5.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 34/1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 96/2010

z dne 4. februarja 2010

o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1982/2004 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami glede poenostavitvenega praga, blagovne menjave glede na značilnosti podjetij, posebnega blaga in gibanj ter oznak za vrsto posla

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 638/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3330/91 (1) ter zlasti členov 3(4), 9(1), 10(4), 12(1), 12(2), 12(4) in 13(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 638/2004 je bila izvedena z Uredbo Komisije (ES) št. 1982/2004 (2).

(2)	Za zmanjšanje bremena poročanja za dajalce statističnih informacij je treba določiti poenostavitveni prag, pod katerim bodo poročevalske enote lahko posredovale omejene podatkovne nize.

(3)	Za zagotovitev usklajene priprave statistike blagovne menjave glede na značilnosti podjetij je treba opredeliti metodologijo za pripravo navedene statistike.

(4)	Zaradi metodoloških razlogov je treba prilagoditi določbe, ki se uporabljajo za posebno blago in gibanja.

(5)	Za zagotavljanje popolnih podatkov o količini morajo statistični rezultati, ki so posredovani Komisiji (Eurostatu), vključevati oceno neto mase, kjer podatki niso zbrani.

(6)	Določiti je treba revidirane oznake za vrste posla in tako omogočiti identifikacijo blaga za oplemenitenje po pogodbi, ki je vrnjeno v začetno državo članico odpreme blaga.

(7)	Uredbo (ES) št. 1982/2004 je treba zato ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistične podatke o blagovni menjavi med državami članicami –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1982/2004 se spremeni:

V člen 13 se vstavi naslednji odstavek 3a:

„3a. Države članice, ki uporabljajo pragove v skladu s poenostavitvenimi pravili iz člena 10(4) Uredbe (ES) št. 638/2004, zagotovijo, da vrednost blagovne menjave poročevalskih enot, ki uporabljajo poenostavitve, ne presega 6 % vrednosti njihove celotne blagovne menjave.“

Vstavi se naslednje poglavje 4a:

„POGLAVJE 4a

BLAGOVNA MENJAVA GLEDE NA ZNAČILNOSTI PODJETIJ

Člen 13a

Priprava statistike o blagovni menjavi glede na značilnosti podjetij

1. Nacionalni organi pripravijo letno statistiko blagovne menjave glede na značilnosti podjetij.

2. Statistične enote so podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi k Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 (3).

3. Statistične enote so določene s povezavo identifikacijske številke, dodeljene enoti, odgovorni za posredovanje informacij v skladu s členom 9(1)(a) Uredbe (ES) št. 638/2004, in pravne enote poslovnega registra v skladu s spremenljivko 1.7a iz Priloge k Uredbi (ES) št. 177/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

4. Pripravijo se naslednje značilnosti:

(a)	trgovinski tok;

(b)	statistična vrednost;

(c)	partnerska država članica;

(d)	oznaka blaga v skladu s področjem ali dvomestno ravnijo iz Priloge k Uredbi (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(e)	število podjetij;

(f)	dejavnost, ki jo podjetje izvaja v skladu s področjem ali dvomestno ravnijo statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(g)	velikostni razred, ki se meri glede na število zaposlenih v skladu z opredelitvami značilnosti za strukturno statistiko podjetij iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 250/2009 (7).

5. Pripravijo se naslednji podatkovni nizi:

(a)	stopnje ujemanja med trgovinskimi in poslovnimi registri;

(b)	blagovna menjava glede na dejavnost in velikostni razred podjetja;

(c)	delež največjih podjetij v smislu vrednosti blagovne menjave glede na dejavnost;

(d)	blagovna menjava glede na partnersko državo članico in dejavnost;

(e)	blagovna menjava glede na število partnerskih držav članic in dejavnost;

(f)	blagovna menjava glede na blago in dejavnost.

6. Prvo referenčno leto za pripravo letne statistike je leto 2009. Države članice zagotovijo podatke za vsako naslednje koledarsko leto.

7. Statistika se posreduje v 18 mesecih po koncu referenčnega leta.

8. Države članice zagotovijo, da je statistika predložena na način, ki onemogoča identifikacijo podjetja ali subjekta, ki trguje, če jo izkazuje Komisija (Eurostat). Nacionalni organi navedejo, na katere podatke vplivajo določbe o zaupnosti.

3.	V členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Obdobje poročanja za prihode ali odpreme postopnih pošiljk razstavljenega blaga se lahko prilagodi, tako da se podatki poročajo samo enkrat, in sicer v mesecu prejema ali odpreme zadnje pošiljke.“

Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Plovila in zrakoplovi

1. Za namene tega člena:

(a)	‚plovilo‘ pomeni plovilo, ki se šteje za morsko v skladu s poglavjem 89 KN, vlačilce, vojne ladje in plavajoče konstrukcije;

(b)	‚zrakoplov‘ pomeni letala, ki se uvrščajo pod oznaki KN 8802 30 in 8802 40;

(c)	‚ekonomsko lastništvo‘ pomeni pravico davčnega zavezanca, da zahteva nadomestilo, povezano z uporabo plovila ali zrakoplova v času ekonomske dejavnosti zaradi sprejetja s tem povezanega tveganja.

2. Statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami plovil ali zrakoplovov zajemajo le naslednje odpreme in prihode:

(a)	prenos ekonomskega lastništva plovila ali zrakoplova od davčnega zavezanca, ki ima stalno bivališče ali sedež v drugi državi članici, na davčnega zavezanca, ki ima stalno bivališče ali sedež v državi članici poročevalki. Ta posel se šteje za prihod;

(b)

prenos ekonomskega lastništva plovila ali zrakoplova od davčnega zavezanca, ki ima stalno bivališče ali sedež v državi članici poročevalki, na davčnega zavezanca, ki ima stalno bivališče ali sedež v drugi državi članici. Ta posel se šteje za odpremo. Če je plovilo novo ali zrakoplov nov, se odprema zabeleži v državi članici izgradnje;

(c)	prihode in odpreme plovil ali zrakoplovov pred ali po oplemenitenju po pogodbi, kot navaja opomba (2) Priloge III.

3. Države članice pri statističnih podatkih o blagovni menjavi med državami članicami upoštevajo naslednje posebne določbe o plovilih in zrakoplovih:

(a)	za plovila mora biti količina izražena v številu kosov ali v kateri koli dodatni merski enoti, določeni v KN, za zrakoplove pa mora biti količina izražena v neto masi in v dodatni merski enoti;

(b)	statistična vrednost je skupni znesek, brez stroškov prevoza in zavarovanja, ki bi bil obračunan v primeru prodaje ali nakupa celotnega plovila ali zrakoplova;

(c)

partnerska država članica je:

(i)

pri prihodih država članica, v kateri ima davčni zavezanec, ki je prenesel ekonomsko lastništvo nad plovilom ali zrakoplovom, stalno bivališče oziroma sedež, ali pri odpremah država članica, v kateri ima davčni zavezanec, na katerega se prenese ekonomsko lastništvo plovila ali zrakoplova, stalno bivališče oziroma sedež, za gibanja blaga iz odstavkov 2(a) in (b);

(ii)	pri prihodih država članica izgradnje, če je plovilo novo ali zrakoplov nov;

(iii)

pri prihodih država članica, v kateri ima davčni zavezanec, ki je nosilec ekonomskega lastništva plovila ali zrakoplova, stalno bivališče oziroma sedež, ali pri odpremah država članica, v kateri se izvaja oplemenitenje po pogodbi, za gibanja blaga iz odstavka 2(c);

(d)	obdobje poročanja za prihode in odpreme iz odstavkov 2(a) in (b) je mesec, v katerem pride do prenosa ekonomskega lastništva.

4. Organi, odgovorni za upravljanje registrov ladij in zrakoplovov, na zahtevo nacionalnih organov predložijo vse razpoložljive informacije za identifikacijo spremembe ekonomskega lastništva plovila ali zrakoplova med davčnimi zavezanci s stalnim prebivališčem ali sedežem v državah članicah prihoda in odpreme.“

V členu 19(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	se šteje, da plovilo ali zrakoplov pripada državi članici, v kateri ima stalno prebivališče ali sedež davčni zavezanec, ki je nosilec ekonomskega lastništva plovila ali zrakoplova, kakor je opredeljeno v členu 17(1)(c).“

Člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Blago, dobavljeno na objekte in naprave na morju ter z njih

1. Za namene tega člena:

(a)	‚objekti in naprave na morju‘ pomenijo opremo in sredstva, postavljene in mirujoče, ki so nameščeni na morju zunaj statističnega ozemlja katere koli države članice;

(b)	‚blago, dobavljeno na objekte in naprave na morju‘ pomeni dobavo proizvodov za posadko ter za delovanje motorjev, strojev in druge opreme na objektih in napravah na morju;

(c)	‚blago pridobljeno ali proizvedeno na objektih in napravah na morju‘ pomeni proizvode, pridobljene iz morskega dna ali slojev pod njim ali izdelano na objektih in napravah na morju.

2. Statistika, povezana z blagovno menjavo blaga med državami članicami zabeleži:

(a)

prihod, kadar je blago dobavljeno iz/z:

(i)	druge države članice na objekte in naprave na morju s sedežem na območju, na katerem ima država članica poročevalka izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim;

(ii)	objektov in naprav na morju s sedežem na območju, na katerem ima druga država članica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim, v državo članico poročevalko;

(iii)

objektov in naprav na morju s sedežem na območju, na katerem ima druga država članica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim, na objekte in naprave na morju na območju, na katerem ima država članica prejemnica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim;

(b)

odprema, kadar je blago dobavljeno v/na:

(i)	drugo državo članico z objektov in naprav na morju s sedežem na območju, na katerem ima država članica poročevalka izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim;

(ii)	objekte in naprave na morju s sedežem na območju, na katerem ima druga država članica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim, iz države članice poročevalke;

(iii)

objekte in naprave na morju s sedežem na območju, na katerem ima druga država članica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim, z objektov in naprav na morju s sedežem na območju, na katerem ima država članica odpreme izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim.

3. Države članice uporabljajo za blago, dobavljeno na objekte in naprave na morju, naslednje oznake blaga:

—	9931 24 00: blago iz poglavij 1 do 24 KN,

—	9931 27 00: blago iz poglavja 27 KN,

—	9931 99 00: drugam uvrščeno blago.

Za navedene dobave, razen za blago iz poglavja 27 KN, posredovanje podatkov o količini ni obvezno in uporabi se lahko poenostavljena oznaka partnerske države članice QV.“

Člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Morski proizvodi

1. Za namene tega člena:

(a)	‚morski proizvodi‘ pomenijo ribiške proizvode, minerale, blago, pobrano iz morja in vse druge proizvode, ki še niso iztovorjeni z morskega plovila;

(b)	se šteje, da plovilo pripada državi članici, v kateri ima stalno prebivališče ali sedež davčni zavezanec, ki je nosilec ekonomskega lastništva plovila, kakor je opredeljeno v členu 17(1)(c).

2. Statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami morskih proizvodov zajemajo naslednje prihode in odpreme:

(a)	iztovarjanje morskih proizvodov v pristaniščih države članice poročevalke, ali nakup morskih proizvodov, ki ga plovila države članice poročevalke opravijo od plovil druge države članice. Ti posli se obravnavajo kot prihod;

(b)	iztovarjanje morskih proizvodov v pristaniščih druge države članice iz plovila države članice poročevalke ali njihov nakup, ki ga plovila druge države članice opravijo od plovil države članice poročevalke. Ti posli se obravnavajo kot odprema.

3. Partnerska država članica pri prihodu pomeni državo članico, v kateri ima davčni zavezanec, ki je nosilec ekonomskega lastništva plovila, ki je zajelo morske proizvode, stalno bivališče oziroma sedež, pri odpremi pa druga država članica, v kateri so iztovorjeni morski proizvodi ali v kateri ima davčni zavezanec, ki je nosilec ekonomskega lastništva plovila, ki je pridobilo morske proizvode, stalno bivališče oziroma sedež.

4. Če ne pride do nasprotij z drugimi akti prava Unije, imajo nacionalni organi za uporabo tega člena poleg podatkov sistema Intrastat ali carinskih deklaracij dostop do vseh razpoložljivih virov podatkov.“

Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Vesoljska vozila

1. Za namene tega člena:

(a)	‚vesoljsko vozilo‘ pomeni vozila, ki so zmožna potovati zunaj zemeljske atmosfere;

(b)	‚ekonomsko lastništvo‘ pomeni pravico davčnega zavezanca, da zahteva nadomestilo, povezano z uporabo vesoljskega vozila v času ekonomske dejavnosti zaradi sprejetja s tem povezanega tveganja.

2. Izstrelitev vesoljskega vozila, pri katerem se je preneslo ekonomsko lastništvo med dvema davčnima zavezancema, ki imata stalno bivališče ali sedež v različnih državah članicah, se zabeleži:

(a)	kot odprema v državi članici izgradnje dokončanega vesoljskega vozila;

(b)	kot prihod v državi članici, kjer ima novi lastnik stalno bivališče oziroma sedež.

3. Za statistične podatke iz odstavka 2 veljajo naslednje posebne določbe:

(a)	podatki o statistični vrednosti so opredeljeni kot vrednost vesoljskega vozila brez stroškov prevoza in zavarovanja;

(b)	pri prihodih je partnerska država članica država članica izgradnje dokončanega vesoljskega vozila, pri odpremah pa država članica, v kateri ima novi lastnik stalno prebivališče ali sedež.

Člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

1. Zbirni podatki iz člena 12(1)(a) Uredbe (ES) št. 638/2004 so opredeljeni kot skupna vrednost blagovne menjave z drugimi državami članicami za posamezen tok blaga. Države članice, ki spadajo v euroobmočje, posredujejo podatke o blagovni menjavi z državami izven območja eura, razčlenjene po blagovnih sektorjih veljavne Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izčrpnost podatkov o blagovni menjavi od družb nad določenim pragom v skladu s členom 13 in skladnost z merili kakovosti iz člena 13 Uredbe (ES) št. 638/2004.

3. Prilagoditve, opredeljene v členu 12 Uredbe (ES) št. 638/2004, se posredujejo Eurostatu, razčlenjene vsaj po partnerskih državah članicah in oznakah blaga na ravni poglavja KN.

4. Če se statistična vrednost blaga ne zbira, jo država članica oceni.

5. Država članica oceni neto maso, če je poročevalske enote, odgovorne za posredovanje informacij v skladu s členom 9(1), ne zbirajo. Komisija (Eurostat) državam članicam zagotovi koeficiente, ki jih potrebujejo, da ocenijo neto maso.

6. Države članice, ki so v skladu s členom 3(1) prilagodile obdobje poročanja, zagotovijo, da bodo Komisiji (Eurostatu) posredovale mesečne podatke, po potrebi z uporabo ocene, če obdobje poročanja, ki se uporablja za davčne namene, ne sovpada s koledarskim mesecem.

7. Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo zaupne podatke, da jih ta lahko objavi vsaj na ravni poglavja KN, če je s tem zagotovljena zaupnost.

8. Če pride do revizije podatkov, ki so že bili posredovani Komisiji (Eurostatu), države članice revidirane podatke posredujejo najpozneje v naslednjem mesecu po tem, ko so ti na voljo.“

10.	Priloga III k Uredbi (ES) št. 1982/2004 se nadomesti z besedilom Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 102, 7.4.2004, str. 1.

(2) UL L 343, 19.11.2004, str. 3.

(3) UL L 76, 30.3.1993, str. 1.

(4) UL L 61, 5.3.2008, str. 6.

(5) UL L 145, 4.6.2008, str. 65.

(6) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

(7) UL L 86, 31.3.2009, str. 1.“

PRILOGA

„PRILOGA III

SEZNAM OZNAK ZA VRSTE POSLA

1.	posli, ki vključujejo dejanski ali nameravani prenos lastništva od rezidentov na nerezidente za finančno ali drugo nadomestilo (razen poslov pod 2, 7 in 8)

1.	neposredni nakup/prodaja

2.	dobava za prodajo po ogledu ali po preizkusu, za konsignacijo ali s posredovanjem komisionarja

3.	barterski posli (nadomestilo v naravi)

4.	finančni zakup (nakup na odplačilo) (1)

drugo

2.	brezplačno vračilo ali zamenjava blaga po registraciji prvotnega posla

1.	vračilo blaga

2.	zamenjava za vrnjeno blago

3.	zamenjava (npr. pod garancijo) za blago, ki ni bilo vrnjeno

drugo

3.	posli, ki vključujejo prenos lastništva brez finančnega nadomestila ali nadomestila v naravi (npr. pošiljke pomoči)

4.	postopki z namenom oplemenitenja (2) po pogodbi (brez prenosa lastništva na predelovalca)

1.	blago, za katerega se pričakuje, da se bo vrnilo v začetno državo članico odpreme

2.	blago, za katerega se ne pričakuje, da se bo vrnilo v začetno državo članico odpreme

5.	postopki, ki sledijo oplemenitenju po pogodbi (brez prenosa lastništva na predelovalca)

1.	blago, ki se vrača v začetno državo članico odpreme

2.	blago, ki se ne vrača v začetno državo članico odpreme

6.	posebni posli, zabeleženi za nacionalne namene

7.	postopki v okviru skupnih obrambnih projektov ali drugih skupnih medvladnih proizvodnih programov

8.	posli, ki vključujejo dobavo gradbenega materiala in tehnične opreme v okviru splošne pogodbe o gradnji ali projektiranju, ki ne zahteva ločenega računa za blago, izda pa se račun za celotno pogodbeno vrednost

9.	drugi posli, ki jih ni mogoče uvrstiti pod druge oznake

1.	najem, izposoja, operativni zakup, ki presega 24 mesecev

drugo

(1) Finančni zakup vključuje posle, v katerih se obroki obračunajo tako, da pokrijejo vso ali skoraj vso vrednost blaga. Tveganje in koristi lastništva se prenesejo na zakupnika. Z iztekom pogodbe postane zakupnik zakoniti lastnik blaga.

(2) Oplemenitenje obsega posle (spreminjanje, izdelava, sestavljanje, izboljšava, prenova …) s ciljem proizvodnje novega ali resnično izboljšanega izdelka. To ne vključuje nujno spremembe uvrstitve izdelka. Dejavnosti oplemenitenja za lasten račun predelovalca niso zajeti v to oznako in se zabeležijo pod oznako 1 v stolpcu A.“

5.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 34/7

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 97/2010

z dne 4. februarja 2010

o registraciji imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti [Pizza Napoletana (ZTP)]

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 9(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim pododstavkom člena 8(2) Uredbe (ES) št. 509/2006 in členom 19(3) te uredbe je bila vloga Italije za registracijo imena „Pizza Napoletana“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)	Nemčija in Poljska sta v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 509/2006 ugovarjali registraciji. Ta ugovora sta se na podlagi prvega pododstavka člena 9(3)(a) navedene uredbe štela za dopustna.

(3)	Izjava o ugovoru Nemčije se sklicuje predvsem na bojazen, da bi bila nemška pšenična moka v slabšem položaju, ker je na podlagi specifikacij dovoljena samo ena vrsta pšenične moke, razpoložljive v samo eni državi članici, in sicer v Italiji.

(4)	Izjava o ugovoru Poljske se sklicuje predvsem na dejstvo, da ime ni specifično samo po sebi in da vloga za registracijo, kakršna je objavljena, ne vsebuje ustreznih pojasnil.

(5)	Komisija je s pismom z dne 17. septembra 2008 zadevne države članice pozvala, naj se sporazumejo v skladu s svojimi notranjimi postopki.

(6)	Italija in Nemčija sta se v šestih mesecih sporazumeli in 24. februarja 2009 o tem uradno obvestili Komisijo. V skladu s tem dogovorom so bile odpravljene omejitve glede uporabe nekaterih vrst pšenične moke.

(7)	Ker se Italija in Poljska nista sporazumeli v predvidenem roku, mora Komisija sprejeti odločitev po postopku iz člena 18(2) Uredbe (ES) št. 509/2006.

(8)	V tem okviru in po ugovoru Poljske so bila pojasnila, ki dokazujejo, da je ime, za katerega se zahteva registracija, specifično samo po sebi, dodana specifikaciji.

(9)	Na podlagi teh elementov je treba torej ime „Pizza Napoletana“ vpisati v „register zajamčenih tradicionalnih posebnosti“. Za zaščito iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006 ni bilo zaprošeno.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zajamčene tradicionalne posebnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge I k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Prečiščena različica specifikacij je v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

(2) UL C 40, 14.2.2008, str. 17.

PRILOGA I

Živila iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 509/2006

Skupina 2.3 Slaščice, kruh, testo, pecivo, piškoti in drugi pekovski izdelki

ITALIJA

Pizza Napoletana (ZTP)

PRILOGA II

VLOGA ZA REGISTRACIJO ZTP

Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

„PIZZA NAPOLETANA“

ES št.: IT/TSG/007/0031/09.02.2005

1. NAZIV IN NASLOV VLAGATELJA:

Naziv	:	Associazione Verace Pizza Napoletana
Naslov	:	Via S. Maria La Nova 49, Napoli
Telefon	:	+39 814201205
Telefaks	:	+39 814201205
E-naslov	:	info@pizzanapoletana.org

Naziv	:	Associazione Pizzaiuoli Napoletani
Naslov	:	Corso S. Giovanni a Teduccio, 55 Napoli
Telefon	:	+39 815590781
Telefaks	:	+39 815590781
E-naslov	:	info@pizzaiuolinapoletani.it direttivo@pizzaiuolinapoletani.it

2. DRŽAVA ČLANICA ALI TRETJA DRŽAVA:

Italija

3. SPECIFIKACIJA PROIZVODA:

3.1. Ime za registracijo:

„Pizza Napoletana“

Registracija se zahteva samo v italijanskem jeziku.

Navedba „Prodotta secondo la Tradizione napoletana“ (Proizvedena v skladu z neapeljsko tradicijo) in kratica STG (ZTP), ki sta na logotipu/etiketi proizvoda „Pizza Napoletana“ ZTP, se prevedeta v jezik države proizvodnje.

3.2. Navedite, ali gre za ime, ki:

X	je specifično samo po sebi
	izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Ime „Pizza Napoletana“ se tradicionalno uporablja za ta proizvod, kot dokazujejo različni viri, navedeni v točki 3.8.

3.3. Ali se zahteva pridržanje imena na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006?

	Registracija s pridržanjem imena
X	Registracija brez pridržanja imena

3.4. Vrsta proizvoda

Skupina 2.3

Slaščice, kruh, testo, pecivo, piškoti in drugi pekovski izdelki

3.5. Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1

„Pizza Napoletana“ ZTP je proizvod okrogle oblike, spečen v peči, s spremenljivim premerom, ki ne sme presegati 35 cm, privzdignjenim robom in obloženim osrednjim delom. Debelina osrednjega dela znaša 0,4 cm, z dovoljenim odstopanjem za ± 10 %, debelina roba pa od 1 do 2 cm. Celotna pica je mehka in elastična ter jo je mogoče zlahka prepogniti na štiri dele.

„Pizza Napoletana“ ZTP ima naslednje značilnosti: privzdignjen rob, ki je mehak na dotik in ob okušanju ter zlatorumene barve, značilne za proizvode, spečene v peči; obložen osrednji del, kjer prevladuje rdeča barva paradižnikov, ki se popolnoma zlivajo z oljem in, glede na uporabljene sestavine, je zelene barve origana in bele barve česna; po vrhu so bolj ali manj gosto posejane bele zaplate mozzarelle in zeleni listi bazilike, ki lahko zaradi peke bolj ali manj potemnijo.

„Pizza Napoletana“ mora biti mehka in elastična, z lahkoto upogljiva; zlahka se razreže in ima značilen sočen okus, ki je mešanica značilnega okusa po dobro vzhajanem in dobro pečenem kruhu, s katerim se ponaša njen privzdignjen rob, in kiselkastega okusa po paradižniku, ki se prepleta, glede na sestavine, z aromo origana, česna in bazilike ter okusom pečene mozzarelle.

Po končani peki ima pica značilen dišeč in izjemno prijeten vonj; paradižnik, ki med peko izgubi samo odvečno vodo, ostane gost in čvrst; Mozzarella di bufala campana ZOP ali Mozzarella ZTP se stopita na površini pice; bazilika, origano in česen oddajajo močno aromo in na pogled niso zažgani.

3.6. Opis metode pridobivanja proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1

Osnovne surovine, značilne za proizvod „Pizza Napoletana“, so: pšenična bela moka, pivski kvas, naravna pitna voda, olupljeni in/ali sveži češnjevi paradižniki (pomodorini), morska ali kuhinjska sol in ekstra deviško oljčno olje. Med drugimi sestavinami, ki jih je mogoče uporabiti za pripravo „Pizza Napoletana“, so še: česen in origano, Mozzarella di Bufala Campana ZOP, sveža bazilika in Mozzarella ZTP.

Moka ima naslednje značilnosti:

—	:	moč (W)	:	220–380
—	:	razmerje med raztegljivostjo in natezno trdnostjo (P/L)	:	0,50–0,70
—	:	vpojnost	:	55–62
—	:	stabilnost	:	4–12
—	:	indeks povprečnih vrednosti E10	:	največ 60
—	:	padno število	:	300–400
—	:	suhi gluten	:	9,5–11 g %
—	:	proteini	:	11–12,5 g %

Priprava proizvoda „Pizza Napoletana“ vključuje izključno naslednje delovne faze, ki jih je treba izvesti v neprekinjenem ciklu istega delovnega procesa:

Priprava testa

Zamešajo se moka, voda, sol in kvas. V mesilnik se zlije liter vode, raztopi se od 50 do 55 g morske soli, doda se 10 % predvidene skupne količine moke, razpusti se 3 g pivskega kvasa, vključi se mesilnik in postopoma dodaja 1,8 kg moke z močjo 220–380 W, dokler se ne doseže želene čvrstosti, ki je opredeljena kot „nastanek testa“. Ta postopek mora trajati 10 minut.

Testo je treba v mesilniku (najbolje z mesilnimi vilicami) pri nizki hitrosti mesiti 20 minut, dokler ne nastane kompaktna enotna masa. Da se zagotovi optimalna čvrstost testa, je zelo pomembna količina vode, ki jo moka lahko vpije. Testo se na dotik ne sme lepiti ter mora biti mehko in elastično.

Testo ima spodaj navedene značilnosti, pri čemer je pri vsaki od njih dovoljeno odstopanje za ± 10 %:

—	:	temperatura fermentacije	:	25 °C
—	:	končna vrednost pH	:	5,87
—	:	skupna titrabilna kislost	:	0,14
—	:	gostota	:	0,79 g/cm3 (+ 34 %)

Vzhajanje testa

Prva faza: ko se testo vzame iz mesilnika, se ga položi na delovno površino picerije, kjer mora pokrito z vlažno krpo počivati dve uri, da se površina ne strdi in da se zaradi izhlapevanja notranje vlage ne oblikuje neke vrste skorja. Po dveh urah vzhajanja pride na vrsto izdelava hlebčka; ta postopek je treba obvezno opraviti ročno. Na delovni površini se z lopatico odreže del vzhajanega testa in se ga oblikuje v hlebček. Za proizvod „Pizza Napoletana“ morajo hlebčki tehtati od 180 do 250 g.

Druga faza vzhajanja: ko so (razrezani) hlebčki oblikovani, jih je treba položiti v zaboje za živila, kjer drugič vzhajajo od štiri do šest ur. To testo, ki se shranjuje na temperaturi okolja, je mogoče uporabiti v naslednjih šestih urah.

Oblikovanje

Po končanem vzhajanju se hlebček z lopatico vzame iz zaboja in se ga položi na pult, posut s tanko plastjo moke, ki preprečuje, da bi se kepa testa prijemala na delovno površino. Z gibi od središča navzven in s pritiski s prsti obeh rok na hlebček, ki se ga med izvajanjem tega postopka tudi večkrat obrne, se iz testa oblikuje okrogla plošča, katere debelina na sredini ne presega 0,4 cm (z dovoljenim odstopanjem za ± 10 %), na robu pa ne 1–2 cm, s čimer se oblikuje privzdignjeni rob.

Za pripravo „Pizza Napoletana“ ZTP ni dovoljen noben drug način priprave, zlasti pa ne uporaba kuhinjskega valjarja in/ali naprave z diskom, kot je na primer mehanska stiskalnica.

Obloga

„Pizza Napoletana“ se obloži na naslednji način:

—	na sredino okrogle plošče se iz testa z žlico položi od 70 do 100 g olupljenih in strtih paradižnikov,

—	paradižnik se s spiralastim gibom porazdeli po vsej osrednji površini,

—	po površini paradižnika se s spiralastim gibom posuje sol,

—	na enak način se posuje ščepec origana,

—	s stroka česna se odstrani zunanja lupinica, strok se nareže na majhne rezine in razporedi po paradižniku,

—	s spiralastim gibom se v smeri iz središča proti robu iz posode za olje z nastavkom za polivanje po površini polije od 4 do 5 g ekstra deviškega oljčnega olja, pri čemer je dovoljeno odstopanje za + 20 %.

Ali:

—	na sredino okrogle plošče iz testa se z žlico položi od 60 do 80 g olupljenih in strtih paradižnikov in/ali majhnih razrezanih svežih paradižnikov,

—	paradižnik se s spiralastim gibom porazdeli po vsej osrednji površini,

—	po površini paradižnika se s spiralastim gibom posuje sol,

—	po površini paradižnika se razporedi od 80 do 100 g na rezine narezanega sira Mozzarella di bufala campana ZOP,

—	po pici se razporedi nekaj listov sveže bazilike,

—	s spiralastim gibom se v smeri iz središča proti robu iz posode za olje z nastavkom za polivanje po površini polije od 4 do 5 g ekstra deviškega oljčnega olja, pri čemer je dovoljeno odstopanje za + 20 %.

Ali:

—	na sredino okrogle plošče iz testa se z žlico položi od 60 do 80 g olupljenih in strtih paradižnikov,

—	paradižnik se s spiralastim gibom porazdeli po vsej osrednji površini,

—	po površini paradižnika se s spiralastim gibom posuje sol,

—	po površini paradižnika se razporedi od 80 do 100 g sira Mozzarella ZTP, ki se ga predhodno nareže na rezine,

—	po pici se razporedi nekaj listov sveže bazilike,

—	s spiralastim gibom se v smeri iz središča proti robu iz posode za olje z nastavkom za polivanje po površini polije od 4 do 5 g ekstra deviškega oljčnega olja, pri čemer je dovoljeno odstopanje za + 20 %.

Peka

Picopek (pizzaiolo) obloženo pico premesti na leseno (ali aluminijasto) pekarsko lopato, pri čemer si pomaga z malo moke in krožnim gibom, nato pa jo s hitrim gibom zapestja (s čimer prepreči, da bi obloga stekla z nje) potisne na pečno ploščo. Peka proizvoda „Pizza Napoletana“ ZTP je mogoča izključno v pečeh na drva, v katerih temperatura peke doseže 485 °C, kar je bistveno za peko tega proizvoda.

Picopek mora peko pice nadzirati, tako da s kovinsko lopato privzdiguje eno stran in pico obrača proti ognju, pri čemer mora ta vedno ostati na istem predelu pečne plošče, sicer bi se lahko zaradi temperaturne razlike zažgala. Pomembno je, da je pica enakomerno pečena po celem obodu.

Ko je peka končana, picopek, znova s kovinsko lopato, vzame pico iz peči in jo položi na krožnik. Čas peke ne sme biti daljši od 60 do 90 sekund.

Po končani peki ima pica naslednje značilnosti: paradižnik, ki je izgubil samo odvečno vodo, ostane gost in čvrst; Mozzarella di bufala campana ZOP ali Mozzarella ZTP sta stopljeni na površini pice; bazilika, česen in origano oddajajo močno aromo, vendar niso zažgani.

—	Temperatura pečne plošče: približno 485 °C

—	Temperatura na predelu oboka: približno 430 °C

—	Čas peke: 60–90 sekund

—	Temperatura, ki jo doseže testo: 60–65 °C

—	Temperatura, ki jo doseže paradižnik: 75–80 °C

—	Temperatura, ki jo doseže olje: 75–85 °C

—	Temperatura, ki jo doseže mozzarella: 65–70 °C

Shranjevanje

„Pizza Napoletana“ je najbolje zaužiti takoj, ko jo picopek vzame iz peči, na kraju, kjer je bila spečena. Tudi če se pica ne zaužije na kraju, kjer je bila spečena, je ni mogoče (globoko) zamrzniti ali vakuumsko zapakirati z namenom kasnejše prodaje.

3.7. Posebnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Ključnih elementov, ki določajo posebne lastnosti zadevnega proizvoda, je veliko ter so neposredno povezani s trajanjem in načinom izvajanja postopkov, pa tudi s spretnostjo in izkušnjami obrtnika.

Za postopek priprave „Pizza Napoletana“ je značilno zlasti naslednje: gnetenje, čvrstost in elastičnost testa (reologia) ter poseben postopek vzhajanja (v dveh fazah in pod posebnimi pogoji, kar zadeva temperaturo in trajanje); priprava in oblikovanje hlebčkov; priprava vzhajanega testa in oblikovanje okrogle plošče iz vzhajanega testa; priprava peči in značilnosti peke (trajanje/temperature), posebne lastnosti peči, v kateri se kuri samo z drvmi.

Posebej je treba izpostaviti pomen drugega vzhajanja, ravnanja s testom in delovne opreme, zlasti peči, ki mora biti obvezno na drva, in lopat.

Po drugem vzhajanju se v primerjavi s predhodnim obdobjem povečata prostornina hlebčka in vsebnost vlage v njem. Sila pritiskanja s prsti obeh rok povzroči premeščanje zraka iz celic testa na sredini proti obrobju okrogle plošče iz testa, s čimer se začne oblikovati privzdignjeni rob pice. Ta tehnika je ena od bistvenih značilnosti proizvoda „Pizza Napoletana“ ZTP, saj privzdignjeni rob okrogle plošče vse sestavine obloge zadrži na osrednjem delu. Da bi hlebček testa dobil čim večji premer, se s pripravo nadaljuje tako, da se testo, ki se ga drži med rokama, dvigne nad delovno površino, pri čemer je desna roka v poševnem položaju pod kotom 45–60 stopinj glede na delovno površino. Plošča iz testa, ki se vrti zaradi usklajenega gibanja leve roke, se nato položi nazaj na to površino.

Po drugi strani druge vrste priprave, zlasti z uporabo kuharskega valjarja ali naprave z diskom (kot je na primer mehanska stiskalnica), ne morejo zagotoviti homogenega premika zraka iz celic v masi proti zunanjemu delu, s čimer se zagotovi enotnost plošče iz testa na vseh delih. Tako se na sredini okrogle plošče oblikuje plastovito območje testa, ki je predeljeno z zrakom v vmesnem prostoru. Če torej uporabimo navedena pripomočka, pečena pica ne bo imela značilnega privzdignjenega roba, ki je ena od glavnih značilnosti proizvoda „Pizza Napoletana“ ZTP.

Poleg tega mora picopek v skladu z neapeljsko tehniko, potem ko pripravi tri do šest obloženih plošč iz testa, z natančnimi in hitrimi mojstrskimi gibi pico prestaviti z delovne površine na lopato, pri čemer mora ostati okrogle oblike (potegne jo z obema rokama, pri čemer jo zasuka okrog lastne osi za približno 90° in jo tako postavi na lopato, pripravljeno za uporabo). Picopek ploščo lopate za vstavljanje v peč posuje z malo moke, da pica nato zlahka zdrsi v peč. Postopek vstavljanja v peč opravi s hitrim gibom zapestja, pri čemer drži lopato pod kotom 20–25° glede na ravnino pečne plošče: tako prepreči, da bi obloga padla s površine pice.

Tehnike, ki se razlikujejo od opisane, niso ustrezne, saj neposredno dvigovanje pice z delovne površine z lopato ne zagotavlja, da bo pica, ki jo je treba vstaviti v peč, ostala cela.

Za peko in zagotovitev kakovosti proizvoda „Pizza Napoletana“ je odločilna peč na drva. Da bi klasična „Pizza Napoletana“ uspela, so bistvenega pomena tehnične značilnosti peči. Neapeljska peč za peko pic je sestavljena iz osnove iz opek iz tufa, nad katerimi je okrogla pečna plošča, imenovana „sole“, nad vsem skupaj pa je zgrajena kupola. Obok peči je narejen iz ognjevzdržnega materiala, ki preprečuje razpršitev toplote. Da se pica dobro speče, so zelo pomembna tudi razmerja med posameznimi deli peči. Vrsta peči se označuje z debelino pečne plošče, oblikovane iz štirih ognjevzdržnih krožnih delov, ki skupaj sestavljajo pečno ploščo. Pico je treba dvigniti z jekleno in/ali aluminijasto lopato in jo na njej prenesti do odprtine peči, kamor se jo namesti in med peko obrne za 180°: pico je nato treba vrniti na isto mesto, tako da ostane na temperaturi, ki je enaka osnovni temperaturi, zmanjšani za toploto, ki jo je prevzela med peko.

Če bi jo prestavili na drugo mesto, bi bila znova izpostavljena začetni temperaturi, zaradi česar bi se njen spodnji del zažgal.

Zaradi vseh teh posebnosti se pojavi „zračna komora“, končni proizvod pa dobi svoj značilni videz: „Pizza Napoletana“ je tako hkrati voljna in kompaktna, njen rob je privzdignjen, testo vzhajano, je izjemno mehka in zlahka jo je mogoče prepogniti na štiri dele. Treba je poudariti, da kakršen koli drug podoben proizvod, ki se pripravlja po postopkih, ki se razlikujejo od opisanega, ne more imeti enakih vizualnih in organoleptičnih značilnosti kot „Pizza Napoletana“.

3.8. Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Nastanek neapeljske pice (Pizza Napoletana) lahko umestimo v zgodovinsko obdobje med letoma 1715 in 1725. Vincenzo Corrado, glavni kuhar princa Emanuela di Francaville, je v študiji najpogosteje uporabljanih živil v Neaplju zapisal, da se paradižnik uporablja kot omaka za pico in makarone, s čimer je povlekel vzporednice med dvema proizvodoma, po katerih slovi Neapelj, in hkrati poskrbela, da se je zapisal v zgodovino kuhinje. S tem dejstvom povezujemo uradno rojstvo proizvoda „Pizza Napoletana“, okrogle plošče iz testa, obložene s paradižnikom.

Veliko zgodovinskih dokumentov priča o tem, da ta kulinarična specialiteta izvira iz Neaplja. Tako na primer pisatelj Franco Salerno zagotavlja, da je ta proizvod eden od velikih izumov neapeljske kuhinje.

Celo slovarji italijanskega jezika in enciklopedija Treccani posebej omenjajo „Pizza Napoletana“. Poleg tega je izraz „Pizza Napoletana“ omenjen tudi v številnih književnih delih.

Prve picerije („pizzerie“) so se nedvomno pojavile v Neaplju in do polovice 20. stoletja je bila ta jed ekskluzivni proizvod tega mesta in njegovih picerij. Že v 18. stoletju je v mestu obratovalo več lokalov, ki so nosili ime „pizzeria“. Njihov sloves je dosegel tudi samega neapeljskega kralja Ferdinanda Burbonskega, ki se je, da bi poskusil to značilno neapeljsko tradicionalno jed, pregrešil zoper dvorno etiketo in vstopil v eno od najuglednejših picerij. S tem so „pizzerie“ prišle v modo kot kraj, kjer so pripravljali izključno „pizzo“. Najbolj priljubljeni in slavni med neapeljskimi picami sta bili „Marinara“, ki je nastala leta 1734, in „Margherita“, katere nastanek se umešča med leti 1796 in 1810 ter ki so jo med kraljevim obiskom Neaplja leta 1889 ponudili tudi italijanski kraljici prav zaradi barv njene obloge (paradižnik, mozzarella in bazilika), ki spominjajo na barve italijanske zastave.

Sčasoma so se picerije razširile tudi v druga italijanska mesta in celo v tujino. Vendar pa je vsaka od njih, čeprav v katerem od drugih mest, svoj obstoj še vedno povezovala z izrazom „pizzeria napoletana“ oziroma je uporabljala katerega od izrazov, ki tako ali drugače spominja na njeno povezavo z Neapljem, kjer ta proizvod že skoraj 300 let ohranja vso svojo pristnost.

Maja 1984 so se skoraj vsi neapeljski poklicni picopeki („pizzaioli napoletani“) združili in sestavili strnjeno specifikacijo, ki so jo podpisali in registrirali z uradnim aktom pri neapeljskem notarju Antoniu Carannanteju.

Skozi stoletja se je izraz „Pizza Napoletana“ razširil tudi zunaj Evrope; v Srednjo in Južno Ameriko (na primer v Mehiko in Gvatemalo) ter Azijo (na primer na Tajsko in v Malezijo), tako da prebivalci teh dežel včasih zadevni proizvod poznajo pod imenom „Pizza Napoletana“, ne da bi kar koli vedeli o zemljepisni legi mesta Neapelj.

3.9. Minimalne zahteve in postopki nadzora posebnih lastnosti

Nadzor, predviden za proizvod „Pizza Napoletana“ ZTP, zadeva naslednje:

v podjetjih: fazo gnetenja, vzhajanja in priprave, glede na pravilni potek in pravilno sosledje opisanih faz; pozorno nadziranje kritičnih mest v podjetju; preverjanje skladnosti surovin s surovinami, ki jih predvideva specifikacija izvajanja; preverjanje brezhibnega shranjevanja in skladiščenja surovin, ki bodo uporabljene, in skladnosti lastnosti končnega proizvoda z lastnostmi, predvidenimi v specifikaciji proizvoda.

3.10. Logotip

Kratica STG (ZTP) ter napisa „Specialità Tradizionale Garantita“ (Zajamčena tradicionalna posebnost) in „Prodotta seconda la tradizione napoletana“ (Proizvedena v skladu z neapeljsko tradicijo) se prevedejo v jezik države, kjer poteka proizvodnja.

Logotip proizvoda „Pizza Napoletana“ je naslednji: ovalna slika z vodoravno postavitvijo bele barve s svetlo sivo obrobo, ki predstavlja krožnik, na katerem je pica, ki je realistično upodobljena in hkrati grafično stilizirana, pri čemer se v celoti upošteva tradicija ter so zato upodobljene vse klasične sestavine, kot so paradižnik, mozzarella, listi bazilike in črta, izrisana z oljčnim oljem.

Krožnik je spodaj osenčen z zeleno barvo, ki, v povezavi z drugimi barvami, poudarja italijanske barve proizvoda.

Krožnik s pico nekoliko prekriva pravokotno okno rdeče barve z zelo zaobljenimi vogali, v katerem je z belimi črkami s črno obrobo in odstopajočo zeleno senco z belo obrobo izpisan napis „PIZZA NAPOLETANA“ ZTP. Na tem napisu, zgoraj nekoliko zamaknjenem v desno, je z znaki manjše velikosti in v drugačni pisavi v beli barvi izpisano še „Zajamčena tradicionalna posebnost“ (Specialità Tradizionale Garantita). Na sredini spodaj, z isto pisavo kot logotip PIZZA NAPOLETANA ZTP, je s tiskanimi črkami majhne velikosti v beli barvi s črno obrobo izpisan napis „Proizvedena v skladu z neapeljsko tradicijo“ (Prodotta seconda la tradizione napoletana).

Napisi	Pisava
PIZZA NAPOLETANA ZTG	Varga
Zajamčena tradicionalna posebnost	Alternate Gothic
Proizvedena v skladu z neapeljsko tradicijo	Varga

Barve pice	PantoneProSim	C	M	Y	K
Intenzivna bež za rob pice	466	11	24	43	0 %
Rdeča za ozadje iz paradižnikove mezge	703	0 %	83	65	18
Listi bazilike	362	76	0 %	100	11
Žile listov bazilike	562	76	0 %	100	11
Rdeča za paradižnike	032	0 %	91	87	0 %
Črta, izrisana z oljčnim oljem	123	0 %	31	94	0 %
Mozzarella	600	0 %	0 %	11	0 %
Sence na mozzarelli	5 807	0 %	0%	11	9

Barve grafičnega dela in črk	PantoneProSim	C	M	Y	K
Siva za obrobo ovalnega krožnika	P. Grey – 3CV	0 %	0 %	0 %	18
Zelena za senco ovalnega krožnika	362	76	0 %	100	11
Rdeča za pravokotnik z zaobljenimi vogali	032	0 %	91	87	0 %
Bela s črnim robom za napis „PIZZA NAPOLETANA ZTP“		0 %	0 %	0 %	0 %
Bela s črnim robom za napis „Proizvedena v skladu z neapeljsko tradicijo“		0 %	0 %	0 %	0 %
Bela za napis „Zajamčena tradicionalna posebnost“		0 %	0 %	0 %	0 %

4. ORGANI ALI TELESA, KI PREVERJAJO SKLADNOST S SPECIFIKACIJO PROIZVODA

4.1. Naziv in naslov

Naziv	:	Certiquality SRL
Naslov	:	Via Gaetano Giardino, 4 – 20123 Milano
Telefon	:	+39 28069171
Telefaks	:	+39 286465295
E-naslov	:	certiquality@certiquality.it

	Javni
X	Zasebni

Naziv	:	DNV Det Norske Veritas Italia
Naslov	:	Centro Direzionale Colleoni Viale Colleoni, 9 Palazzo Sirio 2 – 20041 Agrate Brianza (MI)
Telefon	:	+39 0396899905
Telefaks	:	+39 0396899930
E-naslov	:	—

	Javni
X	Zasebni

Naziv	:	ISMECERT
Naslov	:	Corso Meridionale, 6 - 80143 NAPOLI
Telefon	:	+39 815636647
Telefaks	:	+39 815534019
E-naslov	:	info@ismecert.com

	Javni
X	Zasebni

4.2. Posebne naloge organa ali telesa

Trije zgoraj navedeni nadzorni organi izvajajo nadzor nad različnimi subjekti na različnih delih nacionalnega ozemlja.

5.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 34/24

SKLEP KOMISIJE

z dne 1. februarja 2010

o potrditvi obračunov plačilnih agencij Grčije, Portugalske in Finske v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za proračunsko leto 2007

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 425)

(Besedilo v finskem, grškem, portugalskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

(2010/58/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (1) ter zlasti členov 30 in 33 Uredbe,

po posvetovanju z odborom Sklada,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba Komisije 2008/397/ES (2) in Odločba Komisije 2009/86/ES (3) sta za proračunsko leto 2007 potrdili obračune vseh plačilnih agencij, razen obračunov grške plačilne agencije „OPEKEPE“, portugalske plačilne agencije „IFAP“ in finske plačilne agencije „MAVI“.

(2)

Po prejemu novih podatkov in po dodatnih preverjanjih lahko Komisija zdaj sprejme sklep v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), o celovitosti, točnosti in verodostojnosti obračunov, ki so jih predložile grška plačilna agencija „OPEKEPE“, portugalska plačilna agencija „IFAP“ in finska plačilna agencija „MAVI“.

(3)	V skladu s členom 30(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005 ta sklep ne posega v poznejše sklepe Komisije, s katerimi se iz financiranja Skupnosti izvzamejo izdatki, ki niso bili izvršeni v skladu s pravili Skupnosti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Obračuni grške plačilne agencije „OPEKEPE“, portugalske plačilne agencije „IFAP“ in finske plačilne agencije „MAVI“ v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za proračunsko leto 2007, se s tem sklepom potrdijo.

Zneski, ki se v okviru posameznih programov za razvoj podeželja v skladu s tem sklepom izterjajo od posamezne države članice ali plačajo posamezni državi članici, vključno z zneski, ki izhajajo iz uporabe člena 33(8) Uredbe (ES) št. 1290/2005, so opredeljeni v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko, Portugalsko republiko in Republiko Finsko.

V Bruslju, 1. februarja 2010

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(2) UL L 139, 29.5.2008, str. 40.

(3) UL L 33, 3.2.2009, str. 35.

PRILOGA

Potrditev izvzetih izdatkov EKSRP po programih in ukrepih za razvoj podeželja za proračunsko leto 2007

Znesek za izterjavo od držav članic ali plačilo državam članicam po programu

(v EUR)
Ukrep	Izdatek 2007	Popravki	Skupaj	Neporabljeni zneski	Sprejet znesek, potrjen za prorač. leto 2007	Vmesna plačila, povrnjena državam članicam za proračunsko leto	Znesek za izterjavo od države članice (–) ali plačilo državi članici (+) v naslednjem poročilu
GR: 2007GR06RPO001	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
211	83 342 228,55	0,00	83 342 228,55	0,00	83 342 228,55	83 342 228,55	0,00
212	32 123 903,36	0,00	32 123 903,36	0,00	32 123 903,36	32 123 903,36	0,00
214	61 783 222,40	0,00	61 783 222,40	0,00	61 783 222,40	61 783 222,40	0,00
221	16 765 452,61	0,00	16 765 452,61	0,00	16 765 452,61	16 765 452,61	0,00
Skupaj	194 014 806,92	0,00	194 014 806,92	0,00	194 014 806,92	194 014 806,92	0,00
PT: 2007PT06RPO001	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
113	1 429 348,64	0,00	1 429 348,64	0,00	1 429 348,64	1 429 348,64	0,00
212	483 629,57	0,00	483 629,57	0,00	483 629,57	483 629,57	0,00
213	4 360 765,91	0,00	4 360 765,91	0,00	4 360 765,91	4 360 765,91	0,00
221	730 820,23	0,00	730 820,23	0,00	730 820,23	730 820,23	0,00
Skupaj	7 004 564,35	0,00	7 004 564,35	0,00	7 004 564,35	7 004 564,35	0,00
PT: 2007PT06RPO002	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
113	3 266 789,56	0,00	3 266 789,56	0,00	3 266 789,56	3 266 789,56	0,00
211	4 097 213,53	0,00	4 097 213,53	0,00	4 097 213,53	4 097 213,53	0,00
212	1 723 170,65	0,00	1 723 170,65	0,00	1 723 170,65	1 723 170,65	0,00
214	48 341 911,66	0,00	48 341 911,66	0,00	48 341 911,66	48 341 911,66	0,00
221	25 542 706,82	0,00	25 542 706,82	0,00	25 542 706,82	25 542 706,82	0,00
511	285 000,00	0,00	285 000,00	0,00	285 000,00	285 000,00	0,00
Skupaj	83 256 792,22	0,00	83 256 792,22	0,00	83 256 792,22	83 256 792,22	0,00
FI: 2007FI06RPO001	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
111	83 036,13	0,00	83 036,13	0,00	83 036,13	83 036,13	0,00
113	9 302 896,89	0,00	9 302 896,89	0,00	9 302 896,89	9 240 576,62	62 320,27
123	48 210,89	0,00	48 210,89	0,00	48 210,89	48 210,89	0,00
211	65 633 160,53	12 860,21	65 620 300,32	0,00	65 620 300,32	65 620 300,32	0,00
212	52 090 453,86	–8 927,92	52 099 381,78	0,00	52 099 381,78	52 099 381,78	0,00
214	87 503 613,64	201 327,95	87 302 285,69	0,00	87 302 285,69	87 302 285,69	0,00
221	1 097 959,60	0,00	1 097 959,60	0,00	1 097 959,60	1 097 959,60	0,00
311	345 766,76	0,00	345 766,76	0,00	345 766,76	345 766,76	0,00
313	62 252,31	0,00	62 252,31	0,00	62 252,31	62 252,31	0,00
321	175 571,99	0,00	175 571,99	0,00	175 571,99	175 571,99	0,00
322	13 200,31	0,00	13 200,31	0,00	13 200,31	13 200,31	0,00
411	10 253,00	0,00	10 253,00	0,00	10 253,00	10 253,00	0,00
413	243 625,99	0,00	243 625,99	0,00	243 625,99	242 561,41	1 064,58
Skupaj	216 610 001,90	205 260,24	216 404 741,66	0,00	216 404 741,66	216 341 356,81	63 384,85
FI: 2007FI06RPO002	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
212	773,68	0,00	773,68	0,00	773,68	773,68	0,00
214	4 010,84	0,00	4 010,84	0,00	4 010,84	4 010,84	0,00
Skupaj	4 784,52	0,00	4 784,52	0,00	4 784,52	4 784,52	0,00

5.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 34/26

SKLEP KOMISIJE

z dne 1. februarja 2010

o potrditvi obračunov nekaterih plačilnih agencij iz Belgije, Nemčije, Španije, Portugalske in Slovaške v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za proračunsko leto 2008

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 426)

(Besedilo v francoskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, slovaškem in španskem jeziku je edino verodostojno)

(2010/59/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (1) ter zlasti členov 30 in 33 Uredbe,

po posvetovanju z odborom Sklada,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Odločbo Komisije št. 2009/373/ES (2) so bili za proračunsko leto 2008 potrjeni obračuni vseh plačilnih agencij, razen obračunov belgijske plačilne agencije „ALV“, nemških plačilnih agencij „Bayern“, „Brandenburg“, „Niedersachsen“ in „Schleswig-Holstein“, grške plačilne agencije „OPEKEPE“, španske plačilne agencije „Galicia“, francoske plačilne agencije „ODARC“, italijanske plačilne agencije „ARBEA“, portugalske plačilne agencije „IFAP“ in slovaške plačilne agencije „APA“.

(2)

Po prejemu novih podatkov in po dodatnih preverjanjih lahko Komisija zdaj sprejme sklep v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), o celovitosti, točnosti in verodostojnosti obračunov, ki so jih predložile belgijska plačilna agencija „ALV“, nemške plačilne agencije „Brandenburg“, „Niedersachsen“ in „Schleswig-Holstein“, španska plačilna agencija „Galicia“, portugalska plačilna agencija „IFAP“ in slovaška plačilna agencija „APA“.

(3)	V skladu s členom 30(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005 ta sklep ne posega v poznejše sklepe Komisije, s katerimi se iz financiranja Skupnosti izvzamejo izdatki, ki niso bili izvršeni v skladu s pravili Skupnosti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Obračuni belgijske plačilne agencije „ALV“, nemških plačilnih agencij „Brandenburg“, „Niedersachsen“ in „Schleswig-Holstein“, španske plačilne agencije „Galicia“, portugalske plačilne agencije „IFAP“ in slovaške plačilne agencije „APA“ v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za proračunsko leto 2008, se s tem sklepom potrdijo.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Španijo, Portugalsko republiko in Slovaško republiko.

V Bruslju, 1. februarja 2010

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(2) UL L 116, 9.5.2009, str. 21.

PRILOGA

POTRDITEV IZVZETIH IZDATKOV PO PROGRAMIH IN UKREPIH ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZA PRORAČUNSKO LETO 2008

ZNESEK ZA IZTERJAVO OD DRŽAV ČLANIC ALI PLAČILO DRŽAVAM ČLANICAM PO PROGRAMU

v EUR
CCI: program / ukrep	Izdatek 2008	Popravki	Skupaj	Neporabljeni zneski	Sprejet znesek, potrjen za prorač. leto 2008	Vmesna plačila, povrnjena državam članicam za proračunsko leto	Znesek za izterjavo od države članice (–) ali plačilo državi članici (+) v naslednjem poročilu
BE: 2007BE06RPO001	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
111	1 597 041,76	0,00	1 597 041,76	0,00	1 597 041,76	1 597 041,67	0,09
112	2 710 657,12	0,00	2 710 657,12	0,00	2 710 657,12	2 710 657,12	0,00
114	575 329,00	0,00	575 329,00	0,00	575 329,00	575 328,99	0,01
121	12 825 365,38	0,00	12 825 365,38	0,00	12 825 365,38	12 825 361,81	3,57
123	124 643,21	0,00	124 643,21	0,00	124 643,21	124 643,20	0,01
125	23 547,15	0,00	23 547,15	0,00	23 547,15	23 547,15	0,00
213	26 188,00	0,00	26 188,00	0,00	26 188,00	26 188,00	0,00
214	8 665 113,41	0,00	8 665 113,41	0,00	8 665 113,41	8 665 102,34	11,07
221	145 606,16	0,00	145 606,16	0,00	145 606,16	145 605,16	1,00
227	132 869,36	0,00	132 869,36	0,00	132 869,36	132 869,29	0,07
311	628 265,92	0,00	628 265,92	0,00	628 265,92	628 265,72	0,20
313	544 626,92	0,00	544 626,92	0,00	544 626,92	544 626,88	0,04
321	105 664,47	0,00	105 664,47	0,00	105 664,47	105 664,48	–0,01
322	210 076,67	0,00	210 076,67	0,00	210 076,67	210 076,69	–0,02
323	184 432,86	0,00	184 432,86	0,00	184 432,86	184 432,85	0,01
331	134 385,93	0,00	134 385,93	0,00	134 385,93	134 385,92	0,01
431	152 947,76	0,00	152 947,76	0,00	152 947,76	152 947,75	0,01
511	172 698,36	0,00	172 698,36	0,00	172 698,36	172 698,27	0,09
Skupaj	28 959 459,44	0,00	28 959 459,44	0,00	28 959 459,44	28 959 443,29	16,15
DE: 2007DE06RPO007	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
111	157 797,77	0,00	157 797,77	0,00	157 797,77	157 797,77	0,00
121	4 501 551,97	0,00	4 501 551,97	0,00	4 501 551,97	4 501 551,97	0,00
125	7 619 684,31	0,00	7 619 684,31	0,00	7 619 684,31	7 619 684,32	–0,01
213	2 179 031,99	0,00	2 179 031,99	0,00	2 179 031,99	2 179 031,98	0,01
214	28 674 920,38	0,00	28 674 920,38	0,00	28 674 920,38	28 674 980,61	–60,23
226	33 360,00	0,00	33 360,00	0,00	33 360,00	33 360,00	0,00
311	208 321,39	0,00	208 321,39	0,00	208 321,39	208 321,19	0,20
312	386 419,72	0,00	386 419,72	0,00	386 419,72	386 419,72	0,00
313	868 451,26	0,00	868 451,26	0,00	868 451,26	868 451,26	0,00
322	165 495,71	0,00	165 495,71	0,00	165 495,71	165 495,71	0,00
323	884 937,57	0,00	884 937,57	0,00	884 937,57	884 937,57	0,00
331	147 099,50	0,00	147 099,50	0,00	147 099,50	147 099,50	0,00
412	28 793,54	0,00	28 793,54	0,00	28 793,54	28 793,54	0,00
413	791 191,26	0,00	791 191,26	0,00	791 191,26	791 191,26	0,00
431	409 078,08	0,00	409 078,08	0,00	409 078,08	409 078,08	0,00
511	78 954,86	0,00	78 954,86	0,00	78 954,86	78 954,86	0,00
Skupaj	47 135 089,31	0,00	47 135 089,31	0,00	47 135 089,31	47 135 149,34	–60,03
DE: 2007DE06RPO012	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
111	460 830,04	0,00	460 830,04	0,00	460 830,04	460 830,04	0,00
114	775 059,50	0,00	775 059,50	0,00	775 059,50	775 059,50	0,00
121	20 043 827,24	0,00	20 043 827,24	0,00	20 043 827,24	20 043 827,24	0,00
123	5 570 699,64	0,00	5 570 699,64	0,00	5 570 699,64	5 570 699,64	0,00
125	11 805 894,52	0,00	11 805 894,52	0,00	11 805 894,52	11 805 894,51	0,01
126	4 869 388,43	0,00	4 869 388,43	0,00	4 869 388,43	4 869 388,43	0,00
213	1 193 318,68	0,00	1 193 318,68	0,00	1 193 318,68	1 193 318,68	0,00
214	17 132 919,63	0,00	17 132 919,63	0,00	17 132 919,63	17 132 919,62	0,01
221	380 164,52	0,00	380 164,52	0,00	380 164,52	380 164,52	0,00
223	1 701,15	0,00	1 701,15	0,00	1 701,15	1 701,15	0,00
225	–10 222,50	0,00	–10 222,50	0,00	–10 222,50	–10 222,50	0,00
227	4 272 821,30	0,00	4 272 821,30	0,00	4 272 821,30	4 272 821,30	0,00
313	11 065,50	0,00	11 065,50	0,00	11 065,50	11 065,50	0,00
322	652 879,51	0,00	652 879,51	0,00	652 879,51	652 879,51	0,00
323	1 910 623,38	0,00	1 910 623,38	0,00	1 910 623,38	1 910 623,37	0,01
331	34 513,45	0,00	34 513,45	0,00	34 513,45	34 513,45	0,00
341	14 250,00	0,00	14 250,00	0,00	14 250,00	14 250,00	0,00
413	263 116,00	0,00	263 116,00	0,00	263 116,00	263 116,00	0,00
431	28 150,00	0,00	28 150,00	0,00	28 150,00	28 150,00	0,00
511	359 491,01	0,00	359 491,01	0,00	359 491,01	359 491,00	0,01
Skupaj	69 770 491,00	0,00	69 770 491,00	0,00	69 770 491,00	69 770 490,96	0,04
DE: 2007DE06RPO021	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
111	113 768,17	0,00	113 768,17	0,00	113 768,17	113 768,18	–0,01
121	2 177 500,00	0,00	2 177 500,00	0,00	2 177 500,00	2 177 500,00	0,00
123	1 262 577,50	0,00	1 262 577,50	0,00	1 262 577,50	1 262 577,50	0,00
125	1 139 103,86	0,00	1 139 103,86	0,00	1 139 103,86	1 139 103,89	–0,03
126	5 030 000,00	0,00	5 030 000,00	0,00	5 030 000,00	5 030 000,04	–0,04
212	635 866,57	0,00	635 866,57	0,00	635 866,57	635 868,26	–1,69
213	363 677,09	0,00	363 677,09	0,00	363 677,09	363 680,13	–3,04
214	8 620 523,50	0,00	8 620 523,50	0,00	8 620 523,50	8 620 572,16	–48,66
221	428 197,36	0,00	428 197,36	0,00	428 197,36	428 198,99	–1,63
313	1 351 218,17	0,00	1 351 218,17	0,00	1 351 218,17	1 351 218,20	–0,03
321	2 393 791,15	0,00	2 393 791,15	0,00	2 393 791,15	2 393 791,16	–0,01
322	1 308 239,92	0,00	1 308 239,92	0,00	1 308 239,92	1 308 239,95	–0,03
323	3 718 261,01	0,00	3 718 261,01	0,00	3 718 261,01	3 718 261,19	–0,18
341	152 637,26	0,00	152 637,26	0,00	152 637,26	152 637,29	–0,03
511	108 883,85	0,00	108 883,85	0,00	108 883,85	108 883,88	–0,03
Skupaj	28 804 245,41	0,00	28 804 245,41	0,00	28 804 245,41	28 804 300,82	–55,41
ES: 2007ES06RPO011	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
112	532 913,94	0,00	532 913,94	0,00	532 913,94	532 913,94	0,00
113	14 053 064,08	0,00	14 053 064,08	0,00	14 053 064,08	14 053 106,99	–42,91
121	1 931 683,50	0,00	1 931 683,50	0,00	1 931 683,50	1 931 683,46	0,04
124	318 885,95	0,00	318 885,95	0,00	318 885,95	318 885,97	–0,02
133	642 735,46	0,00	642 735,46	0,00	642 735,46	642 735,45	0,01
211	4 204 390,32	0,00	4 204 390,32	0,00	4 204 390,32	4 204 390,47	–0,15
212	3 393 059,43	0,00	3 393 059,43	0,00	3 393 059,43	3 393 059,01	0,42
214	3 017 633,62	0,00	3 017 633,62	0,00	3 017 633,62	3 017 631,67	1,95
221	1 024 794,25	0,00	1 024 794,25	0,00	1 024 794,25	1 024 794,26	–0,01
223	1 092 653,11	0,00	1 092 653,11	0,00	1 092 653,11	1 092 653,10	0,01
226	5 919 058,83	0,00	5 919 058,83	0,00	5 919 058,83	5 919 076,00	–17,17
311	10 845,72	0,00	10 845,72	0,00	10 845,72	10 845,72	0,00
312	2 202 494,09	0,00	2 202 494,09	0,00	2 202 494,09	2 202 494,08	0,01
321	1 202 567,16	0,00	1 202 567,16	0,00	1 202 567,16	1 202 567,14	0,02
323	401 805,62	0,00	401 805,62	0,00	401 805,62	401 805,63	–0,01
Skupaj	39 948 585,08	0,00	39 948 585,08	0,00	39 948 585,08	39 948 642,89	–57,81
PT: 2007PT06RPO001	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
113	1 522 534,84	0,00	1 522 534,84	0,00	1 522 534,84	1 522 533,98	0,86
212	14 517 046,43	0,00	14 517 046,43	0,00	14 517 046,43	14 517 041,11	5,32
214	6 973 557,48	0,00	6 973 557,48	0,00	6 973 557,48	6 973 555,89	1,59
221	623 710,55	0,00	623 710,55	0,00	623 710,55	623 799,88	–89,33
Skupaj	23 636 849,30	0,00	23 636 849,30	0,00	23 636 849,30	23 636 930,86	–81,56
PT: 2007PT06RPO002	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
113	4 361 413,63	0,00	4 361 413,63	0,00	4 361 413,63	4 361 413,63	0,00
211	91 079 593,39	0,00	91 079 593,39	0,00	91 079 593,39	91 079 593,39	0,00
212	14 706 382,90	0,00	14 706 382,90	0,00	14 706 382,90	14 706 382,90	0,00
214	81 764 281,33	0,00	81 764 281,33	0,00	81 764 281,33	81 764 281,33	0,00
221	34 827 903,60	0,00	34 827 903,60	0,00	34 827 903,60	34 827 903,60	0,00
225	116 377,00	0,00	116 377,00	0,00	116 377,00	116 377,00	0,00
511	1 617 408,55	0,00	1 617 408,55	0,00	1 617 408,55	2 693 094,53	–1 075 685,98
Skupaj	228 473 360,40	0,00	228 473 360,40	0,00	228 473 360,40	229 549 046,38	–1 075 685,98
PT: 2007PT06RPO003	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
113	9 496,90	0,00	9 496,90	0,00	9 496,90	9 496,92	–0,02
212	6 900,32	0,00	6 900,32	0,00	6 900,32	6 900,26	0,06
214	1 411 149,58	0,00	1 411 149,58	0,00	1 411 149,58	1 411 149,34	0,24
221	130,87	0,00	130,87	0,00	130,87	130,87	0,00
Skupaj	1 427 677,67	0,00	1 427 677,67	0,00	1 427 677,67	1 427 677,39	0,28
SK: 2007SK06RPO001	i	ii	iii = i + ii	iv	v = iii – iv	vi	vii = v – vi
211	44 391 735,28	0,00	44 391 735,28	0,00	44 391 735,28	44 391 735,18	0,10
212	31 308 747,96	0,00	31 308 747,96	0,00	31 308 747,96	31 312 565,46	–3 817,50
214	22 085 790,81	0,00	22 085 790,81	0,00	22 085 790,81	22 085 792,09	–1,28
Skupaj	97 786 274,05	0,00	97 786 274,05	0,00	97 786 274,05	97 790 092,73	–3 818,68

5.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 34/33

SKLEP Komisije

z dne 2. februarja 2010

o potrditvi obračunov nekaterih plačilnih agencij v Nemčiji in na Portugalskem v zvezi z izdatki, financiranimi iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), za proračunsko leto 2006

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 470)

(Besedilo v nemškem in portugalskem jeziku je edino verodostojno)

(2010/61/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (1) ter zlasti člena 7(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) in zlasti člena 32 Uredbe,

po posvetovanju z odborom Sklada,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Odločbo Komisije 2007/327/ES (3) in Odločbo Komisije 2008/394/ES (4) so bili za proračunsko leto 2006 potrjeni obračuni vseh plačilnih agencij razen obračunov nemške plačilne agencije Bayern-Umwelt, italijanske plačilne agencije ARBEA in portugalske plačilne agencije IFADAP.

(2)	Po prejemu novih podatkov in po dodatnih preverjanjih lahko Komisija zdaj sprejme odločitev o celovitosti, točnosti in verodostojnosti obračunov, ki sta jih predložili nemška plačilna agencija Bayern-Umwelt in portugalska plačilna agencija IFADAP.

(3)

Drugi pododstavek člena 7(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 729/1970 glede postopka za potrditev obračunov Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (5) določa, da se zneski, ki se izterjajo od vsake države članice ali se ji plačajo, v skladu s sklepom o potrditvi obračunov iz prvega pododstavka določijo tako, da se predplačila, izplačana med zadevnim proračunskim letom, tj. 2006, v skladu s prvim pododstavkom odštejejo od izdatkov, priznanih za isto leto. Takšni zneski se odštejejo od predplačil za izdatke oziroma se jim prištejejo, in sicer od drugega meseca, ki sledi mesecu, ko je bil sprejet sklep o potrditvi obračunov.

(4)

V skladu s členom 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/2005, 50 % finančnih posledic zaradi neizvršene izterjatve krije zadevna država članica, 50 % pa je kritih iz proračuna Skupnosti, če do izterjave ni prišlo v štirih letih po datumu prve upravne ali sodne ugotovitve ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi. Člen 32(3) navedene uredbe zahteva od držav članic, da Komisiji skupaj z letnimi računovodskimi izkazi predložijo poročilo o postopkih izterjav zaradi nepravilnosti. Podrobna pravila za izpolnjevanje obveznosti poročanja držav članic o zneskih, ki jih je treba izterjati, so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov EKJS in EKSRP (6). Priloga III k navedeni uredbi vključuje model tabel 1 in 2, ki so ju morale leta 2007 predložiti države članice. Na podlagi tabel, ki jih izpolnijo države članice, mora Komisija sprejeti sklep glede finančnih posledic, ki nastanejo, če se izterjave niso izvršile v štirih oziroma osmih letih. Ta sklep ne vpliva na prihodnje odločitve o skladnosti v skladu s členom 32(8) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

(5)

V skladu s členom 32(6) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se lahko države članice odločijo, da postopka izterjave ne bodo izvajale. Takšno odločitev je mogoče sprejeti le, če je skupna vsota že obstoječih in verjetnih stroškov izterjave višja od zneska izterjave ali če izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalno zakonodajo. Če je bil ta sklep sprejet v štirih letih po prvi upravni ali sodni ugotovitvi ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi, se 100 % finančnih posledic neizterjave krije iz proračuna Skupnosti. V poročilu iz člena 32(3) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se navedejo zneski, za katere se je država članica odločila, da jih ne bo izterjala, in razlogi za takšno odločitev. Za te zneske se ne bremenijo zadevne države članice in se zato krijejo iz proračuna Skupnosti. Ta sklep ne vpliva na prihodnje odločitve o skladnosti v skladu s členom 32(8) navedene uredbe.

(6)	Pri potrditvi obračunov zadevnih plačilnih agencij mora Komisija upoštevati zneske, ki so jih zadevne države članice že zadržale na podlagi Odločbe 2007/327/ES in Odločbe 2008/394/ES.

(7)	V skladu z drugim pododstavkom člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1258/1999 in členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1663/95 ta sklep ne posega v poznejše sklepe Komisije, s katerimi se iz financiranja Skupnosti izvzamejo izdatki, ki niso bili izvršeni skladno s predpisi Skupnosti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Obračuni nemške plačilne agencije Bayern-Umwelt in portugalske plačilne agencije IFADAP v zvezi z izdatki, ki jih financira Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) za proračunsko leto 2006, se s tem sklepom potrdijo.

Zneski, ki se izterjajo od vsake države članice ali izplačajo vsaki državi članici v skladu s tem sklepom, vključno s tistimi, ki izhajajo iz uporabe člena 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/2005, so določeni v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Zvezno republiko Nemčijo in Portugalsko republiko.

V Bruslju, 2. februarja 2010

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(3) UL L 122, 11.5.2007, str. 51.

(4) UL L 139, 29.5.2008, str. 22.

(5) UL L 158, 8.7.1995, str. 6.

(6) UL L 171, 23.6.2006, str. 90.

PRILOGA

POTRDITEV OBRAČUNOV PLAČILNIH AGENCIJ

PRORAČUNSKO LETO 2006

Znesek za izterjavo od države članice ali plačilo državi članici

Opomba: Nomenklatura 2010: 05 07 01 06, 05 02 16 02, 67 01, 67 02, 68 03.

DČ

2006 – Izdatki/namenski prejemki za plačilne agencije, katerih obračuni so

Skupaj a + b

Znižanja in začasne prekinitve za celotno proračunsko leto (1)

Znižanja v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1290/2005

Skupni znesek, vključno z znižanji in začasnimi prekinitvami

Plačila državi članici za proračunsko leto

Znesek za izterjavo od države članice (–) ali plačilo državi članici (+)

Znesek za izterjavo od države članice (–) ali plačilo državi članici (+) v skladu z Odločbo 2007/327/ES

Znesek za izterjavo od države članice (–) ali plačilo državi članici (+) v skladu z Odločbo 2008/394/ES

Znesek za izterjavo od države članice (–) ali plačilo državi članici (+) v skladu s tem sklepom (2)

potrjeni

izvzeti

= izdatki/namenski prejemki, navedeni v letnem poročilu

= vsota izdatkov/namenskih prejemkov v mesečnih poročilih

c = a + b

f = c + d + e

h = f – g

j = h – i – i'

EUR

6 543 354 057,67

0,00

6 543 354 057,67

–15 751,26

–22 076 833,17

6 521 261 473,24

6 543 392 477,21

–22 131 003,97

–22 062 685,96

–68 318,01

0,00

EUR

948 006 804,65

0,00

948 006 804,65

–79 408,17

–1 169 114,34

946 758 282,14

946 441 751,51

316 530,63

704 425,08

0,00

– 387 894,45

DČ		Izdatki (3)	Namenski prejemki (3)	Sklad za sladkor		Člen 32 (=e)	Skupaj (=j)
		Izdatki (3)	Namenski prejemki (3)	Izdatki (4)	Namenski prejemki (4)	Člen 32 (=e)
		05 07 01 06	67 01	05 02 16 02	68 03	67 02
		k	l	m	n	o	p = k + l + m + n + o
DE	EUR	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
PT	EUR	– 279 281,98	0,00	0,00	0,00	– 108 612,47	– 387 894,45

(1) Znižanja in začasne izključitve so zlasti tiste, ki se upoštevajo v plačilnem sistemu in katerim se dodajo predvsem popravki zaradi neupoštevanja plačilnih rokov iz avgusta, septembra in oktobra 2006.

(2) Znesek, ki se upošteva za izračun zneska za izterjavo od države članice ali plačilo državi članici, je skupni znesek iz letnega poročila za potrjene izdatke (stolpec a) ali vsota mesečnih poročil za izvzete izdatke (stolpec b).

Veljavni menjalni tečaj: člen 7(2) Uredbe (ES) št. 883/2006.

(3) Če so namenski prejemki v korist državi članici, jih je treba prijaviti pod 05 07 01 06.

(4) Če so namenski prejemki iz Sklada za sladkor v korist državi članici, jih je treba prijaviti pod 05 02 16 02.

Opomba: Nomenklatura 2010: 05 07 01 06, 05 02 16 02, 67 01, 67 02, 68 03.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.034.slv
Uradni list Evropske unije		L 34

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 5. februar 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 96/2010 z dne 4. februarja 2010 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1982/2004 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami glede poenostavitvenega praga, blagovne menjave glede na značilnosti podjetij, posebnega blaga in gibanj ter oznak za vrsto posla	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 97/2010 z dne 4. februarja 2010 o registraciji imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti [Pizza Napoletana (ZTP)]	7
		Uredba Komisije (EU) št. 98/2010 z dne 4. februarja 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	17
		Uredba Komisije (EU) št. 99/2010 z dne 4. februarja 2010 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10	19
		Uredba Komisije (EU) št. 100/2010 z dne 4. februarja 2010 o nedodelitvi izvoznega nadomestila za maslo v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008	21
		Uredba Komisije (EU) št. 101/2010 z dne 4. februarja 2010 o nedodelitvi nadomestila za posneto mleko v prahu v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008	22
		Uredba Komisije (EU) št. 102/2010 z dne 4. februarja 2010 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevke za izdajo uvoznih dovoljenj za oljčno olje, vložene od 1. do 2. februarja 2010 v okviru tunizijske tarifne kvote, in o začasni ukinitvi izdaje uvoznih dovoljenj za mesec februar 2010	23
		SKLEPI
		2010/58/EU
	*	Sklep Komisije z dne 1. februarja 2010 o potrditvi obračunov plačilnih agencij Grčije, Portugalske in Finske v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za proračunsko leto 2007 (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 425)	24
		2010/59/EU
	*	Sklep Komisije z dne 1. februarja 2010 o potrditvi obračunov nekaterih plačilnih agencij iz Belgije, Nemčije, Španije, Portugalske in Slovaške v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za proračunsko leto 2008 (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 426)	26
		2010/60/EU
	*	Sklep Komisije z dne 2. februarja 2010 o potrditvi obračunov malteške plačilne agencije v zvezi z izdatki na področju ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), za proračunsko leto 2007 (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 459)	30
		2010/61/EU
	*	Sklep Komisije z dne 2. februarja 2010 o potrditvi obračunov nekaterih plačilnih agencij v Nemčiji in na Portugalskem v zvezi z izdatki, financiranimi iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), za proračunsko leto 2006 (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 470)	33

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	106,9
	JO	75,8
	MA	63,8
	TN	122,7
	TR	96,1
	ZZ	93,1
0707 00 05	MA	71,3
	TR	132,6
	ZZ	102,0
0709 90 70	MA	137,6
	TR	139,0
	ZZ	138,3
0709 90 80	EG	85,3
0709 90 80	ZZ	85,3
0805 10 20	EG	52,6
	IL	56,7
	MA	52,4
	TN	44,6
	TR	49,6
	ZZ	51,2
0805 20 10	IL	163,0
	MA	85,4
	TR	62,0
	ZZ	103,5
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	56,4
	EG	61,9
	IL	68,9
	JM	92,4
	MA	126,2
	PK	45,1
	TR	68,7
	ZZ	74,2
0805 50 10	EG	82,4
	IL	89,4
	TR	73,7
	ZZ	81,8
0808 10 80	CA	95,3
	CL	60,1
	CN	66,9
	MK	24,7
	US	124,9
	ZZ	74,4
0808 20 50	CN	46,8
	TR	84,8
	US	134,5
	ZA	105,0
	ZZ	92,8

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	48,11	0,00
1701 11 90 (1)	48,11	0,47
1701 12 10 (1)	48,11	0,00
1701 12 90 (1)	48,11	0,17
1701 91 00 (2)	53,29	1,48
1701 99 10 (2)	53,29	0,00
1701 99 90 (2)	53,29	0,00
1702 90 95 (3)	0,53	0,20

DČ		2007 – Izdatek za plačilne agencije, katerih obračuni so		Skupaj a + b	Znižanja	Skupaj	Vmesna plačila, povrnjena državi članici za proračunsko leto	Znesek za izterjavo od države članice (–) ali plačilo državi članici (+)
		potrjeni	izvzeti
		= izdatki, navedeni v letnem poročilu	= vsota vmesnih plačil, povrnjenih državi članici za proračunsko leto
		a	b	c = a + b	d	e = c + d	f	g = e – f
MT	EUR	4 148 025,92	0,00	4 148 025,92	0,00	4 148 025,92	4 148 025,00	0,92

DČ	Št.	Ukrepi	Izdatki 2007 Priloga I stolpec „a“	Znižanje Priloga I stolpec „d“	Potrjeni znesek za 2007 Priloga I stolpec „e“
MT	Št.	Ukrepi	i	ii	iii = i + ii
	1	Območja z omejenimi možnostmi	1 720 811,99	0,00	1 720 811,99
	2	Kmetijsko okolje	602 487,79	0,00	602 487,79
	3	Izpolnjevanje standardov	151 000,30	0,00	151 000,30
	4	Skupine proizvajalcev	0,00	0,00	0,00
	5	Tehnična pomoč	101 978,48	0,00	101 978,48
	6	Dopolnilna državna pomoč	0,00	0,00	0,00
	7	Ad hoc ukrep	1 571 747,36	0,00	1 571 747,36
		Skupaj	4 148 025,92	0,00	4 148 025,92