Côtes de Bergerac |
Côtes de Blaye |
Côtes de Bordeaux Saint-Macaire |
Côtes de Bourg |
Côtes de Brulhois |
Côtes de Castillon |
Côtes de Duras |
Côtes de la Malepère |
Côtes de Millau |
Côtes de Montravel |
Côtes de Provence, za katerim sta ali nista navedeni besedi Sainte Victoire |
Côtes de Saint-Mont |
Côtes de Toul |
Côtes du Frontonnais, za katerim je ali ni navedena beseda Fronton ali Villaudric |
Côtes du Jura |
Côtes du Lubéron |
Côtes du Marmandais |
Côtes du Rhône |
Côtes du Rhône Villages, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Côtes du Roussillon |
Côtes du Roussillon Villages, za katerim je ali ni navedena vinogradniška občina Caramany ali Latour de France ali Les Aspres ali Lesquerde ali Tautavel |
Côtes du Ventoux |
Côtes du Vivarais |
Cour-Cheverny |
Crémant d’Alsace |
Crémant de Bordeaux |
Crémant de Bourgogne |
Crémant de Die |
Crémant de Limoux |
Crémant de Loire |
Crémant du Jura |
Crépy |
Criots Bâtard-Montrachet |
Crozes Ermitage |
Crozes-Hermitage |
Echezeaux |
Entre-Deux-Mers ali Entre-Deux-Mers Haut-Benauge |
Ermitage |
Faugères |
Fiefs Vendéens, za katerim so ali niso navedene besede „lieu dits“ Mareuil ali Brem ali Vix ali Pissotte |
Fitou |
Fixin |
Fleurie |
Floc de Gascogne |
Fronsac |
Frontignan |
Gaillac |
Gaillac Premières Côtes |
Gevrey-Chambertin |
Gigondas |
Givry |
Grand Roussillon |
Grands Echezeaux |
Graves |
Graves de Vayres |
Griotte-Chambertin |
Gros Plant du Pays Nantais |
Haut Poitou |
Haut-Médoc |
Haut-Montravel |
Hermitage |
Irancy |
Irouléguy |
Jasnières |
Juliénas |
Jurançon |
L’Etoile |
La Grande Rue |
Ladoix ali Ladoix Côte de Beaune ali Ladoix Côte de beaune-Villages |
Lalande de Pomerol |
Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Latricières-Chambertin |
Les-Baux-de-Provence |
Limoux |
Lirac |
Listrac-Médoc |
Loupiac |
Lunel, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“ |
Lussac Saint-Émilion |
Mâcon or Pinot-Chardonnay-Macôn |
Mâcon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Mâcon-Villages |
Macvin du Jura |
Madiran |
Maranges Côte de Beaune ali Maranges Côtes de Beaune-Villages |
Maranges, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Marcillac |
Margaux |
Marsannay |
Maury |
Mazis-Chambertin |
Mazoyères-Chambertin |
Médoc |
Menetou Salon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Mercurey |
Meursault ali Meursault Côte de Beaune ali Meursault Côte de Beaune-Villages |
Minervois |
Minervois-la-Livinière |
Mireval |
Monbazillac |
Montagne Saint-Émilion |
Montagny |
Monthélie ali Monthélie Côte de Beaune ali Monthélie Côte de Beaune-Villages |
Montlouis, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“ |
Montrachet |
Montravel |
Morey-Saint-Denis |
Morgon |
Moselle |
Moulin-à-Vent |
Moulis |
Moulis-en-Médoc |
Muscadet |
Muscadet Coteaux de la Loire |
Muscadet Côtes de Grandlieu |
Muscadet Sèvre-et-Maine |
Musigny |
Néac |
Nuits |
Nuits-Saint-Georges |
Orléans |
Orléans-Cléry |
Pacherenc du Vic-Bilh |
Palette |
Patrimonio |
Pauillac |
Pécharmant |
Pernand-Vergelesses ali Pernand-Vergelesses Côte de Beaune ali Pernand-Vergelesses Côte de Beaune-Villages |
Pessac-Léognan |
Petit Chablis, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Pineau des Charentes |
Pinot-Chardonnay-Macôn |
Pomerol |
Pommard |
Pouilly Fumé |
Pouilly-Fuissé |
Pouilly-Loché |
Pouilly-sur-Loire |
Pouilly-Vinzelles |
Premières Côtes de Blaye |
Premières Côtes de Bordeaux, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Puisseguin Saint-Émilion |
Puligny-Montrachet ali Puligny-Montrachet Côte de Beaune ali Puligny-Montrachet Côte de Beaune-Villages |
Quarts-de-Chaume |
Quincy |
Rasteau |
Rasteau Rancio |
Régnié |
Reuilly |
Richebourg |
Rivesaltes, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“ |
Rivesaltes Rancio |
Romanée (La) |
Romanée Conti |
Romanée Saint-Vivant |
Rosé des Riceys |
Rosette |
Roussette de Savoie, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Roussette du Bugey, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Ruchottes-Chambertin |
Rully |
Saint Julien |
Saint-Amour |
Saint-Aubin ali Saint-Aubin Côte de Beaune ali Saint-Aubin Côte de Beaune-Villages |
Saint-Bris |
Saint-Chinian |
Sainte-Croix-du-Mont |
Sainte-Foy Bordeaux |
Saint-Émilion |
Saint-Emilion Grand Cru |
Saint-Estèphe |
Saint-Georges Saint-Émilion |
Saint-Jean-de-Minervois, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“ |
Saint-Joseph |
Saint-Nicolas-de-Bourgueil |
Saint-Péray |
Saint-Pourçain |
Saint-Romain ali Saint-Romain Côte de Beaune ali Saint-Romain Côte de Beaune-Villages |
Saint-Véran |
Sancerre |
Santenay ali Santenay Côte de Beaune ali Santenay Côte de Beaune-Villages |
Saumur Champigny |
Saussignac |
Sauternes |
Savennières |
Savennières-Coulée-de-Serrant |
Savennières-Roche-aux-Moines |
Savigny ali Savigny-lès-Beaune |
Seyssel |
Tâche (La) |
Tavel |
Thouarsais |
Touraine Amboise |
Touraine Azay-le-Rideau |
Touraine Mesland |
Touraine Noble Joue |
Touraine, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“ |
Tursan |
Vacqueyras |
Valençay |
Vin d’Entraygues et du Fel |
Vin d’Estaing |
Vin de Corse, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Vin de Lavilledieu |
Vin de Savoie ali Vin de Savoie-Ayze, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Vin du Bugey, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote |
Vin Fin de la Côte de Nuits |
Viré Clessé |
Volnay |
Volnay Santenots |
Vosne-Romanée |
Vougeot |
Vouvray, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“ |
2. Namizna vina z geografsko označbo
Vin de pays de l’Agenais |
Vin de pays d’Aigues |
Vin de pays de l’Ain |
Vin de pays de l’Allier |
Vin de pays d’Allobrogie |
Vin de pays des Alpes de Haute-Provence |
Vin de pays des Alpes Maritimes |
Vin de pays de l’Ardèche |
Vin de pays d’Argens |
Vin de pays de l’Ariège |
Vin de pays de l’Aude |
Vin de pays de l’Aveyron |
Vin de pays des Balmes dauphinoises |
Vin de pays de la Bénovie |
Vin de pays du Bérange |
Vin de pays de Bessan |
Vin de pays de Bigorre |
Vin de pays des Bouches du Rhône |
Vin de pays du Bourbonnais |
Vin de pays du Calvados |
Vin de pays de Cassan |
Vin de pays Cathare |
Vin de pays de Caux |
Vin de pays de Cessenon |
Vin de pays des Cévennes, za katerim sta ali nista navedeni besedi Mont Bouquet |
Vin de pays Charentais, za katerim so ali niso navedene besede Ile de Ré ali Ile d’Oléron ali Saint-Sornin |
Vin de pays de la Charente |
Vin de pays des Charentes-Maritimes |
Vin de pays du Cher |
Vin de pays de la Cité de Carcassonne |
Vin de pays des Collines de la Moure |
Vin de pays des Collines rhodaniennes |
Vin de pays du Comté de Grignan |
Vin de pays du Comté tolosan |
Vin de pays des Comtés rhodaniens |
Vin de pays de la Corrèze |
Vin de pays de la Côte Vermeille |
Vin de pays des coteaux charitois |
Vin de pays des coteaux d’Enserune |
Vin de pays des coteaux de Besilles |
Vin de pays des coteaux de Cèze |
Vin de pays des coteaux de Coiffy |
Vin de pays des coteaux Flaviens |
Vin de pays des coteaux de Fontcaude |
Vin de pays des coteaux de Glanes |
Vin de pays des coteaux de l’Ardèche |
Vin de pays des coteaux de l’Auxois |
Vin de pays des coteaux de la Cabrerisse |
Vin de pays des coteaux de Laurens |
Vin de pays des coteaux de Miramont |
Vin de pays des coteaux de Montélimar |
Vin de pays des coteaux de Murviel |
Vin de pays des coteaux de Narbonne |
Vin de pays des coteaux de Peyriac |
Vin de pays des coteaux des Baronnies |
Vin de pays des coteaux du Cher et de l’Arnon |
Vin de pays des coteaux du Grésivaudan |
Vin de pays des coteaux du Libron |
Vin de pays des coteaux du Littoral Audois |
Vin de pays des coteaux du Pont du Gard |
Vin de pays des coteaux du Salagou |
Vin de pays des coteaux de Tannay |
Vin de pays des coteaux du Verdon |
Vin de pays des coteaux et terrasses de Montauban |
Vin de pays des côtes catalanes |
Vin de pays des côtes de Gascogne |
Vin de pays des côtes de Lastours |
Vin de pays des côtes de Montestruc |
Vin de pays des côtes de Pérignan |
Vin de pays des côtes de Prouilhe |
Vin de pays des côtes de Thau |
Vin de pays des côtes de Thongue |
Vin de pays des côtes du Brian |
Vin de pays des côtes de Ceressou |
Vin de pays des côtes du Condomois |
Vin de pays des côtes du Tarn |
Vin de pays des côtes du Vidourle |
Vin de pays de la Creuse |
Vin de pays de Cucugnan |
Vin de pays des Deux-Sèvres |
Vin de pays de la Dordogne |
Vin de pays du Doubs |
Vin de pays de la Drôme |
Vin de pays Duché d’Uzès |
Vin de pays de Franche-Comté, za katerim so ali niso navedene besede Coteaux de Champlitte |
Vin de pays du Gard |
Vin de pays du Gers |
Vin de pays des Hautes-Alpes |
Vin de pays de la Haute-Garonne |
Vin de pays de la Haute-Marne |
Vin de pays des Hautes-Pyrénées |
Vin de pays d’Hauterive, za katerim so ali niso navedene besede Val d’Orbieu ali Coteaux du Termenès ali Côtes de Lézignan |
Vin de pays de la Haute-Saône |
Vin de pays de la Haute-Vienne |
Vin de pays de la Haute vallée de l’Aude |
Vin de pays de la Haute vallée de l’Orb |
Vin de pays des Hauts de Badens |
Vin de pays de l’Hérault |
Vin de pays de l’Ile de Beauté |
Vin de pays de l’Indre et Loire |
Vin de pays de l’Indre |
Vin de pays de l’Isère |
Vin de pays du Jardin de la France, za katerim so ali niso navedene besede Marches de Bretagne ali Pays de Retz |
Vin de pays des Landes |
Vin de pays de Loire-Atlantique |
Vin de pays du Loir et Cher |
Vin de pays du Loiret |
Vin de pays du Lot |
Vin de pays du Lot et Garonne |
Vin de pays des Maures |
Vin de pays de Maine et Loire |
Vin de pays de la Mayenne |
Vin de pays de Meurthe-et-Moselle |
Vin de pays de la Meuse |
Vin de pays du Mont Baudile |
Vin de pays du Mont Caume |
Vin de pays des Monts de la Grage |
Vin de pays de la Nièvre |
Vin de pays d’Oc |
Vin de pays du Périgord, za katerim so ali niso navedene besede Vin de Domme |
Vin de pays de la Petite Crau |
Vin de pays des Portes de Méditerranée |
Vin de pays de la Principauté d’Orange |
Vin de pays du Puy de Dôme |
Vin de pays des Pyrénées-Atlantiques |
Vin de pays des Pyrénées-Orientales |
Vin de pays des Sables du Golfe du Lion |
Vin de pays de la Sainte Baume |
Vin de pays de Saint Guilhem-le-Désert |
Vin de pays de Saint-Sardos |
Vin de pays de Sainte Marie la Blanche |
Vin de pays de Saône et Loire |
Vin de pays de la Sarthe |
Vin de pays de Seine et Marne |
Vin de pays du Tarn |
Vin de pays du Tarn et Garonne |
Vin de pays des Terroirs landais, za katerim so ali niso navedene besede Coteaux de Chalosse ali Côtes de L’Adour ali Sables Fauves ali Sables de l’Océan |
Vin de pays de Thézac-Perricard |
Vin de pays du Torgan |
Vin de pays d’Urfé |
Vin de pays du Val de Cesse |
Vin de pays du Val de Dagne |
Vin de pays du Val de Montferrand |
Vin de pays de la Vallée du Paradis |
Vin de pays du Var |
Vin de pays du Vaucluse |
Vin de pays de la Vaunage |
Vin de pays de la Vendée |
Vin de pays de la Vicomté d’Aumelas |
Vin de pays de la Vienne |
Vin de pays de la Vistrenque |
Vin de pays de l’Yonne |
NEMČIJA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Imena določenih pridelovalnih območij (za katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega podobmočja) |
Podobmočja |
Ahr … |
Walporzheim /Ahrtal |
Baden … |
Badische Bergstraße Bodensee Breisgau Kaiserstuhl Kraichgau Markgräflerland Ortenau Tauberfranken Tuniberg |
Franken … |
Maindreieck Mainviereck Steigerwald |
Hessische Bergstraße … |
Starkenburg Umstadt |
Mittelrhein … |
Loreley Siebengebirge |
Mosel-Saar-Ruwer ali Mosel ali Saar ali Ruwer … |
Bernkastel Burg Cochem Moseltor Obermosel Ruwertal Saar |
Nahe … |
Nahetal |
Pfalz … |
Mittelhaardt Deutsche Weinstraße Südliche Weinstraße |
Rheingau … |
Johannisberg |
Rheinhessen … |
Bingen Nierstein Wonnegau |
Saale-Unstrut … |
Mansfelder Seen Schloß Neuenburg Thüringen |
Sachsen … |
Elstertal Meißen |
Württemberg … |
Bayerischer Bodensee Kocher-Jagst-Tauber Oberer Neckar Remstal-Stuttgart Württembergischer Bodensee Württembergisch Unterland |
2. Namizna vina z geografsko označbo
Landwein |
Tafelwein |
Ahrtaler Landwein |
Albrechtsburg |
Badischer Landwein |
Bayern |
Bayerischer Bodensee-Landwein |
Burgengau |
Landwein Main |
Donau |
Landwein der Mosel |
Lindau |
Landwein der Ruwer |
Main |
Landwein der Saar |
Mosel |
Mecklenburger Landwein |
Neckar |
Mitteldeutscher Landwein |
Oberrhein |
Nahegauer Landwein |
Rhein |
Pfälzer Landwein |
Rhein-Mosel |
Regensburger Landwein |
Römertor |
Rheinburgen-Landwein |
Stargarder Land |
Rheingauer Landwein |
|
Rheinischer Landwein |
|
Saarländischer Landwein der Mosel |
|
Sächsischer Landwein |
|
Schwäbischer Landwein |
|
Starkenburger Landwein |
|
Taubertäler Landwein |
|
GRČIJA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja |
|
V grščini |
V angleščini |
Σάμος |
Samos |
Μοσχάτος Πατρών |
Moschatos Patra |
Μοσχάτος Ρίου – Πατρών |
Moschatos Riou Patra |
Μοσχάτος Κεφαλληνίας |
Moschatos Kephalinia |
Μοσχάτος Λήμνου |
Moschatos Lemnos |
Μοσχάτος Ρόδου |
Moschatos Rhodos |
Μαυροδάφνη Πατρών |
Mavrodafni Patra |
Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας |
Mavrodafni Kephalinia |
Σητεία |
Sitia |
Νεμέα |
Nemea |
Σαντορίνη |
Santorini |
Δαφνές |
Dafnes |
Ρόδος |
Rhodos |
Νάουσα |
Naoussa |
Ρομπόλα Κεφαλληνίας |
Robola Kephalinia |
Ραψάνη |
Rapsani |
Μαντινεία |
Mantinia |
Μεσενικόλα |
Mesenicola |
Πεζά |
Peza |
Αρχάνες |
Archanes |
Πάτρα |
Patra |
Ζίτσα |
Zitsa |
Αμύνταιο |
Amynteon |
Γουμένισσα |
Goumenissa |
Πάρος |
Paros |
Λήμνος |
Lemnos |
Αγχίαλος |
Anchialos |
Πλαγιές Μελίτωνα |
Slopes of Melitona |
2. Namizna vina z geografsko označbo
V grščini |
V angleščini |
Ρετσίνα Μεσογείων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής |
Retsina of Mesogia, za katerim je ali ni navedena beseda Attika |
Ρετσίνα Κρωπίας ali Ρετσίνα Κορωπίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής |
Retsina of Kropia ali Retsina Koropi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika |
Ρετσίνα Μαρκοπούλου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής |
Retsina of Markopoulou, za katerim je ali ni navedena beseda Attika |
Ρετσίνα Μεγάρων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής |
Retsina of Megara, za katerim je ali ni navedena beseda Attika |
Ρετσίνα Παιανίας ali Ρετσίνα Λιοπεσίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής |
Retsina of Peania ali Retsina of Liopesi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika |
Ρετσίνα Παλλήνης, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής |
Retsina of Pallini, za katerim je ali ni navedena beseda Attika |
Ρετσίνα Πικερμίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής |
Retsina of Pikermi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika |
Ρετσίνα Σπάτων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής |
Retsina of Spata, za katerim je ali ni navedena beseda Attika |
Ρετσίνα Θηβών, za katerim je ali ni navedena beseda Βοιωτίας |
Retsina of Thebes, za katerim je ali ni navedena beseda Viotias |
Ρετσίνα Γιάλτρων, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας |
Retsina of Gialtra, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia |
Ρετσίνα Καρύστου, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας |
Retsina of Karystos, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia |
Ρετσίνα Χαλκίδας, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας |
Retsina of Halkida, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia |
Βερντεα Ζακύνθου |
Verntea Zakynthou |
Αγιορείτικος Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Mount Athos Agioritikos |
Τοπικός Οίνος Αναβύσσου |
Regional wine of Anavyssos |
Αττικός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Attiki-Attikos |
Τοπικός Οίνος Βίλιτσας |
Regional wine of Vilitsa |
Τοπικός Οίνος Γρεβενών |
Regional wine of Grevena |
Τοπικός Οίνος Δράμας |
Regional wine of Drama |
Δωδεκανησιακός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Dodekanese - Dodekanissiakos |
Τοπικός Οίνος Επανομής |
Regional wine of Epanomi |
Ηρακλειώτικος Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Heraklion - Herakliotikos |
Θεσσαλικός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Thessalia - Thessalikos |
Θηβαϊκός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Thebes - Thivaikos |
Τοπικός Οίνος Κισσάμου |
Regional wine of Kissamos |
Τοπικός Οίνος Κρανιάς |
Regional wine of Krania |
Κρητικός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Crete - Kritikos |
Λασιθιώτικος Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Lasithi - Lasithiotikos |
Μακεδονικός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Macedonia - Macedonikos |
Τοπικός Οίνος Νέας Μεσήμβριας |
Regional wine of Nea Messimvria |
Μεσσηνιακός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Messinia - Messiniakos |
Παιανίτικος Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Peanea |
Παλληνιώτικος Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Pallini - Palliniotikos |
Πελοποννησιακός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Peloponnese - Peloponnisiakos |
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αμπέλου |
Regional wine of Slopes of Ambelos |
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Βερτίσκου |
Regional wine of Slopes of Vertiskos |
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κιθαιρώνα |
Regional wine of Slopes of Kitherona |
Κορινθιακός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Korinthos - Korinthiakos |
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πάρνηθας |
Regional wine of Slopes of Parnitha |
Τοπικός Οίνος Πυλίας |
Regional wine of Pylia |
Τοπικός Οίνος Τριφυλίας |
Regional wine of Trifilia |
Τοπικός Οίνος Τυρνάβου |
Regional wine of Tyrnavos |
ΤοπικόςΟίνος Σιάτιστας |
Regional wine of Siatista |
Τοπικός Οίνος Ριτσώνας Αυλίδας |
Regional wine of Ritsona Avlidas |
Τοπικός Οίνος Λετρίνων |
Regional wine of Letrines |
Τοπικός Οίνος Σπάτων |
Regional wine of Spata |
Toπικός Οίνος Πλαγιών Πεντελικού |
Regional wine of Slopes of Pendeliko |
Αιγαιοπελαγίτικος Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Aegean Sea |
Τοπικός Οίνος Ληλάντιου πεδίου |
Regional wine of Lilantio Pedio |
Τοπικός Οίνος Μαρκόπουλου |
Regional wine of Markopoulo |
Τοπικός Οίνος Τεγέας |
Regional wine of Tegea |
Τοπικός Οίνος Αδριανής |
Regional wine of Adriani |
Τοπικός Οίνος Χαλικούνας |
Regional wine of Halikouna |
Τοπικός Οίνος Χαλκιδικής |
Regional wine of Halkidiki |
Καρυστινός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Karystos - Karystinos |
Τοπικός Οίνος Πέλλας |
Regional wine of Pella |
Τοπικός Οίνος Σερρών |
Regional wine of Serres |
Συριανός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Syros - Syrianos |
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πετρωτού |
Regional wine of Slopes of Petroto |
Τοπικός Οίνος Γερανείων |
Regional wine of Gerania |
Τοπικός Οίνος Οπούντιας Λοκρίδος |
Regional wine of Opountia Lokridos |
Tοπικός Οίνος Στερεάς Ελλάδας |
Regional wine of Sterea Ellada |
Τοπικός Οίνος Αγοράς |
Regional wine of Agora |
Τοπικός Οίνος Κοιλάδος Αταλάντης |
Regional wine of Valley of Atalanti |
Τοπικός Οίνος Αρκαδίας |
Regional wine of Arkadia |
Τοπικός Οίνος Παγγαίου |
Regional wine of Pangeon |
Τοπικός Οίνος Μεταξάτων |
Regional wine of Metaxata |
Τοπικός Οίνος Ημαθίας |
Regional wine of Imathia |
Τοπικός Οίνος Κλημέντι |
Regional wine of Klimenti |
Τοπικός Οίνος Κέρκυρας |
Regional wine of Corfu |
Τοπικός Οίνος Σιθωνίας |
Regional wine of Sithonia |
Τοπικός Οίνος Μαντζαβινάτων |
Regional wine of Mantzavinata |
Ισμαρικός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Ismaros - Ismarikos |
Τοπικός Οίνος Αβδήρων |
Regional wine of Avdira |
Τοπικός Οίνος Ιωαννίνων |
Regional wine of Ioannina |
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας |
Regional wine of Slopes of Egialia |
Toπικός Οίνος Πλαγίες Αίνου |
Regional wine of Slopes of Enos |
Θρακικός Τοπικός Οίνος ali Τοπικός Οίνος Θράκης |
Regional wine of Thrace - Thrakikos ali Regional wine of Thrakis |
Τοπικός Οίνος Ιλίου |
Regional wine of Ilion |
Μετσοβίτικος Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Metsovo - Metsovitikos |
Τοπικός Οίνος Κορωπίου |
Regional wine of Koropi |
Τοπικός Οίνος Φλώρινας |
Regional wine of Florina |
Τοπικός Οίνος Θαψανών |
Regional wine of Thapsana |
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κνημίδος |
Regional wine of Slopes of Knimida |
Ηπειρωτικός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Epirus - Epirotikos |
Τοπικός Οίνος Πισάτιδος |
Regional wine of Pisatis |
Τοπικός Οίνος Λευκάδας |
Regional wine of Lefkada |
Μονεμβάσιος Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Monemvasia - Monemvasios |
Τοπικός Οίνος Βελβεντού |
Regional wine of Velvendos |
Λακωνικός Τοπικός Οίνος |
Regional wine of Lakonia – Lakonikos |
Tοπικός Οίνος Μαρτίνου |
Regional wine of Martino |
Aχαϊκός Tοπικός Οίνος |
Regional wine of Achaia |
Τοπικός Οίνος Ηλιείας |
Regional wine of Ilia |
Τοπικός Οίνος Θεσσαλονίκης |
Regional wine of Thessaloniki |
Τοπικός Οίνος Κραννώνος |
Regional wine of Krannona |
Τοπικός Οίνος Παρνασσού |
Regional wine of Parnassos |
Τοπικός Οίνος Μετεώρων |
Regional wine of Meteora |
Τοπικός Οίνος Ικαρίας |
Regional wine of Ikaria |
Τοπικός Οίνος Καστοριάς |
Regional wine of Kastoria |
MADŽARSKA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja |
Podobmočja (pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja) |
Ászár-Neszmély(-i) … |
Ászár(-i) Neszmély(-i) |
Badacsony(-i) |
|
Balatonboglár(-i) … |
Balatonlelle(-i) Marcali |
Balatonfelvidék(-i) … |
Balatonederics-Lesence(-i) Cserszeg(-i) Kál(-i) |
Balatonfüred-Csopak(-i) … |
Zánka(-i) |
Balatonmelléke ali Balatonmelléki … |
Muravidéki |
Bükkalja(-i) |
|
Csongrád(-i) … |
Kistelek(-i) Mórahalom ali Mórahalmi Pusztamérges(-i) |
Eger ali Egri … |
Debrő(-i), za katerim je ali ni navedena beseda Andornaktálya(-i) ali Demjén(-i) ali Egerbakta(-i) ali Egerszalók(-i) ali Egerszólát(-i) ali Felsőtárkány(-i) ali Kerecsend(-i) ali Maklár(-i) ali Nagytálya(-i) ali Noszvaj(-i) ali Novaj(-i) ali Ostoros(-i) ali Szomolya(-i) ali Aldebrő(-i) ali Feldebrő(-i) ali Tófalu(-i) ali Verpelét(-i) ali Kompolt(-i) ali Tarnaszentmária(-i) |
Etyek-Buda(-i) … |
Buda(-i) Etyek(-i) Velence(-i) |
Hajós-Baja(-i) |
|
Kőszegi |
|
Kunság(-i) … |
Bácska(-i) Cegléd(-i) Duna mente ali Duna menti Izsák(-i) Jászság(-i) Kecskemét-Kiskunfélegyháza ali Kecskemét-Kiskunfélegyházi Kiskunhalas-Kiskunmajsa(-i) Kiskőrös(-i) Monor(-i) Tisza mente ali Tisza menti |
Mátra(-i) |
|
Mór(-i) |
|
Pannonhalma (Pannonhalmi) |
|
Pécs(-i) … |
Versend(-i) Szigetvár(-i) Kapos(-i) |
Szekszárd(-i) |
|
Somló(-i) … |
Kissomlyó-Sághegyi |
Sopron(-i) … |
Köszeg(-i) |
Tokaj(-i) … |
Abaújszántó(-i) ali Bekecs(-i) ali Bodrogkeresztúr(-i) ali Bodrogkisfalud(-i) ali Bodrogolaszi ali Erdőbénye(-i) ali Erdőhorváti ali Golop(-i) ali Hercegkút(-i) ali Legyesbénye(-i) ali Makkoshotyka(-i) ali Mád(-i) ali Mezőzombor(-i) ali Monok(-i) ali Olaszliszka(-i) ali Rátka(-i) ali Sárazsadány(-i) i Sárospatak(-i) ali Sátoraljaújhely(-i) ali Szegi ali Szegilong(-i) ali Szerencs(-i) ali Tarcal(-i) ali Tállya(-i) ali Tolcsva(-i) ali Vámosújfalu(-i) |
Tolna(-i) … |
Tamási Völgység(-i) |
Villány(-i) … |
Siklós(-i), za katerim je ali ni navedena beseda Kisharsány(-i) ali Nagyharsány(-i) ali Palkonya(-i) ali Villánykövesd(-i) ali Bisse(-i) ali Csarnóta(-i) ali Diósviszló(-i) ali Harkány(-i) ali Hegyszentmárton(-i) ali Kistótfalu(-i) ali Márfa(-i) ali Nagytótfalu(-i) ali Szava(-i) ali Túrony(-i) ali Vokány(-i) |
ITALIJA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
D.O.C.G. (Denominazioni di Origine Controllata e Garantita) |
Albana di Romagna |
Asti ali Moscato d’Asti ali Asti Spumante |
Barbaresco |
Bardolino superiore |
Barolo |
Brachetto d’Acqui ali Acqui |
Brunello di Motalcino |
Carmignano |
Chianti, za katerim so ali niso navedene besede Colli Aretini ali Colli Fiorentini ali Colline Pisane ali Colli Senesi ali Montalbano ali Montespertoli ali Rufina |
Chianti Classico |
Fiano di Avellino |
Forgiano |
Franciacorta |
Gattinara |
Gavi ali Cortese di Gavi |
Ghemme |
Greco di Tufo |
Montefalco Sagrantino |
Montepulciano d’Abruzzo Colline Tramane |
Ramandolo |
Recioto di Soave |
Sforzato di Valtellina ali Sfursat di Valtellina |
Soave superiore |
Taurasi |
Valtellina Superiore, za katerim je ali ni navedena beseda Grumello ali Inferno ali Maroggia ali Sassella ali Stagafassli ali Vagella |
Vermentino di Gallura ali Sardegna Vermentino di Gallura |
Vernaccia di San Gimignano |
Vino Nobile di Montepulciano |
D.O.C. (Denominazioni di Origine Controllata) |
||||||||||||
Aglianico del Taburno ali Taburno |
||||||||||||
Aglianico del Vulture |
||||||||||||
Albugnano |
||||||||||||
Alcamo ali Alcamo classico |
||||||||||||
Aleatico di Gradoli |
||||||||||||
Aleatico di Puglia |
||||||||||||
Alezio |
||||||||||||
Alghero ali Sardegna Alghero |
||||||||||||
Alta Langa |
||||||||||||
Alto Adige ali dell’Alto Adige (Südtirol ali Südtiroler), za katerim so ali niso navedene besede:
|
||||||||||||
Ansonica Costa dell’Argentario |
||||||||||||
Aprilia |
||||||||||||
Arborea ali Sardegna Arborea |
||||||||||||
Arcole |
||||||||||||
Assisi |
||||||||||||
Atina |
||||||||||||
Aversa |
||||||||||||
Bagnoli di Sopra ali Bagnoli |
||||||||||||
Barbera d’Asti |
||||||||||||
Barbera del Monferrato |
||||||||||||
Barbera d’Alba |
||||||||||||
Barco Reale di Carmignano ali Rosato di Carmignano ali Vin Santo di Carmignano ali Vin Santo Carmignano Occhio di Pernice |
||||||||||||
Bardolino |
||||||||||||
Bianchello del Metauro |
||||||||||||
Bianco Capena |
||||||||||||
Bianco dell’Empolese |
||||||||||||
Bianco della Valdinievole |
||||||||||||
Bianco di Custoza |
||||||||||||
Bianco di Pitigliano |
||||||||||||
Bianco Pisano di S. Torpè |
||||||||||||
Biferno |
||||||||||||
Bivongi |
||||||||||||
Boca |
||||||||||||
Bolgheri e Bolgheri Sassicaia |
||||||||||||
Bosco Eliceo |
||||||||||||
Botticino |
||||||||||||
Bramaterra |
||||||||||||
Breganze |
||||||||||||
Brindisi |
||||||||||||
Cacc’e mmitte di Lucera |
||||||||||||
Cagnina di Romagna |
||||||||||||
Caldaro (Kalterer) ali Lago di Caldaro (Kalterersee), za katerim je ali ni navedena beseda „Classico“ |
||||||||||||
Campi Flegrei |
||||||||||||
Campidano di Terralba ali Terralba ali Sardegna Campidano di Terralba ali Sardegna Terralba |
||||||||||||
Canavese |
||||||||||||
Candia dei Colli Apuani |
||||||||||||
Cannonau di Sardegna, za katerim so ali niso navedene besede Capo Ferrato ali Oliena ali Nepente di Oliena Jerzu |
||||||||||||
Capalbio |
||||||||||||
Capri |
||||||||||||
Capriano del Colle |
||||||||||||
Carema |
||||||||||||
Carignano del Sulcis ali Sardegna Carignano del Sulcis |
||||||||||||
Carso |
||||||||||||
Castel del Monte |
||||||||||||
Castel San Lorenzo |
||||||||||||
Casteller |
||||||||||||
Castelli Romani |
||||||||||||
Cellatica |
||||||||||||
Cerasuolo di Vittoria |
||||||||||||
Cerveteri |
||||||||||||
Cesanese del Piglio |
||||||||||||
Cesanese di Affile ali Affile |
||||||||||||
Cesanese di Olevano Romano ali Olevano Romano |
||||||||||||
Cilento |
||||||||||||
Cinque Terre ali Cinque Terre Sciacchetrà, za katerim so ali niso navedene besede Costa de sera ali Costa de Campu ali Costa da Posa |
||||||||||||
Circeo |
||||||||||||
Cirò |
||||||||||||
Cisterna d’Asti |
||||||||||||
Colli Albani |
||||||||||||
Colli Altotiberini |
||||||||||||
Colli Amerini |
||||||||||||
Colli Berici, za katerim je ali ni navedena beseda„Barbarano“ |
||||||||||||
Colli Bolognesi, za katerim so ali niso navedene besede Colline di Riposto ali Colline Marconiane ali Zola Predona ali Monte San Pietro ali Colline di Oliveto ali Terre di Montebudello ali Serravalle |
||||||||||||
Colli Bolognesi Classico-Pignoletto |
||||||||||||
Colli del Trasimeno ali Trasimeno |
||||||||||||
Colli della Sabina |
||||||||||||
Colli dell'Etruria Centrale |
||||||||||||
Colli di Conegliano, za katerim so ali niso navedene besede Refrontolo ali Torchiato di Fregona |
||||||||||||
Colli di Faenza |
||||||||||||
Colli di Luni (Regija Liguria) |
||||||||||||
Colli di Luni (Regija Toscana) |
||||||||||||
Colli di Parma |
||||||||||||
Colli di Rimini |
||||||||||||
Colli di Scandiano e di Canossa |
||||||||||||
Colli d'Imola |
||||||||||||
Colli Etruschi Viterbesi |
||||||||||||
Colli Euganei |
||||||||||||
Colli Lanuvini |
||||||||||||
Colli Maceratesi |
||||||||||||
Colli Martani, za katerim je ali ni navedena beseda Todi |
||||||||||||
Colli Orientali del Friuli, za katerim je ali ni navedena beseda Cialla ali Rosazzo |
||||||||||||
Colli Perugini |
||||||||||||
Colli Pesaresi, za katerim je ali ni navedena beseda Focara ali Roncaglia |
||||||||||||
Colli Piacentini, za katerim so ali niso navedene besede Vigoleno ali Gutturnio ali Monterosso Val d’Arda ali Trebbianino Val Trebbia ali Val Nure |
||||||||||||
Colli Romagna Centrale |
||||||||||||
Colli Tortonesi |
||||||||||||
Collina Torinese |
||||||||||||
Colline di Levanto |
||||||||||||
Colline Lucchesi |
||||||||||||
Colline Novaresi |
||||||||||||
Colline Saluzzesi |
||||||||||||
Collio Goriziano ali Collio |
||||||||||||
Conegliano-Valdobbiadene, za katerim je ali ni navedena beseda Cartizze |
||||||||||||
Conero |
||||||||||||
Contea di Sclafani |
||||||||||||
Contessa Entellina |
||||||||||||
Controguerra |
||||||||||||
Copertino |
||||||||||||
Cori |
||||||||||||
Cortese dell’Alto Monferrato |
||||||||||||
Corti Benedettine del Padovano |
||||||||||||
Cortona |
||||||||||||
Costa d’Amalfi, za katerim je ali ni navedena beseda Furore ali Ravello ali Tramonti |
||||||||||||
Coste della Sesia |
||||||||||||
Delia Nivolelli |
||||||||||||
Dolcetto d’Acqui |
||||||||||||
Dolcetto d’Alba |
||||||||||||
Dolcetto d’Asti |
||||||||||||
Dolcetto delle Langhe Monregalesi |
||||||||||||
Dolcetto di Diano d’Alba ali Diano d’Alba |
||||||||||||
Dolcetto di Dogliani superior ali Dogliani |
||||||||||||
Dolcetto di Ovada |
||||||||||||
Donnici |
||||||||||||
Elba |
||||||||||||
Eloro, za katerim je ali ni navedena beseda Pachino |
||||||||||||
Erbaluce di Caluso ali Caluso |
||||||||||||
Erice |
||||||||||||
Esino |
||||||||||||
Est! Est!! Est!!! Di Montefiascone |
||||||||||||
Etna |
||||||||||||
Falerio dei Colli Ascolani ali Falerio |
||||||||||||
Falerno del Massico |
||||||||||||
Fara |
||||||||||||
Faro |
||||||||||||
Frascati |
||||||||||||
Freisa d’Asti |
||||||||||||
Freisa di Chieri |
||||||||||||
Friuli Annia |
||||||||||||
Friuli Aquileia |
||||||||||||
Friuli Grave |
||||||||||||
Friuli Isonzo ali Isonzo del Friuli |
||||||||||||
Friuli Latisana |
||||||||||||
Gabiano |
||||||||||||
Galatina |
||||||||||||
Galluccio |
||||||||||||
Gambellara |
||||||||||||
Garda (Regija Lombardia) |
||||||||||||
Garda (Regija Veneto) |
||||||||||||
Garda Colli Mantovani |
||||||||||||
Genazzano |
||||||||||||
Gioia del Colle |
||||||||||||
Girò di Cagliari ali Sardegna Girò di Cagliari |
||||||||||||
Golfo del Tigullio |
||||||||||||
Gravina |
||||||||||||
Greco di Bianco |
||||||||||||
Greco di Tufo |
||||||||||||
Grignolino d’Asti |
||||||||||||
Grignolino del Monferrato Casalese |
||||||||||||
Guardia Sanframondi o Guardiolo |
||||||||||||
Irpinia |
||||||||||||
I Terreni di Sanseverino |
||||||||||||
Ischia |
||||||||||||
Lacrima di Morro ali Lacrima di Morro d'Alba |
||||||||||||
Lago di Corbara |
||||||||||||
Lambrusco di Sorbara |
||||||||||||
Lambrusco Grasparossa di Castelvetro |
||||||||||||
Lambrusco Mantovano, za katerim sta ali nista navedeni besedi: Oltrepò Mantovano ali Viadanese-Sabbionetano |
||||||||||||
Lambrusco Salamino di Santa Croce |
||||||||||||
Lamezia |
||||||||||||
Langhe |
||||||||||||
Lessona |
||||||||||||
Leverano |
||||||||||||
Lison Pramaggiore |
||||||||||||
Lizzano |
||||||||||||
Loazzolo |
||||||||||||
Locorotondo |
||||||||||||
Lugana (Regija Veneto) |
||||||||||||
Lugana (Regija Lombardia) |
||||||||||||
Malvasia delle Lipari |
||||||||||||
Malvasia di Bosa ali Sardegna Malvasia di Bosa |
||||||||||||
Malvasia di Cagliari ali Sardegna Malvasia di Cagliari |
||||||||||||
Malvasia di Casorzo d'Asti |
||||||||||||
Malvasia di Castelnuovo Don Bosco |
||||||||||||
Mandrolisai ali Sardegna Mandrolisai |
||||||||||||
Marino |
||||||||||||
Marmetino di Milazzo ali Marmetino |
||||||||||||
Marsala |
||||||||||||
Martina or Martina Franca |
||||||||||||
Matino |
||||||||||||
Melissa |
||||||||||||
Menfi, za katerim je ali ni navedena beseda Feudo ali Fiori ali Bonera |
||||||||||||
Merlara |
||||||||||||
Molise |
||||||||||||
Monferrato, za katerim je ali ni navedena beseda Casalese |
||||||||||||
Monica di Cagliari ali Sardegna Monica di Cagliari |
||||||||||||
Monica di Sardegna |
||||||||||||
Monreale |
||||||||||||
Montecarlo |
||||||||||||
Montecompatri Colonna ali Montecompatri ali Colonna |
||||||||||||
Montecucco |
||||||||||||
Montefalco |
||||||||||||
Montello e Colli Asolani |
||||||||||||
Montepulciano d'Abruzzo |
||||||||||||
Monteregio di Massa Marittima |
||||||||||||
Montescudaio |
||||||||||||
Monti Lessini ali Lessini |
||||||||||||
Morellino di Scansano |
||||||||||||
Moscadello di Montalcino |
||||||||||||
Moscato di Cagliari ali Sardegna Moscato di Cagliari |
||||||||||||
Moscato di Noto |
||||||||||||
Moscato di Pantelleria ali Passito di Pantelleria ali Pantelleria |
||||||||||||
Moscato di Sardegna, za katerim so ali niso navedene besede: Gallura ali Tempio Pausania ali Tempio |
||||||||||||
Moscato di Siracusa |
||||||||||||
Moscato di Sorso-Sennori ali Moscato di Sorso ali Moscato di Sennori ali Sardegna Moscato di Sorso-Sennori ali Sardegna Moscato di Sorso ali Sardegna Moscato di Sennori |
||||||||||||
Moscato di Trani |
||||||||||||
Nardò |
||||||||||||
Nasco di Cagliari ali Sardegna Nasco di Cagliari |
||||||||||||
Nebiolo d’Alba |
||||||||||||
Nettuno |
||||||||||||
Nuragus di Cagliari ali Sardegna Nuragus di Cagliari |
||||||||||||
Offida |
||||||||||||
Oltrepò Pavese |
||||||||||||
Orcia |
||||||||||||
Orta Nova |
||||||||||||
Orvieto (Regione Umbria) |
||||||||||||
Orvieto (Regione Lazio) |
||||||||||||
Ostuni |
||||||||||||
Pagadebit di Romagna, za katerim je ali ni navedena beseda Bertinoro |
||||||||||||
Parrina |
||||||||||||
Penisola Sorrentina, za katerim je ali ni navedena beseda Gragnano ali Lettere ali Sorrento |
||||||||||||
Pentro di Isernia ali Pentro |
||||||||||||
Pergola |
||||||||||||
Piemonte |
||||||||||||
Pietraviva |
||||||||||||
Pinerolese |
||||||||||||
Pollino |
||||||||||||
Pomino |
||||||||||||
Pornassio ali Ormeasco di Pornassio |
||||||||||||
Primitivo di Manduria |
||||||||||||
Reggiano |
||||||||||||
Reno |
||||||||||||
Riesi |
||||||||||||
Riviera del Brenta |
||||||||||||
Riviera del Garda Bresciano ali Garda Bresciano |
||||||||||||
Riviera Ligure di Ponente, za katerim so ali niso navedene besede: Riviera dei Fiori ali Albenga o Albenganese ali Finale ali Finalese ali Ormeasco |
||||||||||||
Roero |
||||||||||||
Romagna Albana spumante |
||||||||||||
Rossese di Dolceacqua ali Dolceacqua |
||||||||||||
Rosso Barletta |
||||||||||||
Rosso Canosa ali Rosso Canosa Canusium |
||||||||||||
Rosso Conero |
||||||||||||
Rosso di Cerignola |
||||||||||||
Rosso di Montalcino |
||||||||||||
Rosso di Montepulciano |
||||||||||||
Rosso Orvietano ali Orvietano Rosso |
||||||||||||
Rosso Piceno |
||||||||||||
Rubino di Cantavenna |
||||||||||||
Ruchè di Castagnole Monferrato |
||||||||||||
Salice Salentino |
||||||||||||
Sambuca di Sicilia |
||||||||||||
San Colombano al Lambro ali San Colombano |
||||||||||||
San Gimignano |
||||||||||||
San Martino della Battaglia (Regione Veneto) |
||||||||||||
San Martino della Battaglia (Regione Lombardia) |
||||||||||||
San Severo |
||||||||||||
San Vito di Luzzi |
||||||||||||
Sangiovese di Romagna |
||||||||||||
Sannio |
||||||||||||
Sant’Agata de Goti |
||||||||||||
Santa Margherita di Belice |
||||||||||||
Sant'Anna di Isola di Capo Rizzuto |
||||||||||||
Sant'Antimo |
||||||||||||
Sardegna Semidano, za katerim je ali ni navedena beseda Mogoro |
||||||||||||
Savuto |
||||||||||||
Scanzo ali Moscato di Scanzo |
||||||||||||
Scavigna |
||||||||||||
Sciacca, za katerim je ali ni navedena beseda Rayana |
||||||||||||
Serrapetrona |
||||||||||||
Sizzano |
||||||||||||
Soave |
||||||||||||
Solopaca |
||||||||||||
Sovana |
||||||||||||
Squinzano |
||||||||||||
Strevi |
||||||||||||
Tarquinia |
||||||||||||
Teroldego Rotaliano |
||||||||||||
Terracina, pred katerim sta ali nista navedeni besedi„Moscato di“ |
||||||||||||
Terre dell’Alta Val Agri |
||||||||||||
Terre di Franciacorta |
||||||||||||
Torgiano |
||||||||||||
Trebbiano d'Abruzzo |
||||||||||||
Trebbiano di Romagna |
||||||||||||
Trentino, za katerim so ali niso navedene besede Sorni ali Isera ali d’Isera ali Ziresi ali dei Ziresi |
||||||||||||
Trento |
||||||||||||
Val d'Arbia |
||||||||||||
Val di Cornia, za katerim je ali ni navedena beseda Suvereto |
||||||||||||
Val Polcevera, za katerim je ali ni navedena beseda Coronata |
||||||||||||
Valcalepio |
||||||||||||
Valdadige (Etschaler) (Regione Trentino Alto Adige) |
||||||||||||
Valdadige (Etschtaler), za katerim so ali niso navedene besede Terra dei Forti (Regieno Veneto) |
||||||||||||
Valdichiana |
||||||||||||
Valle d’Aosta ali Vallée d’Aoste, za katerim so ali niso navedene besede: Arnad-Montjovet ali Donnas ali Enfer d’Arvier ali Torrette ali Blanc de Morgex et de la Salle ali Chambave ali Nus |
||||||||||||
Valpolicella, za katerim je ali ni navedena beseda Valpantena |
||||||||||||
Valsusa |
||||||||||||
Valtellina |
||||||||||||
Valtellina superiore, za katerim je ali ni navedena beseda Grumello ali Inferno ali Maroggia ali Sassella ali Vagella |
||||||||||||
Velletri |
||||||||||||
Verbicaro |
||||||||||||
Verdicchio dei Castelli di Jesi |
||||||||||||
Verdicchio di Matelica |
||||||||||||
Verduno Pelaverga ali Verduno |
||||||||||||
Vermentino di Sardegna |
||||||||||||
Vernaccia di Oristano ali Sardegna Vernaccia di Oristano |
||||||||||||
Vernaccia di San Gimignano |
||||||||||||
Vernacia di Serrapetrona |
||||||||||||
Vesuvio |
||||||||||||
Vicenza |
||||||||||||
Vignanello |
||||||||||||
Vin Santo del Chianti |
||||||||||||
Vin Santo del Chianti Classico |
||||||||||||
Vin Santo di Montepulciano |
||||||||||||
Vini del Piave ali Piave |
||||||||||||
Vittorio |
||||||||||||
Zagarolo |
2. Namizna vina z geografsko označbo:
Allerona |
Alta Valle della Greve |
Alto Livenza (Regione veneto) |
Alto Livenza (Regione Fruili Venezia Giula) |
Alto Mincio |
Alto Tirino |
Arghillà |
Barbagia |
Basilicata |
Benaco bresciano |
Beneventano |
Bergamasca |
Bettona |
Bianco di Castelfranco Emilia |
Calabria |
Camarro |
Campania |
Cannara |
Civitella d'Agliano |
Colli Aprutini |
Colli Cimini |
Colli del Limbara |
Colli del Sangro |
Colli della Toscana centrale |
Colli di Salerno |
Colli Ericini |
Colli Trevigiani |
Collina del Milanese |
Colline del Genovesato |
Colline Frentane |
Colline Pescaresi |
Colline Savonesi |
Colline Teatine |
Condoleo |
Conselvano |
Costa Viola |
Daunia |
Del Vastese or Histonium |
Delle Venezie (Regione Veneto) |
Delle Venezie (Regione Friuli Venezia Giulia) |
Delle Venezie (Regione Trentino – Alto Adige) |
Dugenta |
Emilia ali dell’Emilia |
Epomeo |
Esaro |
Fontanarossa di Cerda |
Forlì |
Fortana del Taro |
Frusinate ali del Frusinate |
Golfo dei Poeti La Spezia ali Golfo dei Poeti |
Grottino di Roccanova |
Isola dei Nuraghi |
Lazio |
Lipuda |
Locride |
Marca Trevigiana |
Marche |
Maremma toscana |
Marmilla |
Mitterberg ali Mitterberg tra Cauria e Tel ali Mitterberg zwischen Gfrill und Toll |
Modena ali Provincia di Modena |
Montecastelli |
Montenetto di Brescia |
Murgia |
Narni |
Nurra |
Ogliastra |
Osco ali Terre degli Osci |
Paestum |
Palizzi |
Parteolla |
Pellaro |
Planargia |
Pompeiano |
Provincia di Mantova |
Provincia di Nuoro |
Provincia di Pavia |
Provincia di Verona ali Veronese |
Puglia |
Quistello |
Ravenna |
Roccamonfina |
Romangia |
Ronchi di Brescia |
Ronchi Varesini |
Rotae |
Rubicone |
Sabbioneta |
Salemi |
Salento |
Salina |
Scilla |
Sebino |
Sibiola |
Sicilia |
Sillaro ali Bianco del Sillaro |
Spello |
Tarantino |
Terrazze Retiche di Sondrio |
Terre del Volturno |
Terre di Chieti |
Terre di Veleja |
Tharros |
Toscana ali Toscano |
Trexenta |
Umbria |
Valcamonica |
Val di Magra |
Val di Neto |
Val Tidone |
Valdamato |
Vallagarina (Regione Trentino – Alto Adige) |
Vallagarina (Regione Veneto) |
Valle Belice |
Valle del Crati |
Valle del Tirso |
Valle d'Itria |
Valle Peligna |
Valli di Porto Pino |
Veneto |
Veneto Orientale |
Venezia Giulia |
Vigneti delle Dolomiti ali Weinberg Dolomiten (Regione Trentino – Alto Adige) |
Vigneti delle Dolomiti ali Weinberg Dolomiten (Regione Veneto) |
LUKSEMBURG
Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime občine ali delov občine) |
Imena občin ali delov občin |
Moselle Luxembourgeoise … |
Ahn |
|
Assel |
|
Bech-Kleinmacher |
|
Born |
|
Bous |
|
Burmerange |
|
Canach |
|
Ehnen |
|
Ellingen |
|
Elvange |
|
Erpeldingen |
|
Gostingen |
|
Greiveldingen |
|
Grevenmacher |
|
Lenningen |
|
Machtum |
|
Mertert |
|
Moersdorf |
|
Mondorf |
|
Niederdonven |
|
Oberdonven |
|
Oberwormeldingen |
|
Remerschen |
|
Remich |
|
Rolling |
|
Rosport |
|
Schengen |
|
Schwebsingen |
|
Stadtbredimus |
|
Trintingen |
|
Wasserbillig |
|
Wellenstein |
|
Wintringen |
|
Wormeldingen |
MALTA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja) |
Podobmočja |
Island of Malta … |
Rabat |
|
Mdina ali Medina |
|
Marsaxlokk |
|
Marnisi |
|
Mgarr |
|
Ta' Qali |
|
Siggiewi |
Gozo … |
Ramla |
|
Marsalforn |
|
Nadur |
|
Victoria Heights |
2. Namizna vina z geografsko označbo
V malteščini |
V angleščini |
Gzejjer Maltin |
Maltese Islands |
PORTUGALSKA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja) |
Podobmočja |
Alenquer |
|
Alentejo … |
Borba Évora Granja-Amareleja Moura Portalegre Redondo Reguengos Vidigueira |
Arruda |
|
Bairrada |
|
Beira Interior … |
Castelo Rodrigo Cova da Beira Pinhel |
Biscoitos |
|
Bucelas |
|
Carcavelos |
|
Colares |
|
Dão, za katerim je ali ni navedena beseda Nobre … |
Alva Besteiros Castendo Serra da Estrela Silgueiros Terras de Azurara Terras de Senhorim |
Douro, pred katerim sta ali nista navedeni besedi Vinho do ali Moscatel o … |
Baixo Corgo Cima Corgo Douro Superior |
Encostas d’Aire … |
Alcobaça Ourém |
Graciosa |
|
Lafões |
|
Lagoa |
|
Lagos |
|
Lourinhã |
|
Madeira ali Madère ali Madera ali Vinho da Madeira ali Madeira Weine ali Madeira Wine ali Vin de Madère ali Vino di Madera ali Madera Wijn |
|
Madeirense |
|
Óbidos |
|
Palmela |
|
Pico |
|
Portimão |
|
Port ali Porto ali Oporto ali Portwein ali Portvin ali Portwijn ali Vin de Porto ali Port Wine ali Vinho do Porto |
|
Ribatejo … |
Almeirim Cartaxo Chamusca Coruche Santarém Tomar |
Setúbal, pred katerim je ali ni navedena beseda Moscatel ali za katerim je ali ni navedena beseda Roxo |
|
Tavira |
|
Távora-Varosa |
|
Torres Vedras |
|
Trás-os-Montes … |
Chaves Planalto Mirandês Valpaços |
Vinho Verde … |
Amarante Ave Baião Basto Cávado Lima Monção Paiva Sousa |
2. Namizna vina z geografsko označbo
Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja) |
Podobmočja |
Açores |
|
Alentejano |
|
Algarve |
|
Beiras … |
Beira Alta Beira Litoral Terras de Sicó |
Duriense |
|
Estremadura … |
Alta Estremadura |
Minho |
|
Ribatejano |
|
Terras Madeirenses |
|
Terras do Sado |
|
Transmontano |
|
ROMUNIJA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja) |
Podobmočja |
Aiud |
|
Alba Iulia |
|
Babadag |
|
Banat, za katerim je ali ni navedena beseda … |
Dealurile Tirolului Moldova Nouă Silagiu |
Banu Mărăcine |
|
Bohotin |
|
Cernăteşti - Podgoria |
|
Coteşti |
|
Cotnari |
|
Crişana, za katerim je ali ni navedena beseda … |
Biharia Diosig Şimleu Silvaniei |
Dealu Bujorului |
|
Dealu Mare, za katerim je ali ni navedena beseda … |
Boldeşti Breaza Ceptura Merei Tohani Urlaţi Valea Călugărească Zoreşti |
Drăgăşani |
|
Huşi, za katerim je ali ni navedena beseda … |
Vutcani |
Iana |
|
Iaşi, za katerim je ali ni navedena beseda … |
Bucium Copou Uricani |
Lechinţa |
|
Mehedinţi, za katerim je ali ni navedena beseda … |
Corcova Golul Drâncei Oreviţa Severin Vânju Mare |
Miniş |
|
Murfatlar, za katerim je ali ni navedena beseda … |
Cernavodă Medgidia |
Nicoreşti |
|
Odobeşti |
|
Oltina |
|
Panciu |
|
Pietroasa |
|
Recaş |
|
Sâmbureşti |
|
Sarica Niculiţel, za katerim je ali ni navedena beseda … |
Tulcea |
Sebeş - Apold |
|
Segarcea |
|
Ştefăneşti, za katerim je ali ni navedena beseda … |
Costeşti |
Târnave, za katerim je ali ni navedena beseda … |
Blaj Jidvei Mediaş |
2. Namizna vina z geografsko označbo
Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja) |
Podobmočja |
Colinele Dobrogei |
|
Dealurile Crişanei |
|
Dealurile Moldovei, or … |
Dealurile Covurluiului Dealurile Hârlăului Dealurile Huşilor Dealurile laşilor Dealurile Tutovei Terasele Siretului |
Dealurile Munteniei |
|
Dealurile Olteniei |
|
Dealurile Sătmarului |
|
Dealurile Transilvaniei |
|
Dealurile Vrancei |
|
Dealurile Zarandului |
|
Terasele Dunării |
|
Viile Caraşului |
|
Viile Timişului |
|
SLOVAŠKA
Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja (za katerimi je naveden izraz „vinohradnícka oblasť“) |
Podobmočja (pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja) (za katerimi je naveden izraz „vinohradnícky rajón“) |
Južnoslovenská … |
Dunajskostredský Galantský Hurbanovský Komárňanský Palárikovský Šamorínsky Strekovský Štúrovský |
Malokarpatská … |
Bratislavský Doľanský Hlohovecký Modranský Orešanský Pezinský Senecký Skalický Stupavský Trnavský Vrbovský Záhorský |
Nitrianska … |
Nitriansky Pukanecký Radošinský Šintavský Tekovský Vrábeľský Želiezovský Žitavský Zlatomoravecký |
Stredoslovenská … |
Fiľakovský Gemerský Hontiansky Ipeľský Modrokamenecký Tornaľský Vinický |
Tokaj / -ská / -sky / -ské … |
Čerhov Černochov Malá Tŕňa Slovenské Nové Mesto Veľká Bara Veľká Tŕňa Viničky |
Východoslovenská … |
Kráľovskochlmecký Michalovský Moldavský Sobranecký |
SLOVENIJA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva) |
Bela krajina ali Belokranjec |
Bizeljsko-Sremič ali Sremič-Bizeljsko |
Dolenjska |
Dolenjska, cviček |
Goriška Brda ali Brda |
Haloze ali Haložan |
Koper ali Koprčan |
Kras |
Kras, teran |
Ljutomer-Ormož ali Ormož-Ljutomer |
Maribor ali Mariborčan |
Radgona-Kapela ali Kapela Radgona |
Prekmurje ali Prekmurčan |
Šmarje-Virštanj ali Virštanj-Šmarje |
Srednje Slovenske gorice |
Vipavska dolina ali Vipavec ali Vipavčan |
2. Namizna vina z geografsko označbo
Podravje |
Posavje |
Primorska |
ŠPANIJA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja) |
Podobmočja |
Abona |
|
Alella |
|
Alicante … |
Marina Alta |
Almansa |
|
Ampurdán-Costa Brava |
|
Arabako Txakolina-Txakolí de Alava ali Chacolí de Álava |
|
Arlanza |
|
Arribes |
|
Bierzo |
|
Binissalem-Mallorca |
|
Bullas |
|
Calatayud |
|
Campo de Borja |
|
Cariñena |
|
Cataluña |
|
Cava |
|
Chacolí de Bizkaia-Bizkaiko Txakolina |
|
Chacolí de Getaria-Getariako Txakolina |
|
Cigales |
|
Conca de Barberá |
|
Condado de Huelva |
|
Costers del Segre … |
Raimat Artesa Valls de Riu Corb Les Garrigues |
Dehesa del Carrizal |
|
Dominio de Valdepusa |
|
El Hierro |
|
Finca Élez |
|
Guijoso |
|
Jerez-Xérès-Sherry ali Jerez ali Xérès ali Sherry |
|
Jumilla |
|
La Mancha |
|
La Palma … |
Hoyo de Mazo Fuencaliente Norte de la Palma |
Lanzarote |
|
Málaga |
|
Manchuela |
|
Manzanilla |
|
Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda |
|
Méntrida |
|
Mondéjar |
|
Monterrei … |
Ladera de Monterrei Val de Monterrei |
Montilla-Moriles |
|
Montsant |
|
Navarra … |
Baja Montaña Ribera Alta Ribera Baja Tierra Estella Valdizarbe |
Penedés |
|
Pla de Bages |
|
Pla i Llevant |
|
Priorato |
|
Rías Baixas … |
Condado do Tea O Rosal Ribera do Ulla Soutomaior Val do Salnés |
Ribeira Sacra … |
Amandi Chantada Quiroga-Bibei Ribeiras do Miño Ribeiras do Sil |
Ribeiro |
|
Ribera del Duero |
|
Ribera del Guardiana … |
Cañamero Matanegra Montánchez Ribera Alta Ribera Baja Tierra de Barros |
Ribera del Júcar |
|
Rioja … |
Alavesa Alta Baja |
Rueda |
|
Sierras de Málaga … |
Serranía de Ronda |
Somontano |
|
Tacoronte-Acentejo … |
Anaga |
Tarragona |
|
Terra Alta |
|
Tierra de León |
|
Tierra del Vino de Zamora |
|
Toro |
|
Uclés |
|
Utiel-Requena |
|
Valdeorras |
|
Valdepeñas |
|
Valencia … |
Alto Turia Clariano Moscatel de Valencia Valentino |
Valle de Güímar |
|
Valle de la Orotava |
|
Valles de Benavente (Los) |
|
Vinos de Madrid … |
Arganda Navalcarnero San Martín de Valdeiglesias |
Ycoden-Daute-Isora |
|
Yecla |
|
2. Namizna vina z geografsko označbo
Vino de la Tierra de Abanilla |
Vino de la Tierra de Bailén |
Vino de la Tierra de Bajo Aragón |
Vino de la Tierra Barbanza e Iria |
Vino de la Tierra de Betanzos |
Vino de la Tierra de Cádiz |
Vino de la Tierra de Campo de Belchite |
Vino de la Tierra de Campo de Cartagena |
Vino de la Tierra de Cangas |
Vino de la Terra de Castelló |
Vino de la Tierra de Castilla |
Vino de la Tierra de Castilla y León |
Vino de la Tierra de Contraviesa-Alpujarra |
Vino de la Tierra de Córdoba |
Vino de la Tierra de Costa de Cantabria |
Vino de la Tierra de Desierto de Almería |
Vino de la Tierra de Extremadura |
Vino de la Tierra Formentera |
Vino de la Tierra de Gálvez |
Vino de la Tierra de Granada Sur-Oeste |
Vino de la Tierra de Ibiza |
Vino de la Tierra de Illes Balears |
Vino de la Tierra de Isla de Menorca |
Vino de la Tierra de La Gomera |
Vino de la Tierra de Laujar-Alapujarra |
Vino de la Tierra de Liébana |
Vino de la Tierra de Los Palacios |
Vino de la Tierra de Norte de Granada |
Vino de la Tierra Norte de Sevilla |
Vino de la Tierra de Pozohondo |
Vino de la Tierra de Ribera del Andarax |
Vino de la Tierra de Ribera del Arlanza |
Vino de la Tierra de Ribera del Gállego-Cinco Villas |
Vino de la Tierra de Ribera del Queiles |
Vino de la Tierra de Serra de Tramuntana-Costa Nord |
Vino de la Tierra de Sierra de Alcaraz |
Vino de la Tierra de Torreperojil |
Vino de la Tierra de Valdejalón |
Vino de la Tierra de Valle del Cinca |
Vino de la Tierra de Valle del Jiloca |
Vino de la Tierra del Valle del Miño-Ourense |
Vino de la Tierra Valles de Sadacia |
ZDRUŽENO KRALJESTVO
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
English Vineyards |
Welsh Vineyards |
2. Namizna vina z geografsko označbo
England ali Berkshire |
Buckinghamshire |
Cheshire |
Cornwall |
Derbyshire |
Devon |
Dorset |
East Anglia |
Gloucestershire |
Hampshire |
Herefordshire |
Isle of Wight |
Isles of Scilly |
Kent |
Lancashire |
Leicestershire |
Lincolnshire |
Northamptonshire |
Nottinghamshire |
Oxfordshire |
Rutland |
Shropshire |
Somerset |
Staffordshire |
Surrey |
Sussex |
Warwickshire |
West Midlands |
Wiltshire |
Worcestershire |
Yorkshire |
Wales ali Cardiff |
Cardiganshire |
Carmarthenshire |
Denbighshire |
Gwynedd |
Monmouthshire |
Newport |
Pembrokeshire |
Rhondda Cynon Taf |
Swansea |
The Vale of Glamorgan |
Wrexham |
(b) ŽGANE PIJAČE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI
1. Rum
Rhum de la Martinique / Rhum de la Martinique traditionnel
Rhum de la Guadeloupe / Rhum de la Guadeloupe traditionnel
Rhum de la Réunion / Rhum de la Réunion traditionnel
Rhum de la Guyane / Rhum de la Guyane traditionnel
Ron de Málaga
Ron de Granada
Rum da Madeira
(a) |
Whisky Scotch Whisky Irish Whisky Whisky español (Tem imenom se lahko dodata izraza „malt“ ali „grain“.) |
(b) |
Whiskey Irish Whiskey Uisce Beatha Eireannach / Irish Whiskey (Tem imenom se lahko doda izraz „Pot Still“.) |
3. Žitno žganje
Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise
Korn
Kornbrand
4. Vinska žganja
Eau-de-vie de Cognac
Eau-de-vie des Charentes
Cognac
(Imenu „Cognac“ se lahko dodajo naslednji izrazi:
— |
Fine |
— |
Grande Fine Champagne |
— |
Grande Champagne |
— |
Petite Champagne |
— |
Petite Fine Champagne |
— |
Fine Champagne |
— |
Borderies |
— |
Fins Bois |
— |
Bons Bois) |
Fine Bordeaux
Armagnac
Bas-Armagnac
Haut-Armagnac
Ténarèse
Eau-de-vie de vin de la Marne
Eau-de-vie de vin originaire d'Aquitaine
Eau-de-vie de vin de Bourgogne
Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est
Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté
Eau-de-vie de vin originaire du Bugey
Eau-de-vie de vin de Savoie
Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire
Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône
Eau-de-vie de vin originaire de Provence
Eau-de-vie de Faugères / Faugères
Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc
Aguardente do Minho
Aguardente do Douro
Aguardente da Beira Interior
Aguardente da Bairrada
Aguardente do Oeste
Aguardente do Ribatejo
Aguardente do Alentejo
Aguardente do Algarve
Сунгурларска гроздова ракия / Sungurlarska grozdova rakiya
Гроздова ракия от Сунгурларе / Grozdova rakiya from Sungurlare
Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сливен) /Slivenska perla (Slivenska grozdova rakiya / Grozdova rakiya from Sliven)
Стралджанска Мускатова ракия / Straldjanska Muscatova rakiya
Мускатова ракия от Стралджа / Muscatova rakiya from Straldja
Поморийска гроздова ракия / Pomoriyska grozdova rakiya
Гроздова ракия от Поморие / Grozdova rakiya from Pomorie
Русенска бисерна гроздова ракия / Russenska biserna grozdova rakiya
Бисерна гроздова ракия от Русе / Biserna grozdova rakiya from Russe
Бургаска Мускатова ракия / Bourgaska Muscatova rakiya
Мускатова ракия от Бургас / Muscatova rakiya from Bourgas
Добруджанска мускатова ракия / Dobrudjanska muscatova rakiya
Мускатова ракия от Добруджа / muscatova rakiya from Dobrudja
Сухиндолска гроздова ракия / Suhindolska grozdova rakiya
Гроздова ракия от Сухиндол / Grozdova rakiya from Suhindol
Карловска гроздова ракия / Karlovska grozdova rakiya
Гроздова Ракия от Карлово / Grozdova Rakiya from Karlovo
Vinars Târnave
Vinars Vaslui
Vinars Murfatlar
Vinars Vrancea
Vinars Segarcea
5. Brandy
Brandy de Jerez
Brandy del Penedés
Brandy italiano
Brandy Αττικής / Brandy of Attica
Brandy Πελλοπονήσου / Brandy of the Peloponnese
Brandy Κεντρικής Ελλάδας / Brandy of Central Greece
Deutscher Weinbrand
Wachauer Weinbrand
Weinbrand Dürnstein
Karpatské brandy špeciál
6. Grape marc spirit
Eau-de-vie de marc de Champagne or
Marc de Champagne
Eau-de-vie de marc originaire d'Aquitaine
Eau-de-vie de marc de Bourgogne
Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est
Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté
Eau-de-vie de marc originaire de Bugey
Eau-de-vie de marc originaire de Savoie
Marc de Bourgogne
Marc de Savoie
Marc d'Auvergne
Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire
Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône
Eau-de-vie de marc originaire de Provence
Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc
Marc d'Alsace Gewürztraminer
Marc de Lorraine
Bagaceira do Minho
Bagaceira do Douro
Bagaceira da Beira Interior
Bagaceira da Bairrada
Bagaceira do Oeste
Bagaceira do Ribatejo
Bagaceiro do Alentejo
Bagaceira do Algarve
Orujo gallego
Grappa
Grappa di Barolo
Grappa piemontese / Grappa del Piemonte
Grappa lombarda / Grappa di Lombardia
Grappa trentina / Grappa del Trentino
Grappa friulana / Grappa del Friuli
Grappa veneta / Grappa del Veneto
Südtiroler Grappa / Grappa dell'Alto Adige
Τσικουδιά Κρήτης / Tsikoudia of Crete
Τσίπουρο Μακεδονίας / Tsipouro of Macedonia
Τσίπουρο Θεσσαλίας / Tsipouro of Thessaly
Τσίπουρο Τυρνάβου / Tsipouro of Tyrnavos
Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise
Ζιβανία / Zivania
Pálinka
7. Žganje iz sadja
Schwarzwälder Kirschwasser
Schwarzwälder Himbeergeist
Schwarzwälder Mirabellenwasser
Schwarzwälder Williamsbirne
Schwarzwälder Zwetschgenwasser
Fränkisches Zwetschgenwasser
Fränkisches Kirschwasser
Fränkischer Obstler
Mirabelle de Lorraine
Kirsch d'Alsace
Quetsch d'Alsace
Framboise d'Alsace
Mirabelle d'Alsace
Kirsch de Fougerolles
Südtiroler Williams / Williams dell'Alto Adige
Südtiroler Aprikot / Südtiroler
Marille / Aprikot dell'Alto Adige / Marille dell'Alto Adige
Südtiroler Kirsch / Kirsch dell'Alto Adige
Südtiroler Zwetschgeler / Zwetschgeler dell'Alto Adige
Südtiroler Obstler / Obstler dell'Alto Adige
Südtiroler Gravensteiner / Gravensteiner dell'Alto Adige
Südtiroler Golden Delicious / Golden Delicious dell'Alto Adige
Williams friulano / Williams del Friuli
Sliwovitz del Veneto
Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia
Sliwovitz del Trentino-Alto Adige
Distillato di mele trentino / Distillato di mele del Trentino
Williams trentino / Williams del Trentino
Sliwovitz trentino / Sliwovitz del Trentino
Aprikot trentino / Aprikot del Trentino
Medronheira do Algarve
Medronheira do Buçaco
Kirsch Friulano / Kirschwasser Friulano
Kirsch Trentino / Kirschwasser Trentino
Kirsch Veneto / Kirschwasser Veneto
Aguardente de pêra da Lousã
Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise
Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise
Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise
Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise
Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise
Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise
Wachauer Marillenbrand
Bošácka Slivovica
Szatmári Szilvapálinka
Kecskeméti Barackpálinka
Békési Szilvapálinka
Szabolcsi Almapálinka
Slivovice
Pálinka
Троянска сливова ракия / Troyanska slivova rakiya
Сливова ракия от Троян / Slivova rakiya from Troyan
Силистренска кайсиева ракия / Silistrenska kayssieva rakiya
Кайсиева ракия от Силистра / Kayssieva rakiya from Silistra
Тервелска кайсиева ракия / Tervelska kayssieva rakiya
Кайсиева ракия от Тервел / Kayssieva rakiya from Tervel
Ловешка сливова ракия / Loveshka slivova rakiya
Сливова ракия от Ловеч / Slivova rakiya from Lovech
Pălincă
Ţuică Zetea de Medieşu Aurit
Ţuică de Valea Milcovului
Ţuică de Buzău
Ţuică de Argeş
Ţuică de Zalău
Ţuică Ardelenească de Bistriţa
Horincă de Maramureş
Horincă de Cămârzan
Horincă de Seini
Horincă de Chioar
Horincă de Lăpuş
Turţ de Oaş
Turţ de Maramureş
8. Žganje iz jabolčnika in hruškovca
Calvados
Calvados du Pays d'Auge
Eau-de-vie de cidre de Bretagne
Eau-de-vie de poiré de Bretagne
Eau-de-vie de cidre de Normandie
Eau-de-vie de poiré de Normandie
Eau-de-vie de cidre du Maine
Aguardiente de sidra de Asturias
Eau-de-vie de poiré du Maine
9. Encijan
Bayerischer Gebirgsenzian
Südtiroler Enzian / Genzians dell'Alto Adige
Genziana trentina / Genziana del Trentino
10. Sadne žgane pijače
Pacharán
Pacharán navarro
11. Brinovec
Ostfriesischer Korngenever
Genièvre Flandres Artois
Hasseltse jenever
Balegemse jenever
Péket de Wallonie
Steinhäger
Plymouth Gin
Gin de Mahón
Vilniaus Džinas
Spišská Borovička
Slovenská Borovička Juniperus
Slovenská Borovička
Inovecká Borovička
Liptovská Borovička
12. Kuminovec
Dansk Akvavit / Dansk Aquavit
Svensk Aquavit / Svensk Akvavit / Swedish Aquavit
13. Janeževec
Anis español
Évoca anisada
Cazalla
Chinchón
Ojén
Rute
Oύζο / Ouzo
14. Liker
Berliner Kümmel
Hamburger Kümmel
Münchener Kümmel
Chiemseer Klosterlikör
Bayerischer Kräuterlikör
Cassis de Dijon
Cassis de Beaufort
Irish Cream
Palo de Mallorca
Ginjinha portuguesa
Licor de Singeverga
Benediktbeurer Klosterlikör
Ettaler Klosterlikör
Ratafia de Champagne
Ratafia catalana
Anis português
Finnish berry / Finnish fruit liqueur
Grossglockner Alpenbitter
Mariazeller Magenlikör
Mariazeller Jagasaftl
Puchheimer Bitter
Puchheimer Schlossgeist
Steinfelder Magenbitter
Wachauer Marillenlikör
Jägertee / Jagertee / Jagatee
Allažu Kimelis
Čepkelių
Demänovka Bylinný Likér
Polish Cherry
Karlovarská Hořká
15. Žgane pijače
Pommeau de Bretagne
Pommeau du Maine
Pommeau de Normandie
Svensk Punsch / Swedish Punch
Slivovice
16. Vodka
Svensk Vodka / Swedish Vodka
Suomalainen Vodka / Finsk Vodka / Vodka of Finland
Polska Wódka / Polish Vodka
Laugarício Vodka
Originali Lietuviška Degtinė
Wódka ziołowa z Niziny Północnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej / Herbal vodka from the North Podlasie Lowland aromatised with an extract of bison grass
Latvijas Dzidrais
Rīgas Degvīns
LB Degvīns
LB Vodka
17. Žgane pijače grenkega okusa
Rīgas melnais Balzāms / Riga Black Balsam
Demänovka bylinná horká
(c) AROMATIZIRANA VINA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI
Nürnberger Glühwein
Pelin
Thüringer Glühwein
Vermouth de Chambéry
Vermouth di Torino
DEL B: V ČRNI GORI:
(a) VINA S POREKLOM IZ ČRNE GORE
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja |
Podobmočja (za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva) |
Crnogorsko primorje |
Boko-kotorski Budvansko-barski Ulcinjski Grahovsko-nudoski |
Crnogorski basen Skadarskog jezera |
Podgorički Crmnički Riječki Bjelopavlićki Katunski |
DODATEK 2
SEZNAM TRADICIONALNIH IZRAZOV IN IZRAZOV V ZVEZI S KAKOVOSTJO, KI SE UPORABLJAJO ZA VINA V SKUPNOSTI
iz členov 4 in 7 Priloge II k Protokolu 2
Tradicionalni izrazi |
Zadevna vina |
Kategorija vina |
Jezik |
ČEŠKA |
|||
pozdní sběr |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
češčina |
archivní víno |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
češčina |
panenské víno |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
češčina |
NEMČIJA |
|||
Qualitätswein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Qualitätswein garantierten Ursprungs / Q.g. U |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Qualitätswein mit Prädikät / at/ Q.b.A.m. Pr / Prädikatswein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Qualitätsschaumwein garantierten Ursprungs / Q.g. U |
vsa |
kakovostno peneče vino pdpo |
nemščina |
Auslese |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Beerenauslese |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Eiswein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Kabinett |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
German |
Spätlese |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Trockenbeerenauslese |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Landwein |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
|
Affentaler |
Altschweier, Bühl, Eisental, Neusatz / Bühl, Bühlertal, Neuweier / Baden-Baden |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Badisch Rotgold |
Baden |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Ehrentrudis |
Baden |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Hock |
Rhein, Ahr, Hessische Bergstraße, Mittelrhein, Nahe, Rheinhessen, Pfalz, Rheingau |
namizno vino z geografsko označbo kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Klassik / Classic |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Liebfrau(en)milch |
Nahe, Rheinhessen, Pfalz, Rheingau |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Moseltaler |
Mosel-Saar-Ruwer |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Riesling-Hochgewächs |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Schillerwein |
Württemberg |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Weißherbst |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Winzersekt |
vsa |
kakovostno peneče vino pdpo |
nemščina |
GRČIJA |
|||
Ονομασια Προελεύσεως Ελεγχόμενη (ΟΠΕ) (Appellation d’origine controlée) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
grščina |
Ονομασια Προελεύσεως Ανωτέρας Ποιότητος (ΟΠΑΠ) (Appellation d’origine de qualité supérieure) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
grščina |
Οίνος γλυκός φυσικός (Vin doux naturel) |
Μoσχάτος Κεφαλληνίας (Muscat de Céphalonie), Μοσχάτος Πατρών (Muscat de Patras), Μοσχάτος Ρίου-Πατρών (Muscat Rion de Patras), Μοσχάτος Λήμνου (Muscat de Lemnos), Μοσχάτος Ρόδου (Muscat de Rhodos), Μαυροδάφνη Πατρών (Mavrodaphne de Patras), Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας (Mavrodaphne de Céphalonie), Σάμος (Samos), Σητεία (Sitia), Δαφνές (Dafnès), Σαντορίνη (Santorini) |
kakovostno likersko vino pdpo |
grščina |
Οίνος φυσικώς γλυκός (Vin naturellement doux) |
Vins de paille: Κεφαλληνίας (de Céphalonie), Δαφνές (de Dafnès), Λήμνου (de Lemnos), Πατρών (de Patras), Ρίου-Πατρών (de Rion de Patras), Ρόδου (de Rhodos), Σάμος(de Samos), Σητεία (de Sitia), Σαντορίνη (Santorini) |
kakovostno vino pdpo |
grščina |
Ονομασία κατά παράδοση (Onomasia kata paradosi) |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Τοπικός Οίνος (vins de pays) |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Αγρέπαυλη (Agrepavlis) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Αμπέλι (Ampeli) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Αμπελώνας (ες) (Ampelonas ès) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Aρχοντικό (Archontiko) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Κάβα (1)(Cava) |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Από διαλεκτούς αμπελώνες (Grand Cru) |
Μoσχάτος Κεφαλληνίας (Muscat de Céphalonie), Μοσχάτος Πατρών (Muscat de Patras), Μοσχάτος Ρίου-Πατρών (Muscat Rion de Patras), Μοσχάτος Λήμνου (Muscat de Lemnos), Μοσχάτος Ρόδου (Muscat de Rhodos), Σάμος (Samos) |
kakovostno likersko vino pdpo |
grščina |
Ειδικά Επιλεγμένος (Grand réserve) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
grščina |
Κάστρο (Kastro) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Κτήμα (Ktima) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Λιαστός (Liastos) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Μετόχι (Metochi) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Μοναστήρι (Monastiri) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Νάμα (Nama) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Νυχτέρι (Nychteri) |
Σαντορίνη |
kakovostno vino pdpo |
grščina |
Ορεινό κτήμα (Orino Ktima) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Ορεινός αμπελώνας (Orinos Ampelonas) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Πύργος (Pyrgos) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Επιλογή ή Επιλεγμένος (Réserve) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
grščina |
Παλαιωθείς επιλεγμένος (Vieille réserve) |
vsa |
kakovostno likersko vino pdpo |
grščina |
Βερντέα (Verntea) |
Ζάκυνθος |
namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Vinsanto |
Σαντορίνη |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
grščina |
ŠPANIJA |
|||
Denominacion de origen (DO) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Denominacion de origen calificada (DOCa) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Vino dulce natural |
vsa |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Vino generoso |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
|
Vino generoso de licor |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
|
Vino de la Tierra |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
|
Aloque |
DO Valdepeñas |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
Amontillado |
DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Añejo |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
španščina |
Añejo |
DO Malaga |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Chacoli / Txakolina |
DO Chacoli de Bizkaia DO Chacoli de Getaria DO Chacoli de Alava |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
Clásico |
DO Abona DO El Hierro DO Lanzarote DO La Palma DO Tacoronte-Acentejo DO Tarragona DO Valle de Güimar DO Valle de la Orotava DO Ycoden-Daute-Isora |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
Cream |
DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva |
kakovostno likersko vino pdpo |
angleščina |
Criadera |
DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Criaderas y Soleras |
DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Crianza |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
Dorado |
DO Rueda DO Malaga |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Fino |
DO Montilla Moriles DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Fondillon |
DO Alicante |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
Gran Reserva |
vsa kakovostna vina pdpo Cava |
kakovostno vino pdpo kakovostno peneče vino pdpo |
španščina |
Lágrima |
DO Málaga |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Noble |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
španščina |
Noble |
DO Malaga |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Oloroso |
DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla- Moriles |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Pajarete |
DO Málaga |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Pálido |
DO Condado de Huelva DO Rueda DO Málaga |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Palo Cortado |
DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla- Moriles |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Primero de cosecha |
DO Valencia |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
Rancio |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Raya |
DO Montilla-Moriles |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Reserva |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
Sobremadre |
DO vinos de Madrid |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
Solera |
DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Superior |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
Trasañejo |
DO Málaga |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Vino Maestro |
DO Málaga |
kakovostno likersko vino pdpo |
španščina |
Vendimia inicial |
DO Utiel-Requena |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
Viejo |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
španščina |
Vino de tea |
DO La Palma |
kakovostno vino pdpo |
španščina |
FRANCIJA |
|||
Appellation d’origine contrôlée |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
francoščina |
Appellation contrôlée |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
|
Appellation d’origine Vin Délimité de qualité supérieure |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
francoščina |
Vin doux naturel |
AOC Banyuls, Banyuls Grand Cru, Muscat de Frontignan, Grand Roussillon, Maury, Muscat de Beaume de Venise, Muscat du Cap Corse, Muscat de Lunel, Muscat de Mireval, Muscat de Rivesaltes, Muscat de St Jean de Minervois, Rasteau, Rivesaltes |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Vin de pays |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
francoščina |
Ambré |
vsa |
kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
francoščina |
Château |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo |
francoščina |
Clairet |
AOC Bourgogne AOC Bordeaux |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Claret |
AOC Bordeaux |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Clos |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
francoščina |
Cru Artisan |
AOCMédoc, Haut-Médoc, Margaux, Moulis, Listrac, St Julien, Pauillac, St Estèphe |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Cru Bourgeois |
AOC Médoc, Haut-Médoc, Margaux, Moulis, Listrac, St Julien, Pauillac, St Estèphe |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Cru Classé, éventuellement précédé de: Grand, Premier Grand, Deuxième, Troisième, Quatrième, Cinquième. |
AOC Côtes de Provence, Graves, St Emilion Grand Cru, Haut-Médoc, Margaux, St Julien, Pauillac, St Estèphe, Sauternes, Pessac Léognan, Barsac |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Edelzwicker |
AOC Alsace |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Grand Cru |
AOC Alsace, Banyuls, Bonnes Mares, Chablis, Chambertin, Chapelle Chambertin, Chambertin Clos-de-Bèze, Mazoyeres ou Charmes Chambertin, Latricières-Chambertin, Mazis Chambertin, Ruchottes Chambertin, Griottes-Chambertin, Clos de la Roche, Clos Saint Denis, Clos de Tart, Clos de Vougeot, Clos des Lambray, Corton, Corton Charlemagne, Charlemagne, Echézeaux, Grand Echézeaux, La Grande Rue, Montrachet, Chevalier-Montrachet, Bâtard-Montrachet, Bienvenues-Bâtard-Montrachet, Criots-Bâtard-Montrachet, Musigny, Romanée St Vivant, Richebourg, Romanée-Conti, La Romanée, La Tâche, St Emilion |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Grand Cru |
Champagne |
kakovostno peneče vino pdpo |
francoščina |
Hors d’âge |
AOC Rivesaltes |
kakovostno likersko vino pdpo |
francoščina |
Passe-tout-grains |
AOC Bourgogne |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Premier Cru |
AOC Aloxe Corton, Auxey Duresses, Beaune, Blagny, Chablis, Chambolle Musigny, Chassagne Montrachet, Champagne, Côtes de Brouilly, Fixin, Gevrey Chambertin, Givry, Ladoix, Maranges, Mercurey, Meursault, Monthélie, Montagny, Morey St Denis, Musigny, Nuits, Nuits-Saint-Georges, Pernand-Vergelesses, Pommard, Puligny-Montrachet, Rully, Santenay, Savigny-les-Beaune, St Aubin, Volnay, Vougeot, Vosne-Romanée |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo |
francoščina |
Primeur |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
francoščina |
Rancio |
AOC Grand Roussillon, Rivesaltes, Banyuls, Banyuls grand cru, Maury, Clairette du Languedoc, Rasteau |
kakovostno likersko vino pdpo |
francoščina |
Sélection de grains nobles |
AOC Alsace, Alsace Grand cru, Monbazillac, Graves supérieures, Bonnezeaux, Jurançon, Cérons, Quarts de Chaume, Sauternes, Loupiac, Côteaux du Layon, Barsac, Ste Croix du Mont, Coteaux de l’Aubance, Cadillac |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Sur Lie |
AOC Muscadet, Muscadet –Coteaux de la Loire, Muscadet-Côtes de Grandlieu, Muscadet-Sèvres et Maine, AOVDQS Gros Plant du Pays Nantais, VDT avec IG Vin de pays d’Oc et Vin de pays des Sables du Golfe du Lion |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
francoščina |
Tuilé |
AOC Rivesaltes |
kakovostno likersko vino pdpo |
francoščina |
Vendanges tardives |
AOC Alsace, Jurançon |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Villages |
AOC Anjou, Beaujolais, Côte de Beaune, Côte de Nuits, Côtes du Rhône, Côtes du Roussillon, Mâcon |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Vin de paille |
AOC Côtes du Jura, Arbois, L’Etoile, Hermitage |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Vin jaune |
AOC du Jura (Côtes du Jura, Arbois, L’Etoile, Château-Châlon) |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
ITALIJA |
|||
Denominazione di Origine Controllata / D.O.C. |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo |
italijanščina |
Denominazione di Origine Controllata e Garantita / D.O.C.G. |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo |
italijanščina |
Vino Dolce Naturale |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Inticazione geografica tipica (IGT) |
vsa |
namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo |
italijanščina |
Landwein |
vino z geografsko označbo iz avtonomne pokrajine Bolzano |
namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo |
nemščina |
Vin de pays |
vino z geografsko označbo iz regije Aosta |
namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo |
francoščina |
Alberata o vigneti ad alberata |
DOC Aversa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo |
italijanščina |
Amarone |
DOC Valpolicella |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Ambra |
DOC Marsala |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Ambrato |
DOC Malvasia delle Lipari DOC Vernaccia di Oristano |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Annoso |
DOC Controguerra |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Apianum |
DOC Fiano di Avellino |
kakovostno vino pdpo |
latinščina |
Auslese |
DOC Caldaro e Caldaro classico- Alto Adige |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Barco Reale |
DOC Barco Reale di Carmignano |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Brunello |
DOC Brunello di Montalcino |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Buttafuoco |
DOC Oltrepò Pavese |
kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo |
italijanščina |
Cacc’e mitte |
DOC Cacc’e Mitte di Lucera |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Cagnina |
DOC Cagnina di Romagna |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Cannellino |
DOC Frascati |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Cerasuolo |
DOC Cerasuolo di Vittoria DOC Montepulciano d’Abruzzo |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Chiaretto |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
italijanščina |
Ciaret |
DOC Monferrato |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Château |
DOC de la région Valle d’Aosta |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
francoščina |
Classico |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Dunkel |
DOC Alto Adige DOC Trentino |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Est! Est!! Est!!! |
DOC Est! Est!! Est!!! di Montefiascone |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo |
latinščina |
Falerno |
DOC Falerno del Massico |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Fine |
DOC Marsala |
kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Fior d’Arancio |
DOC Colli Euganei |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
italijanščina |
Falerio |
DOC Falerio dei colli Ascolani |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Flétri |
DOC Valle d’Aosta o Vallée d’Aoste |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Garibaldi Dolce (ou GD) |
DOC Marsala |
kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Governo all’uso toscano |
DOCG Chianti / Chianti Classico IGT Colli della Toscana Centrale |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
italijanščina |
Gutturnio |
DOC Colli Piacentini |
kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo |
italijanščina |
Italia Particolare (ou IP) |
DOC Marsala |
kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Klassisch / Klassisches Ursprungsgebiet |
DOC Caldaro DOC Alto Adige (avec la dénomination Santa Maddalena e Terlano) |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Kretzer |
DOC Alto Adige DOC Trentino DOC Teroldego Rotaliano |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Lacrima |
DOC Lacrima di Morro d’Alba |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Lacryma Christi |
DOC Vesuvio |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Lambiccato |
DOC Castel San Lorenzo |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
London Particolar (ou LP ou Inghilterra) |
DOC Marsala |
kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Morellino |
DOC Morellino di Scansano |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Occhio di Pernice |
DOC Bolgheri, Vin Santo Di Carmignano, Colli dell’Etruria Centrale, Colline Lucchesi, Cortona, Elba, Montecarlo, Monteregio di Massa Maritima, San Gimignano, Sant’Antimo, Vin Santo del Chianti, Vin Santo del Chianti Classico, Vin Santo di Montepulciano |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Oro |
DOC Marsala |
kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Pagadebit |
DOC pagadebit di Romagna |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Passito |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
italijanščina |
Ramie |
DOC Pinerolese |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Rebola |
DOC Colli di Rimini |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Recioto |
DOC Valpolicella DOC Gambellara DOCG Recioto di Soave |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo |
italijanščina |
Riserva |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Rubino |
DOC Garda Colli Mantovani DOC Rubino di Cantavenna DOC Teroldego Rotaliano DOC Trentino |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Rubino |
DOC Marsala |
kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Sangue di Giuda |
DOC Oltrepò Pavese |
kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo |
italijanščina |
Scelto |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Sciacchetrà |
DOC Cinque Terre |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Sciac-trà |
DOC Pornassio o Ormeasco di Pornassio |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Sforzato, Sfursàt |
DO Valtellina |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Spätlese |
DOC / IGT de Bolzano |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
nemščina |
Soleras |
DOC Marsala |
kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Stravecchio |
DOC Marsala |
kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Strohwein |
DOC / IGT de Bolzano |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
nemščina |
Superiore |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Superiore Old Marsala (ou SOM) |
DOC Marsala |
kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Torchiato |
DOC Colli di Conegliano |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Torcolato |
DOC Breganze |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Vecchio |
DOC Rosso Barletta, Aglianico del Vuture, Marsala, Falerno del Massico |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Vendemmia Tardiva |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
italijanščina |
Verdolino |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
italijanščina |
Vergine |
DOC Marsala DOC Val di Chiana |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Vermiglio |
DOC Colli dell Etruria Centrale |
kakovostno likersko vino pdpo |
italijanščina |
Vino Fiore |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Vino Nobile |
Vino Nobile di Montepulciano |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Vino Novello o Novello |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
italijanščina |
Vin santo / Vino Santo / Vinsanto |
DOC et DOCG Bianco dell’Empolese, Bianco della Valdinievole, Bianco Pisano di San Torpé, Bolgheri, Candia dei Colli Apuani, Capalbio, Carmignano, Colli dell’Etruria Centrale, Colline Lucchesi, Colli del Trasimeno, Colli Perugini, Colli Piacentini, Cortona, Elba, Gambellera, Montecarlo, Monteregio di Massa Maritima, Montescudaio, Offida, Orcia, Pomino, San Gimignano, San’Antimo, Val d’Arbia, Val di Chiana, Vin Santo del Chianti, Vin Santo del Chianti Classico, Vin Santo di Montepulciano, Trentino |
kakovostno vino pdpo |
italijanščina |
Vivace |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
italijanščina |
CIPER |
|||
Οίνος Ελεγχόμενης Ονομασίας Προέλευσης (ΟΕΟΠ) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
grščina |
Τοπικός Οίνος (deželno vino) |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Μοναστήρι (Monastiri) |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Κτήμα (Ktima) |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Αμπελώνας (-ες) (Ampelonas (-es)) |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
Μονή (Moni) |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
grščina |
LUKSEMBURG |
|||
Marque nationale |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo |
francoščina |
Appellation contrôlée |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo |
francoščina |
Appellation d’origine controlée |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo |
francoščina |
Vin de pays |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
francoščina |
Grand premier cru |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Premier cru |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Vin classé |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
francoščina |
Château |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo |
francoščina |
MADŽARSKA |
|||
minőségi bor |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
különleges minőségű bor |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
fordítás |
Tokaj / -i |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
máslás |
Tokaj / -i |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
szamorodni |
Tokaj / -i |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
aszú … puttonyos, dopolnjen s številkami 3 do 6 |
Tokaj / -i |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
aszúeszencia |
Tokaj / -i |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
eszencia |
Tokaj / -i |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
tájbor |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
madžarščina |
bikavér |
Eger, Szekszárd |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
késői szüretelésű bor |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
válogatott szüretelésű bor |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
muzeális bor |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
madžarščina |
siller |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo in kakovostno likersko vino pdpo |
madžarščina |
AVSTRIJA |
|||
Qualitätswein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Qualitätswein besonderer Reife und Leseart / Prädikatswein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Qualitätswein mit staatlicher Prüfnummer |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Ausbruch / Ausbruchwein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Auslese / Auslesewein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Beerenauslese (wein) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Eiswein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Kabinett / Kabinettwein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Schilfwein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Spätlese / Spätlesewein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Strohwein |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Trockenbeerenauslese |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Landwein |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
|
Ausstich |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
nemščina |
Auswahl |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
nemščina |
Bergwein |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
nemščina |
Klassik / Classic |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Erste Wahl |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
nemščina |
Hausmarke |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
nemščina |
Heuriger |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
nemščina |
Jubiläumswein |
vsa |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
nemščina |
Reserve |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
nemščina |
Schilcher |
Steiermark |
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo |
nemščina |
Sturm |
vsa |
delno povreti grozdni mošt z geografsko označbo |
nemščina |
PORTUGALSKA |
|||
Denominação de origem (DO) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Denominação de origem controlada (DOC) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Indicação de proveniencia regulamentada (IPR) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Vinho doce natural |
vsa |
kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Vinho generoso |
DO Porto, Madeira, Moscatel de Setúbal, Carcavelos |
kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Vinho regional |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
portugalščina |
Canteiro |
DO Madeira |
kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Colheita Seleccionada |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
portugalščina |
Crusted / Crusting |
DO Porto |
kakovostno likersko vino pdpo |
angleščina |
Escolha |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
portugalščina |
Escuro |
DO Madeira |
kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Fino |
DO Porto DO Madeira |
kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Frasqueira |
DO Madeira |
kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Garrafeira |
vsa |
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Lágrima |
DO Porto |
kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Leve |
Table wine with GI Estremadura and Ribatejano DO Madeira, DO Porto |
namizno vino z geografsko označbo kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Nobre |
DO Dão |
kakovostno vino pdpo |
portugalščina |
Reserva |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
portugalščina |
Reserva velha (or grande reserva) |
DO Madeira |
kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Ruby |
DO Porto |
kakovostno likersko vino pdpo |
angleščina |
Solera |
DO Madeira |
kakovostno likersko vino pdpo |
portugalščina |
Super reserva |
vsa |
kakovostno peneče vino pdpo |
portugalščina |
Superior |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo |
portugalščina |
Tawny |
DO Porto |
kakovostno likersko vino pdpo |
angleščina |
Vintage supplemented by Late Bottle (LBV) ou Character |
DO Porto |
kakovostno likersko vino pdpo |
angleščina |
Vintage |
DO Porto |
kakovostno likersko vino pdpo |
angleščina |
SLOVENIJA |
|||
Penina |
vsa |
kakovostno peneče vino pdpo |
slovenščina |
pozna trgatev |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
slovenščina |
izbor |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
slovenščina |
jagodni izbor |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
slovenščina |
suhi jagodni izbor |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
slovenščina |
ledeno vino |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
slovenščina |
arhivsko vino |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
slovenščina |
mlado vino |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
slovenščina |
Cviček |
Dolenjska |
kakovostno vino pdpo |
slovenščina |
Teran |
Kras |
kakovostno vino pdpo |
slovenščina |
SLOVAŠKA |
|||
forditáš |
Tokaj / -ská / -ský / -ské |
kakovostno vino pdpo |
slovaščina |
mášláš |
Tokaj / -ská / -ský / -ské |
kakovostno vino pdpo |
slovaščina |
samorodné |
Tokaj / -ská / -ský / -ské |
kakovostno vino pdpo |
slovaščina |
výber … putňový, completed by the numbers 3-6 |
Tokaj / -ská / -ský / -ské |
kakovostno vino pdpo |
slovaščina |
výberová esencia |
Tokaj / -ská / -ský / -ské |
kakovostno vino pdpo |
slovaščina |
esencia |
Tokaj / -ská / -ský / -ské |
kakovostno vino pdpo |
slovaščina |
BOLGARIJA |
|||
Гарантирано наименование за произход (ГНП) (zajamčena označba porekla) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo in kakovostno likersko vino pdpo |
bolgarščina |
Гарантирано и контролирано наименование за произход (ГКНП) (zajamčena in kontrolirana označba porekla) |
vsa |
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo in kakovostno likersko vino pdpo |
bolgarščina |
Благородно сладко вино (БСВ) (plemenito sladko vino) |
vsa |
kakovostno likersko vino pdpo |
bolgarščina |
регионално вино (deželno vino) |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
bolgarščina |
Ново (mlado) |
vsa |
kakovostno vino pdpo namizno vino z geografsko označbo |
bolgarščina |
Премиум (premium) |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
bolgarščina |
Резерва (reserva) |
vsa |
kakovostno vino pdpo namizno vino z geografsko označbo |
bolgarščina |
Премиум резерва (reserva premium) |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
bolgarščina |
Специална резерва (posebna reserva) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
bolgarščina |
Специална селекция (posebni izbor) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
bolgarščina |
Колекционно (zbirka) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
bolgarščina |
Премиум оук, или първо зареждане в бъчва (hrastovo premium) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
bolgarščina |
Беритба на презряло грозде (pozna trgatev) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
bolgarščina |
Розенталер (Rozentaler) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
bolgarščina |
ROMUNIJA |
|||
Vin cu denumire de origine controlată (D.O.C.) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
romunščina |
Cules la maturitate deplină (C.M.D.) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
romunščina |
Cules târziu (C.T.) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
romunščina |
Cules la înnobilarea boabelor (C.I.B.) |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
romunščina |
Vin cu indicaţie geografică |
vsa |
namizno vino z geografsko označbo |
romunščina |
Rezervă |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
romunščina |
Vin de vinotecă |
vsa |
kakovostno vino pdpo |
romunščina |
(1) Zaščita izraza „cava“, predvidena v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999, ne posega v zaščito geografske označbe, ki se uporablja za kakovostna peneča vina pdpo „Cava“.
(2) Zadevna vina so kakovostna likerska vina pdpo, predvidena v odstavku 8 točke L Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.
(3) Zadevna vina so kakovostna likerska vina pdpo, predvidena v odstavku 11 točke L Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.
DODATEK 3
SEZNAM KONTAKTNIH TOČK
Iz člena 12 Priloge II k Protokolu 2
(a) Črna gora
Ga. Ljiljana Simović, svetovalka za mednarodno sodelovanje
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo
Vlada Republike Črne gore
Rimski trg 46, 81000 Podgorica
Telefon: (382) 81 48 22 71;
Telefaks: (382) 81 23 43 06
E-naslov: ljiljanas@mn.yu; radanad@mn.yu
(b) Skupnost
European Commission
Directorate-General for Agriculture and Rural Development
Directorate B International Affairs II
Head of Unit B.2 Enlargement
B-1049 Bruxelles / Brussel
Belgium
Telefon: (32-2) 299 11 11
Telefaks: (32-2) 296 62 92
E-naslov: AGRI EC Montenegro wine trade
PROTOKOL 3
o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja za uporabo določb tega sporazuma med skupnostjo in črno goro
VSEBINA
NASLOV I |
SPLOŠNE DOLOČBE |
Člen 1 |
Opredelitev pojmov |
NASLOV II |
OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“ |
Člen 2 |
Splošne zahteve |
Člen 3 |
Kumulacija v Skupnosti |
Člen 4 |
Kumulacija v Črni gori |
Člen 5 |
V celoti pridobljeni proizvodi |
Člen 6 |
Zadosti obdelani ali predelani izdelki |
Člen 7 |
Nezadostni postopki obdelave ali predelave |
Člen 8 |
Enota kvalifikacije |
Člen 9 |
Dodatki, nadomestni deli in orodja |
Člen 10 |
Garniture |
Člen 11 |
Nevtralne sestavine |
NASLOV III |
OZEMELJSKE ZAHTEVE |
Člen 12 |
Načelo teritorialnosti |
Člen 13 |
Neposredni prevoz |
Člen 14 |
Razstave |
NASLOV IV |
POVRAČILO ALI IZVZETJE |
Člen 15 |
Prepoved povračila ali izvzetja od carin |
NASLOV V |
DOKAZILO O POREKLU |
Člen 16 |
Splošne zahteve |
Člen 17 |
Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1 |
Člen 18 |
Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 |
Člen 19 |
Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 |
Člen 20 |
Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu |
Člen 21 |
Ločeno knjigovodsko izkazovanje |
Člen 22 |
Pogoji za izjavo na računu |
Člen 23 |
Pooblaščeni izvoznik |
Člen 24 |
Veljavnost dokazila o poreklu |
Člen 25 |
Predložitev dokazila o poreklu |
Člen 26 |
Uvoz po delih |
Člen 27 |
Izjeme pri dokazilu o poreklu |
Člen 28 |
Dokazilne listine |
Člen 29 |
Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin |
Člen 30 |
Razlike in oblikovne napake |
Člen 31 |
Zneski, izraženi v eurih |
NASLOV VI |
DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU |
Člen 32 |
Medsebojna pomoč |
Člen 33 |
Preverjanje dokazil o poreklu |
Člen 34 |
Reševanje sporov |
Člen 35 |
Kazni |
Člen 36 |
Proste cone |
NASLOV VII |
CEUTA IN MELILLA |
Člen 37 |
Uporaba Protokola |
Člen 38 |
Posebni pogoji |
NASLOV VIII |
KONČNE DOLOČBE |
Člen 39 |
Spremembe Protokola |
SEZNAM PRILOG
Priloga I: |
Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II |
Priloga II: |
Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom |
Priloga III: |
Vzorca potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1 |
Priloga IV: |
Besedilo izjave na računu |
Priloga V: |
Izdelki, ki so izključeni iz kumulacije, določene v členih 3 in 4 |
SKUPNI IZJAVI
Skupna izjava o Kneževini Andora
Skupna izjava o Republiki San Marino
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Opredelitev pojmov
Za namene tega protokola:
(a) |
„izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki; |
(b) |
„material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka; |
(c) |
„izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, tudi če je namenjen poznejši uporabi pri drugem postopku izdelave; |
(d) |
„blago“ pomeni materiale in izdelke; |
(e) |
„carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum STO o carinski vrednosti); |
(f) |
„cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna v Skupnosti ali v Črni gori plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka; |
(g) |
„vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Skupnosti ali v Črni gori; |
(h) |
„vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v točki (g) in se smiselno uporabljajo; |
(i) |
„dodana vrednost“ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, navedenih v členih 3 in 4, ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prvo dokazljivo ceno, plačano za materiale v Skupnosti ali v Črni gori; |
(j) |
„poglavja“ in „tarifne številke“ pomenijo poglavja in številke (štirimestne oznake), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavljajo harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je v tem protokolu naveden kot „harmonizirani sistem“ ali „HS“; |
(k) |
„uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala pod določeno tarifno številko; |
(l) |
„pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerimi izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu; |
(m) |
„ozemlje“ vključuje teritorialno morje. |
NASLOV II
OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“
Člen 2
Splošne zahteve
1. Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz Skupnosti štejejo:
(a) |
izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti v smislu člena 5; |
(b) |
izdelki, pridobljeni v Skupnosti, ki vsebujejo materiale, ki v njej niso bili v celoti pridobljeni, pod pogojem, da so bili takšni materiali zadosti obdelani ali predelani v Skupnosti v smislu člena 6. |
2. Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz Črne gore štejejo:
(a) |
izdelki, v celoti pridobljeni v Črni gori v smislu člena 5; |
(b) |
izdelki, pridobljeni v Črni gori, ki vsebujejo materiale, ki v njej niso bili v celoti pridobljeni, pod pogojem, da so bili takšni materiali zadosti obdelani ali predelani v Črni gori v smislu člena 6. |
Člen 3
Kumulacija v Skupnosti
1. Brez vpliva na določbe člena 2(1) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Črne gore, iz Skupnosti ali iz katere koli države ali teritorija, ki sodeluje v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije (1), ali če vsebujejo materiale s poreklom iz Turčije, za katere se uporablja Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 (2), če obdelava ali predelava, ki je opravljena v Skupnosti, presega postopke iz člena 7. Ni potrebno, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Kadar obdelava ali predelava, ki se opravlja v Skupnosti, ne presega postopkov, omenjenih v členu 7, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Skupnosti samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge države ali ozemlja, omenjenih v odstavku 1. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s porekom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Skupnosti.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav ali ozemelj, omenjenih v odstavku 1, ki niso obdelani ali predelani v Skupnosti, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav ali ozemelj.
4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja le pod pogojem, da:
(a) |
se med državami ali ozemlji, ki so vključeni v pridobitev statusa izdelka s poreklom, in namembno državo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994); |
(b) |
so materiali in izdelki pridobili status izdelkov s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola; in |
(c) |
so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v Črni gori v skladu z njenimi postopki. |
Kumulacija iz tega člena se uporablja od datuma, ki je naveden v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (serija C).
Skupnost priskrbi Črni gori preko Evropske komisije podrobnosti o sporazumih in njihova ustrezna pravila o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami ali ozemlji iz odstavka 1.
Izdelki v Prilogi V so izključeni iz kumulacije, določene v tem členu.
Člen 4
Kumulacija v Črni gori
1. Brez vpliva na določbe člena 2(2) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Črne gore, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Skupnosti, Črne gore ali iz katere koli države ali teritorija, ki sodeluje v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije (1) ali če vsebujejo materiale s poreklom iz Turčije, za katere se uporablja Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 (2), če obdelava ali predelava, opravljena v Črni gori, presega postopke, omenjene v členu 7. Ni potrebno, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Kadar obdelava ali predelava, ki se opravlja v Črni gori, ne presega postopkov, omenjenih v členu 7, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Črne gore samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerih koli druge države ali ozemlja, omenjenih v odstavku 1. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Črni gori.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav ali ozemelj, omenjenih v odstavku 1, ki niso obdelani ali predelani v Črni gori, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav ali ozemelj.
4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja le pod pogojem, da:
(a) |
se med državami ali ozemlji, ki so vključene v pridobitev statusa izdelka s poreklom, in namembno državo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994); |
(b) |
so materiali in izdelki pridobili status izdelkov s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola; in |
(c) |
so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v Črni gori v skladu z njenimi postopki. Kumulacija iz tega člena se uporablja od datuma, ki je naveden v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (serija C). Črna gora priskrbi Skupnosti prek Evropske komisije podrobnosti o sporazumih, vključno z datumi o začetku njihove veljavnosti in njihovimi ustreznimi pravili o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami ali ozemlji, omenjenimi v odstavku 1. |
Izdelki v Prilogi V so izključeni iz kumulacije, določene v tem členu.
Člen 5
V celoti pridobljeni izdelki
1. Za v celoti pridobljene v Skupnosti ali v Črni gori se štejejo:
(a) |
mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega dna; |
(b) |
tam pridelani rastlinski izdelki; |
(c) |
žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene; |
(d) |
izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali; |
(e) |
izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom; |
(f) |
izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnega morja Skupnosti ali Črne gore; |
(g) |
izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, navedenih v (f); |
(h) |
tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi samo za protektiranje ali uporabo kot odpadek; |
(i) |
odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo; |
(j) |
izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, pod pogojem, da ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja; |
(k) |
blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, navedenih v (a) do (j). |
2. Izraza „njena plovila“ in „njene ladje za predelavo“ v odstavkih 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in ladje za predelavo:
(a) |
ki so registrirani ali vpisani v seznam v državi članici Skupnosti ali v Črni gori; |
(b) |
ki plujejo pod zastavo države članice Skupnosti ali Črne gore; |
(c) |
ki so vsaj 50 % v lasti državljanov države članice Skupnosti ali Črne gore, ali pa družbe s sedežem v eni od teh držav, in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takih odborov državljani države članice Skupnosti ali Črne gore in še dodatno, če v osebnih ali kapitalskih družbah vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav; |
(d) |
katerih kapitan in častniki so državljani države članice Skupnosti ali Črne gore in |
(e) |
katerih vsaj 75 odstotkov članov posadke je državljanov države članice Skupnosti ali Črne gore. |
Člen 6
Zadosti obdelani ali predelani izdelki
1. Za namene člena 2 se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji iz seznama Priloge II.
Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja ta sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.
2. Ne glede na odstavek 1 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama za ta izdelek ne bi smeli uporabljati pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabljajo, če:
(a) |
njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna; |
(b) |
kateri koli odstotek, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka. |
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema.
3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata pod pogoji, ki jih določa člen 7.
Člen 7
Nezadostni postopki obdelave ali predelave
1. Brez vpliva na odstavek 2 naslednji postopki veljajo kot nezadostna obdelava ali predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom ne glede na to, ali so zahteve člena 6 izpolnjene ali ne:
(a) |
postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem; |
(b) |
razstavljanje in sestavljanje tovorkov; |
(c) |
pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje; |
(d) |
likanje tekstila; |
(e) |
preprosti postopki barvanja in loščenja; |
(f) |
luščenje, delno ali popolno beljenje, loščenje ter glaziranje žit in riža; |
(g) |
postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock; |
(h) |
lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave; |
(i) |
ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje; |
(j) |
sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov); |
(k) |
preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na lepenko ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja; |
(l) |
pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo; |
(m) |
preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne; mešanje sladkorja s katerim koli drugim materialom; |
(n) |
enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele; |
(o) |
kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah od (a) do (n); |
(p) |
zakol živali. |
2. Pri ugotavljanju, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v Skupnosti ali v Črni gori.
Člen 8
Enota kvalifikacije
1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je posamezen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto pri uvrščanju ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
(a) |
kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota predstavlja enoto kvalifikacije; |
(b) |
kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo pod enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek obravnavati posebej. |
2. Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.
Člen 9
Dodatki, nadomestni deli in orodja
Dodatki, nadomestni deli in orodja, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
Člen 10
Garniture
Garniture se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.
Člen 11
Nevtralne sestavine
Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:
(a) |
energije in goriva; |
(b) |
naprave in opreme; |
(c) |
stroje in orodja; |
(d) |
blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka. |
NASLOV III OZEMELJSK
E ZAHTEVE
Člen 12
Načelo teritorialnosti
1. Razen v primerih iz členov 3 in 4 ter odstavka 3 tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v naslovu II, brez prekinitve izpolnjeni v Skupnosti ali v Črni gori.
2. Razen v primerih iz členov 3 in 4 se blago s poreklom, izvoženo iz Skupnosti ali Črne gore v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a) |
da je vrnjeno blago isto kot izvoženo blago; in |
(b) |
da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju. |
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II, ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj Skupnosti ali Črne gore na materialih, izvoženih iz Skupnosti ali Črne gore in tja ponovno uvoženih, pod pogojem da:
(a) |
so navedeni materiali v celoti pridobljeni v Skupnosti ali v Črni gori ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki, omenjeni v členu 7; in |
(b) |
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
|
4. Za namene odstavka 3 se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj Skupnosti ali Črne gore. Kadar pa se v seznamu iz Priloge II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednosti vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj Skupnosti ali Črne gore z uporabo določb iz tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5. Za namene uporabe določb odstavkov 3 in 4 se šteje, da „skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj Skupnosti ali Črne gore, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.
6. Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu iz Priloge II ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja, določenega v členu 6(2).
7. Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema.
8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena zunaj Skupnosti ali Črne gore, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.
Člen 13
Neposredni prevoz
1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega protokola ter se prevažajo neposredno med Skupnostjo in Črno goro ali prek ozemelj drugih držav ali ozemelj, omenjenih v členih 3 in 4. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo pošiljko, lahko prevažajo prek drugih ozemelj, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.
Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Skupnosti ali Črne gore.
2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, je treba pristojnim carinskim organom države uvoznice predložiti:
(a) |
en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice preko države tranzita, ali |
(b) |
potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita in ki:
|
(c) |
če teh ni, katere koli listine, ki to dokazujejo. |
Člen 14
Razstave
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo ali teritorij razen tistih, ki so omenjene v členih 3 in 4, in ki se po razstavi prodajo z namenom uvoza v Skupnost ali Črno goro, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah tega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
(a) |
je izvoznik te izdelke poslal iz Skupnosti ali Črne gore v državo, v kateri je razstava in jih je tam razstavljal, |
(b) |
je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na razpolago osebi v Skupnosti ali Črni gori, |
(c) |
so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo; in |
(d) |
izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi. |
2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali sestavljeno v skladu z določbami iz naslova V in predloženo na običajen način carinskim organom države uvoznice. Na njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
NASLOV IV
POVRAČILO ALI IZVZETJE
Člen 15
Prepoved povračila carine ali izvzetja od carin
1. Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz Skupnosti, Črne gore ali iz ene od drugih držav ali ozemelj, omenjenih v členih 3 in 4, za katere je izdano ali izdelano dokazilo o poreklu v skladu z določbami iz naslova V, se v Skupnosti ali v Črni gori ne more uveljavljati kakršno koli povračilo ali izvzetje od carin.
2. Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpust ali neplačilo carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporablja v Skupnosti ali v Črni gori izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz navedenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.
3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen, da na zahtevo zadevnih carinskih organov kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da ni bilo pridobljeno nobeno povračilo carine v zvezi z materiali brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi zadevnih izdelkov, in da so bile dejansko plačane vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale.
4. Določbe iz odstavkov 1 do 3 se uporabljajo tudi za embalažo v smislu člena 8(2), dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu člena 9 ter izdelke v garnituri v smislu člena 10, če so takšni izdelki brez porekla.
5. Določbe iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 se uporabljajo samo za materiale, za katere velja ta sporazum. Nadalje ne preprečujejo uporabe sistema izvoznih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami tega sporazuma.
NASLOV V
DOKAZILO O POREKLU
Člen 16
Splošne zahteve
1. Za izdelke s poreklom iz Skupnosti ob uvozu v Črno goro in za izdelke s poreklom iz Črne gore pri uvozu v Skupnost veljajo ugodnosti tega sporazuma ob predložitvi:
(a) |
potrdila o gibanju blaga EUR.1, vzorec katerega je prikazan v Prilogi III; ali |
(b) |
v primerih iz člena 22(1), izjave izvoznika, v nadaljevanju „izjava na računu“, na računu, dobavnici ali na drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje te izdelke, da jih je mogoče prepoznati; besedilo izjave na računu je v Prilogi IV. |
2. Ne glede na odstavek 1 se za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih iz člena 27 uporabljajo ugodnosti iz tega sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateri koli zgoraj navedeni dokument.
Člen 17
Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1
1. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države izvoznice na pisni zahtevek, ki ga predloži izvoznik ali na izvoznikovo odgovornost njegov pooblaščeni zastopnik.
2. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik v ta namen izpolni obrazca potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevek za potrdilo o gibanju blaga, katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazca se izpolnita v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta sporazum, in v skladu z določbami notranjega prava države izvoznice. Če so napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti poimenovani v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico poimenovanja potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.
3. Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola.
4. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice Skupnosti ali Črne gore, če se zadevni izdelki lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti, iz Črne gore ali iz ene izmed drugih držav ali ozemelj iz členov 3 in 4, ter izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.
5. Carinski organi, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 storijo vse potrebno, da preverijo poreklo blaga in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci, navedeni v odstavku 2, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.
6. Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v polju 11.
7. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.
Člen 18
Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1
1. Ne glede na člen 17(7) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu proizvodov, na katere se nanaša, če:
(a) |
ni bilo izdano v času izvoza zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin ali |
(b) |
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu zaradi tehničnih razlogov ni bilo sprejeto. |
2. Za izvajanje odstavka 1 mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 nanaša, in navesti razloge za svojo zahtevo.
3. Carinski organi lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
4. Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 morajo vsebovati naslednji zaznamek v angleškem jeziku:
„ISSUED RETROSPECTIVELY“.
5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v polje „Opombe“ potrdila o gibanju blaga EUR.1.
Člen 19
Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1
1. Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.
2. Na ta način izdani dvojnik mora imeti zaznamek v angleškem jeziku:
„DUPLICATE“.
3. Zaznamek iz odstavka 2 mora biti vpisan v polje „Opombe“ dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.
4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.
Člen 20
Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu
Kadar so izdelki s poreklom dani pod carinski nadzor carinskega urada v Skupnosti ali v Črni gori, je mogoče izvirno dokazilo o poreklu nadomestiti z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1, z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugamv Skupnosti ali v Črni gori. Nadomestno potrdilo ali nadomestna potrdila o gibanju blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili dani izdelki.
Člen 21
Ločeno knjigovodsko izkazovanje
1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnje materialne ali stroškovne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank dovolijo tako imenovano metodo „ločenega knjigovodskega izkazovanja“ za vodenje takšnih zalog.
2. Ta metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem dogovorjenem obdobju, ki se lahko obravnavajo kot izdelki „s poreklom“, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.
3. Carinski organi lahko tako dovoljenje izdajo pod katerimi koli pogoji, za katere menijo, da so ustrezni..
4. Ta metoda se vodi in uporablja na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v državi, kjer je bil izdelek narejen.
5. Uporabnik te poenostavitve lahko izda oziroma zaprosi za dokazila o porekluza tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Na zahtevo carinskega organa mora uporabnik dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.
6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in ga lahko kadarkoli odvzamejo, če ga uporabnik na kakršen koli način nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje drugih pogojev iz tega protokola.
Člen 22
Pogoji za izjavo na računu
1. Izjavo na računu iz člena 16(1)(b) lahko da:
(a) |
pooblaščeni izvoznik v smislu člena 23 ali |
(b) |
kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR. |
2. Izjavo na računu je mogoče dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti, Črne gore ali iz ene izmed drugih držav ali ozemelj iz členov 3 in 4 ter izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.
3. Izvoznik, ki da izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega protokola.
4. Izjavo na računu, katero besedilo je v Prilogi IV, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument, z uporabo ene od jezikovnih različic, naštetih v navedeni prilogi, in v skladu z določbami notranjega prava države izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.
5. Izjave na računu morajo vsebovati izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 23 ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da se carinskim organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je možno prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.
6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, če je predložena carinskim organom v državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.
Člen 23
Pooblaščeni izvoznik
1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju „pooblaščenega izvoznika“, ki pogosto pošilja izdelke na podlagi tega sporazuma, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora carinskim organom ponuditi vsa zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot tudi za izpolnitev drugih zahtev tega protokola.
2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod pogoji, ki so po njihovi oceni primerni.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
4. Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.
5. Carinski organi lahko pooblastilo kadarkoli umaknejo. To morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 1, če ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali če drugače nepravilno uporablja pooblastilo.
Člen 24
Veljavnost dokazila o poreklu
1. Dokazilo o poreklu je veljavno štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in ga je treba v tem obdobju predložiti carinskim organom države uvoznice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.
3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.
Člen 25
Predložitev dokazila o poreklu
Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice po postopkih, ki se uporabljajo v tej državi. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje tega sporazuma.
Člen 26
Uvoz po delih
Če se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema iz oddelkov XVI in XVII ali tarifnih številk 7308 in 9406 harmoniziranega sistema uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnemu uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
Člen 27
Izjeme pri dokazilu o poreklu
1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahteve tega protokola, in če ni dvoma o resničnosti takšne izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži omenjenemu dokumentu.
2. Občasni uvoz, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine proizvodov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.
3. Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov v primeru manjših tovorkov ne sme presegati 500 EUR ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.
Člen 28
Dokazilne listine
Listine iz členov 17(3) in 22(3), ki se uporabljajo za dokazovanje, da se izdelki iz potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali izjave na računu lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Črne gore ali ene izmed drugih držav ali ozemelj iz členov 3 in 4 ter izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola, so med drugim lahko tudi naslednje:
(a) |
neposredno dokazilo o postopkih, ki jih izvoznik ali dobavitelj izvaja za pridobitev zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu; |
(b) |
dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali sestavljeni v Skupnosti ali v Črni gori, če se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z notranjim pravom; |
(c) |
dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v Skupnosti ali v Črni gori, izdani ali sestavljeni v Skupnosti ali Črni gori, če se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z notranjim pravom; |
(d) |
potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali izjave na računu, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali sestavljena v Skupnosti ali Črni gori v skladu s tem protokolom, ali v eni izmed drugih držav ali ozemelj iz členov 3 in 4, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila iz tega protokola; |
(e) |
ustrezna dokazila o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj Skupnosti ali Črne gore, v skladu s členom 12, ki dokazujejo, da so bile zahteve iz navedenega člena izpolnjene. |
Člen 29
Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin
1. Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente iz člena 17(3).
2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave na računu in dokumente iz člena 22(3).
3. Carinski organ države izvoznice, ki izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1, mora hraniti zahtevek iz člena 17(2) vsaj tri leta.
4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bile predložene.
Člen 30
Razlike in oblikovne napake
1. Če so med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za proizvode, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
2. Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, kakršne so npr. tipkarske, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
Člen 31
Zneski, izraženi v eurih
1. Za uporabo določb člena 22(l)(b) in člena 27(3) v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot v eurih, vsako leto vsaka od teh držav določi zneske v nacionalnih valutah držav članic Skupnosti, Črne gore in drugih držav ali ozemelj, omenjenih v členih 3 in 4, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.
2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti določb člena 22(l)(b) ali člena 27(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.
3. Zneski, ki se uporabljajo v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v tisti nacionalni valuti zneskov, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.
4. Država lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v njeno nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Država lahko ohrani nespremenjeno protivrednost zneska, izraženega v eurih, v svoji nacionalni valuti, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred kakršno koli zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti lahko ostane nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.
5. Zneske, izražene v eurih, na zahtevo Skupnosti ali Črne gore ponovno pregleda stabilizacijsko-pridružitveni odbor. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.
NASLOV VI
DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
Člen 32
Medsebojna pomoč
1. Carinski organi držav članic Skupnosti in Črne gore si prek Evropske komisije medsebojno izmenjajo vzorčne odtise pečatov, ki jih uporabljajo v svojih carinskih uradih za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1 in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje potrdil in izjav na računu.
2. Da bi zagotovili pravilno izvajanje tega protokola, si Skupnost in Črna gora prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav na računu ter točnosti informacij, navedenih v teh dokumentih.
Člen 33
Preverjanje dokazil o poreklu
1. Naknadno preverjanje dokazil o poreklu se opravi naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnitvi drugih zahtev tega protokola.
2. Zaradi izvajanja določb odstavka 1 morajo carinski organi države uvoznice carinskim organom države izvoznice vrniti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh listin in, kadar je to primerno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljeni dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.
3. Preverjanje opravijo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati vsa dokazila in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.
4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo a začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za te izdelke, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, ob upoštevanju katerih koli previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih tega preverjanja obveščeni čim prej. Ti izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Črne gore ali ene izmed drugih držav ali ozemelj iz členov 3 in 4 ter da izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla proizvodov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.
Člen 34
Reševanje sporov
Če nastopijo spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 33, ki jih carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, in carinski organi, ki so odgovorni za njegovo izvajanje, ne morejo razrešiti sami, ali če se pojavijo vprašanja glede razlage tega protokola, jih je treba predložiti Stabilizacijskemu-pridružitvenemu odboru.
V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo navedene države.
Člen 35
Kazni
Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, z namenom, da bi pridobil preferencialno obravnavo izdelkov.
Člen 36
Proste cone
1. Skupnost in Črna gora sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki, razen običajnih, potrebnih za preprečitev njihovega poslabšanja.
2. Če se kot izjema od določb iz odstavka 1 izdelki s poreklom iz Skupnosti ali Črne gore, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave ali predelave, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega protokola.
NASLOV VII
CEUTA IN MELILLA
Člen 37
Uporaba tega protokola
1. Izraz „Skupnost“ iz člena 2 ne zajema Ceute ali Melille.
2. Za izdelke s poreklom iz Črne gore se ob uvozu v Ceuto ali Melillo uporablja v vseh pogledih enak carinski režim kot se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Skupnosti na podlagi Protokola 2 k Aktu o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim. Za uvoz izdelkov, ki so zajeti v Sporazumu in imajo poreklo iz Ceute in Melille, Črna gora odobri enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in imajo poreklo iz Skupnosti.
3. Za uporabo odstavka 2 v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta protokol uporablja smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 38.
Člen 38
Posebni pogoji
1. Če se prevažajo neposredno v skladu z določbami iz člena 13, se štejejo kot:
(1) |
izdelki s poreklom iz Ceute in Melille:
|
(2) |
izdelki s poreklom iz Črne gore:
|
2. Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.
3. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše „Črna gora“ in „Ceuta in Melilla“ v okence 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali na izjave na računu. Poleg tega je treba, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to označiti v polju 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjavah na računu.
4. Španski carinski organi so pristojni za uporabo tega protokola v Ceuti in Melilli.
NASLOV VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 39
Spremembe tega protokola
Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da bo spremenil določbe iz tega protokola.
(1) Kakor je opredeljeno v sklepih Sveta za splošne zadeve iz aprila 1997 in Sporočilu Komisije iz maja 1999 o vzpostavitvi stabilizacijsko-pridružitvenega procesa z državami zahodnega Balkana.
(2) Sklep št. 1/95 pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 se uporablja za vse izdelke razen kmetijskih izdelkov, kakor so opredeljeni v Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo in izdelkov iz premoga in jekla, kakor so opredeljeni v Sporazumu med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Republiko Turčijo o trgovini in trgovinskih izdelkih za katere velja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.
PRILOGA I
UVODNE OPOMBE K SEZNAMU V PRILOGI II
Opomba 1:
Ta seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu člena 6.
Opomba 2:
2.1. Prva dva stolpca v seznamu opisujeta izdelek, ki je pridobljen. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje poimenovanje blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v stolpcu 3 oziroma 4. Kjer je, v nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu „ex“, se pravila v stolpcu 3 oziroma 4 uporablja samo za del tarifne številke, opisane v stolpcu 2.
2.2. Če je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali če je navedena številka poglavja ter je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu 2 splošno, se zraven navedena pravila v stolpcu 3 ali 4 nanašajo na vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke navedenega poglavja ali v katere koli tarifne številke, združene v stolpcu 1.
2.3. Kadar seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje tistega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v stolpcu 3 ali 4.
2.4. Kadar je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno v stolpcu 3 in v stolpcu 4, ima izvoznik možnost izbire, da uporabi pravilo iz stolpca 3 ali tisto iz stolpca 4. Če v stolpcu 4 ni pravila o poreklu, je treba uporabiti pravilo, določeno v stolpcu 3.
Opomba 3:
3.1. Določbe člena 6 Protokola o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.
Primer:
Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40 % cene izdelka franko tovarna, je izdelan iz „drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem“ iz tarifne številke ex 7224.
Če je bilo to kovanje opravljeno v Skupnosti iz ingota brez porekla, potem je jeklo že pridobilo poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 7224 s seznama. Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti ali drugi tovarni v Skupnosti. Vrednost ingota brez porekla se tako ne upošteva, ko se sešteva vrednost uporabljenih materialov brez porekla.
3.2. Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del potrebne obdelave ali predelave, zato izdelki z več predelave ali obdelave pridobijo status porekla; nasprotno pa tisti z manj predelave ali obdelave ne morejo pridobiti statusa porekla. Torej če pravilo določa, da je mogoče na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba takšnega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takšnega materiala ni dovoljena.
3.3. Brez vpliva na opombo 3.2 se lahko, kadar pravilo uporablja izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke“, uporabijo materiali iz katere(-ih) koli tarifne(-ih) številke(-) (tudi materiali z enakim poimenovanjem in iz tarifne številke kakor izdelek), vendar ob upoštevanju kakršnih koli posebnih omejitev, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje.
Vendar pa izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke …“ ali „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek“ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu 2 na seznamu.
3.4. Kadar pravilo v seznamu navaja, da se izdelek lahko izdela iz več kakor enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi en ali več materialov. Ne zahteva pa uporabe vseh.
Primer:
Pravilo za tkanine iz tarifnih številk 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To ne pomeni, da je treba uporabiti oboje; uporabi se lahko ali eno ali drugo ali oboje.
3.5. Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu. (Glej tudi opombo 6.2 v zvezi s tekstilom.)
Primer:
Pravilo za pripravljena živila iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje uporabo žit in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žit.
Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz posameznih materialov, določenih na seznamu, lahko izdelani iz enakovrstnega materiala na zgodnejši stopnji izdelave.
Primer:
V primeru oblačila iz ex poglavja 62, narejenega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu – čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo – to je na stopnji vlaken.
3.6. Če pravilo na seznamu navaja dve odstotni točki kot največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem se ti odstotni točki ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne sme nikoli preseči višje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega ne smejo biti presežene niti posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale.
Opomba 4:
4.1. Izraz „naravna vlakna“ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.
4.2. Izraz „naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, pa tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.
4.3. Izrazi „tekstilna kaša“, „kemični materiali“ in „materiali za izdelavo papirja“ so v seznamu uporabljeni za poimenovanje materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63 in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.
4.4. Izraz „umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.
Opomba 5:
5.1. Kadar se za izdelek na seznamu navaja ta opomba, se pogoji, določeni v stolpcu 3, ne uporabljajo za katere koli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njegovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, predstavljajo 10 ali manj odstotkov skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov. (Glej tudi opombi 5.3 in 5.4 spodaj.)
5.2. Vendar pa se dovoljeno odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.
Osnovni tekstilni materiali so naslednji:
— |
svila, |
— |
volna, |
— |
groba živalska dlaka, |
— |
fina živalska dlaka, |
— |
konjska žima, |
— |
bombaž, |
— |
materiali za izdelavo papirja in papir, |
— |
lan, |
— |
konoplja, |
— |
juta in druga tekstilna vlakna iz ličja, |
— |
sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav, |
— |
kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna, |
— |
sintetični filamenti, |
— |
umetni filamenti, |
— |
elektroprevodni filamenti, |
— |
sintetična rezana vlakna iz polipropilena, |
— |
sintetična rezana vlakna iz poliestra, |
— |
sintetična rezana vlakna iz poliamida, |
— |
sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila, |
— |
sintetična rezana vlakna iz poliimida, |
— |
sintetična rezana vlakna iz politetrafluoroetilena, |
— |
sintetična rezana vlakna iz poli(fenilen sulfida), |
— |
sintetična rezana vlakna iz poli(vinil klorida), |
— |
druga sintetična rezana vlakna, |
— |
umetna rezana vlakna iz viskoze, |
— |
druga umetna rezana vlakna, |
— |
preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne, |
— |
preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, povezana ali ne, |
— |
izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema, |
— |
drugi materiali iz tarifne številke 5605. |
Primer:
Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne izpolnjujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) uporabijo pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10 % teže preje.
Primer:
Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10 % teže tkanine.
Primer:
Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki, ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice.
Primer:
Če bi bila zadevna taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi očitno bila uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu s tem taftana tekstilna tkanina mešan izdelek.
5.3. V primeru izdelkov, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne“, je pri tej preji dovoljeno 20 % odstopanje.
5.4. Za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema“, je pri tem traku dovoljeno odstopanje 30 %.
Opomba 6:
6.1. Kadar je v seznamu navedena ta opomba, se tekstilni materiali (razen podlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za zadevni izdelan izdelek, določenem v seznamu v stolpcu 3, lahko uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke izdelka, ter da njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna.
6.2. Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, če vsebujejo tekstil ali ne.
Primer:
Če pravilo s seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek (na primer hlače), uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kakor so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v Poglavja 50 do 63. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil.
6.3. Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63.
Opomba 7:
7.1. Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 so „specifični procesi“ naslednji:
(a) |
vakuumska destilacija; |
(b) |
ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja; |
(c) |
razbijanje (kreking); |
(d) |
preoblikovanje (reforming); |
(e) |
ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil); |
(f) |
proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom; |
(g) |
polimerizacija; |
(h) |
alkilizacija; |
(i) |
izomerizacija. |
7.2. Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so „specifični procesi“ naslednji:
(a) |
vakuumska destilacija; |
(b) |
ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja; |
(c) |
razbijanje (kreking); |
(d) |
preoblikovanje (reforming); |
(e) |
ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil); |
(f) |
proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom; |
(g) |
polimerizacija; |
(h) |
alkilizacija; |
(ij) |
izomerizacija; |
(k) |
samo v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T); |
(l) |
samo za izdelke iz tarifne številke 2710, deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje; |
(m) |
samo za težka olja iz tarifne številke ex 2710, obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 z vodikom (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces; |
(n) |
samo za kurilna olja iz tarifne številke ex 2710, atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol. % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86; |
(o) |
samo za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex 2710, obdelava z visokofrekvenčno razelektritvijo skozi krtačke; |
(p) |
samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex 2712, izločanje olja s frakcijsko kristalizacijo. |
7.3. Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 se porekla ne pridobi z enostavnimi operacijami, kakor so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti s katero koli kombinacijo teh ali podobnih operacij.
PRILOGA II
SEZNAM OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA, DA BI LAHKO IZDELANI IZDELEK DOBIL STATUS BLAGA S POREKLOM
Izdelki omenjeni v seznamu niso vsi nujno zajeti v Sporazumu. Zato je treba upoštevati druge dele sporazuma.
Tarifna številka HS |
Poimenovanje izdelka |
Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim dodeli status blaga s poreklom |
|||||||||||||||||||||||||||
(1) |
(2) |
(3) or (4) |
|||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 1 |
Žive živali |
Vse živali iz Poglavja 1 morajo biti v celoti pridobljene |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 2 |
Meso in užitni klavnični odpadki |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 1 in 2 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 3 |
Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 4 |
Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; razen: |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
0403 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne |
Izdelava, pri kateri:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 5 |
Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; razen: |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 5 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 0502 |
Ščetine in dlake domačih ali divjih prašičev |
Čiščenje, razkuževanje, razvrščanje in izravnavanje ščetin in dlak |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 6 |
Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje |
Izdelava, pri kateri:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 7 |
Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 8 |
Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon in lubenic |
Izdelava, pri kateri:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 9 |
Kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe; razen: |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 9 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
0901 |
Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
||||||||||||||||||||||||||
0902 |
Čaj, pravi, aromatiziran ali ne |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 0910 |
Mešanice začimb |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 10 |
Žita |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 11 |
Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten; razen: |
Izdelava, pri kateri so vse uporabljene žitarice, užitne vrtnine, koreni in gomolji iz tarifne številke 0714 ali sadje v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 1106 |
Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tar. št. 0713 |
Sušenje in mletje stročnic iz tar. št. 0708 |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 12 |
Oljna semena in plodovi; razno zrnje, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 12 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
1301 |
Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer: balzami) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 1301 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
1302 |
Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz nemodificiranih sluzi in sredstev za zgoščevanje |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 14 |
Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 14 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 15 |
Masti in olja živalskega in rastlinskega izvora in proizvodi njihovega razkrajanja; predelane užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
1501 |
Prašičja maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifnih številk 0203, 0206 ali 0207 ali kosti iz tarifne številke 0506 |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Proizvodnja iz mesa ali užitnih klavničnih odpadkov prašičev iz tarifne številke 0203 ali 0206 ali iz mesa in užitnih klavničnih odpadkov perutnine iz tarifne številke 0207 |
|
||||||||||||||||||||||||||
1502 |
Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tar. št. 1503 |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. številk 0201, 0202, 0204 ali 0206 ali kosti iz tarifne številke 0506 |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
1504 |
Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1504 |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 1505 |
Prečiščen lanolin |
Izdelava iz surove maščobe iz volne iz tarifne številke 1505 |
|
||||||||||||||||||||||||||
1506 |
Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1506 |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
1507 do 1515 |
Rastlinska olja in njihove frakcije: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz drugih materialov iz tarifnih številk 1507 do 1515 |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
1516 |
Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani |
Izdelava, pri kateri:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
1517 |
Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tar. št. 1516 |
Izdelava, pri kateri:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 16 |
Izdelki iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 17 |
Sladkorji in sladkorni proizvodi; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 1701 |
Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza v trdnem stanju, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1702 |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali že materiali s poreklom |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 1703 |
Melase, dobljene pri ekstrakciji ali prečiščevanju sladkorja, ki vsebujejo dodane snovi za aromatiziranje ali barvila |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
1704 |
Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 18 |
Kakav in kakavovi izdelki |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
1901 |
Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz žit iz poglavja 10 |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
1902 |
Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri morajo biti vsa uporabljena žita in žitni izdelki (razen pšenice vrste „durum“ in njenih izdelkov) v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
1903 |
Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno |
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, razen iz krompirjevega škroba iz tarifne številke 1108 |
|
||||||||||||||||||||||||||
1904 |
Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
1905 |
Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz poglavja 11 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 20 |
Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin; razen: |
Izdelava, pri kateri so vse uporabljeno sadje, oreški ali vrtnine v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2001 |
Jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas % ali več škroba, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2004 in ex 2005 |
Krompir v obliki moke, zdroba ali kosmičev, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
2006 |
Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
2007 |
Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2008 |
|
Izdelava, pri kateri vrednost uporabljenih oreškov in oljnih semen s poreklom iz tarifnih številk 0801, 0802 in 1202 do 1207 presega 60 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
2009 |
Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 21 |
Razna živila; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
2101 |
Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
2103 |
Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporablja gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica. |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2104 |
Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe |
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, razen pripravljenih ali konzerviranih vrtnin iz tarifnih številk 2002 do 2005 |
|
||||||||||||||||||||||||||
2106 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 22 |
Pijače, alkoholne tekočine in kis; razen: |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
2202 |
Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009 |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
2207 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
2208 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 23 |
Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2301 |
Kitov zdrob; moka, zdrob in peleti iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neustrezni za prehrano ljudi |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 že v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2303 |
Ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo beljakovin, več kot 40 mas. %, računano na suh proizvod |
Izdelava, pri kateri je vsa uporabljena koruza v celoti pridobljena |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2306 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja, ki vsebujejo več kot 3 mas. % oljčnega olja |
Izdelava, pri kateri so vse uporabljene olive v celoti pridobljene |
|
||||||||||||||||||||||||||
2309 |
Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali |
Izdelava, pri kateri:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 24 |
Tobak in izdelani tobačni nadomestki; razen: |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 24 v celoti pridobljeni |
|
||||||||||||||||||||||||||
2402 |
Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov |
Izdelava, pri kateri je vsaj 70 mas. % uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnih odpadkov iz tarifne številke 2401 s poreklom |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2403 |
Tobak za kajenje |
Izdelava, pri kateri je vsaj 70 mas. % uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnih odpadkov iz tarifne številke 2401 s poreklom |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 25 |
Sol; žveplo; zemljine in kamen; sadra, apno in cement; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2504 |
Naravni grafit, z obogateno vsebino ogljika, prečiščen in zmlet |
Bogatenje vsebnosti ogljika, prečiščevanje in mletje surovega grafita |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2515 |
Marmor, razžagan ali kako drugače razrezan v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče, debeline do vključno 25 cm |
Rezanje, z žaganjem ali kako drugače, marmorja (tudi če je že razžagan) debeline več kot 25 cm |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2516 |
Granit, porfir, bazalt, peščenec in drug kamen za spomenike ali gradbeništvo, tudi grobo klesani ali razžagani ali kako drugače razrezani v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče, debeline do vključno 25 cm |
Rezanje, z žaganjem ali kako drugače, kamna (tudi če je že razžagan) debeline nad 25 cm |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2518 |
Žgan dolomit |
Žganje nežganega dolomita |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2519 |
Zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit) v hermetično zaprtih kontejnerjih in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvopečenega (sintranega) magnezijevega oksida |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporablja naravni magnezijev karbonat (magnezit) |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2520 |
Sadra, posebej pripravljena za zobozdravstvo |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2524 |
Naravna azbestna vlakna |
Izdelava iz azbestnega koncentrata |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2525 |
Sljuda v prahu |
Mletje sljude ali odpadkov sljude |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2530 |
Zemeljske barve, žgane ali v prahu |
Žganje ali mletje zemeljskih barv |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 26 |
Rude, žlindre in pepeli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 27 |
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2707 |
Olja, pri katerih masa aromatskih sestavin presega maso nearomatskih, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri katerih se 65 vol. % ali več prostornine destilira pri temperaturi do 250 °C (vštevši mešanice naftnih olj in benzena), za pogonsko gorivo ali kurjavo |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2709 |
Nafta in olja, dobljeni iz bituminoznih materialov, surova |
Destruktivna destilacija bituminoznih mineralov |
|
||||||||||||||||||||||||||
2710 |
Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke števlike, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
||||||||||||||||||||||||||
2711 |
Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
||||||||||||||||||||||||||
2712 |
Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek iz lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
||||||||||||||||||||||||||
2713 |
Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih materialov |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
2714 |
Bitumen in asfalt, naravni; bituminozni ali oljni skrilavci in katranski pesek; asfaltiti in asfaltne kamnine |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
||||||||||||||||||||||||||
2715 |
Bitumenske mešanice na osnovi naravnega asfalta, naravnega bitumna, bitumna iz nafte, mineralnega katrana ali mineralne katranske smole (npr. bituminozni kit, „cutback“) |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 28 |
Anorganski kemični proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov ali izotopov; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 2805 |
Mešane kovine |
Izdelava z elektrolitsko ali toplotno obdelavo, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2811 |
Žveplov trioksid |
Izdelava iz žveplovega dioksida |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 2833 |
Aluminijev sulfat |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2840 |
Natrijev perborat |
Izdelava iz dinatrijevega tetraboratnega pentahidrata |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 2852 |
Živosrebrove spojine nasičenih acikličnih monokarboksilnih kislin in njihovih anhidridov, halogenidov, peroksidov in peroksikislin; njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozo derivatov |
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2852, 2915 in 2916 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
Živosrebrove spojine notranjih etrov in njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivatov |
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
Živosrebrove spojine heterocikličnih spojin samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika |
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2852, 2932 in 2933 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
Živosrebrove spojine nukleinskih kislin in njihovih soli, kemično določenih ali nedoločenih; druge heterociklične spojine |
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2852, 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
Živosrebrove spojine naftenskih kislin, njihovih v vodi netopnih soli in njihovih estrov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
Druge živosrebrove spojine pripravljenih vezivnih sredstev za livarske modele in livarska jedra; kemičnih proizvodov in preparatov kemijske industrije in sorodnih industrij (vključno tudi tistih, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 29 |
Organski kemijski proizvodi; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 2901 |
Aciklični ogljikovodiki za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2902 |
Cikloalkani in cikloalkeni (razen azulenov), benzen, toluen, ksileni, za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 2905 |
Alkoholati kovin iz te tarifne številke in iz etilnega alkohola |
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 2905. Kovinski alkoholati iz te tarifne številke pa se lahko uporabljajo, če njihova vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
2915 |
Nasičene aciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; njihovi halogenski, sulfo-, nitro-, ali nitrozo- derivati |
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številkeVendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2915 in 2916 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 2932 |
|
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
2933 |
Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika |
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2932 in 2933 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
2934 |
Nukleinske kisline in njihove soli, kemično določene ali nedoločene; druge heterociklične spojine |
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 2939 |
Koncentrati makove slame, ki vsebujejo vsaj 50 mas. % alkaloidov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 30 |
Farmacevtski izdelki; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3002 |
Človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, pridobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3003 in 3004 |
Zdravila (razen proizvodov iz tarifnih številk 3002, 3005 ali 3006): |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz tarifne številke 3003 in 3004, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, in |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 3006 |
|
Ohrani se tisto poreklo izdelka, kot je v njegovi izvirni uvrstitvi. |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 31 |
Gnojila; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar.št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3105 |
Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente – dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase, razen:
|
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 32 |
Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barve, pigmenti in druga barvila; pripravljena premazna sredstva in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št.izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3201 |
Tanini in njihove soli, etri, estri in drugi derivati |
Izdelava iz ekstraktov za strojenje rastlinskega izvora |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
3205 |
Lak barve; preparati, predvideni v opombi 3 k temu poglavju, na osnovi „lak barv“ (3) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen materialov iz tarifnih številk 3203, 3204 in 3205. Lahko pa se uporabijo materiali iz tarifne številke 3205 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 33 |
Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
3301 |
Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z materiali iz druge „skupine“ (4) v tej tar. številki. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste skupine, kot je skupina izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 34 |
Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi sadre; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3403 |
Mazalni preparati, ki vsebujejo manj kot 70 mas. % naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3404 |
Umetni voski in pripravljeni voski: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen:
Ti materiali se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 35 |
Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
3505 |
Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3505 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 1108 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3507 |
Pripravljeni encimi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 36 |
Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 37 |
Proizvodi za fotografske in kinematografske namene; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
3701 |
Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen materialov iz tarifnih številk 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tarifne številke 3702 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen materialov iz tarifnih številk 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3701 in 3702, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
3702 |
Fotografski filmi v zvitkih, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; filmi v zvitkih za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
3704 |
Fotografske plošče, filmi, papir, karton in tekstil, osvetljeni, toda nerazviti |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 3701 do 3704 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 38 |
Razni kemijski proizvodi; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3801 |
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3403 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3803 |
Prečiščeno tal-olje |
Rafiniranje surovega tal-olja |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3805 |
Sulfatna terpentinska olja, prečiščena |
Prečiščevanje z destilacijo ali rafiniranjem surovega sulfatnega terpentinskega olja |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3806 |
Smolni estri (ester gums) |
Izdelava iz smolnih kislin |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3807 |
Lesni katran (lesna katranska smola) |
Destilacija lesnega katrana |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
3808 |
Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva zoper klitje in sredstva za urejanje rasti rastlin, dezinfektanti in podobni proizvodi, pripravljeni v oblikah in pakiranjih za prodajo na drobno ali kot preparati ali proizvodi (npr.: žveplani trakovi, stenji, sveče in muholovke) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3809 |
Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3810 |
Preparati za dekapiranje kovinskih površin; talila in drugi pomožni preparati za spajkanje ali varjenje; praški in paste za spajkanje ali varjenje, ki so sestavljeni iz kovin in drugih materialov; preparati, ki se uporabljajo kot jedra ali obloge za elektrode ali varilne palice |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3811 |
Preparati zoper detonacijo, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za izboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni dodatki, za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kot mineralna olja: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3811 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3812 |
Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije; sestavljeni plastifikatorji za gumo ali plastične mase, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; antioksidanti in drugi sestavljeni stabilizatorji za gumo ali plastične mase |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3813 |
Preparati in polnila za aparate za gašenje požara; napolnjene granate za gašenje požara |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3814 |
Sestavljena organska topila in razredčila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; pripravljena sredstva za odstranjevanje premazov ali lakov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3818 |
Kemični elementi, dopirani za uporabo v elektroniki, v obliki kolutov, ploščic ali v podobnih oblikah; kemične spojine, dopirane za uporabo v elektroniki |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3819 |
Tekočine za hidravlične zavore in druge pripravljene tekočine za hidravlični prenos, ki ne vsebujejo ali vsebujejo pod 70 mas. % naftnega olja ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3820 |
Preparati zoper zmrzovanje in pripravljene tekočine za odtajanje |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 3821 |
Pripravljene podlage za razvoj ali vzdrževanje mikroorganizmov (vključno z virusi in podobnimi organizmi) ali rastlinskih, človeških ali živalskih celic |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3822 |
Diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi (nosilcu); pripravljeni diagnostični ali laboratorijski reagenti na nosilcu ali brez njega, razen tistih iz tar. št. 3002 ali 3006; standardni referenčni vzorci |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3823 |
Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3823 |
|
||||||||||||||||||||||||||
3824 |
Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3901 do 3915 |
Plastične mase v primarnih oblikah, odpadki, ostružki in ostanki iz plastičnih mas; razen tar. št. ex 3907 in 3912, za kateri so pravila določena spodaj: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3907 |
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna (5) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna in/ali izdelava iz tetrabrom-(bisfenol A) polikarbonata |
|
||||||||||||||||||||||||||
3912 |
Celuloza in njeni kemični derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št., kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
3916 do 3921 |
Polizdelki in izdelki iz plastičnih mas; razen iz tarifnih številk ex 3916, ex 3917, ex 3920 in ex 3921, za katere so pravila določena spodaj: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3916 in ex 3917 |
Profilni izdelki in cevi |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 3920 |
|
Izdelava iz delne termoplastične soli, ki je kopolimer etilena in metakrilne kisline in je delno nevtralizirana z ioni kovine, predvsem cinka in natrija |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št., kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 3921 |
Folije iz plastičnih mas, metalizirane |
Izdelava iz visoko prosojnih poliestrskih folij debeline manj kot 23 mikronov (6) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
3922 do 3926 |
Izdelki iz plastičnih mas |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 40 |
Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4001 |
Laminirane plošče iz surove gume za čevlje |
Laminacija folij iz naravnega kavčuka |
|
||||||||||||||||||||||||||
4005 |
Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, v listih ali trakovih |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov, razen naravnega kavčuka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
4012 |
Protektirane ali rabljene zunanje gume (plašči); polne gume in gume z zračnimi komorami, protektorji (plasti) in ščitniki iz vulkaniziranega kavčuka (gume): |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Protektiranje rabljenih gum |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4011 in 4012 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4017 |
Izdelki iz trde gume |
Izdelava iz trde gume |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 41 |
Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4102 |
Surove kože ovc ali jagnjet, brez volne |
Odstranjevanje volne s kože ovac ali jagnjet, z volno |
|
||||||||||||||||||||||||||
4104 do 4106 |
Strojene ali „crust“ kože, brez volne ali dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane |
Ponovno strojenje predhodno strojenih kož ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
4107, 4112 in 4113 |
Usnje, naprej obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, brez volne ali dlake, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tar. št. 4114 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifnih številk 4104 do 4113 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4114 |
Lakasto usnje in lakasto plastovito usnje; metalizirano usnje |
Izdelava iz materialov iz tarifnih številk 4104 do 4106, 4107, 4112 ali 4113 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 42 |
Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz sviloprejkine niti) |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 43 |
Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki; razen: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4302 |
Strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Beljenje ali barvanje, vključno z rezanjem in sestavljanjem nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna |
|
||||||||||||||||||||||||||
4303 |
Oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki |
Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna iz tarifne številke 4302 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 44 |
Les in lesni izdelki; lesno oglje; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4403 |
Les, grobo obdelan |
Izdelava iz grobo obdelanega lesa, olubljenega ali ne, ali samo grobo tesanega |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4407 |
Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm |
Skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4408 |
Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) in za vezan les, debeline do vključno 6 mm, prstasto spojen, in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, debeline do vključno 6 mm, skobljan, brušen ali na koncih spojen |
Spajanje, skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4409 |
Les, profiliran vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, vključno skobljan, brušen ali na koncih spojen: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brušenje ali spajanje na koncih |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4410 do ex 4413 |
Okraski in ornamenti, skupaj z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami |
Predelava v profiliran les (pero in utor) ali okrasne letve |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4415 |
Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje iz lesa |
Izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4416 |
Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa |
Izdelava iz klanih dog, nadalje neobdelanih, razen razžaganih na dveh glavnih površinah; |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4418 |
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, skodle in opaži |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4421 |
Trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev |
Izdelava iz lesa iz katerekoli tarifne številke, razen lesene žice iz tarifne številke 4409 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 45 |
Pluta in plutasti izdelki; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
4503 |
izdelki iz naravne plute |
Izdelava iz plute iz tarifne številke 4501 |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 46 |
Izdelki iz slame, esparta in drugih pletarskih materialov; košarski in pletarski izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 47 |
Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; predelani papirni ali kartonski odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 48 |
Papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4811 |
Papir in karton, samo s črtami ali kvadrati |
Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47 |
|
||||||||||||||||||||||||||
4816 |
Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje, razen tistih iz tarifne številke 4809; matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel |
Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47 |
|
||||||||||||||||||||||||||
4817 |
Pisemski ovitki, pisemske kartice, dopisnice in karte za dopisovanje brez slike, iz papirja ali kartona; kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4818 |
Toaletni papir: |
Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4819 |
Škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje, iz papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4820 |
Bloki s pisemskim papirjem |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 4823 |
Drug papir, karton, celulozna vata ter listi in trakovi iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti ali oblike |
Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 49 |
Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
4909 |
Tiskane ali ilustrirane razglednice; poštne razglednice, čestitke in karte z osebnimi sporočili, tiskane, ilustrirane ali neilustrirane, z ovitki ali okraski ali brez njih |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4909 in 4911 |
|
||||||||||||||||||||||||||
4910 |
Koledarji vseh vrst, tiskani, vključno s koledarskimi bloki: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4909 in 4911 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 50 |
Svila; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 5003 |
Svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali), mikani ali česani |
Mikanje ali česanje svilenih odpadkov |
|
||||||||||||||||||||||||||
5004 do ex 5006 |
Svilena preja in preja, spredena iz svilenih odpadkov |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5007 |
Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz enojne preje (7) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
ali Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 51 |
Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
5106 do 5110 |
Preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5111 do 5113 |
Tkanine iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz enojne preje (7) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
ali Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 52 |
Bombaž; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
5204 do 5207 |
Bombažna preja in sukanec |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5208 do 5212 |
Bombažne tkanine: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz enojne preje (7) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7)
ali Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 53 |
Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
5306 do 5308 |
Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5309 do 5311 |
Tkanine iz rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz enojne preje (7) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
ali Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
5401 do 5406 |
Preja, monofilamenti in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5407 in 5408 |
Tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7): |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
ali Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
5501 do 5507 |
Umetna ali sintetična rezana vlakna |
Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše |
|
||||||||||||||||||||||||||
5508 do 5511 |
Preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5512 do 5516 |
Tkanine iz umetnih in sintetičnih rezanih vlaken: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz enojne preje (7) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
ali Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 56 |
Vata, klobučevina in netkani tekstil; specialne preje; vrvi, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi; razen: |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5602 |
Klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
Lahko se uporabijo:
pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5604 |
Niti in kord iz gume, prekrit s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tar. št. 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz gumijastih niti ali vrvi, ki niso prekrite s tekstilom |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5605 |
Metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tar. št. 5404 ali 5405, kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5606 |
Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tarifne številke 5404 ali 5405 (razen proizvodov iz tarifne številke 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 57 |
Preproge in druga tekstilna talna prekrivala: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
Lahko se uporabijo:
pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna Kot podlaga se lahko uporablja tkanina iz jute |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
Kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 58 |
Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine; razen: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz enojne preje (7) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
ali Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
5805 |
Ročno tkane tapiserije vrste Gobelins, Flanders, Beauvais, Aubusson in podobne in ročno izdelane tapiserije (npr. z majhnim in križnim vbodom), dokončane ali nedokončane |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
5810 |
Vezenina v metraži, trakovih ali motivih |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
5901 |
Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig in podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov |
Izdelava iz preje |
|
||||||||||||||||||||||||||
5902 |
Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz preje |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše |
|
||||||||||||||||||||||||||
5903 |
Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tar. št. 5902 |
Izdelava iz preje ali tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
5904 |
Linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike |
Izdelava iz preje (7) |
|
||||||||||||||||||||||||||
5905 |
Zidne tapete iz tekstilnih materialov: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz preje |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
ali tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljenje netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
5906 |
Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tar.št. 5902: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz kemičnih materialov |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz preje |
|
||||||||||||||||||||||||||
5907 |
Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene |
Izdelava iz preje ali tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
5908 |
Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče in podobno; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz cevasto pletenih plinksih mrežic |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
5909 do 5911 |
Tekstilni izdelki za industrijsko uporabo: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz preje ali odpadkov tkanin ali krp iz tarifne številke 6310 |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 60 |
Pleteni ali kvačkani materiali |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 61 |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 62 |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani; razen: |
|
|||||||||||||||||||||||||||
ex 6202, ex 6204, ex 6206, ex 6209 in ex 6211 |
Oblačila za ženske, deklice in dojenčke in oblačilni dodatki za dojenčke, vezeni |
Izdelava iz preje (9) ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9) |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 6210 in ex 6216 |
Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra |
Izdelava iz preje (9) ali izdelava iz neprevlečene tkanine, če vrednost uporabljene neprevlečene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9) |
|
||||||||||||||||||||||||||
6213 in 6214 |
Robci, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz nebeljene enojne preje (7) (9) ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz nebeljene enojne preje (7) (9) ali izdelava, ki ji sledi tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost vse uporabljene netiskane tkanine iz tarifne številke 6213 in 6214 ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
6217 |
Drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov, razen tistih iz tar. št. 6212: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz preje (9) ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz preje (9) ali izdelava iz neprevlečene tkanine, če vrednost uporabljene neprevlečene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz preje (9) |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 63 |
Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
6301 do 6304 |
Odeje, potovalne odeje, posteljno perilo itn.; zavese itn.; drugi izdelki za notranjo opremo: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz nebeljene enojne preje (9) (10) ali izdelava iz nevezene tkanine (razen pletene ali kvačkane), če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
6305 |
Vreče in vrečke za pakiranje blaga |
Izdelava iz (7):
|
|
||||||||||||||||||||||||||
6306 |
Ponjave, platnene strehe in zunanje platnene navojnice (tende); šotori; jadra (za plovila, jadralne deske ali suhozemna vozila); izdelki za taborjenje: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
6307 |
Drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
6308 |
Garniture, ki so sestavljene iz tkanine in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov in serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljene v zavitkih za prodajo na drobno |
Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Sestavni deli ali izdelki brez porekla pa se lahko vključijo, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 64 |
Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406 |
|
||||||||||||||||||||||||||
6406 |
Deli obutve (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 65 |
Pokrivala in njihovi deli; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
6505 |
Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), vključno s podloženimi ali okrašenimi; mrežice za lase iz kakršnega koli materiala, vključno podložene ali okrašene |
Izdelava iz preje ali tekstilnih vlaken (9) |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 6506 |
Klobuki in druga pokrivala iz klobučevine, izdelane iz tulcev, stožcev ali drugih izdelkov iz tarifne številke 6501, vključno tudi podloženi ali okrašeni |
Izdelava iz preje ali tekstilnih vlaken (9) |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 66 |
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
6601 |
Dežniki in sončniki (vključno palice-dežniki, vrtni dežniki in podobni dežniki) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 67 |
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 68 |
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 6803 |
Izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca |
Izdelava iz obdelanega skrilavca |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 6812 |
Izdelki iz azbesta; izdelki iz mešanic na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 6814 |
Izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo, na podlagi iz papirja, kartona ali drugih materialov |
Izdelava iz obdelane sljude (vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo) |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 69 |
Keramični izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 70 |
Steklo in stekleni izdelki; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7003, ex 7004 in ex 7005 |
Steklo s plastjo proti refleksiji |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7006 |
Steklo iz tarifne številke 7003, 7004 in 7005, upognjeno, z obdelanimi robovi, gravirano, luknjano, emajlirano ali drugače obdelano, neuokvirjeno in ne spojeno z drugimi materiali: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz neprevlečene podlage iz steklene plošče iz tarifne številke 7006 |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7007 |
Varnostno steklo iz kaljenega ali plastnega stekla |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7008 |
Večplastni panelni elementi za izolacijo, iz stekla |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7009 |
Steklena ogledala, z okvirom ali brez njega, vključno tudi vzvratna ogledala |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7010 |
Baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje; čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
7013 |
Stekleni izdelki, ki se uporabljajo pri mizi, v kuhinji, v sanitarijah, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tarifne številke 7010 ali 7018) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna ali ročno okraševanje (razen sitotiska) ročno pihanih steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih ročno pihanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7019 |
Izdelki iz steklenih vlaken (razen preje) |
Izdelava iz:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 71 |
Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7101 |
Biseri, naravni ali kultivirani, sortirani in začasno nanizani zaradi lažjega transporta |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7102ex 7103 in ex 7104 |
Obdelani dragi in poldragi kamni (naravni, sintetični ali rekonstruirani) |
Izdelava iz neobdelanih dragih ali poldragih kamnov |
|
||||||||||||||||||||||||||
7106, 7108 in 7110 |
Plemenite kovine: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. številk 7106, 7108 in 7110 ali elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tarifnih številk 7106, 7108 ali 7110 ali legiranje plemenitih kovin iz tarifnih številk 7106, 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7107, ex 7109 in ex 7111 |
Kovine, platirane s plemenitimi kovinami, v obliki polizdelkov |
Izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami |
|
||||||||||||||||||||||||||
7116 |
Predmeti iz naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
7117 |
Imitacije nakita |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava iz delov iz navadnih kovin, neprekritih ali neprevlečenih s plemenitimi kovinami, pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 72 |
Železo in jeklo; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
7207 |
Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7208 do 7216 |
Ploščati vroče valjani izdelki, palice, kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla |
Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7206 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7217 |
Žica iz železa ali nelegiranega jekla |
Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7207 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7218, 7219 do 7222 |
Polizdelki, ploščato valjani izdelki, palice, kotniki in profili iz nerjavnega jekla |
Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7218 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7223 |
Žica iz nerjavnega jekla |
Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7218 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7224, 7225 do 7228 |
Polizdelki, ploščato valjani izdelki, žica vroče valjana v ohlapno navitih kolobarjih;palice, kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre iz legiranih ali nelegiranih jekel |
Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7206, 7218 ali 7224 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7229 |
Žica iz drugih legiranih jekel |
Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7 224 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 73 |
Izdelki iz železa ali jekla; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7301 |
Piloti |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7302 |
Deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla, kot sledi: tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje ali pritrjevanje tirnic |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7304, 7305 in 7306 |
Cevi in votli profili iz železa (razen litega železa) ali jekla |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206, 7207, 7218 ali 7224 |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7307 |
Pribor (fitingi) za cevi iz nerjavnega jekla (ISO št. X5CrNiMo 1712), sestavljen iz več delov |
Struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
7308 |
Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr. mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Zvarjeni kotniki in profili iz tarifne številke 7301 se ne smejo uporabljati |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7315 |
Verige zoper drsenje |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 74 |
Baker in bakreni izdelki; razen: |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
7401 |
Bakrov kamen; cementni baker (precipitat-oborina bakra) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
7402 |
Neprečiščen baker; bakrene anode za elektrolitsko rafinacijo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
7403 |
Prečiščen baker in bakrove zlitine, surovi: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz rafiniranega surovega bakra, ali iz odpadkov in ostankov bakra |
|
||||||||||||||||||||||||||
7404 |
Bakrovi odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
7405 |
Predzlitine bakra |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 75 |
Nikelj in nikljevi izdelki; razen: |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
7501 do 7503 |
Nikljev kamen („matte“), sintrani oksidi niklja in drugi vmesni izdelki metalurgije niklja; surovi nikelj; nikljevi odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 76 |
Aluminij in aluminijasti izdelki; razen: |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
7601 |
Aluminij, surov |
Izdelava:
ali Izdelava s toplotno ali elektronsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijevih odpadkov in ostankov |
|
||||||||||||||||||||||||||
7602 |
Aluminijevi odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 7616 |
Izdelki iz aluminija, razen gaze, tkanin, rešetk, mrež, ograj, tkanin za ojačanje in podobnih materialov (vključno z neskončnimi trakovi) iz aluminijaste žice in ekspandirane kovine iz aluminija |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 77 |
Rezervirano za možnost bodoče uporabe v harmoniziranem sistemu |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 78 |
Svinec in svinčeni izdelki; razen: |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
7801 |
Surovi svinec: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz obdelanega svinca („bullion“ ali „work“) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 7802 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7802 |
Svinčeni odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 79 |
Cink in cinkovi izdelki; razen: |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
7901 |
Cink, surov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 7902 |
|
||||||||||||||||||||||||||
7902 |
Cinkovi odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 80 |
Kositer in kositrni izdelki; razen: |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
8001 |
Kositer, surov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 8002 |
|
||||||||||||||||||||||||||
8002 in 8007 |
Kositrni odpadki in ostanki; drugi kositrni izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 81 |
Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št., kot je tarifna številka izdelka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 82 |
Orodje, nožarski proizvodi, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
8206 |
Orodje iz dveh ali več tar. št. 8202 do 8205, v garniturah za prodajo na drobno |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz številk 8202 do 8205. Vendar se orodje iz tarifnih številk 8202 do 8205 lahko vstavi v garniture, če njegova vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8207 |
Izmenljiva orodja za ročne obdelovalne priprave na mehanični pogon ali brez njega ali za obdelovalne stroje (npr.: za stiskanje, kovanje, vtiskovanje, prerezovanje, narezovanje in vrezovanje navojev, vrtanje, povečevanje odprtine s struganjem, prevlačenje, rezkanje), vključno z matricami za izvlačenje ali iztiskanje kovine, in orodja za vrtanje kamna ali zemlje |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
8208 |
Noži in rezila, za stroje ali mehanične priprave |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 8211 |
Noži z rezili, nazobljenimi ali nenazobljenimi (vključno z vrtnarskimi noži), razen nožev iz tarifne številke 8208 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji in rezila iz navadnih kovin. |
|
||||||||||||||||||||||||||
8214 |
Drugi nožarski izdelki (npr.: stroji za striženje, mesarske ali kuhinjske sekače, mesarske sekire in noži za sekljanje mesa, noži za papir); garniture in priprave za manikiranje in pedikiranje (vključno pilice za nohte) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin |
|
||||||||||||||||||||||||||
8215 |
Žlice, vilice, zajemalke, žlice za peno, lopatice za serviranje kolačev, noži za ribe, noži za maslo, prijemalke za sladkor in podoben kuhinjski in namizni pribor |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 83 |
Razni izdelki iz navadnih kovin; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 8302 |
Drugo okovje, pribor (fitingi) in podobni izdelki, primerni za stavbarstvo in avtomatična zapirala za vrata |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabljajo tudi drugi materiali iz tarifne številke 8302, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 8306 |
Kipci in drugi okraski iz navadnih kovin |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabljajo tudi drugi materiali iz tarifne številke 8306, če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 84 |
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli; razen: |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8401 |
Gorilni elementi za jedrske reaktorje |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka (12) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8402 |
Kotli za pridobivanje vodne in druge pare (razen kotlov za centralno kurjavo s toplo vodo, ki lahko proizvajajo paro z nizkim tlakom); kotli za pregreto vodo |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8403 in ex 8404 |
Kotli za centralno kurjavo, razen tistih iz tarifne številke 8402, in pomožne naprave za kotle za centralno kurjavo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 8403 in 8404 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8406 |
Turbine na vodno in drugo paro |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8407 |
Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8408 |
Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dieselski ali poldieselski motorji) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8409 |
Deli, ki so primerni izključno ali pretežno za motorje iz tarifnih številk 8407 ali 8408 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8411 |
Turboreaktivni motorji, turbopropelerski motorji in druge plinske turbine |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8412 |
Drugi pogonski stroji in motorji |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 8413 |
Tlačne črpalke z rotacijskim gibanjem |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8414 |
Industrijske nape, ventilatorji in podobno |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8415 |
Klimatske naprave z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti, vključno s stroji, pri katerih vlažnosti ni mogoče posebej regulirati |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8418 |
Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zamrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, drugačne od klimatskih naprav iz tarifne številke 8415 |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8419 |
Stroji in naprave za lesno industrijo, za proizvodnjo papirne mase, papirja in kartona |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8420 |
Kalandri in drugi stroji za valjanje, razen za kovine ali steklo, in valji zanje |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8423 |
Tehtnice – tehtalne naprave (razen tehtnic z občutljivostjo do vključno 5 centigramov (0,05 g)), vključno s stroji za štetje in kontrolo, ki delujejo na podlagi tehtanja; uteži za tehtnice vseh vrst |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8425 do 8428 |
Stroji in naprave za dviganje, manipulacijo, nakladanje ali razkladanje |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8429 |
Samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki, skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in cestni valjarji, samovozni: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8430 |
Drugi stroji za ravnanje, strganje, izkopavanje, nabijanje, kopanje ali vrtanje zemlje, mineralov ali rud; ovni in stroji za izdiranje pilotov; snežni plugi in snežni odmetalniki |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8431 |
Deli, primerni za uporabo izključno ali pretežno s cestnimi valjarji |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8439 |
Stroji za proizvodnjo celuloze iz vlaknastih celuloznih materialov ali za proizvodnjo ali dodelavo papirjev ali kartona |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8441 |
Drugi stroji za predelavo papirne mase, papirja ali kartona, vključno s stroji za rezanje vseh vrst |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8443 |
Tiskalniki za pisarniške stroje (npr. stroje za avtomatsko obdelavo podatkov, stroje za obdelavo besedila itd.) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8444 do 8447 |
Stroji iz teh tarifnih številk za uporabo v tekstilni industriji |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 8448 |
Pomožni stroji in naprave za uporabo s stroji iz tarifnih številk 8444 in 8445 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8452 |
Šivalni stroji, razen strojev za šivanje knjig iz tar. št. 8440; omarice, stojala in pokrovi, predvideni za šivalne stroje; igle za šivalne stroje: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8456 do 8466 |
Obdelovalni stroji in naprave ter njihovi deli in pribor iz tarifnih številk 8456 do 8465 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8469 do 8472 |
Pisarniški stroji (npr.: pisalni stroji, računski stroji, računalniki – stroji za avtomatsko obdelavo podatkov, razmnoževalni stroji, stroji za spajanje z žičnimi sponkami) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8480 |
Livarski okvirji za livarne kovin; modelne plošče; modeli za kalupe; kalupi za kovino (razen kalupov za ingote), kovinske karbide, steklo, mineralne materiale, gumo in plastične mase |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8482 |
Kotalni ležaji |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8484 |
Tesnila iz kovinskih listov, kombinirana z drugim materialom, ali iz dveh ali več plasti kovine; garniture tesnil, različne po sestavi materiala, v vrečkah, ovitkih ali podobnih pakiranjih; mehanska tesnila |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 8486 |
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8487 |
Deli strojev brez električnih priključkov, izolatorjev, tuljav, kontaktov ali drugih električnih delov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 85 |
Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke; razen: |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8501 |
Elektromotorji in električni generatorji (razen generatorskih agregatov) |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8502 |
Električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8504 |
Napajalniki za računalnike – stroje za avtomatično obdelavo podatkov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 8517 |
Drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443, 8525, 8527 ali 8528 |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8518 |
Mikrofoni in njihova stojala; zvočniki, vključno z zvočniki v zvočnih omaricah; avdiofrekvenčni električni ojačevalniki; električni sestavi za ojačevanje zvoka |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8519 |
Aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8521 |
Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8522 |
Deli in pribor uporabni predvsem ali v glavnem z aparati iz tar. št. 8519 do 8521 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8523 |
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
ali postopek razprševanja, pri čemur so integriranja vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustreznega topila (dopant), ne glede na to, ali je to vezje sestavljeno in/ali testirano v državi, ki ni država, navedena v členu 3 in 4 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8525 |
Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, vključno z oddajniki z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka; televizijske kamere, digitalni fotoaparati in video snemalne kamere |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8526 |
Radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8527 |
Sprejemniki za radiodifuzijo, vključno s sprejemniki, kombiniranimi v istem ohišju z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali z uro |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8528 |
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
Izdelava, pri kateri:
|
||||||||||||||||||||||||||||
8529 |
Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tar. št. 8525 do 8528: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8535 |
Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih za napetost nad 1 000 V |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8536 |
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
8537 |
Table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, opremljene z dvema ali več izdelki iz tar. št. 8535 ali 8536, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka, vključno s tistimi z vgrajenimi instrumenti in aparati iz Poglavja 90 in aparati za numerično krmiljenje, razen telefonskih central iz tar. št. 8517 |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8541 |
Diode, tranzistorji in podobni polprevodniški elementi, razen rezin, ki še niso zrezane v čipe |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8542 |
Elektronska integrirana vezja in mikrosestavi: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
ali postopek razprševanja (pri čemer so integriranja vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustreznega topila (dopant), ne glede na to, ali je to vezje sestavljeno in/ali testirano v državi, ki ni država, navedena v členu 3 in 4 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8544 |
Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8545 |
Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8546 |
Električni izolatorji iz kakršnega koli materiala |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8547 |
Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tar. št. 8546; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8548 |
Odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice, iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 86 |
Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (tudi elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst; razen: |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8608 |
Železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor; mehanska (vključno elektromehanska) oprema za signalizacijo, varnost, nadzor in upravljanje prometa v železniškem, tramvajskem in cestnem prometu, prometu na notranjih vodnih poteh, parkiriščih, lukah ali letališčih; njihovi deli |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 87 |
Vozila, razen železniških in tramvajskih vozil ter njihovi deli in pribor; razen: |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
8709 |
Samovozni delovni vozički, brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, lukah ali na letališčih za prevoz blaga na kratkih razdaljah; vlečna vozila ki se uporabljajo na peronih železniških postaj; deli navedenih vozil |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8710 |
Tanki in druga oklepna bojna motorna vozila, vključno tista, ki so opremljena z oborožitvenimi sredstvi, in njihovi deli |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8711 |
Motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8712 |
Kolesa brez krogličnih ležajev |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 8714 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8715 |
Otroški vozički in njihovi deli |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8716 |
Priklopniki in polpriklopniki; druga vozila, brez lastnega pogona; deli zanje |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 88 |
Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 8804 |
Rotošuti |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 8804 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
8805 |
Oprema za lansiranje letal; krovna prestrezala letal in podobne naprave; naprave za treniranje letenja na tleh; deli navedenih izdelkov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 89 |
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Ne smejo se uporabljati ladijski trupi iz tarifne številke 8906 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 90 |
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor; razen: |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9001 |
Optična vlakna in snopi optičnih vlaken; kabli iz optičnih vlaken, razen tistih iz tar. št. 8544; listi in plošče iz polarizirajočega materiala; leče (vključno kontaktne leče), prizme, zrcala in drugi optični elementi iz kakršnega koli materiala, nemontirani, razen takih optično neobdelanih steklenih elementov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9002 |
Leče, prizme, zrcala in drugi optični elementi, iz kakršnega koli materiala, montirani, ki so deli ali pribor instrumentov ali aparatov, razen takih optičnih neobdelanih steklenih elementov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9004 |
Očala, naočniki in podobni izdelki, korektivni, zaščitni ali drugi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 9005 |
Daljnogledi (z enim ali dvema objektivoma), optični teleskopi in njihova stojala, razen zrcalnih teleskopov in njihovih stojal |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 9006 |
Fotografski aparati (razen kinematografskih); fotografski bliskovni aparati in bliskovne žarnice, razen žarnic na razelektrenje |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9007 |
Kinematografske kamere in projektorji, vključno s tistimi z vdelanimi aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9011 |
Optični mikroskopi, tudi tisti za mikrofotografijo, mikrokinematografijo in mikroprojekcijo |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 9014 |
Drugi navigacijski instrumenti in aparati |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9015 |
Geodetski (tudi fotogrametrijski), hidrografski, oceanografski, hidrološki, meteorološki ali geofizikalni instrumenti in aparati, razen kompasov; daljinomeri |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9016 |
Tehtnice z občutljivostjo do vključno 5 centigramov (0,05 g), z utežmi ali brez njih |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9017 |
Instrumenti in aparati za risanje, označevanje ali matematično računanje (npr. risalni aparati, pantografi, kotomeri, risalni pribori v kompletu, logaritemska računala, računala v obliki okrogle plošče); ročni instrumenti za merjenje dolžine (npr. merilne palice in trakovi, mikrometrska merila, merila z nonijem), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9018 |
Medicinski, kirurški, zobozdravniški in veterinarski instrumenti in aparati, vključno s scintigrafskimi, elektromedicinskimi aparati in aparati za preiskavo vida: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 9018 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9019 |
Aparati za mehanoterapijo; aparati za masažo; aparati za psihološka testiranja; aparati za ozonoterapijo, kisikoterapijo, aerosolno terapijo, umetno dihanje in drugi terapevtski dihalni aparati |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9020 |
Drugi dihalni aparati in plinske maske, razen varovalnih mask brez mehanskih delov in zamenljivih filtrov |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9024 |
Stroji in aparati za preskušanje trdote, natezne tlačne trdnosti, elastičnosti ali drugih mehanskih lastnosti materiala (npr. kovin, lesa, tekstilnega materiala, papirja, plastične mase) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9025 |
Hidrometri in podobni merilniki, termometri, pirometri, barometri, higrometri (vlagomeri) in psihrometri, tudi kombinacije teh instrumentov, z možnostjo registriranja ali brez nje |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9026 |
Instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo pretoka, nivoja, tlaka ali drugih spremenljivih veličin pri tekočinah ali plinih (npr. merilniki pretoka, kazalniki nivoja, manometri, merilniki količine toplote), razen instrumentov in aparatov iz tarifnih številk 9014, 9015, 9028 ali 9032 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9027 |
Instrumenti in aparati za fizikalne ali kemične analize (npr. polarimetri, refraktometri, spektrometri, aparati za analizo plina ali dima); instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo viskoznosti, poroznosti, raztezanja, površinske napetosti in podobno; instrumenti in aparati za merjenje ali kontroliranje toplote, zvoka ali svetlobe (vključno z ekspozimetri); mikrotomi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9028 |
Merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin ali električne energije, vključno z merilniki za njihovo umerjanje: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9029 |
Števci vrtljajev, števci proizvodnje, taksimetri, kilometrski števci, števci korakov in podobno; kazalniki hitrosti in tahometri, razen tistih, ki se uvrščajo v tarifni številki 9014 ali 9015; stroboskopi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9030 |
Osciloskopi, spektralni analizatorji in drugi instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo električnih veličin, razen merilnikov iz tar. št. 9028; instrumenti in aparati za merjenje ali odkrivanje alfa, beta, gama, rentgenskih, kozmičnih ali drugih ionizirajočih sevanj |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9031 |
Instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju; projektorji profilov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9032 |
Instrumenti in aparati za avtomatsko regulacijo ali krmiljenje |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9033 |
Deli in pribori (ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju) za stroje, naprave, instrumente ali aparate iz poglavja 90 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 91 |
Ure in njihovi deli; razen: |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9105 |
Druge ure |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9109 |
Drugi urni mehanizmi, kompletni in sestavljeni |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9110 |
Kompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), nesestavljeni ali delno sestavljeni (mehanizmi v kompletih); nekompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), sestavljeni; grobi urni mehanizmi za osebne ali druge ure |
Izdelava, pri kateri:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9111 |
Ohišja za osebne ure in deli ohišij |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9112 |
Ohišja za hišne, pisarniške in podobne ure in ohišja podobne vrste za druge proizvode iz tega poglavja, deli ohišij |
Izdelava:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9113 |
Jermenčki in zapestnice za ročne ure in deli za jermenčke in zapestnice: |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 92 |
Glasbila; njihovi deli in pribor |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 93 |
Orožje in strelivo; njuni deli in pribor |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 94 |
Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
ex 9401 in ex 9403 |
Pohištvo iz navadnih kovin, z vdelano nenapolnjeno bombažno tkanino, katere teža ne presega 300 g/m2 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava iz bombažne tkanine, ki je že pripravljena za uporabo z materiali iz tarifne številke 9401 ali 9403, pod pogojem, da:
|
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||||||||||||||||||||||||||
9405 |
Svetilke in pribor zanje, vključno z reflektorji in njihovimi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljene ploščice z imeni in podobno, s fiksiranim svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9406 |
Montažne zgradbe |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 95 |
Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
9503 |
Druge igrače; zmanjšani modeli in podobni modeli za igro, tudi s pogonom; zloženke (puzzles) vseh vrst |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 9506 |
Palice za golf in njihovi deli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Za izdelavo glav za palice za golf pa se lahko uporabijo grobo obdelani kosi |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex Poglavje 96 |
Razni izdelki; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar.št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 9601 in ex 9602 |
Izdelki iz materialov živalskega, rastlinskega ali mineralnega izvora za rezljanje |
Izdelava iz obdelanih materialov za rezljanje iz iste tarifne številke kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 9603 |
Metle in ščetke (razen metel iz protja ter ščetk iz materialov veveričje ali podlasičje dlake), ročno vodeni mehanični čistilci tal, brez motorja, soboslikarski vložki in valji brisalniki za pod, okna ipd., omela |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9605 |
Potovalni kompleti za osebna toaletna sredstva, šivanje ali čiščenje obutve ali obleke |
Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Lahko pa se vključijo sestavni deli ali izdelki brez porekla, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
9606 |
Gumbi, gumbi pritiskači, zaklopni gumbi, gumbi za srajce, gumbi, ki se še oblačijo (prekrijejo), in drugi deli teh izdelkov; nedokončani gumbi |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
9608 |
Svinčniki s kroglico; flomastri, označevalci z vrhom iz polsti ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki, držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno kapice in ščipalke) navedenih izdelkov, razen tistih iz tar. št. 9609 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Vendar se lahko uporabljajo peresa ali konice peres iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka |
|
||||||||||||||||||||||||||
9612 |
Trakovi za pisalne stroje in podobni trakovi, prepojeni s tiskarsko barvo ali drugače pripravljeni za odtiskovanje, vključno s trakovi na kolesih ali v kasetah; blazinice za žige, prepojene ali neprepojene, s škatlo ali brez nje |
Izdelava:
|
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 9613 |
Vžigalniki piezo |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 9613 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
|
||||||||||||||||||||||||||
ex 9614 |
Tobačne pipe ali glave za pipe |
Izdelava iz grobo obdelanih kosov |
|
||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 97 |
Umetniški izdelki, zbirke in starine |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
(1) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.
(2) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodno opombo 7.2.
(3) Opomba 3 k Poglavju 32 določa, da gre za preparate, ki se uporabljajo za barvanje katerega koli materiala ali ki se uporabljajo kot sestavine za proizvodnjo barvil, pod pogojem, da niso uvrščeni v drugo tarifno številko v Poglavju 32.
(4) Izraz „skupina“ pomeni kateri koli del besedila te tarifne številke med dvema podpičjema.
(5) Za izdelke, sestavljene iz materialov, ki so po eni strani uvrščeni v tarifne številke 3901 do 3906 in po drugi strani v tarifne številke 3907 do 3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po teži.
(6) Naslednje folije se štejejo za visoko prosojne: folije, katerih zatemnitev (merjeno z Gardner Hazemetrom v skladu z ASTM-D 1003-16, t. i. Hazefactor) je manjša od 2 %.
(7) Posebni pogoji, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, so navedeni v uvodni opombi 5.
(8) Uporaba tega materiala je omejena na izdelavo tkanih tkanin, ki se uporabljajo za izdelavo papirja.
(9) Glej uvodno opombo 6.
(10) Za pletene ali kvačkane izdelke, brez dodatka elastike ali gume, dobljene s šivanjem ali sestavljanjem kosov pletenih ali kvačkanih tkanin (rezanih ali pletenih direktno v oblike) glej uvodno opombo 6.
(11) SEMII – Registrirani institut za polprevodniško opremo in materiale.
(12) To pravilo se uporablja do 31. decembra 2005.
PRILOGA III
Vzorca potrdila o gibanju blaga eur.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1
Navodila za tiskanje
1. |
Vsak obrazec meri 210 × 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je do minus 5 mm oziroma plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, z najmanjšo dovoljeno težo 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem „guilloche“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled. |
2. |
Pristojni organi pogodbenic si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru se mora vsak obrazec sklicevati na tako pooblastilo. Na vsakem obrazcu morata biti navedena ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Opremljen mora biti tudi z zaporedno številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo. |
PRILOGA IV
BESEDILO IZJAVE NA RAČUNU
Izjava na računu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb v izjavi ni treba navajati.
Bolgarska različica
Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № … (1)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с …. (2) преференциален произход
Španska različica
El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera no … (1)) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … (2).
Češka različica
Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).
Danska različica
Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. … (1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (2).
Nemška različica
Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte … (2) Ursprungswaren sind.
Estonska različica
Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr. … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul, kui on selgelt näidetud teisiti.
Grška različica
Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ'αριθ. … (1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (2).
Angleška različica
The exporter of the products covered by this document (customs authorization No … (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … (2) preferential origin.
Francoska različica
L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no … (1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … (2).
Italijanska različica
L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. … (1)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (2).
Latvijska različica
To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. … (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme … (2).
Litovska različica
Šiame dokumente išvardytų prekių eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr. … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės prekės.
Madžarska različica
A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1)) kijelentem, hogy eltérő egyértelmű jelzés hiányában az áruk preferenciális … (2) származásúak.
Malteška različica
L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … (2).
Nizozemska različica
De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn (2).
Poljska različica
Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.
Portugalska različica
O abaixo-assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento (autorização aduaneira n.o … (1)), declara que, salvo indicação expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (2).
Romunska različica
Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizaţia vamală nr. … (1)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferenţială … (2).
Slovaška različica
Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).
Slovenska različica
Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov štr. … (1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … (2) poreklo.
Finska različica
Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o … (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita (2).
Švedska različica
Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. … (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung (2).
Črnogorska različica
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovim dokumentom (carinsko odoborenje br.. (1)) izjavljuje da, osim u slučaju kada je drugačije naznačeno, ovi proizvodi su … (2) preferencijalnog porijekla.
… (3)
(Kraj in datum)
… (4)
(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo napisano ime osebe, ki podpiše izjavo)
(1) Kadar izjavo na računu izdela pooblaščeni izvoznik, mora biti v to polje vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izdela pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.
(2) Navedba porekla izdelkov. Kadar se izjava na računu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerem se daje izjava, z oznako „CM“.
(3) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.
(4) Kadar se ne zahteva podpis izvoznika, se izvzetje podpisa nanašat tudi na navedbo imena podpisnika.
PRILOGA V
IZDELKI, KI SO IZKLJUČENI IZ KUMULACIJE, DOLOČENE V ČLENIH 3 IN 4
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
1704 90 99 |
Drugi sladkorni izdelki, ki ne vsebujejo kakava. |
||
|
Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav |
||
1806 10 30 |
|
||
1806 10 90 |
|
||
|
|
||
1806 20 95 |
|
||
|
|
||
|
|
||
1901 90 99 |
Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2101 12 98 |
Drugi pripravki na osnovi kave. |
||
2101 20 98 |
Drugi pripravki na osnovi pravega čaja ali maté čaja. |
||
2106 90 59 |
Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu |
||
|
|
||
|
|
||
2106 90 98 |
Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
3302 10 29 |
Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
SKUPNA IZJAVA O KNEŽEVINI ANDORA
1. Črna gora sprejema izdelke s poreklom iz Kneževine Andora iz poglavij 25 do 97 harmoniziranega sistema kot izdelke s poreklom iz Skupnosti v smislu tega sporazuma.
2. Protokol 3 se smiselno uporablja s potrebnimi spremembami za opredelitev statusa izdelkov s poreklom zgoraj navedenih izdelkov.
SKUPNA IZJAVA O REPUBLIKI SAN MARINO
1. Črna gora sprejema izdelke s poreklom iz Republike San Marino kot izdelke s poreklom iz Skupnosti v smislu tega sporazuma.
2. Protokol 3 se smiselno uporablja s potrebnimi spremembami za opredelitev statusa izdelkov s poreklom zgoraj navedenih izdelkov.
PROTOKOL 4
o kopenskem prometu
Člen 1
Namen
Namen tega protokola je spodbujati sodelovanje med pogodbenicama na področju kopenskega prometa, zlasti tranzitnega prometa, in v ta namen zagotoviti, da se promet med ozemlji pogodbenic in prek teh ozemelj razvija na usklajen način s popolno in povezano uporabo vseh določb tega protokola.
Člen 2
Področje uporabe
1. Sodelovanje zajema kopenski promet, zlasti cestni, železniški in kombinirani prevoz, vključuje pa tudi ustrezno infrastrukturo.
2. V zvezi s tem so v področju uporabe tega protokola zajeti zlasti:
— |
prometna infrastruktura na ozemlju ene ali druge pogodbenice v potrebnem obsegu, da se doseže cilj tega protokola; |
— |
vzajemni dostop do trga na področju cestnega prometa; |
— |
bistveni pravni in upravni podporni ukrepi, vključno s trgovinskimi, davčnimi, socialnimi in tehničnimi ukrepi; |
— |
sodelovanje pri razvoju sistema prevoza, ki ustreza okoljskim potrebam; |
— |
redna izmenjava informacij o razvoju prometnih politik pogodbenic, zlasti v zvezi s prometno infrastrukturo. |
Člen 3
Opredelitve pojmov
Za namene tega protokola se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
a) |
tranzitni promet Skupnosti: prevoz blaga v tranzitu prek črnogorskega ozemlja v državo članico Skupnosti ali iz nje, ki ga izvaja prevoznik s sedežem v Skupnosti; |
b) |
tranzitni promet Črne gore: prevoz blaga v tranzitu iz Črne gore prek ozemlja Skupnosti in namenjenega v tretjo državo ali blaga iz tretje države, namenjenega v Črno goro, ki ga izvaja prevoznik s sedežem v Črni gori; |
c) |
kombinirani prevoz: prevoz blaga, pri katerem tovornjak, priklopnik, polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje, zamenljivo tovorišče ali zabojnik dolžine 20 čevljev ali več za dovoz ali odvoz uporabljajo cestni prevoz, na drugem delu prevoza pa železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh ali pomorski prevoz, če ta del prevoza presega 100 km zračne črte, pri čemer se dovoz ali odvoz opravi s cestnim prevozom;
|
INFRASTRUKTURA
Člen 4
Splošna določba
Pogodbenici soglašata, da bosta sprejeli obojestransko usklajene ukrepe za razvoj infrastrukturnega omrežja multimodalnega prevoza, kar je bistvenega pomena za odpravo težav pri prevozu blaga preko Črne gore, zlasti po cestnih poteh 1, 2b, 4 in 6, ki povezujejo mejo s Hrvaško in Bar, mejo z Bosno in Hercegovino in mejo z Albanijo, mejo s Srbijo in Mišiće ter Ribaravino in Bač na meji s Srbijo; železniških poteh 2 in 4, ki povezujeta Podgorico in mejo z Albanijo ter mejo s Srbijo in Bar; pristanišče Bar in letališče Podgorica, ki sta del ključnega regionalnega prometnega omrežja, kot je opredeljen v memorandumu o soglasju, na katerega se nanaša člen 5.
Člen 5
Načrtovanje
Skupnost in Črna gora posebno pozornost namenjata razvoju regionalnega omrežja multimodalnega prevoza na ozemlju Črne gore, ki ustreza potrebam Črne gore in jugovzhodne evropske regije ter zajema cestne in železniške poti, celinske plovne poti, celinska pristanišča, pristanišča, letališča in drugo, z omrežjem povezano infrastrukturo. To omrežje je bilo opredeljeno v memorandumu o soglasju glede razvoja ključnega omrežja regionalne prometne infrastrukture za jugovzhodno Evropo, ki so ga junija 2004 podpisali ministri iz te regije in Evropska komisija. Razvoj omrežja in izbiro prednostnih nalog bo izvedel usmerjevalni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki obeh podpisnic.
Člen 6
Finančni vidiki
1. Skupnost lahko v skladu s členom 116 tega sporazuma finančno prispeva za potrebna dela v zvezi z infrastrukturo, kot je omenjeno v členu 5. Finančni prispevek je lahko v obliki posojila Evropske investicijske banke in kateri koli drugi obliki financiranja, s katero se lahko nadalje zagotovi dodatna sredstva.
2. Da bi se delo pospešilo, si bo Evropska komisija v največji možni meri prizadevala spodbuditi uporabo dodatnih sredstev, na primer naložb nekaterih držav članic na dvostranski ravni ali uporabo javnih ali zasebnih sredstev.
ŽELEZNIŠKI IN KOMBINIRANI PREVOZ
Člen 7
Splošna določba
Pogodbenici sprejmeta skupno usklajene ukrepe, potrebne za razvoj in spodbujanje železniškega in kombiniranega prevoza za zagotovitev, da se v prihodnosti večji delež njunega dvostranskega in tranzitnega prometa preko Črne gore opravlja po okolju prijaznejših pogojih.
Člen 8
Posebni vidiki v zvezi z infrastrukturo
Kot del posodobitve črnogorskih železnic se sprejmejo potrebni ukrepi za prilagoditev sistema za kombinirani prevoz, zlasti v zvezi z razvojem ali gradnjo terminalov, predorov in zmogljivosti, za kar so potrebne znatne naložbe.
Člen 9
Podporni ukrepi
Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za spodbujanje razvoja kombiniranega prevoza.
Namen takih ukrepov je:
— |
spodbuditi uporabo kombiniranega prevoza pri uporabnikih in pošiljateljih; |
— |
zagotoviti kombinirani prevoz, ki bo konkurenčen cestnemu prometu, zlasti s finančno podporo Skupnosti in Črne gore v okviru njune zakonodaje; |
— |
spodbuditi uporabo kombiniranega prevoza na daljših razdaljah in zlasti uporabo zamenljivih tovorišč, zabojnikov in prevozov brez spremstva na splošno; |
— |
povečati hitrost in zanesljivost kombiniranega prevoza ter zlasti: |
— |
povečati pogostost konvojev v skladu s potrebami pošiljateljev in uporabnikov; |
— |
zmanjšati čakalni čas na terminalih in povečati njihovo storilnost; |
— |
na ustrezen način odstraniti vse ovire z dovoznih poti, da se izboljša dostop do kombiniranega prevoza; |
— |
po potrebi uskladiti teže, dimenzije in tehnične lastnosti specializirane opreme, zlasti, da se zagotovi potrebna skladnost merilnikov in sprejme usklajen ukrep za naročanje in začetek uporabe te opreme glede na obseg prometa |
— |
ter na splošno sprejeti kakršne koli druge ustrezne ukrepe. |
Člen 10
Vloga železnic
V zvezi z zadevnimi pooblastili držav in železnic pogodbenici za prevoz potnikov in blaga železniškim upravam priporočita:
— |
da okrepijo sodelovanje na vseh področjih, in sicer dvostransko in večstransko sodelovanje ter sodelovanje v okviru mednarodnih železniških organizacij, zlasti v zvezi z izboljšanjem kakovosti in varnosti prevoznih storitev; |
— |
da poskušajo vzpostaviti skupen sistem organiziranja železnic, da bi zlasti pri tranzitu spodbudili pošiljatelje k pošiljanju tovora po železnici in ne po cesti, na podlagi poštene konkurence, pri čemer ima uporabnik možnost proste izbire; |
— |
da se Črna gora pripravi na sodelovanje pri izvajanju in prihodnjemu razvoju pravnega reda Skupnosti v zvezi z razvojem železnic. |
CESTNI PROMET
Člen 11
Splošne določbe
1. Glede skupnega dostopa do prevoznih trgov se pogodbenici dogovorita, da v začetku in brez poseganja v odstavek 2 ohranita ureditev na podlagi dvostranskih sporazumov ali drugih obstoječih mednarodnih dvostranskih instrumentov, sklenjenih med vsako državo članico Skupnosti in Črno goro, kadar takšni sporazumi ali instrumenti ne obstajajo pa na podlagi dejanskega stanja leta 1991.
Vendar pa med čakanjem na sklenitev sporazumov med Skupnostjo in Črno goro o dostopu do cestnega prevoznega trga, kot je določeno v členu 12, ter obdavčenju cestnega prometa, kot je določeno v členu 13(2), Črna gora sodeluje z državami članicami Skupnosti pri spreminjanju omenjenih dvostranskih sporazumov, da se prilagodijo temu protokolu.
2. Pogodbenici soglašata, da bosta z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovili neomejen dostop za tranzitni promet Skupnosti preko Črne gore in tranzitni promet Črne gore preko Skupnosti.
3. Če se zaradi pravic, dodeljenih na podlagi odstavka 2, tranzitni promet cestnih prevoznikov Skupnosti poveča do te mere, da povzroča škodo ali resno ogroža cestno infrastrukturo in/ali pretočnost prometa na oseh, omenjenih v členu 5, ter v enakih okoliščinah nastanejo težave na ozemlju Skupnosti v bližini meja Črne gore, se zadeva v skladu s členom 121 tega sporazuma predloži Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu. Pogodbenici lahko predlagata izjemne začasne nediskriminacijske ukrepe, ki so potrebni za omejitev ali ublažitev škode.
4. Če Skupnost določi predpise za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzročajo težka tovorna vozila, registrirana v Evropski uniji, in za izboljšanje varnosti prometa, se podobna ureditev uporablja tudi za težka tovorna vozila, registrirana v Črni gori, ki želijo blago prevažati prek ozemlja Skupnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet odloči glede potrebnih ureditev.
5. Pogodbenici ne sprejmeta nobenih enostranskih ukrepov, ki bi lahko povzročili diskriminacijo med prevozniki ali vozili Skupnosti in Črne gore. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za olajšanje prevozov v cestnem prometu na ozemlje ali prek ozemlja druge pogodbenice.
Člen 12
Dostop do trga
Prednostna naloga pogodbenic je, da se zavežeta skupnemu delu in si ob upoštevanju svojih notranjih predpisov prizadevata za:
— |
ukrepanje, na podlagi katerega bi se prednost dala razvoju sistema prevoza, ki ustreza potrebam pogodbenic in je združljiv z vzpostavitvijo notranjega trga Skupnosti in izvajanjem skupne prometne politike na eni strani ter z gospodarskimi in prometnimi politikami Črne gore na drugi strani; |
— |
dokončni sistem za urejanje prihodnjega dostopa do cestnega prevoznega trga med pogodbenicama na podlagi vzajemnosti. |
Člen 13
Obdavčitev, cestnine in druge pristojbine
1. Pogodbenici soglašata, da obdavčevanje cestnih vozil, cestnine in druge pristojbine ne smejo biti diskriminacijske.
2. Pogodbenici čim prej začneta s pogajanji za sklenitev sporazuma o cestnem obdavčevanju, na podlagi pravil, ki jih je v zvezi s tem sprejela Skupnost. Namen sporazuma je zlasti zagotoviti prosti pretok čezmejnega prometa, postopno odpraviti razlike med sistemi cestnega obdavčevanja, ki jih uporabljata pogodbenici, in odpraviti izkrivljanje konkurence, do katerega pride zaradi omenjenih razlik.
3. Do zaključka pogajanj, omenjenih v odstavku 2, bosta pogodbenici odpravili diskriminacijo med cestnimi prevozniki Skupnosti, Črne gore pri obračunavanju davkov in pristojbin na promet in/ali posedovanje težkih tovornih vozil ter davkov ali dajatev, ki se obračunajo za prevoze na ozemlje pogodbenic. Črna gora se zaveže, da bo Evropsko komisijo obvestila o znesku davkov, cestnin in pristojbin, ki jih uporablja, ter o metodi za njihov izračun, če se to zahteva.
4. Do sklenitve sporazumov, omenjenih v odstavku 2 in v členu 12, se bo o vsaki spremembi, predlagani po začetku veljavnosti tega sporazuma, v zvezi z obdavčitvijo, pristojbinami ali drugimi dajatvami, vključno s sistemom za pobiranje teh dajatev, ki se lahko uporabijo za tranzitni promet Skupnosti preko Črne gore, odločalo v okviru predhodnega posvetovalnega postopka.
Člen 14
Masa in dimenzije
1. Črna gora soglaša, da lahko cestna vozila, ki ustrezajo standardom Skupnosti glede mase in dimenzij, vozijo prosto in neovirano po cestah, omenjenih v členu 5. V šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma se lahko za vozila, ki ne ustrezajo obstoječim standardom Črne gore, uvede posebna nediskriminacijska dajatev glede na škodo, povzročeno zaradi dodatne osne obremenitve.
2. Črna gora si bo do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma prizadevala uskladiti svoje obstoječe predpise in standarde za gradnjo cest z zakonodajo, ki velja v Skupnosti, in si bo po najboljših močeh prizadevala izboljšati obstoječe cestno omrežje, predvideno v členu 5, tako, da ga bo v predlaganem času prilagodila novim predpisom in standardom v skladu s svojimi finančnimi možnostmi.
Člen 15
Okolje
1. Na področju varstva okolja si pogodbenici prizadevata uvesti standarde, s katerimi se zagotovi visoka stopnja zaščite pri emisijah plinov in delcev ter ravneh hrupa za težka tovorna vozila.
2. Da bi industriji zagotovili jasne informacije ter spodbudili usklajene raziskave, načrtovanje in proizvodnjo, se je treba na tem področju izogniti izrednim nacionalnim standardom.
Prevozna sredstva, ki ustrezajo standardom, določenim z mednarodnimi sporazumi, ki se nanašajo tudi na okolje, se lahko na ozemlju pogodbenic uporabljajo za opravljanje dejavnosti brez dodatnih omejitev.
3. Pogodbenici sodelujeta pri uvedbi novih standardov, da bi dosegli zgoraj omenjene cilje.
Člen 16
Družbeni vidiki
1. Črna gora svojo zakonodajo o usposabljanju osebja za cestni prevoz blaga, zlasti glede prevoza nevarnih snovi, uskladi s standardi ES.
2. Črna gora bo kot pogodbenica Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (ERTA) s Skupnostjo v največji možni meri uskladila svoje politike v zvezi s časom vožnje, prekinitvami vožnje in časom počitka za voznike in sovoznike glede na prihodnji razvoj socialne zakonodaje na tem področju.
3. Pogodbenici sodelujeta pri izvajanju in uveljavitvi socialne zakonodaje na področju cestnega prometa.
4. Pogodbenici zagotovita enakovrednost svoje zakonodaje o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu za medsebojno priznavanje zakonodaje.
Člen 17
Določbe v zvezi s prometom
1. Pogodbenici združujeta svoje izkušnje in si prizadevata za uskladitev svoje zakonodaje, da se izboljša pretok prometa med obdobji konic (konci tedna, prazniki, turistična sezona).
2. Na splošno pogodbenici spodbujata uvedbo, razvoj in koordinacijo informacijskega sistema za cestni promet.
3. Prizadevata si za uskladitev svoje zakonodaje o prevozu pokvarljivega blaga, živih živali in nevarnih snovi.
4. Pogodbenici si prizadevata tudi za uskladitev tehnične pomoči, ki jo je treba zagotoviti voznikom, razširjanju najpomembnejših informacij o prometu in drugih turističnih informacij ter o službah za ukrepanje ob nesrečah, vključno s podatki o rešilnih vozilih.
Člen 18
Varnost v cestnem prometu
1. Črna gora do konca drugega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma svojo zakonodajo o varnosti v cestnem prometu, zlasti v zvezi s prevozom nevarnega blaga, uskladi z zakonodajo Skupnosti.
2. Črna gora bo kot pogodbenica Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti (ADR) s Skupnostjo v največji možni meri uskladila svoje politike v zvezi s prevozom nevarnega blaga.
3. Pogodbenici sodelujeta v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem zakonodaje o varnosti v cestnem prometu, zlasti glede vozniških dovoljenj in ukrepov za zmanjšanje števila prometnih nesreč.
POENOSTAVITEV FORMALNOSTI
Člen 19
Poenostavitev formalnosti
1. Pogodbenici soglašata, da bosta poenostavili tako tranzitni kot dvostranski pretok blaga po železnicah in cestah.
2. Pogodbenici soglašata, da bosta začeli pogajanja za sklenitev Sporazuma o poenostavitvi nadzora in formalnosti v zvezi s prevozom blaga.
3. Pogodbenici soglašata, da bosta v potrebnem obsegu skupaj ukrepali in spodbujali sprejetje nadaljnjih poenostavitvenih ukrepov.
KONČNE DOLOČBE
Člen 20
Širitev področja uporabe
Če ena od pogodbenic na podlagi izkušenj pri uporabi tega protokola ugotovi, da so drugi ukrepi, ki spadajo v področje uporabe tega protokola, v interesu usklajene evropske prometne politike ter se lahko s pomočjo teh ukrepov zlasti odpravijo težave pri tranzitnem prometu, ta pogodbenica v zvezi s tem posreduje predloge drugi pogodbenici.
Člen 21
Izvajanje
1. Sodelovanje med pogodbenicama se izvede v okviru posebnega pododbora, ki se ustanovi v skladu s členom 123 tega sporazuma.
2. Ta pododbor zlasti:
a) |
pripravi načrt sodelovanja pri železniškem in kombiniranem prevozu, raziskavah glede prometa in na področju okolja; |
b) |
prouči uporabo sklepov iz obstoječega protokola in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru priporoči ustrezne rešitve možnih težav, ki lahko nastanejo; |
c) |
dve leti po začetku veljavnosti tega sporazuma oceni položaj v zvezi z izboljšanjem infrastrukture in posledicami prostega tranzita; |
d) |
usklajuje spremljanje, napovedi in drugo delo na področju statistike v zvezi z mednarodnim prometom in zlasti tranzitnim prometom. |
SKUPNA IZJAVA
1. Skupnost in Črna gora sta seznanjeni, da so od 9.11.2006 (1), ravni plinskih emisij in hrupa, ki so v Skupnosti sprejemljive pri homologaciji težkih tovornih vozil, naslednje (2):
Mejne vrednosti, izmerjene v okviru Evropskega cikla ustaljenega stanja (ESC) in Evropskega preskusa odzivnosti na obremenitev (ELR):
|
|
Masa ogljikovega monoksida |
Masa ogljikovodikov |
Masa dušikovih oksidov |
Masa trdnih delcev |
Dim |
|
|
(CO) g/kWh |
(HC) g/kWh |
(NOx) g/kWh |
(PT) g/kWh |
m–1 |
Vrsta B1 |
Euro IV |
1,5 |
0,46 |
3,5 |
0,02 |
0,5 |
Mejne vrednosti, izmerjene pri Evropskem prehodnem ciklu (ETC):
|
|
Masa ogljikovega monoksida |
Masa ne-metanskih ogljikovodikov |
Masa metana |
Masa dušikovih oksidov |
Masa trdnih delcev |
|
|
(CO) g/kWh |
(NMHC) g/kWh |
(CH4) (3) g/kWh |
(NOx) g/kWh |
(PT) (4) g/kWh |
Vrsta B1 |
Euro IV |
4,0 |
0,55 |
1,1 |
3,5 |
0,03 |
2. Skupnost in Črna gora si v prihodnje prizadevata zmanjšati emisije motornih vozil z uporabo najnovejše tehnologije za nadzor emisij vozila in z boljšo kakovostjo motornega goriva.
(1) Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (UL L 275, 20.10.2005, str. 1).
(2) Te mejne vrednosti se posodobijo kakor je predvideno z ustreznimi direktivami in v skladu z njihovimi prihodnjimi spremembami.
(3) Samo za motorje na naravni plin.
(4) Se ne uporablja za motorje na plinasto gorivo.
PROTOKOL 5
o državni pomoči za jeklarsko industrijo
1. |
Pogodbenici priznavata, da mora Črna gora nemudoma odpraviti strukturne slabosti v svojem jeklarskem sektorju ter s tem zagotoviti globalno konkurenčnost svoje industrije. |
2. |
Poleg ureditev, predvidenih v odstavku 1(iii) člena 73 tega sporazuma, se presoja združljivosti državne pomoči za jeklarsko industrijo, kot je opredeljena v Prilogi I Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013, izvede na podlagi meril za jeklarski sektor, ki izhajajo iz uporabe člena 87 Pogodbe ES, vključno s sekundarno zakonodajo. |
3. |
Za namene uporabe določb odstavka 1(iii) člena 73 tega sporazuma v zvezi z jeklarsko industrijo Skupnost Črni gori priznava pravico, da v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma jeklarskim podjetjem v težavah izjemoma dodeli državno pomoč za prestrukturiranje, če
|
4. |
Črna gora predloži Evropski komisiji v presojo nacionalni program prestrukturiranja in posamezne poslovne načrte za vsako podjetje, deležno pomoči za prestrukturiranje, iz katerih je razvidno, da so navedeni pogoji izpolnjeni. Organ za nadzor državnih pomoči Črne gore oceni in potrdi posamezne poslovne načrte glede na njihovo skladnost z odstavkom 3 tega protokola. Evropska komisija potrdi, da je nacionalni program prestrukturiranja v skladu z zahtevami odstavka 3. |
5. |
Evropska komisija spremlja izvajanje načrtov v tesnem sodelovanju s pristojnimi državnimi organi, zlasti z organom za nadzor državnih pomoči Črne gore. Če spremljanje pokaže, da se je od dneva podpisa tega sporazuma dodelila pomoč upravičencem, ki ni odobrena v nacionalnem programu prestrukturiranja, ali katera koli pomoč za prestrukturiranje jeklarskim podjetjem, ki niso navedena v nacionalnem programu prestrukturiranja, organ za nadzor državnih pomoči Črne gore poskrbi, da se vsaka takšna pomoč povrne. |
6. |
Na zahtevo Skupnost Črni gori zagotovi tehnično podporo za pripravo nacionalnega programa prestrukturiranja in posameznih poslovnih načrtov. |
7. |
Pogodbenici zagotovita popolno preglednost v zvezi z državnimi pomočmi. Zlasti v zvezi z državnimi pomočmi, dodeljenimi jeklarskim podjetjem v Črni gori, ter izvajanjem programa prestrukturiranja in poslovnih načrtov, bo potekala nenehna izmenjava informacij. |
8. |
Stabilizacijsko-pridružitveni svet spremlja izvajanje zahtev iz odstavkov 1 do 4 tega člena. V ta namen lahko Stabilizacijsko-pridružitveni svet sestavi pravila za izvajanje. |
9. |
Če ena od pogodbenic meni, da posebno ravnanje druge pogodbenice ni v skladu s pogoji tega protokola in se s takim ravnanjem posega v interese prve pogodbenice ali znatno škoduje njeni domači industriji ali pa za to obstaja nevarnost, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s pododborom za konkurenco ali v 30 delovnih dneh po prejemu zahteve za takšno posvetovanje. |
PROTOKOL 6
protokol o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah črna gora
Člen 1
Opredelitve pojmov
Za ta protokol:
(a) |
„carinska zakonodaja“ pomeni vse zakonske ali druge določbe, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenic in urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter dajanje blaga v kateri koli carinski postopek, vključno z ukrepi o prepovedi, omejevanju in nadzoru; |
(b) |
„organ prosilec“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga pogodbenica imenuje v ta namen in ki zaprosi za pomoč na podlagi tega protokola; |
(c) |
„zaprošeni organ“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga pogodbenica imenuje v ta namen in ki prejme zaprosilo za pomoč na podlagi tega protokola; |
(d) |
„osebni podatki“ pomenijo vse informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika; |
(e) |
„dejanje, ki krši carinsko zakonodajo“ pomeni vsako kršitev ali vsak poskus kršitve carinske zakonodaje zakonodaje. |
Člen 2
Področje uporabe
1. Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagata na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, da zagotovita pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem, preiskavo in bojem proti dejanjem, ki kršijo to zakonodajo.
2. Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem protokolom, se uporablja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v pravila o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah. Prav tako ne zajema informacij, pridobljenih pri izvrševanju pooblastil na zahtevo sodnega organa, razen če ta organ privoli v sporočanje tašnih informacij.
3. Ta protokol ne ureja pomoči pri pobiranju carin, davkov ali denarnih kazni.
Člen 3
Pomoč po zaprosilu
1. Po zaprosilu organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, ki mu lahko omogočijo, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje, vključno z informacijami o opaženih ali načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila carinska zakonodaja.
2. Po zaprosilu organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti:
(a) |
ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice ter navede, če je to primerno, kateri carinski postopek je bil uporabljen za blago; |
(b) |
ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje ene od pogodbenic, pravilno izvoženo z ozemlja druge pogodbenice ter navede, če je to primerno, kateri carinski postopek je bil uporabljen za blago. |
3. Po zaprosilu organa prosilca zaprošeni organ v okviru svojih zakonskih ali drugih določb sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:
(a) |
fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se utemeljeno domneva, da so ali so bile vpletene v dejanja, ki kršijo carinsko zakonodajo; |
(b) |
kraji, kjer se zaloge blaga zbirajo ali bi se lahko zbirale tako, da obstaja utemeljen sum, da je to blago namenjeno za uporabo v dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo; |
(c) |
blagom, ki se ali bi se lahko prevažalo na takšen način, da obstaja utemeljen sum, da je namenjeno za uporabo v dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo; |
(d) |
prevoznimi sredstvi, ki se ali bi se lahko uporabljala na takšen način, da obstaja utemeljen sum, da so namenjena za uporabo v dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo. |
Člen 4
Pomoč na lastno pobudo
Pogodbenici druga drugi na lastno pobudo in v skladu s svojimi zakonskimi ali drugimi določbami zagotavljata pomoč, če menita, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti z zagotavljanjem pridobljenih informacij, ki se nanašajo na:
(a) |
dejavnosti, ki so ali bi lahko bile kršitve carinske zakonodaje in ki bi lahko zanimale drugo pogodbenico; |
(b) |
nove načine ali metode, uporabljene pri izvajanju dejanj, ki kršijo carinsko zakonodajo; |
(c) |
blago, za katerega je znano, da v zvezi z njim prihaja do kršitev carinske zakonodaje; |
(d) |
fizične ali pravne osebe, za katere obstaja utemeljen sum, da so ali so bile vpletene v dejanja, ki kršijo carinsko zakonodajo; |
(e) |
prevozna sredstva, za katere obstaja razlog za utemeljen sum, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo. |
Člen 5
Pošiljanje/uradno obveščanje
Na zahtevo organa prosilca sprejme zaprošeni organ v skladu z zakonskimi ali drugimi določbami, ki se zanj uporabljajo, vse potrebne ukrepe za:
(a) |
dostavo katerih koli dokumentov, ali |
(b) |
uradno obveščanje o katerih koli odločitvah, |
ki jih izdaja organ prosilec in spadajo v obseg uporabe tega protokola, naslovniku, ki prebiva ali je ustanovljen na ozemlju zaprošenega organa.
Zaprosila za dostavo dokumentov ali uradno obveščanje o odločitvah se predložijo v pisni obliki v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za takšen organ sprejemljiv.
Člen 6
Oblika in vsebina zaprosil za pomoč
1. V skladu s tem protokolom morajo biti zaprosila v pisni obliki. Spremljati jih morajo dokumenti, potrebni za obravnavo teh zaprosil. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejmejo ustna zaprosila, ki morajo biti takoj pisno potrjena.
2. V skladu z odstavkom 1 morajo zaprosila vsebovati naslednje informacije:
(a) |
navedbo organa prosilca; |
(b) |
zaprošeni ukrep; |
(c) |
predmet zaprosila in razlog zanj; |
(d) |
zakonske ali druge določbe ter druge pravne elemente v zvezi s tem; |
(e) |
kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki so predmet preiskave; |
(f) |
povzetek pomembnih dejstev ter že opravljenih poizvedb. |
3. Zaprosila se morajo predložiti v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv. Ta zahteva se ne uporablja za dokumente, priložene zaprosilu iz odstavka 1.
4. Če zaprosilo ne ustreza zgoraj navedenim uradnim zahtevam, se lahko zahteva njegov popravek ali dopolnitev; vendar pa se lahko medtem odredijo previdnostni ukrepi.
Člen 7
Obravnavanje zaprosil
1. Da bi ugodil zaprosilu za pomoč, ravna zaprošeni organ v okviru svojih pristojnosti in razpoložljivih virov, kakor bi deloval v svojem imenu ali po zaprosilu drugih organov iste pogodbenice, in sicer tako, da priskrbi informacije, ki jih že ima, opravi ustrezne poizvedbe ali poskrbi za njihovo izvedbo. Ta določba se uporablja tudi za vse druge organe, na katere je zaprošeni organ naslovil zaprosilo v primeru, če ta ne more sam ukrepati.
2. Zaprosila za pomoč se obravnavajo v skladu z zakonskimi ali drugimi določbami zaprošene pogodbenice.
3. Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko ob soglasju druge udeležene pogodbenice ter ob upoštevanju pogojev, ki jih slednja določi, v uradih zaprošenega organa ali drugega zadevnega organa v skladu z odstavkom 1 dobijo informacije glede dejavnosti, ki so ali bi lahko bile kršitve carinske zakonodaje, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola.
4. Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko ob soglasju druge udeležene pogodbenice ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, prisotni pri poizvedbah, ki se opravljajo na ozemlju slednje pogodbenice.
Člen 8
Oblika sporočanja informacij
1. Zaprošeni organ pisno sporoči izide poizvedb organu prosilcu, skupaj z ustreznimi dokumenti, overjenimi kopijami dokumentov ali drugim.
2. Te informacije so lahko v računalniško pripravljeni obliki.
3. Izvirniki dokumentov se pošiljajo po zaprosilu le v primerih, kadar overjene kopije ne bi zadostovale. Takšni izvirniki se morajo čim prej vrniti.
Člen 9
Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči
1. Pomoč se lahko zavrne ali se jo pogojuje z izpolnjevanjem določenih pogojev ali zahtev v primerih, kadar pogodbenica meni, da bi pomoč iz tega protokola:
(a) |
lahko posegala v suverenost Črne gore oziroma države članice, kateri je bilo predloženo zaprosilo za pomoč na podlagi tega protokola; ali |
(b) |
lahko posegala v javni red, varnost ali druge bistvene interese, zlasti v primerih iz člena 10(2); ali |
(c) |
kršila industrijsko, poslovno ali poklicno tajnost. |
2. Zaprošeni organ lahko zagotavljanje pomoči odloži z utemeljitvijo, da bi to posegalo v tekočo preiskavo, sodni pregon ali sodni postopek. V takšnem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da ugotovita, ali je mogoče pomoč dodeliti pod takšnimi pogoji, kot jih lahko zahteva zaprošeni organ.
3. Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svojem zaprosilu opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo na tako zaprosilo odgovoril.
4. V primerih iz odstavkov 1 in 2 je odločitev zaprošenega organa in razloge zanjo treba nemudoma sporočiti organu prosilcu.
Člen 10
Izmenjava informacij in zaupnost
1. Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom, je zaupne ali omejene narave, glede na pravila, ki se uporabljajo v vsaki od držav pogodbenic. Zanjo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti in mora biti varovana tako kot podobna informacija v skladu z ustrezno zakonodajo pogodbenice, ki jo je prejela, in v skladu z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.
2. Osebni podatki se lahko izmenjujejo le pod pogojem, da je raven varstva takšnih podatkov, ki ga zagotavlja pogodbenica, ki jih lahko prejme, vsaj enaka tisti, ki se uporablja za takšen primer v pogodbenici, ki jih lahko priskrbi. V ta namen si pogodbenici izmenjata podatke o uporabljivih pravilih, vključno, kadar je to primerno, o predpisih, ki veljajo v državah članicah Skupnosti.
3. Uporaba informacij, pridobljenih na podlagi tega protokola, v sodnih ali upravnih postopkih, sproženih zaradi dejanj, ki kršijo carinsko zakonodajo, se šteje za namen tega protokola. Zato lahko pogodbenici v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije in dokumente, ki sta jih pridobili v skladu z določbami tega protokola. O takšni uporabi se obvestijo pristojni organi, ki so priskrbeli takšne informacije ali omogočili dostop do takšnih dokumentov.
4. Pridobljene informacije se uporabljajo samo za namene tega protokola. Če ena od pogodbenic želi uporabo takšnih informacij za druge namene, mora predhodno pridobiti pisno soglasje organa, ki je informacije priskrbel. Za takšno uporabo se uporabljajo kakršne koli omejitve, ki jih določi navedeni organ.
Člen 11
Izvedenci in priče
Uradnika zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru podeljenega pooblastila nastopa kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta protokol, ter predloži predmete, dokumente ali njihove overjene izvode, potrebne v postopkih. V zaprosilu za navzočnost je treba posebej navesti, pred katerim sodnim ali upravnim organom mora uradnik nastopiti in v katerih zadevah ter na podlagi katerega pravnega naslova ali kvalifikacije bo uradnik zaslišan.
Člen 12
Stroški pomoči
Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih na podlagi tega protokola, razen, odvisno od primera, stroškov za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso zaposleni v javnih službah.
Člen 13
Izvajanje
1. Izvajanje tega protokola se zaupa carinskim organom Črne gore na eni strani ter pristojnim službam Evropske komisije in, po potrebi carinskim organom držav članic na drugi strani. Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo, pri čemer upoštevajo pravila, ki veljajo zlasti na področju varstva podatkov. Pristojnim organom lahko priporočijo spremembe, za katere menijo, da so potrebne v tem protokolu.
2. Pogodbenici se med seboj posvetujeta in naknadno obveščata o podrobnih pravilih za izvajanje, ki jih sprejmeta v skladu z določbami tega protokola.
Člen 14
Drugi sporazumi
1. Ob upoštevanju pristojnosti Skupnosti in držav članic določbe tega protokola:
(a) |
ne vplivajo na obveznosti pogodbenic, ki jih imata na podlagi drugih mednarodnih sporazumov ali konvencij; |
(b) |
dopolnjujejo sporazume o medsebojni pomoči, ki so bili ali bi lahko bili sklenjeni med posameznimi državami članicami in Črno goro, ter |
(c) |
ne vplivajo na določbe Skupnosti, ki urejajo sporočanje kakršnih koli informacij med pristojnimi službami Evropske komisije in carinskimi organi držav članic, pridobljenih na podlagi tega protokola, ki bi lahko bile v interesu Skupnosti. |
2. Ne glede na določbe iz odstavka 1 imajo določbe tega protokola prednost pred določbami dvostranskih sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili ali bi lahko bili sklenjeni med posameznimi državami članicami in Črno goro, če določbe slednjega niso v skladu z določbami tega protokola.
3. V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na uporabo tega protokola, se pogodbenici medsebojno posvetujeta z namenom rešiti zadevo v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 119 tega sporazuma.
PROTOKOL 7
Reševanje sporov
POGLAVJE I
Cilj in področje uporabe
Člen 1
Cilj
Cilj tega protokola je izogibanje sporom med pogodbenicama in njihovo reševanje tako, da se dosežejo obojestransko sprejemljive rešitve.
Člen 2
Področje uporabe
Določbe tega protokola se uporabljajo samo v zvezi s kakršnimi koli razlikami pri razlagi in uporabi naslednjih določb, tudi kadar ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica s sprejetjem ukrepa ali z opustitvijo ukrepanja krši svoje obveznosti v skladu s temi določbami:
a) |
Naslov IV (Prosti pretok blaga), razen členov 33, 40 ter člena 41(1), (4) in (5) (če se ti nanašajo na ukrepe, sprejete v skladu s členom 41(1)) in člena 47; |
b) |
Naslov V (Pretok delovne sile, ustanavljanje, opravljanje storitev, kapital):
|
c) |
Naslov VI (Približevanje in uveljavljanje zakonodaje ter uveljavljanje pravil o konkurenci);
|
POGLAVJE II
Postopki reševanja sporov
Oddelek I
Arbitražni postopek
Člen 3
Sprožitev arbitražnega postopka
1. Če pogodbenici nista uspeli rešiti spora, lahko pogodbenica pritožnica v skladu s členom 130 tega sporazuma pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru predloži pisno zahtevo za ustanovitev arbitražnega sveta.
2. Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi navede predmet spora in, glede na okoliščine, sprejete ukrepe ali opustitev ukrepanja, s katerimi naj bi druga pogodbenica kršila določbe iz člena 2.
Člen 4
Sestava arbitražnega sveta
1. Arbitražni svet sestavljajo trije razsodniki.
2. V 10 dneh od dneva predložitve zahteve za ustanovitev arbitražnega sveta stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru se pogodbenici posvetujeta in sporazumeta o sestavi arbitražnega sveta.
3. Če pogodbenici ne moreta doseči soglasja o njegovi sestavi v roku, ki ga določa odstavek 2, lahko katera koli pogodbenica zaprosi predsednika stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegovega pooblaščenca, da z žrebom izbere vse tri člane s seznama, narejenega na podlagi člena 15, eno od oseb, ki jih predlaga pogodbenica pritožnica, eno od oseb, ki jih predlaga pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ter eno od razsodnikov, ki ga pogodbenici izbereta za predsednika.
Če se pogodbenici sporazumeta o enem ali več članih arbitražnega sveta, se vsi preostali člani določijo po enakem postopku.
4. Izbor razsodnikov, ki ga opravi predsednik stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegov pooblaščenec, poteka v prisotnosti predstavnikov obeh pogodbenic.
5. Dan ustanovitve arbitražnega sveta je dan, na katerega je predsednik sveta obveščen o imenovanju treh razsodnikov, s katerim soglašata pogodbenici, ali, glede na okoliščine, dan njihovega izbora v skladu z odstavkom 3.
6. Če pogodbenica meni, da razsodnik ne ustreza zahtevam kodeksa ravnanja iz člena 18, se pogodbenici posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, zamenjata razsodnika ter izbereta njegovo zamenjavo v skladu z odstavkom 7. Če se pogodbenici ne strinjata o nujnosti zamenjave razsodnika, se zadeva prenese na predsednika arbitražnega sveta, ki sprejme končno odločitev.
Če pogodbenica meni, da predsednik arbitražnega sveta ne ustreza zahtevam kodeksa ravnanja iz člena 18, se zadeva prenese na enega od preostalih članov iz skupine razsodnikov, izbranih za predsednika, ki ga izžreba predsednik stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegov pooblaščenec v prisotnosti predstavnikov obeh pogodbenic, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
7. Če razsodnik ne more sodelovati v postopku, odstopi ali se ga zamenja v skladu odstavkom 6, se njegova zamenjava izbere v petih dneh po enakem postopku kot za izbor izvirnega razsodnika. Medtem ko poteka izbirni postopek, se postopki sveta začasno ustavijo.
Člen 5
Odločitev arbitražnega sveta
1. Arbitražni svet o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor v 90 dneh od dneva ustanovitve arbitražnega sveta. Če meni, da se tega ne da storiti v določenem roku, mora predsednik sveta pisno obvestiti pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor ter navesti razlog za odlog. V nobenem primeru se odločitev ne sme objaviti več kot 120 dni od dneva ustanovitve sveta.
2. V nujnih primerih, vključno s primeri, ko gre za pokvarljivo blago, si arbitražni svet prizadeva izdati svojo odločitev v 45 dneh od dneva ustanovitve sveta. V nobenem primeru to ne sme trajati več kot 100 dni od dneva ustanovitve sveta. Arbitražni svet lahko o tem, ali je primer nujen, predhodno odloči v 10 dneh po svoji ustanovitvi.
3. Odločitev razloži ugotovitve v zvezi z dejstvi, uporabo ustreznih določb tega sporazuma in osnovnimi načeli, ki so v ozadju ugotovitev in sklepov, ki jih sprejme. Odločitev lahko vsebuje priporočila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev skladnosti z njo.
4. Pogodbenica pritožnica lahko pritožbo umakne s pisnim obvestilom predsedniku arbitražnega sveta, pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru, kadar koli preden sta pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor uradno obveščena o odločitvi. Takšen umik ne posega v pravico pogodbenice pritožnice, da kdaj pozneje vloži novo pritožbo v zvezi z isto zadevo.
5. Arbitražni svet kadar koli na zahtevo obeh pogodbenic začasno ustavi svoje delovanje za obdobje, ki ne presega 12 mesecev. Če se obdobje 12 mesecev preseže, pooblastilo za ustanovitev arbitražnega sveta zastara brez poseganja v pravico pogodbenice pritožnice, da pozneje zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v zvezi z isto zadevo.
Oddelek II
Izpolnitev odločitve
Člen 6
Izpolnitev odločitve arbitražnega sveta
Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, pogodbenici pa si morata prizadevati za soglasje o času, potrebnem za izpolnitev odločitve.
Člen 7
Razumno časovno obdobje za izpolnitev odločitve
1. Najpozneje v 30 dneh po uradnem obvestilu pogodbenicama o odločitvi arbitražnega sveta mora pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, obvestiti pogodbenico pritožnico o časovnem obdobju, ki ga bo potrebovala za izpolnitev (v nadaljnjem besedilu „razumno časovno obdobje“). Obe pogodbenici si morata prizadevati za soglasje o razumnem časovnem obdobju.
2. Če pride med pogodbenicama do spora o razumnem časovnem obdobju za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, lahko pogodbenica pritožnica zahteva, da stabilizacijsko-pridružitveni odbor v 20 dneh od uradnega obvestila iz odstavka 1 ponovno skliče izvirni arbitražni svet, ki določi dolžino razumnega časovnega obdobja. Arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 20 dneh od predložitve zahteve.
3. Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4 tega protokola. Rok za sporočitev odločitve ostaja 20 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.
Člen 8
Ponovna proučitev kakršnih koli sprejetih ukrepov za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta
1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega časovnega obdobja uradno obvesti drugo pogodbenico in stabilizacijsko-pridružitveni odbor o vseh morebitnih ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.
2. Če pride do spora med pogodbenicama zaradi neskladnosti priglašenega ukrepa iz odstavka 1 z določbami iz člena 2, lahko pogodbenica pritožnica zahteva, da izvirni arbitražni svet presodi o zadevi. V taki zahtevi se navede, zakaj ukrep ni skladen s Sporazumom. Ko je arbitražni svet ponovno sklican, mora svojo odločitev sporočiti v 45 dneh od dneva svoje ponovne ustanovitve.
3. Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4. Rok za sporočitev odločitve ostaja 45 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.
Člen 9
Začasni ukrepi v primeru neizpolnitve odločitve
1. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne sporoči vseh sprejetih ukrepov za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta pred potekom razumnega časovnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da ukrep, priglašen v skladu s členom 8(1), ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice iz tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice pritožnice predloži ponudbo za začasno nadomestilo.
2. Če ne pride do sporazuma o nadomestilu v 30 dneh po preteku razumnega časovnega obdobja ali od odločitve arbitražnega sveta v skladu s členom 8, da ukrep za izpolnitev odločitve ni v skladu s Sporazumom, lahko pogodbenica pritožnica po obvestilu druge pogodbenice in stabilizacijsko-pridružitvenega odbora opusti uporabo ugodnosti, dodeljenih z določbami, navedenimi v členu 2 tega protokola, enakovrednih gospodarski škodi, povzročeni s kršitvijo. Pogodbenica pritožnica lahko opustitev izvede 10 dni po dnevu obvestila, razen če je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahtevala arbitražo v skladu z odstavkom 3.
3. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da opustitev uporabe ugodnosti ni enakovredna gospodarski škodi, povzročeni s kršitvijo, lahko pred potekom desetdnevnega roka iz odstavka 2 od predsednika izvirnega arbitražnega sveta pisno zahteva, da se izvirni arbitražni svet ponovno sestane. Arbitražni svet svojo odločitev o ravni opustitve uporabe ugodnosti sporoči pogodbenicama in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru v 30 dneh od dneva predložitve zahteve. Uporaba ugodnosti se ne opusti, dokler arbitražni svet ne sporoči svoje odločitve, vsaka opustitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega sveta.
4. Opustitev uporabe ugodnosti je začasna in se uporablja samo, dokler se morebitni ukrepi, s katerimi se krši ta sporazum, ne prekličejo ali se spremenijo tako, da so v skladu s tem sporazumom, ali dokler se pogodbenici ne sporazumeta o rešitvi spora.
Člen 10
Ponovna proučitev kakršnih koli sprejetih ukrepov za izpolnitev odločitve po opustitvi uporabe ugodnosti
1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, drugo pogodbenico in stabilizacijsko-pridružitveni odbor obvesti o kakršnih koli sprejetih ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta in o svoji zahtevi, da pogodbenica pritožnica konča opustitev uporabe ugodnosti.
2. Če se pogodbenici v 30 dneh od dneva predložitve obvestila ne sporazumeta o skladnosti priglašenega ukrepa s tem sporazumom, lahko pogodbenica pritožnica od predsednika izvirnega arbitražnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi. Taka zahteva se hkrati priglasi drugi pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru. Arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 45 dneh od predložitve zahteve. Če arbitražni svet odloči, da morebitni sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve ni v skladu s tem sporazumom, določi, ali pogodbenica pritožnica lahko nadaljuje z opustitvijo uporabe ugodnosti na začetni ali drugačni ravni. Če arbitražni svet odloči, da je morebitni sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve v skladu s tem sporazumom, se opustitev uporabe ugodnosti preneha.
3. Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4. Rok za sporočitev odločitve ostaja 45 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.
Oddelek III
Skupne določbe
Člen 11
Javna zaslišanja
Zaslišanja arbitražnega sveta so javna v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku iz člena 18, razen če se arbitražni svet na lastno pobudo ali na zahtevo pogodbenic odloči drugače.
Člen 12
Informacije in tehnični nasveti
Na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo lahko arbitražni svet v svojih postopkih pridobi informacije iz katerega koli vira, za katerega meni, da je primeren. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti mnenja strokovnjakov, kadar meni, da je to primerno. Kakršne koli na ta način pridobljene informacije je treba predložiti obema pogodbenicama in jima dovoliti, da izrazita pripombe. Zainteresirane strani so pooblaščene, da arbitražnemu svetu v skladu s pogoji, ki jih določa poslovnik iz člena 18, oddajo poročila sodnih izvedencev (amici curiae).
Člen 13
Načela razlage
Arbitražni sveti uporabljajo in razlagajo določbe tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu. Ne razlagajo pa pravnega reda Skupnosti. Dejstvo, da je neka določba po vsebini enaka določbi Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, ni odločilnega pomena pri razlagi te določbe.
Člen 14
Sklepi in odločitve arbitražnega sveta
1. Vsi sklepi arbitražnega sveta, vključno s sprejemom odločitve, se sprejemajo z večino glasov.
2. Vse odločitve arbitražnega sveta so za pogodbenici zavezujoči. O njih se obvestita pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki jih tudi objavi, razen če soglasno sklene, da tega ne bo storil.
POGLAVJE III
Splošne določbe
Člen 15
Seznam razsodnikov
1. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola oblikuje seznam petnajstih oseb, ki so pripravljene opravljati vlogo razsodnikov in so zanjo primerne. Vsaka pogodbenica izbere pet oseb, ki bodo opravljale vlogo razsodnikov. Pogodbenici se sporazumeta tudi o petih osebah, ki bodo opravljale vlogo predsednikov arbitražnih svetov. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor bo zagotavljal, da je seznam vedno na tej ravni.
2. Razsodniki morajo imeti strokovno znanje in izkušnje s področja prava, mednarodnega prava, prava Skupnosti in/ali mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svoji individualni pristojnosti in niso povezani z nobeno organizacijo ali vlado ter od njih ne dobivajo navodil, in ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz člena 18.
Člen 16
Razmerje do obveznosti STO
Ob morebitnem pristopu Črne gore k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) velja naslednje:
a) |
Arbitražni sveti, ustanovljeni na podlagi tega protokola, ne razsojajo v sporih glede pravic in obveznosti vsake pogodbenice iz Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. |
b) |
Pravica vsake pogodbenice, da uporabi postopek reševanja sporov, določen s tem protokolom, ne vpliva na kakršna koli dejanja v okviru STO, vključno z dejanji reševanja sporov. Toda kadar je pogodbenica v zvezi z določenim ukrepom sprožila postopek reševanja spora, v skladu s členom 3(1) tega protokola ali v skladu s Sporazumom STO, ne more sprožiti postopka reševanja spora glede istega ukrepa pri drugem razsodišču, dokler se prvi postopek ne konča. Za namene tega odstavka velja, da se postopki reševanja sporov v skladu s Sporazumom STO sprožijo z zahtevo pogodbenice po ustanovitvi arbitražnega sveta iz člena 6 Sporazuma STO o pravilih in postopkih poravnavanja sporov. |
c) |
Nobena določba tega protokola pogodbenici ne preprečuje izvajanja opustitev obveznosti, ki jih odobri organ STO za poravnavo sporov. |
Člen 17
Roki
1. Vsi roki, določeni v tem protokolu, se štejejo v koledarskih dneh od dneva po dejanju ali dejstvu, na katerega se nanašajo.
2. Kakršen koli rok iz tega protokola se lahko podaljša z medsebojnim soglasjem pogodbenic.
3. Tudi predsednik arbitražnega sveta lahko podaljša kakršen koli rok iz tega protokola na utemeljeno zahtevo ene od pogodbenic ali na lastno pobudo.
Člen 18
Poslovnik, kodeks ravnanja in spremembe tega protokola
1. Stabilizacijsko-pridružitveni svet najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola pripravi poslovnik za vodenje postopkov arbitražnega sveta.
2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola poslovniku doda kodeks ravnanja, s katerim zagotovi neodvisnost in nepristranskost razsodnikov.
3. Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da bo spremenil ta protokol.
PROTOKOL 8
o splošnih načelih za sodelovanje črne gore v programih Skupnosti
Člen 1
Črna gora lahko sodeluje v naslednjih programih Skupnosti:
a) |
programih, ki so našteti v Prilogi k Okvirnem sporazumu med Evropsko skupnostjo in Srbijo in Črno goro o splošnih načelih za sodelovanje Srbije in Črne gore v programih Skupnosti (1), |
b) |
programih, oblikovanih ali obnovljenih po 27. juliju 2005 in ki vsebujejo otvoritveno klavzulo, ki predvideva sodelovanje Črne gore. |
Člen 2
Črna gora finančno prispeva k splošnemu proračunu Evropske unije, skladno s posebnimi programi, v katerih sodeluje.
Člen 3
Predstavniki Črne gore lahko sodelujejo, kot opazovalci in pri točkah, ki zadevajo Črno goro, v upravnih odborih, odgovornih za spremljanje programov, h katerim Črna gora finančno prispeva.
Člen 4
Za projekte in pobude, ki jih predložijo sodelujoči iz Črne gore, bodo, kolikor je to mogoče, veljali enaki pogoji, pravila in postopki v zvezi s programi, kot se uporabljajo za države članice.
Člen 5
Posebni pogoji glede sodelovanja Črne gore v vsakem posameznem programu, zlasti višina finančnega prispevka, bodo določeni s sporazumom v obliki memoranduma o soglasju med Komisijo, ki deluje v imenu Skupnosti, in Črno goro.
Če Črna gora zaprosi za zunanjo pomoč Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (2) ali v skladu s katero koli morebiti v prihodnosti sprejeto podobno uredbo, ki zagotavlja zunanjo pomoč Črni gori, se pogoji, ki urejajo, kako Črna gora uporablja pomoč Skupnosti, določijo v sporazumu o financiranju.
Člen 6
Memorandum o soglasju v skladu s finančno uredbo Skupnosti določa, da se bodo finančni nadzor oziroma revizije izvajale pod vodstvom Evropske komisije, OLAF-a in Računskega sodišča Evropskih skupnosti.
Oblikovale se bodo podrobnejše določbe o finančnem nadzoru in reviziji, upravnih ukrepih, kaznih in izterjavah, ki bodo Evropski komisiji, OLAF-u in Računskemu sodišču dale pooblastila, enaka tistim, ki jih imajo v zvezi z upravičenci ali izvajalci, ki poslujejo v Skupnosti.
Člen 7
Najpozneje tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma in vsaka tri leta po tem lahko stabilizacijsko-pridružitveni svet pregleda izvajanje tega protokola na podlagi dejanskega sodelovanja Črne gore v enem ali več programih Skupnosti.
SKLEPNA LISTINA
Pooblaščenci
KRALJEVINE BELGIJE,
REPUBLIKE BOLGARIJE,
ČEŠKE REPUBLIKE,
KRALJEVINE DANSKE,
ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,
REPUBLIKE ESTONIJE,
HELENSKE REPUBLIKE,
KRALJEVINE ŠPANIJE,
FRANCOSKE REPUBLIKE,
IRSKE,
ITALIJANSKE REPUBLIKE,
REPUBLIKE CIPER,
REPUBLIKE LATVIJE,
REPUBLIKE LITVE,
VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,
REPUBLIKE MADŽARSKE,
REPUBLIKE MALTE,
KRALJEVINE NIZOZEMSKE,
REPUBLIKE AVSTRIJE,
REPUBLIKE POLJSKE,
PORTUGALSKE REPUBLIKE,
ROMUNIJE,
REPUBLIKE SLOVENIJE,
SLOVAŠKE REPUBLIKE,
REPUBLIKE FINSKE,
KRALJEVINE ŠVEDSKE,
ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,
pogodbenic Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in Pogodbe o Evropski uniji, v nadaljnjem besedilu „države članice“, ter
EVROPSKE SKUPNOSTI in EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO,
v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,
na eni strani ter
pooblaščenci REPUBLIKE ČRNE GORE, v nadaljnjem besedilu „Črna gora“,
na drugi strani,
ki so se srečali v Luxembourgu, dne petnajstega oktobra leta 2007, da podpišejo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Črno goro na drugi strani, v nadaljnjem besedilu „ta sporazum“, so sprejeli naslednja besedila:
Ta sporazum in njegove Priloge I do VII, namreč:
Priloga I (Člen 21) – Črnogorske tarifne koncesije za industrijske izdelke Skupnosti
Priloga II (Člen 26) – Opredelitev pojma proizvodi iz „mlade govedine“
Priloga III (Člen 27) – Črnogorske tarifne koncesije za kmetijske proizvode Skupnosti
Priloga IV (Člen 29) – Koncesije Skupnosti za črnogorske ribiške proizvode
Priloga V (Člen 30) – Črnogorske koncesije za ribiške proizvode Skupnosti
Priloga VI (Člen 52) – Ustanavljanje: „finančne storitve“
Priloga VII (Člen 75) – Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine
ter naslednje protokole:
Protokol 1 (Člen 25) – Trgovina s predelanimi kmetijskimi proizvodi
Protokol 2 (Člen 28) – Vina in žgane pijače
Protokol 3 (Člen 44) – Opredelitev koncepta izdelkov s poreklom in načini upravnega sodelovanja
Protokol 4 (Člen 61) – Kopenski promet
Protokol 5 (Člen 73) – Državna pomoč za jeklarsko industrijo
Protokol 6 (Člen 99) – Medsebojna upravna pomoč v carinskih zadevah
Protokol 7 (Člen 129) –Reševanje sporov
Protokol 8 (Člen 132) – Splošna načela za sodelovanje Črne gore v programih Skupnosti
Pooblaščenci držav članic in pooblaščenci Skupnosti ter pooblaščenci Črne gore so sprejeli besedilo spodaj navedene skupne izjave, priložene k tej sklepni listini:
Skupna izjava o členu 75
Pooblaščenci Črne gore so se seznanili s spodaj navedeno izjavo, priloženo k tej sklepni listini:
Izjava Skupnosti in njenih držav članic
Съставено в Люксембург, на петнайсти октомври две хиляди и седма година.
Hecho en Luxemburgo, el quince de octubre de dos mil siete.
V Lucemburku dne patnáctého října dva tisíce sedm.
Udfærdiget i Luxembourg den femtende oktober to tusind og syv.
Geschehen zu Luxemburg am fünfzehnten Oktober zweitausendsieben.
Kahe tuhande seitsmenda aasta oktoobrikuu viieteistkümnendal päeval Luxembourgis.
Έγινε στo Λουξεμβούργο, στις δέκα πέντε Οκτωβρίου δύο χιλιάδες επτά.
Done at Luxembourg on the fifteenth day of October in the year two thousand and seven.
Fait à Luxembourg, le quinze octobre deux mille sept.
Fatto a Lussemburgo, addì quindici ottobre duemilasette.
Luksemburgā, divtūkstoš septītā gada piecpadsmitajā oktobrī.
Priimta du tūkstančiai septintųjų metų spalio penkioliktą dieną Liuksemburge.
Kelt Luxembourgban, a kétezer-hetedik év október tizenötödik napján.
Magħmul fil-Lussemburgu, fil-ħmistax-il jum ta’ Ottubru tas-sena elfejn u sebgħa.
Gedaan te Luxemburg, de vijftiende oktober tweeduizend zeven.
Sporządzono w Luksemburgu dnia piętnastego października roku dwa tysiące siódmego.
Feito em Luxemburgo, em quinze de Outubro de dois mil e sete.
Întocmit la Luxembourg, la cincisprezece octombrie două mii şapte.
V Luxemburgu dňa pätnásteho októbra dvetisícsedem.
V Luxembourgu, dne petnajstega oktobra leta dva tisoč sedem.
Tehty Luxemburgissa viidentenätoista päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattaseitsemän.
Som skedde i Luxemburg den femtonde oktober tjugohundrasju.
Sačinjeno u Luksemburgu petnaestog oktobra dvije hiljade i sedme godine.
Pour le Royaume de Belgique
Voor het Koninkrijk België
Für das Königreich Belgien
Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.
Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.
Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.
За Република България
Za Českou republiku
På Kongeriget Danmarks vegne
Für die Bundesrepublik Deutschland
Eesti Vabariigi nimel
Thar cheann Na hÉireann
For Ireland
Για την Ελληνική Δημοκρατία
Por el Reino de España
Pour la République française
Per la Repubblica italiana
Για την Κυπριακή Δημοκρατία
Latvijas Republikas vārdā
Lietuvos Respublikos vardu
Pour le Grand-Duché de Luxembourg
A Magyar Köztársaság részéről
Għal Malta
Voor het Koninkrijk der Nederlanden
Für die Republik Österreich
W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej
Pela República Portuguesa
Pentru România
Za Republiko Slovenijo
Za Slovenskú republiku
Suomen tasavallan puolesta
För Republiken Finland
För Konungariket Sverige
For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland
За Европейската общност
Por las Comunidades Europeas
Za Evropská společenství
For De Europæiske Fællesskaber
Für die Europäischen Gemeinschaften
Euroopa ühenduste nimel
Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες
For the European Communities
Pour les Communautés européennes
Per le Comunità europee
Eiropas Kopienu vārdā
Europos Bendrijų vardu
Az Európai Közösségek részéről
Għall-Komunitajiet Ewropej
Voor de Europese Gemeenschappen
W imieniu Wspólnot Europejskich
Pelas Comunidades Europeias
Pentru Comunitatea Europeană
Za Európske spoločenstvá
Za Evropske skupnosti
Euroopan yhteisöjen puolesta
På europeiska gemenskapernas vägnar
U ime Republike Crne Gore
SKUPNE IZJAVE
SKUPNA IZJAVA O ČLENU 75
Pogodbenici se strinjata, da za namen tega sporazuma intelektualna in industrijska lastnina vključuje predvsem avtorske pravice, vključno z avtorstvom računalniških programov, in sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na zbirke podatkov, patente, vključno s certifikati o dopolnilni zaščiti, industrijske vzorce in modele, blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij, geografske označbe, vključno z oznakami porekla, in žlahtniteljske pravice.
Varstvo pravic poslovne lastnine vključuje predvsem varstvo pred nelojalno konkurenco v skladu s členom 10a Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvu nerazkritih podatkov, kakor je navedeno v členu 39 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS).
Pogodbenici se tudi strinjata, da raven varstva, navedena v členu 75(3) tega sporazuma, vključuje razpoložljive ukrepe, postopke in pravna sredstva, določena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (1).
IZJAVA SKUPNOSTI IN NJENIH DRŽAV ČLANIC
Ob upoštevanju dejstva, da Skupnost državam, ki sodelujejo ali so povezane s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom EU, vključno s Črno goro, na podlagi Uredbe (ES) št. 2007/2000 odobri izjemne trgovinske ukrepe, Skupnost in njene države članice izjavljajo:
da se pri uporabi člena 35 tega sporazuma poleg pogodbenih trgovinskih koncesij, ki jih v tem sporazumu zagotavlja Skupnost, uporabijo ugodnejši enostranski avtonomni trgovinski ukrepi, dokler se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije (2)
da se zlasti v primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba carinskih dajatev ad valorem in posebne carinske dajatve, zmanjšanje uporablja tudi za posebne carinske dajatve z odstopanjem od ustrezne določbe člena 26(2).
(1) UL L 157, 30.4.2004, str. 45. Popravek v UL L 195, 2.6. 2004, str. 16.
(2) UL L 240, 23.9.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 530/2007 (UL L 125, 15.5. 2007, str. 1).
Popravki
29.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 108/355 |
Popravek Uredbe (ES) št. 67/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij
( Uradni list Evropske unije L 27 z dne 30. januarja 2010 )
Stran 27, kraj in datum sprejetja ter podpis:
besedilo:
„V Bruslju, 30. november 2009
Za Evropski parlament
Predsednik
J. BUSEK
Za Svet
Predsednik
B. ASK“
se glasi:
„V Bruslju, 30. novembra 2009
Za Evropski parlament
Predsednik
J. BUZEK
Za Svet
Predsednica
B. ASK“