(1)

V skladu z določbami točke 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi, ki ureja postopek začasnega mehanizma, je Poljska dne 29. aprila 2004 priglasila ukrepe prestrukturiranja za Stocznia Gdynia S.A. (v nadaljnjem besedilu: ladjedelnica Gdynia). Zadeva je bila evidentirana pod številko PL 34/2004.

(2)

Z dopisom z dne 19. maja 2004 je Komisija Poljsko zaprosila, naj posreduje določene manjkajoče dokumente. Poljska jih je predložila dne. 16. junija 2004. Komisija je z dopisi z dne 30. julija 2004, 8. oktobra 2004, 23. novembra 2004 in 4. marca 2005 zaprosila za dodatne informacije. Poljska je odgovorila z dopisi z dne 3. septembra 2004, evidentiranim 7. septembra 2004, z dne 10. novembra 2004, evidentiranim 15. novembra 2004, z dne 17. februarja 2005, evidentiranim 21. februarja 2005, z dne 30. marca 2005, evidentiranim 1. aprila 2005, in z dne 18. aprila 2005, evidentiranim 20. aprila 2005. Z dopisom z dne 22. aprila 2005, evidentiranim istega dne, je Poljska sprejela, da bo Komisija zadevo PL 34/2004 z dne 29. aprila 2004 obravnavala kot priglasitev v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES v zvezi s kakršnimi koli ukrepi, za katere je bilo ugotovljeno, da so nova pomoč. Zadevi je bila dodeljena nova številka: N 194/2005.

(3)

Komisija je 1. junija 2005 sprejela odločitev o sprožitvi formalnega postopka, ki je bila objavljena v Uradnem listu (2). Poljsko in zainteresirane stranke je pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Poljski je bilo dodeljeno podaljšanje roka za predložitev pripomb (dopis z dne 9. avgusta 2005). Poljska je nato svoje pripombe posredovala z dopisom z dne 2. septembra 2005, evidentiranim 5. septembra 2005. V svojem odgovoru je Poljska Komisiji predložila načrt za prestrukturiranje za ladjedelnico Gdynia z dne 4. marca 2004 (v nadaljnjem besedilu: načrt za prestrukturiranje 2004).

(5)

Poljska je z dopisom z dne 3. novembra 2005, evidentiranim 7. novembra 2005, posredovala dodatne pripombe.

(6)

Ladjedelnica Gdynia je svoje pripombe predložila z dopisom z dne 10. oktobra 2005, evidentiranim 14. oktobra 2005. Pripombe so posredovali tudi Ray Car Carriers (z dopisom z dne 7. oktobra 2005, evidentiranim 10. oktobra 2005), Stalno predstavništvo Danske pri EU (z dopisom z dne 7. oktobra 2005, evidentiranim 11. oktobra 2005), Dansko združenje ladjedelničarjev Danish Maritime (z dopisom z dne 7. oktobra 2005, evidentiranim istega dne), sindikat Solidarność (z dopisom z dne 7. oktobra 2005, evidentiranim 10. oktobra 2005) in Poljsko združenje ladjedelničarjev (z dopisom z dne 10. oktobra 2005, evidentiranim 11. oktobra 2005).

(7)

Komisija je te pripombe Poljski posredovala z dopisoma z dne 26. oktobra 2005 in 12. decembra 2005 (3). Poljska je na te pripombe ladjedelnice Gdynia odgovorila z dopisom z dne 16. januarja 2006, evidentiranim 18. januarja 2006. Poljska na pripombe drugih tretjih oseb ni odgovorila.

(8)

Komisija je poiskala pomoč zunanjega svetovalca, ki je ocenil načrt za prestrukturiranje 2004. Svetovalec je svoje poročilo Komisiji poslal decembra 2005.

(9)

Z dopisom z dne 13. januarja 2006 je Komisija Poljsko zaprosila, naj predloži informacije o najnovejših dogodkih v zvezi s strategijo prestrukturiranja za ladjedelnico Gdynia. Poljska je odgovorila z dopisom z dne 20. februarja 2006, evidentiranim 21. februarja 2006, 22. februarja 2006 pa so se sestali predstavniki Komisije, poljskih organov in ladjedelnice Gdynia. Poljska je naznanila, da je načrt za prestrukturiranje 2004 zastarel in da je sprejela novo strategijo za prestrukturiranje Skupine ladjedelnica Gdynia, ki vključuje odcepitev od Skupine ladjedelnice Gdańsk z ustanovitvijo neodvisnega podjetja in (delno) privatizacijo ladjedelnice Gdynia. Poljska je prav tako naznanila, da bo spremenjen načrt za prestrukturiranje Komisiji predložila do 30. junija 2006, privatizacija ladjedelnice Gdynia pa bo sledila kmalu zatem.

(10)

Po tem sestanku je Komisija dne 8. marca 2006 Poljski poslala dopis, na katerega je Poljska odgovorila z dopisom z dne 13. marca 2006, evidentiranim istega dne. V njem je sporočila časovni okvir privatizacije. Poljska je posredovala dodatne informacije o postopku privatizacije z dopisom z dne 29. marca 2006, evidentiranim 30. marca 2006. Komisija je zaprosila za dodatne informacije z dopisom z dne 30. marca 2006, na katerega je Poljska odgovorila z dopisom z dne 19. aprila 2006, evidentiranim 20. aprila 2006.

(11)

Z dopisom z dne 6. aprila 2006, evidentiranim 10. aprila 2006, je Poljska predložila prvi osnutek dokumenta „Strategija za ladjedelniški sektor (ladjedelnice za pomorske gradnje) na Poljskem med letoma 2006 in 2010“. Komisija je z dopisom z dne 12. aprila 2006 posredovala svoje pripombe. Dokument je 31. avgusta 2006 Poljska dokončno odobrila in ga Komisiji poslala z dopisom z dne 1. septembra 2006, evidentiranim istega dne.

(12)

Ladjedelnica Gdynia je z elektronskim sporočilom z dne 15. maja 2006 Komisiji predložila „informacijski memorandum o ladjedelnici Gdynia“ iz maja 2006, ki je bil potencialnim investitorjem dan na voljo 10. maja 2006.

(13)

Z dopisom z dne 26. maja 2006, evidentiranim 30. maja 2006, je Poljska predložila dodatne informacije o tekočem postopku privatizacije, vključno s seznamom podjetij, ki jim je Poljska prek svojega svetovalca za privatizacijo poslala ponudbo za udeležbo pri novem povečanju kapitala, ki ga je Generalna skupščina ladjedelnice Gdynia odobrila 19. aprila 2006. Z dopisom z dne 13. julija 2006, evidentiranim 17. julija 2006, je Poljska predložila dodatne informacije o tekočem postopku privatizacije in Komisijo obvestila, da sta dve podjetji predložili predhodni ponudbi za udeležbo pri povečanju kapitala, predložila pa je tudi primerjalno analizo teh dveh ponudb, ki jo je pripravil svetovalec za privatizacijo.

(14)

Ladjedelnica Gdynia je Komisiji 9. junija 2006 predložila prvotne osnutke sprememb k načrtu za prestrukturiranje. Predstavniki Komisije so 13. junija 2006 obiskali ladjedelnico in izrazili začetne pripombe glede spremenjenega načrta za prestrukturiranje. Zunanji svetovalec Komisije je svoje pripombe predložil v poročilu iz julija 2006. Z dopisom z dne 17. julija 2006 je Komisija komentirala pomanjkljivosti osnutka sprememb k načrtu za prestrukturiranje.

(15)

Med predstavniki Komisije in poljskimi organi je potekalo več sestankov glede postopka privatizacije in priprave spremenjenega načrta za prestrukturiranje: v Bruslju dne 31. januarja, 22. februarja in 10. maja 2006 ter v prostorih ladjedelnice Gdynia dne 13. junija 2006.

(16)

Poljska je na dopis Komisije z dne 17. julija 2006 odgovorila z dopisom z dne 31. avgusta 2006, evidentiranim 1. septembra 2006.

(17)

Poljska je Komisijo obvestila o spremembah „Načrta za prestrukturiranje Stocznia Gdynia S.A.“ z dne 3. septembra 2006 (v nadaljnjem besedilu: načrt za prestrukturiranje 2006) in o novi državni pomoči za ladjedelnico Gdynia, in sicer po odločitvi Komisije, da sproži formalni postopek.

(18)

Poljska je posredovala dodatne informacije o postopku prestrukturiranja Skupine ladjedelnice Gdynia z dopisom z dne 12. septembra 2006, evidentiranim 13. septembra 2006. V njem je poudarila, da je bil kapital ladjedelnice Gdańsk in Skupine ladjedelnice Gdynia ločen.

(19)

Dodatne informacije glede postopka privatizacije ladjedelnice Gdynia so bile posredovane z dopisom z dne 26. septembra 2006, evidentiranim 27. septembra 2006.

(20)

Poljska je Komisijo obvestila o dodatni novi pomoči za ladjedelnico Gdynia, in sicer z dopisom z dne 21. novembra 2006, evidentiranim 27. novembra 2006.

(21)

7. decembra 2006 sta se sestala komisarka Kroesova in Piotr Woźniak, poljski minister za gospodarstvo. Minister je navedel, da želi Poljska ponovno začeti postopek privatizacije ladjedelnice Gdynia, in sicer s pomočjo odprtega in preglednega postopka, ki naj bi se zaključil do junija 2007. Poljska je to izjavo potrdila z dopisom z dne 27. decembra 2006, evidentiranim 4. januarja 2007, in sicer s sklicevanjem na odločitev vlade z dne 19. decembra 2006 o potrditvi dokumenta z naslovom „Stanje v ladjedelniški industriji“. Poljska je Komisijo zaprosila za pogovore o izravnalnih ukrepih.

(22)

Predstavniki Komisije so z zunanjim svetovalcem ladjedelnico obiskali 19. decembra 2006, njihov namen pa je bil zbrati dejstva in podatke, potrebne za oceno izravnalnih ukrepov. Zunanji svetovalec Komisije je 16. januarja 2007 predložil poročilo o zmogljivosti ladjedelnice.

(23)

Komisija je na dopis z dne 27. decembra 2006 odgovorila z dopisom z dne 29. januarja 2007, v katerem je Poljsko pozvala, naj do konca februarja 2007 pošlje predlog za izravnalne ukrepe za ladjedelnico Gdynia.

(24)

Z dopisom z dne 28. februarja 2007, evidentiranim istega dne, je Poljska predložila pojasnila v zvezi s privatizacijo ladjedelnice Gdynia in tudi predlog za izravnalne ukrepe.

(25)

Na podlagi tega je 15. marca 2007 potekal tehnični sestanek med Komisijo, poljskimi organi in predstavniki ladjedelnice. Osredotočili so se predvsem na izravnalne ukrepe, govorili pa so tudi o tekočem postopku privatizacije. Komisija in poljski organi so se dogovorili, da bo Komisija tehnične pogovore vodila neposredno z ladjedelnico Gdynia z namenom primerjati vse podatke, potrebne za oceno izravnalnih ukrepov, ki jih predlaga Poljska. Ladjedelnica Gdynia je nekaj prvotnih informacij o zmogljivosti ladjedelnice posredovala po elektronski pošti 12. marca 2007, evidentirani 27. aprila 2007.

(26)

Komisija je zaprosila za dodatne informacije o izravnalnih ukrepih, in sicer z dopisi z dne 29. marca 2007, 27. aprila 2007 in 25. maja 2007. Ladjedelnica Gdynia je nanje odgovorila z dopisi z dne 20. aprila 2007, evidentiranim 23. aprila 2007, z dne 9. maja 2007, evidentiranim 10. maja 2007, in z dne 30. maja 2007, evidentiranim 31. maja 2007. Ladjedelnica Gdynia je dodatne informacije predložila na sestanku s predstavniki Komisije dne 6. junija 2007 in naknadno z dopisom z dne 18. junija 2007, evidentiranim 21. junija 2007. Komisija je z elektronsko pošto z dne 20. junija 2007 zaprosila za dodatne informacije, ladjedelnica Gdynia pa je odgovorila z dopisom z dne 25. junija 2007, evidentiranim istega dne.

(27)

Z dopisom z dne 31. julija 2007 je Komisija Poljsko obvestila, da predhodna analiza izravnalnih ukrepov, ki jih je Poljska predlagala za ladjedelnico Gdynia, nakazuje, da so ukrepi sprejemljivi, vendar pod določenimi pogoji. Poljska je odgovorila z dopisom z dne 24. avgusta 2007, evidentiranim 27. avgusta 2007, v katerem je navedla svoje pripombe v zvezi s pogoji, ki urejajo izvajanje izravnalnih ukrepov za ladjedelnico Gdynia. Komisija je vprašanje o izravnalnih ukrepih zaprla z dopisom z dne 3. oktobra 2007.

(28)

V telefonskem pogovoru z dne 24. maja 2007 so poljski organi Komisijo obvestili, da namerava Poljska ponovno začeti postopek privatizacije ladjedelnice Gdynia, in sicer z javnim razpisom. Komisija je z dopisom z dne 29. maja 2007 zaprosila za izčrpne informacije o najnovejših dogodkih v postopku privatizacije, svojo zahtevo pa je ponovila v dopisu z dne 6. junija 2007. Poljska je odgovorila z dopisom z dne 22. junija 2007, evidentiranim 25. junija 2007. Po dodatni zahtevi za informacije z dne 28. junija 2007 pa je z dopisom z dne 11. julija 2007, evidentiranim istega dne, predložila zadnje informacije. S tem dopisom je Poljska Komisiji predložila tudi informacijski memorandum o ladjedelnici Gdynia z dne 4. julija 2007 (v nadaljnjem besedilu: informacijski memorandum). V dopisu z dne 31. julija 2007 je Komisija navedla, da postopka privatizacije ni več mogoče zavlačevati.

(29)

Komisija je svoje pripombe v zvezi z informacijskim memorandumom posredovala v dopisu z dne 30. julija 2007. Poljska je odgovorila z dopisom z dne 21. avgusta 2007, evidentiranim 27. avgusta 2007. Z dopisom z dne 29. avgusta 2007, evidentiranim istega dne, je Poljska predložila osnutek dokumenta z naslovom „Dodatna pojasnila k informacijskemu memorandumu o ladjedelnici Gdynia“ z dne 29. avgusta 2007, ki naj bi se priložil informacijskemu memorandumu z dne 4. julija 2007 (v nadaljnjem besedilu: Priloga k informacijskemu memorandumu). Komisija je predstavila svoje pripombe v zvezi s Prilogo k informacijskemu memorandumu z dopisom z dne 4. septembra 2007, na katerega je Poljska odgovorila z dopisom z dne 7. septembra 2007, s katerim je predložila spremenjeno različico Priloge k informacijskemu memorandumu. Komisija je svoje končne pripombe predstavila v dopisu z dne 14. septembra 2007.

(30)

Poljska je informacije o najnovejših dogodkih v postopku privatizacije posredovala v dopisih z dne 7. septembra 2007, evidentiranim istega dne, z dne 23. oktobra 2007, evidentiranim 24. oktobra 2007, in z dne 25. oktobra 2007, evidentiranim istega dne.

(31)

Na dopis Komisije z dne 30. novembra 2007 je Poljska predložila dodatne informacije o postopku privatizacije z dopisi z dne 13., 19. in 21. decembra 2007, ki so bili evidentirani 14., 20. in 21. decembra 2007. V zadnjem dopisu je Poljska Komisijo obvestila, da je prejela tri zavezujoče ponudbe za nakup ladjedelnice Gdynia. Te ponudbe je Komisiji posredovala z dopisom z dne 8. februarja 2008, evidentiranim 11. februarja 2008.

(32)

10. januarja 2008 so se v Bruslju sestali predstavniki Komisije in poljskih organov. Sklepne ugotovitve tega sestanka je Komisija ponovila v dopisih z dne 17. in 30. januarja 2008.

(33)

Z dopisom z dne 30. januarja 2008 je Poljska Komisijo obvestila, da je dva ponudnika povabila k pogajanjem s finančnim ministrstvom. Z dopisom z dne 14. februarja 2008, evidentiranim 19. februarja 2008, je Poljska naznanila, da bo postopek privatizacije ladjedelnice Gdynia zaključen do poletja 2008. Komisija je odgovorila z dopisom z dne 28. februarja 2008.

(34)

Z dopisom z dne 29. februarja 2008, evidentiranim 3. marca 2008, je Poljska predložila prvi osnutek novega načrta za prestrukturiranje, ki ga je pripravil eden izmed ponudnikov, Amber Sp. z.o.o. Podjetju so bila 20. marca 2008 odobrena začasna ekskluzivna pogajanja, podjetje pa je z elektronsko pošto z dne 9. aprila 2008, evidentirano 24. aprila 2008, predložilo posodobljen osnutek načrta za prestrukturiranje. Ponudnik je dodatne informacije predložil v „Ključnih smernicah za prestrukturiranje“, dokumentu, ki je bil predložen na sestanku dne 10. aprila 2008 in evidentiran 18. aprila 2008. Informacije, ki jih je pripravil drugi ponudnik, so bile predložene pozneje, z dopisom z dne 7. aprila 2008, evidentiranim 18. aprila 2008, in sicer po opominu z dne 18. marca 2008.

(35)

Poljska je predložila informacije o dogodkih v pogajanjih s podjetjem Amber Sp. z.o.o. kot ekskluzivnim ponudnikom, in sicer z dopisi z dne 28. marca 2008, evidentiranim istega dne, z dne 7. aprila 2008, evidentiranim 18. aprila 2008, z dne 23. aprila 2008, evidentiranim istega dne, in z dne 25. aprila 2008, evidentiranim istega dne. 10. aprila 2008 so se v Varšavi sestali predstavniki Komisije, ladjedelnice Gdynia, podjetja Amber Sp. z.o.o. in poljskih organov. Poljska je zapisnik tega sestanka Komisiji predložila z dopisom z dne 7. maja 2008, evidentiranim 13. maja 2008.

(36)

Komisija je svoje pripombe v zvezi z napredkom postopka privatizacije predložila z dopisoma z dne 21. in 30. aprila 2008.

(37)

Z dopisom z dne 12. maja 2008, evidentiranim istega dne, je Poljska Komisijo obvestila, da se je podjetje Amber Sp. z.o.o. umaknilo iz postopka privatizacije. Z dopisom z dne 26. maja 2008, evidentiranim 27. maja 2008, so poljski organi Komisijo obvestili, da se je minister za finance odločil za zaključek postopka privatizacije v okviru javnega razpisa in da bo začel pogajanja s tistimi ponudniki, katerih ponudbe so bile prejete na začetku postopka leta 2007.

(38)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da nameravajo ponovno začeti postopek privatizacije z namenom podpisa privatizacijskih sporazumov v novembru 2008. Od 3. junija 2008 je Poljska Komisiji predložila dnevna poročila o ukrepih, ki so jih različne zainteresirane stranke sprejele v ponovnem postopku privatizacije. Z dopisom z dne 6. junija 2008, evidentiranim istega dne, je Poljska Komisiji predložila „informacijski memorandum o ladjedelnici Gdynia“ z dne 2. junija 2008 (v nadaljnjem besedilu: informacijski memorandum 2008).

(39)

Na zahtevo poljskih organov so se 10. junija 2008 sestali predstavniki Komisije, poljskih organov in ISD Polska, ki je bil Komisiji predstavljen kot potencialni kupec ladjedelnice Gdynia. Komisija in poljski organi so se ponovno sestali 13. junija 2008.

(40)

Z dopisom z dne 26. junija 2008, evidentiranim istega dne, je Poljska predložila osnutek načrta za prestrukturiranje ladjedelnic Gdynia in Gdańsk, ki ga je pripravil ISD Polska (lastnik ladjedelnice Gdańsk), in osnutek načrta za prestrukturiranje ladjedelnice Gdynia, ki ga je pripravila Poljska ladjedelnica (v nadaljnjem besedilu: PSC).

(41)

Z dopisom z dne 4. julija 2008 je Komisija zaprosila za pojasnila v zvezi z določenimi vprašanji glede osnutka načrta za prestrukturiranje, ki ga je pripravil ISD Polska. Poljska je odgovorila z dopisoma z dne 7. in 8. julija 2008, evidentiranima 7. in 8. julija. 8. julija 2008 so se sestali predstavniki poljskih organov, ISD Polska in Komisije.

(42)

Z dopisom z dne 14. julija 2008 se je Poljska zavezala, da bo Komisiji do 12. septembra 2008 posredovala končni načrt za prestrukturiranje.

(43)

16. julija 2008 je Komisija predhodno potrdila oceno in sklepne ugotovitve, predstavljene v osnutku odločbe o zaključku formalne preiskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da je pomoč za ladjedelnico Gdynia nezdružljiva s skupnim trgom in jo je treba povrniti. Vendar pa se je Komisija na podlagi dopisa poljskih organov z dne 14. julija 2008 odločila, da bo odložila sprejetje te odločbe, da bi ocenila, ali bo novi načrt za prestrukturiranje, ki naj bi ga poljski organi predložili do 12. septembra 2008, znatno izboljšal stanje in omogočil sklep, da je pomoč združljiva s skupnim trgom.

(44)

Od takrat je Poljska Komisiji pošiljala tedenska poročila o postopku privatizacije (dopisi z dne 28. julija, 4. avgusta, 12. avgusta, 21. avgusta, 25. avgusta, 1. septembra, 8. septembra, 16. septembra in 23. septembra, ki so bili evidentirani na iste dni).

(45)

V dopisu z dne 18. julija, evidentiranem 21. julija, je Poljska zaprosila za tri kroge posvetovanj s Komisijo o osnutku načrta za prestrukturiranje, in sicer z namenom priprave končne različice, ki bi vsebovala pripombe Komisije. Komisija se je z dopisom z dne 31. julija strinjala s časovnim okvirom.

(46)

Vendar pa je prvi neuradni sestanek med poljskimi organi in Komisijo potekal šele 21. avgusta 2008. Drugi sestanek s poljskimi organi je ob prisotnosti ISD Polska potekal 2. septembra 2008. Poljska je osnutek načrta za prestrukturiranje ISD Polska neuradno predložila 28. avgusta 2008, spremenjeno različico tega osnutka pa 8. septembra 2008.

(47)

Z dopisom z dne 12. septembra 2008, evidentiranim istega dne, je Poljska predložila končni načrt za prestrukturiranje ladjedelnic Gdynia in Gdańsk podjetja ISD Polska.

(48)

Z dopisom z dne 16. septembra 2008, evidentiranim 17. septembra 2008, je Poljska predložila osnutek privatizacijskega sporazuma med ISD Polska in poljskim ministrstvom za finance.

(49)

30. septembra 2008 je potekal sestanek med poljskimi organi in Komisijo. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki ISD Polska.

(50)

Z dopisom z dne 27. oktobra 2008 je Komisija poljskim organom sporočila okvirne pogoje za izvajanje te odločbe. V dopisu z dne 3. novembra 2008, evidentiranem 4. novembra 2008, se je Poljska zavezala, da bo v celoti izpolnila te pogoje. Komisija je to zavezo sprejela v dopisu z dne 6. novembra 2008.

(51)

Z dopisom z dne 14. junija 2007 je Komisija poljske organe zaprosila, naj predložijo pregled vseh državnih pomoči za ladjedelnico od pristopa Poljske k EU 1. maja 2004. Poljska je odgovorila z dopisom z dne 11. julija 2007, evidentiranim istega dne. Komisija je z dopisom z dne 13. novembra 2007 zaprosila za dodatna pojasnila, Poljska pa je odgovorila z dopisom z dne 9. januarja 2008, evidentiranim istega dne. Poljska je Komisijo obvestila o dodatni pomoči za ladjedelnico Gdynia z dopisom z dne 6. decembra 2007, evidentiranim istega dne, z dne 12. februarja 2008, evidentiranim 13. februarja 2008, in z dopisom z dne 6. junija 2008, evidentiranim istega dne.

(52)

Prejemnik pomoči je ladjedelnica Gdynia. Podjetje ima sedež v regiji Gdańsk-Gdynia-Sopot na severu Poljske.

(53)

Komisija ugotavlja, da so v skladu s pravili o državni pomoči podjetja v tej regiji upravičena do pomoči iz strukturnih skladov v okviru cilja konvergence (4) in iz Kohezijskega sklada (5). Zlasti so podjetja iz te regije potencialno upravičena do podpore iz regionalnega operativnega programa v okviru prednostnih ciljev, namenjenih podpori malim in srednje velikim podjetjem, ukrepom za inovacije in prenos tehnologij (usmerjenim v dolgoročno ustvarjanje delovnih mest) ter razvoju socialne in izobraževalne infrastrukture za namene poklicnega in vseživljenjskega usposabljanja. Podjetja v regiji so upravičena tudi do operativnih programov na področju inovativnega gospodarstva in človeških virov. Programi na področju človeških virov so posebej namenjeni pomoči podjetjem in trgu dela pri prilagajanju na spremembe v gospodarstvu, vključno s postopki prestrukturiranja.

(54)

Ladjedelnica Gdynia je dejavna v ladjedelniškem sektorju, proizvodnji ladijskih trupov, jeklenih mostov in storitvah s področja ladjedelništva ter storitvah, ki z ladjedelništvom niso povezane.

(55)

Največji delničarji ladjedelnice Gdynia (6) so finančno ministrstvo, ki ima 32 % delnic, kar pomeni 35 % glasovalnih pravic, Ray Car Carriers Ltd (16 % in 22 %), Korporacja Polskie Stocznie S.A. (10 % in 6 %), Industrijska razvojna agencija (Agencja Rozwoju Przemysli S.A.) (9 % in 13 %) in Stoczniowy Fundusz Inwestycyjny S.A. (7 % in 5 %). Nobeden izmed ostalih delničarjev nima več kot 4 % delnic.

(56)

Ladjedelnica Gdynia je matična družba Skupine ladjedelnice Gdynia, ki ima 12 hčerinskih družb. Do nedavnega je bilo podjetje Stocznia Gdańsk S.A. ena izmed hčerinskih družb, vendar pa je ladjedelnica Gdynia s sporazumom iz oktobra 2007 prodala preostale delnice v ladjedelnici Gdańsk novemu večinskemu lastniku družbe Stocznia Gdańsk S.A. Kljub temu je imela ladjedelnica Gdynia od leta 1998 do jeseni 2006 večinski delež v družbi Stocznia Gdańsk S.A. (nekdaj imenovani Stocznia Gdańsk – Grupa Stoczni Gdynia), zato je prestrukturiranje obeh ladjedelnic potekalo vzporedno.

(57)

Glavni proizvodi ladjedelnice Gdynia so kontejnerske ladje med 1 100 in 5 000 TEU in ro-ro ladje za prevoz avtomobilov z nosilnostjo med 2 100 in 6 000 avtomobili. Ladjedelnica proizvaja tudi večnamenska plovila, plovila za prevoz proizvodov/kemikalij, ladje za prevoz razsutega tovora in ladje za prevoz utekočinjenega naftnega plina.

(58)

V segmentu kontejnerskih ladij do 3 000 TEU so njene največje konkurentke evropski ladjedelnici Aker Ostsee in Volkswerft Stralsund iz Nemčije ter korejske in kitajske ladjedelnice. Ladjedelnica proizvaja največje ladje za prevoz avtomobilov na svetu (glede na nosilnost), njen delež za te proizvode na svetovnem trgu pa je glede na knjigo naročil 11 % (7). V EU nobena druga ladjedelnica ne proizvaja tako velikih ladij za prevoz avtomobilov, edina evropska konkurentka pa je ladjedelnica Uljanik na Hrvaškem. Njene druge konkurentke so korejske in japonske ladjedelnice.

(59)

Med letoma 2002 in 2006 je ladjedelnica Gdynia izdelala 48 plovil. Glede knjige naročil je bila ladjedelnica leta 200413. največja ladjedelnica na svetu (merjeno v kompenzirani bruto tonaži, KBT). Leta 2005 je bila 21. na svetu, vendar še vedno največja ladjedelnica v Evropi.

(60)

Njena knjiga naročil trenutno (stanje aprila 2008) (8) zajema 16 pogodb (12 ladij za prevoz avtomobilov in 4 kontejnerske ladje) s skupno količino 581 000 KBT za dobavo v letih 2008 in 2009.

(61)

Glavne proizvodne zmogljivosti ladjedelnice Gdynia zajemajo dva suha doka, SD I in SD II.

(62)

Avgusta 2007 je ladjedelnica Gdynia zaposlovala 4 611 ljudi, od katerih jih je bilo 68 % neposredno povezanih s proizvodnim postopkom (9). To pomeni, da se je število zaposlenih od decembra 2004, ko jih je ladjedelnica zaposlovala 6 249, zmanjšalo za 26 % (10).

(63)

Skupina ladjedelnice Gdynia se je s prvimi težavami srečala leta 2002. V načrtu za prestrukturiranje 2004 je pojasnjeno, da so bili dejavniki, ki so povzročili slabo finančno stanje, zunanji, na primer azijska konkurenca, dvig tečaja poljskega zlota v primerjavi z dolarjem, višje cene jekla in težave pri dostopu do financiranja po bankrotu Stocznia Szczecin Porta Holding S.A. ter zrušitev portalnega dvigala v ladjedelnici Gdynia med hudim neurjem leta 1999. Ladjedelnica Gdynia je v okviru prizadevanj za več naročil, zlasti po nakupu ladjedelnice Gdańsk leta 1998, zaradi česar je imela večji proizvodni potencial, sprejela več upravljavskih odločitev, ki pa so se izkazale za problematične. Ladjedelnica je prevzela tveganja v zvezi z zasnovo ter tehnološka, finančna in poslovna tveganja (novi proizvodi, prototipi in neprofitna gradnja plovil, ki so bila za ladjedelnico nova, na primer majhne ladje za prevoz razsutega tovora, ladje za prevoz kemikalij, ro-ro ladje, tankerji za prevoz plina, ladje za prevoz zabojnikov za razsuti tovor in ladje za prevoz splošnega tovora). Nezadovoljiv je bil tudi napredek ladjedelnice Gdynia pri nižanju proizvodnih stroškov.

(64)

Te težave so bile prisotne skozi ves postopek prestrukturiranja. Po načrtu za prestrukturiranje 2006 sta bila razloga za te vztrajne težave dvig vrednosti zlota v primerjavi z dolarjem in izjemen dvig cen jekla, kar pa se ni odražalo v pogodbah, ki jih je sklenila ladjedelnica. Drug razlog je bilo pomanjkanje finančnih sredstev za obširnejše dejavnosti prestrukturiranja.

(65)

Finančne težave Skupine so privedle do javnega in komercialnega dolga ter do zaostanka pri izplačilu plač, pomanjkanja materialov, upočasnitve proizvodnje, višjih stroškov (potrošnja delovne sile, globe) in znatnih zamud pri izpolnjevanju pogodb.

(66)

Finančno stanje ladjedelnice Gdynia se je postopoma poslabšalo.

Razpredelnica 1

Poslovanje ladjedelnice Gdynia

(67)

Ladjedelnica pričakuje, da bo imela glede na trenutno stanje v knjigi naročil v letih 2008 in 2009 še večje izgube (11).

(68)

V svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija navedla, da nekateri ukrepi, o katerih je bila obveščena v skladu s točko 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi, pomenijo novo pomoč, saj so bili dodeljeni po pristopu Poljske k EU 1. maja 2004 oziroma v času odločitve še niso bili dodeljeni. Komisija je te ukrepe navedla v delu B Priloge I k tej odločitvi.

(69)

Komisija je tudi odločila, da je bilo več ukrepov iz dela A Priloge I k odločitvi ladjedelnici Gdynia dodeljenih pred 1. majem 2004, ki pa po pristopu niso bili veljavni v smislu točke 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi, zato se ti ukrepi ne bodo preverjali v skladu s postopkom, določenim v členu 88(2) Pogodbe ES. Ta odločba torej ne zajema teh ukrepov. Kljub temu jih je treba vključiti v oceno združljivosti ukrepov, dodeljenih po pristopu, s skupnim trgom.

(70)

Komisija je navedla, da pred pristopom ni bila sprejeta pravno zavezujoča odločitev glede ukrepov iz dela B Priloge I k odločitvi, čeprav je priznala, da so bili sprejeti predhodni koraki v smeri takšne pravno zavezujoče odločitve.

(71)

V zvezi s prestrukturiranjem javnega dolga po postopku iz poglavja 5a na podlagi Zakona o državni pomoči (podjetja, ki so posebno pomembna za trg dela) z dne 30. oktobra 2002, kakor je bil spremenjen (12), je Komisija sklenila, da je odločba o prestrukturiranju, ki jo je izdal predsednik Industrijske razvojne agencije, vladne agencije, ki je odgovorna za upravljanje postopka iz poglavja 5a, pravno zavezujoča. V tem primeru pa pred pristopom ni bila izdana nobena takšna odločba o prestrukturiranju (13). To pa zato, ker odločba, ki jo je predsednik Industrijske razvojne agencije izdal 19. aprila 2004 in z njo odobril načrt za prestrukturiranje 2004, ni izpolnjevala postopkovnih in bistvenih zahtev, ki so potrebne za odločitev o prestrukturiranju.

(72)

Komisija je sprejela pojasnilo Poljske, da bodo obračunane obresti na dolgove po javnem pravu samodejno odpisane skupaj z glavnico, in sicer zaradi pomožnega značaja, ne da bi bilo treba izdati ločeno odločbo.

(73)

Komisija ni našla dokazov o pravno zavezujočih odločitvah za vrsto ukrepov, vključno z jamstvom za proizvodnjo in povečanjem kapitala, izdajo obveznic in zamenjavo dolga za kapital, ki so v delu B Priloge I k odločitvi navedeni kot ukrepi 28 do 34. Komisija se je odzvala zlasti na glavni argument Poljske, in sicer, da so bili ti ukrepi vključeni v načrt za prestrukturiranje 2004 za ladjedelnico Gdynia, ki ga je odobril nadzorni svet ladjedelnice, predstavniki finančnega ministrstva pa so pristojne organe zadolžili za izvajanje ukrepov, saj so glasovali za načrt.

(74)

Komisija je zlasti ugotovila, da v kolikor delničarji niso sprejeli nujnih ukrepov v ta namen, nadzorni svet ni imel pooblastil za sprejetje odločitev, ki delničarjem prinašajo negativne finančne posledice. Komisija je prav tako ugotovila, da tudi ob domnevi, da je nadzorni svet imel pooblastilo za sprejetje takšnih odločitev v imenu in na račun delničarjev, še vedno ostaja nejasno, ali takšna odločitev ustvarja pozitivno obveznost finančnega ministrstva, da dodeli državno pomoč, saj običajno ukrepov, ki jih sprejme država kot akter na trgu, ni mogoče izenačiti z ukrepi, ki jih država sprejme za doseganje različnih javnih ciljev.

(75)

V zvezi z ukrepom 32 iz dela B Priloge I k odločitvi (povečanje kapitala v višini 40 milijonov PLN), je Komisija izrazila dvom glede tega, ali je bila odločitev, ki finančno ministrstvo obvezuje k povečanju kapitala pred pristopom Poljske, pravno veljavna, saj zahteva, da je treba povečanje kapitala pri pristojnem sodišču registrirati šest mesecev pred samim dejanjem, ni bila izpolnjena.

(76)

Ker je Komisija ugotovila, da številni ukrepi za ladjedelnico Gdynia pomenijo novo pomoč, je izrazila dvom, da so bili pogoji, potrebni za odobritev pomoči kot pomoči za prestrukturiranje, sploh izpolnjeni.

(77)

Prejemnica je predstavila dve vrsti argumentov: glede pristojnosti Komisije v zvezi z ukrepi, navedenimi v delu B Priloge I k odločitvi, in glede dvomov Komisije v zvezi z združljivostjo te pomoči s skupnim trgom, v kolikor se šteje, da gre za novo pomoč.

(78)

V zvezi s prestrukturiranjem javnega dolga po poglavju 5a je prejemnica navedla, da že sama dodelitev pomoči pomeni odločbo o prestrukturiranju s strani predsednika Industrijske razvojne agencije. Prejemnica je vztrajala, tako kot Poljska v začetni fazi preiskave Komisije, da je zadevno odločitev sprejel predsednik Industrijske razvojne agencije pred pristopom k EU, in sicer 19. aprila 2004.

(79)

Prejemnica je trdila, da so se vsi posamezni javni upniki strinjali s prestrukturiranjem po poglavju 5a, kar pomeni dodelitev pomoči pred pristopom (14).

(80)

V nasprotju z navedbami Poljske v prvi fazi preiskave Komisije je prejemnica trdila, da od 30. junija 2003 niso nastale zamudne obresti za dolgove po javnem pravu, prestrukturirane po poglavju 5a.

(81)

Prejemnica je navedla, da je bila izpostavljenost države v zvezi z ukrepom 32 (povečanje kapitala) znana pred pristopom in da je zato pomoč treba označiti kot dodeljeno pred pristopom.

(82)

Prejemnica je podala pripombe tudi v zvezi z drugimi vidiki odločitve. Zlasti je navedla, da jamstva za proizvodnjo, ki jih je ladjedelnici zagotovila izvozno-kreditna agencija Export Credit Insurance Corporation, ne pomenijo državne pomoči. Prejemnica je navedla, da je garancijska shema izvozno-kreditne agencije sistem samofinanciranja, v okviru katerega vplačane premije dolgoročno presežejo krita tveganja in dejansko izplačane zneske. Prejemnica je opisala pogoje, pod katerimi izvozno-kreditna agencija izda ta jamstva (premije in zahtevane vrste zavarovanj).

(83)

V zvezi z zahtevo, da mora biti pomoč omejena na najmanjši potrebni znesek, je prejemnica navedla, da je bil znesek pomoči strogo omejen na najmanjši potrebni znesek in da bi bila lahko upravičena do več pomoči, če bi bila ta na voljo. Prejemnica je tudi navedla, da tudi če bi Komisija stroške prestrukturiranja natančno opredelila (tj. brez tekočih stroškov ladjedelnice), finančna komponenta teh stroškov brez državne pomoči še vedno ne bi presegla 30 %, kar je v skladu s Smernicami za prestrukturiranje iz leta 1999 (15).

(84)

Prejemnica je tudi navedla, da državna pomoč za ladjedelnico Gdynia ne izkrivlja konkurence v Evropi, saj naj bi prava konkurenca evropskim ladjedelnicam prihajala z Daljnega vzhoda. Prejemnica priznava, da kontejnerske ladje izdelujejo tudi druge evropske ladjedelnice, zlasti nemške, vendar navaja, da se nemške kontejnerske ladje razlikujejo po zasnovi in tehničnih specifikacijah. Prejemnica je zagotovila, da ladij za prevoz avtomobilov ne izdeluje nobena druga ladjedelnica v EU in da zato ladjedelnica Gdynia v tem segmentu ne predstavlja konkurence nobeni drugi ladjedelnici v EU.

(85)

Prejemnica je nazadnje navedla, da bo prestrukturiranje zagotovo zaključeno do konca leta 2007.

(86)

Danska in združenje Danish Maritime sta podprla prizadevanja Komisije za zagotovitev, da je bila državna pomoč dodeljena v skladu z veljavnimi pravili. Poudarila sta, da je zaradi konkurence na svetovnem ladjedelniškem trgu veliko danskih ladjedelnic prenehalo delovati oziroma so bankrotirale, ker niso imele na voljo državne pomoči. Potrdila sta tudi, da je ponudba proizvodov danskih ladjedelnic podobna ponudbi poljskih ladjedelnic, kar pomeni, da lahko na danske ladjedelnice vpliva katera koli nelojalna konkurenca. Danska je Komisijo pozvala, naj od ladjedelnice Gdynia zahteva zmanjšanje zmogljivosti, tako da se državna pomoč ne bo uporabljala za svetovno povečanje presežnih zmogljivosti.

(87)

Ray Car Carriers, največja stranka ladjedelnice Gdynia in manjšinski delničar podjetja, je poudaril pomembnost ladjedelnice Gdynia za lastno poslovanje, in sicer zaradi veljavnih pogodb z ladjedelnico. Ray Car Carriers je bil prepričan, da bo ladjedelnica zaradi dobro usposobljene delovne sile in uprave postala ena izmed najboljših v Evropi, vendar pod pogojem, da se prestrukturira in v ta namen prejme državno pomoč.

(88)

Sindikat Solidarność je izpostavil vedno slabše stanje ladjedelnice in poudaril, da je nujno hitro prestrukturiranje. Sindikat je opisal nekaj že sprejetih ukrepov za prestrukturiranje v ladjedelnici in izrazil mnenje, da bo s tehnologijo in delovno silo, ki jo ima na voljo, postala ena izmed evropskih ladjedelnic z dobičkom. Za izvajanje načrta za prestrukturiranje pa je torej potrebna državna pomoč.

(89)

Poljsko združenje ladjedelničarjev Forum Okrętowe je pojasnilo razloge za težave ladjedelnice in izrazilo podporo postopku prestrukturiranja ter državni pomoči v ta namen.

(90)

Podobno kot prejemnica je tudi Poljska predložila pripombe glede pristojnosti in združljivosti.

(91)

V zvezi s prestrukturiranjem javnega dolga po poglavju 5a Poljska ni predložila nobenih dodatnih argumentov. Toda v svojem odgovoru na pripombe prejemnice je Poljska izrazila nestrinjanje z njeno razlago poljske zakonodaje.

(92)

V zvezi z ukrepi 28 do 34 dela B Priloge I odločitve Poljska ni zavrnila sklepnih ugotovitev Komisije iz odločitve o sprožitvi formalne preiskave. Vendar pa je Poljska predstavila nov argument, da je treba izjave s strani predstavnikov različnih državnih organov v ladjedelniški industriji v zvezi z načrti za razširitev teh ukrepov obravnavati kot uradne izjave. Te izjave so bile dane pred pristopom.

(93)

V zvezi z ukrepom 32 (povečanje kapitala) je Poljska navedla, da če je finančno ministrstvo na skupščinah delničarjev delovalo kot lastnik ladjedelnice Gdynia, tega ukrepa ni mogoče ločiti od ukrepov ministrstva kot javnega organa, ki dodeljuje pomoč.

(94)

Hkrati je Poljska priznala, da ukrepi v zvezi s povečanjem kapitala spadajo v okvir lastništva (dominium) in zanje velja civilno pravo, zato mora minister (za finance) pri povečanju osnovnega kapitala podjetij upoštevati dodatna pravila javnega prava, ki pa ne veljajo za običajne akterje na trgu (imperium).

(95)

Poljska je nato pojasnila, da je bil šestmesečni rok (rok za registracijo vpisa delnic pri sodišču) le formalna zahteva, ki pa ni vplivala na rok, do katerega je moral delničar delnice vpisati. Poljska je vztrajala, da je ta obveznost začela veljati leta 2004, pred pristopom, in da je izpolnitev te obveznosti zahtevala le odločitev glede povečanja osnovnega kapitala ladjedelnice, kar se je zgodilo 4. marca 2005. Vpis finančnega ministrstva se je zgodil pozneje, 23. junija 2005.

(96)

V zvezi z združljivostjo nove pomoči s skupnim trgom je Poljska navedla, da je načrt za prestrukturiranje 2004 trdna gospodarska podlaga za postopek prestrukturiranja ladjedelnice. Poljska je priznala, da je bil postopek prestrukturiranja izveden z omejenimi finančnimi viri. Poljski organi so nato predložili kratek opis ukrepov za prestrukturiranje iz načrta za prestrukturiranje 2004, da bi dokazali, da prestrukturiranje ni bilo samo finančno. Zagovarjali so izravnalne ukrepe, ki so bili predlagani v načrtu za prestrukturiranje 2004 in izvedeni v Skupini ladjedelnice Gdynia. V zvezi z zahtevo, da mora biti pomoč omejena na najnižji potrebni znesek, je Poljska navedla, da je bila pomoč namenjena izključno za prestrukturiranje in da je intenzivnost pomoči znašala 31 %, tj. pomoč kot odstotek vseh stroškov prestrukturiranja, vključno s stroški poslovanja. Poljska je navedla, da je treba ponovno izpogajane pogodbene cene, skupaj z dobički in pozitivnim denarnim tokom ladjedelnice v prihodnosti, označiti kot „lastni prispevek“.

(97)

Poljski organi so podrobno opisali delovanje sistema jamstev izvozno-kreditne agencije in navedli, da ta jamstva niso bila državna pomoč.

(98)

Preiskava Komisije in dogodki v času preiskave so povzeti spodaj.

(99)

V odgovor na odločitev Komisije o sprožitvi formalne preiskave so poljski organi jeseni 2005 predložili dve vrsti pojasnil: prvič, podvomili so v pristojnost Komisije, da se ukvarja z ukrepi, ki jih je v odločitvi opredelila kot novo pomoč; in drugič, navedli so, da tudi če bi ti ukrepi dejansko pomenili novo pomoč, bi še vedno bili združljivi s skupnim trgom kot pomoč za prestrukturiranje. Odziv ladjedelnice Gdynia na odločitev Komisije je bil podoben. Oba odziva sta opisana zgoraj.

(100)

Da bi podprla svoj argument v zvezi z združljivostjo pomoči, je Poljska Komisiji predložila načrt za prestrukturiranje ladjedelnice Gdynia 2004, ki je bil enak kot načrt za prestrukturiranje, za katerega je Komisija sprožila formalno preiskavo, saj je dvomila, da je verodostojen in trden. Kljub temu je Komisija podrobno proučila načrt za prestrukturiranje 2004 in poiskala pomoč pri zunanjem svetovalcu. Komisija je sklenila, da načrt za prestrukturiranje 2004 ne izpolnjuje pogojev za odobritev pomoči za prestrukturiranje, kot to predvidevajo zadevne smernice. Na sestanku 22. februarja 2006 je Komisija poljskim organom pojasnila svoje največje dvome. Komisija je poudarila glavne slabosti načrta za prestrukturiranje 2004: nizke naložbe, nizka načrtovana produktivnost, visoki proizvodni stroški, zlasti administrativni stroški, in nezadostna krepitev lastnega kapitala ladjedelnice. Pomoč, zagotovljeno ladjedelnici, je treba obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje pri prestrukturiranju dolgov in nadaljnjem poslovanju ladjedelnice.

(101)

Decembra 2005 je Komisija iz javnih virov (16) izvedela, da je bila ustanovljena Korporacja Polskie Stocznia (v nadaljnjem besedilu: KPS), kapitalska družba v lasti države, z namenom povezati tri največje poljske ladjedelnice v Gdynii, Gdańsku in Szczecinu (v nadaljnjem besedilu: načrt konsolidacije). Glavna naloga KPS je bilo financiranje proizvodnje ladjedelnic. Poljska Komisije ni obvestila o načrtu konsolidacije niti pred odločitvijo o sprožitvi formalnega postopka preiskave niti po njej.

(102)

Hkrati je Komisija iz medijev izvedela za pogovore o prodaji ladjedelnic Gdynia in Gdańsk strateškim investitorjem in o ločitvi obeh podjetij, ki sta do takrat delovali v okviru iste skupine. Komisija je poljsko vlado z dopisom z dne 13. januarja 2006 zaprosila, naj pojasni, kakšna je njena strategija glede ladjedelnice Gdynia.

(103)

Poljska je z dopisom z dne 20. februarja 2006 pojasnila, da je bil načrt konsolidacije dejansko načrtovan, vendar so ga opustili, kmalu zatem pa so za poljski ladjedelniški sektor sprejeli novo strategijo prestrukturiranja.

(104)

Na sestanku 22. februarja 2006 in z dopisom z dne 13. marca 2006 so poljski organi Komisijo obvestili, da je načrt za prestrukturiranje 2004 zastarel in da ga je treba spremeniti. Poljski organi so se zavezali, da bodo spremenjeni načrt za prestrukturiranje predložili do junija 2006. Predstavili so tudi glavne značilnosti nove strategije za prestrukturiranje za poljski ladjedelniški sektor. Prvič, ladjedelnico Gdańsk naj bi od Skupine ladjedelnice Gdynia ločili čim prej. Drugič, vlada bo dovolila vložek zasebnega kapitala v ladjedelnici Gdańsk in Gdynia z dolgoročnim ciljem popolne privatizacije ladjedelnic.

(105)

Na Generalni skupščini ladjedelnice Gdynia dne 19. aprila 2006 je bila sprejeta odločitev o povečanju kapitala v višini do 300 milijonov PLN. Upravni odbor so pooblastili za iskanje investitorjev, ki jih zanima udeležba pri dokapitalizaciji. V skladu s tem so 10. maja 2006 potencialnim investitorjem posredovali informacijski memorandum iz maja 2006, svetovalec ladjedelnice Gdynia za privatizacijo pa je neposredno stopil v stik z okoli 80 investitorji. Ladjedelnica Gdynia je prejela dve predhodni ponudbi za udeležbo pri povečanju kapitala, in sicer od ukrajinskega jeklarja Donbasa in največje stranke ladjedelnice Ray Car Carriers. Ti dve podjetji sta 28. avgusta 2006 predložili zavezujoči ponudbi, ki pa sta bili pogojeni s kritjem dolgov in odpisom dolgov s strani prodajalca – države. V skladu s časovnim okvirom je Poljska naznanila (dopis z dne 26. septembra 2006), da bodo pogajanja z obema ponudnikoma zaključena do konca oktobra 2006 in da bo vpis novih delnic dokončan do 15. decembra 2006.

(106)

Komisija je prvi osnutek načrta za prestrukturiranje 2006 prejela 9. junija 2006. Po obisku ladjedelnice in mnenju zunanjega svetovalca je Komisija izrazila resno zaskrbljenost glede tega osnutka, in sicer ob obisku ladjedelnice 13. junija 2006 in v pisni obliki 17. junija. Poudarila je, da načrt za prestrukturiranje ni dovolj daljnosežen za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja ladjedelnice, da financiranje prestrukturiranja ni bilo zagotovljeno, da ni veliko možnosti za financiranje prestrukturiranja iz virov, ki ne vključujejo državne pomoči, in da izravnalni ukrepi niso bili predlagani. S sklicevanjem na nenehno opiranje na jamstva za financiranje ladij, ki jih je zagotovila izvozno-kreditna agencija (vladna agencija), je Komisija ladjedelnico in poljske organe opozorila, da ta jamstva pomenijo državno pomoč.

(107)

Kljub tem opozorilom se načrt za prestrukturiranje 2006, ki ga je Poljska z dvomesečno zamudo predložila septembra 2006, ni bistveno razlikoval od prvega osnutka. Glavne kritike Komisije v zvezi z načrtom za prestrukturiranje 2006 so opisane spodaj.

(108)

Na sestanku 7. decembra 2006 in v dopisu z dne 29. januarja 2007 je Komisija poljskim organom sporočila, da je bilo v okviru predhodne proučitve ugotovljeno, da načrt za prestrukturiranje 2006 ne izpolnjuje pogojev za odobritev pomoči za prestrukturiranje po veljavnih smernicah.

(109)

Poljski organi so na sestanku napovedali, da nameravajo ponovno začeti privatizacijo ladjedelnice Gdynia z odprtim in preglednim postopkom, z namenom pridobiti zasebnega investitorja, ki bi v celoti prevzel nadzor nad ladjedelnico. Poljska je navedla, da naj bi se postopek privatizacije zaključil junija 2007. Pred pripravo dokumentov za privatizacijo je Poljska Komisijo zaprosila, naj poda izjavo o nujnih izravnalnih ukrepih za ladjedelnico Gdynia, tako da lahko potencialni investitorji dobijo prave informacije.

(110)

V naslednjih mesecih je ladjedelnica Gdynia nadaljevala pogovore z dvema investitorjema, Donbasom in Ray Car Carriers, ki sta svoji ponudbi oddala avgusta 2006. Hkrati je vlada pripravila različne dokumente za privatizacijo z namenom ponovnega začetka postopka privatizacije, če pogajanja ne bi uspela. Maja 2007 je poljska vlada naznanila, da pogajanja niso bila uspešna in da se bo postopek privatizacije ponovno začel. Z dopisom z dne 22. junija 2007 je Poljska predložila nov časovni okvir za postopek privatizacije, v katerem je december 2007 navedla kot okvirni rok za njegov zaključek, tj. pol leta po prvotnem roku, h kateremu se je Poljska zavezala januarja 2007. Z dopisom z dne 31. julija 2007 je Komisija navedla, da postopka privatizacije ni več mogoče zavlačevati. Komisija je Poljsko tudi opozorila, da pogoja, da je treba obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja ladjedelnice in da se mora prestrukturiranje vsaj delno financirati iz virov, ki ne zajemajo državne pomoči, takrat nista bila izpolnjena.

(111)

Hkrati, po dogovoru med komisarko Kroesovo in ministrom Woźniakom decembra 2006, je Komisija vodila intenzivne razgovore s poljskimi organi in ladjedelnico Gdynia z namenom določitve nujnih izravnalnih ukrepov. Z dopisom z dne 28. februarja 2007 se je Poljska zavezala, da bo zaprla dok SD I v ladjedelnici Gdynia, ko bodo odprta naročila obdelana in bodo naložbe v suhi dok SD II zaključene, tj. januarja 2010.

(112)

Da bi preverila, ali ta predlog predstavlja pravi izravnalni ukrep, je Komisija ladjedelnico Gdynia zaprosila za vse informacije o več zadevah. Komisija je Poljsko z dopisom z dne 31. julija 2007 obvestila, da je pripravljena predhodno obravnavati zaprtje suhega doka SD I kot zadosten izravnalni ukrep, pod pogojem, da se zmogljivost nepreklicno onemogoči za namene izgradnje in splavitve ladij ter da se zaprtje izvede 1. septembra 2009 ali prej, če se plovilo 8185/04, zadnje v knjigi naročil ladjedelnice na dan 8. marca 2007, splavi pred tem datumom. Poleg tega je mogoče dok SD I v letu 2009 uporabljati za sestavljanje dveh plovil, ki sta trenutno načrtovani za sestavljanje na tem doku v letu 2009 in ki ju ni mogoče prestaviti na dok SD II (plovili za prevoz UNP 8185/03 in 8185/04). Podlaga za sklepno ugotovitev Komisije je opisana spodaj.

(113)

Novi postopek privatizacije na podlagi Zakona o privatizaciji z dne 30. avgusta 1996 se je začel julija 2007. 5. julija 2007 je Generalna skupščina ladjedelnice Gdynia sprejela sklep o povečanju kapitala v višini 515 milijonov PLN, pri čemer naj bi delnice vpisalo ministrstvo, če bi se privatizacija uspešno končala. Pripravljen je bil informacijski memorandum z dne 4. julija 2007. Od 10. julija 2007 je bil na voljo vsem potencialnim investitorjem, tj. na datum objave javnega razpisa v mednarodnem in poljskem tisku. Kot je opisano v postopku zgoraj, je Komisija posredovala pripombe v zvezi z informacijskim memorandumom in Poljska jih je upoštevala.

(114)

Zaradi nadaljnjih zamud pri postopku privatizacije je Komisija Poljsko z dopisom z dne 3. oktobra 2007 pozvala, naj privatizacijo zaključi brez zavlačevanja. Z dopisom z dne 23. oktobra 2007 je Poljska Komisijo obvestila, da privatizacija ne bo končana v skladu z načrti, tj. do konca leta 2007. Poljska se je zavezala, da bo januarja 2008 začela pogajanja z izbranimi investitorji. Komisija je z dopisom z dne 30. novembra 2008 ponovila zaskrbljenost v zvezi z zamudami in navedla, da od novega lastnika ladjedelnice Gdynia pričakuje, da bo do konca februarja 2008 predložil prvi osnutek novega načrta za prestrukturiranje. To zahtevo je Komisija nato še večkrat ponovila. Komisija je pogosto vztrajala pri strogem upoštevanju časovnega okvira privatizacije in navedla, da Poljska nima razloga za ponoven začetek postopka privatizacije.

(115)

Poljska je Komisijo obvestila, da je za informacijski memorandum ladjedelnice Gdynia zaprosilo enajst podjetij in da so do roka 1. oktobra 2007 štiri podjetja predložila prve ponudbe. Ta podjetja so sprejeli za pregled s potrebno skrbnostjo. Do roka 20. decembra 2007 so bile predložene tri zavezujoče ponudbe. Konec januarja 2008 se je Poljska odločila za pogajanja z dvema investitorjema. Sredi februarja 2008 je Poljska naznanila, da bo postopek privatizacije ladjedelnice Gdynia končan do poletja 2008, tj. leto pozneje, kot je Poljska obljubila januarja 2007.

(116)

20. marca 2008 so enemu od investitorjev, Amber Sp. z.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Amber), hčerinski družbi Złomrexa, poljskega trgovca z jeklom, dodelili izključne pogajalske pravice, ki so bile nato večkrat podaljšane in dokončno zaključene 12. maja 2008.

(117)

Poljska je Komisiji 29. februarja 2008 posredovala osnutek načrta za prestrukturiranje ladjedelnice Gdynia, ki ga je pripravil Amber (17). Amber je predložil posodobljene finančne projekcije z elektronsko pošto dne 9. aprila 2008. Komisija je podala ustne pripombe v zvezi s tem osnutkom na sestanku s predstavniki poljskih organov, podjetja Amber in ladjedelnice Gdynia, ki je 10. aprila 2008 potekal v Varšavi. Pisne pripombe je podala z dopisom z dne 21. aprila 2008.

(118)

Na sestanku s poljskimi organi 12. maja 2008 je Amber naznanil, da se umika iz postopka privatizacije ladjedelnice Gdynia. Poljska je Komisijo še isti dan obvestila o teh dogodkih. V utemeljitvi svoje odločitve, ki jo je Amber poslal ministrstvu za finance, je podjetje kot glavni razlog za umik navedlo dejstvo, da je po poglobljenem skrbnem pregledu stanja ladjedelnice ugotovilo, da ladjedelnica ne bo postala dobičkonosno podjetje, četudi se izvedejo ukrepi za prestrukturiranje, vključno z velikimi naložbami.

(119)

15. maja 2008 so se poljski organi odločili, da zaključijo postopek privatizacije z javnim pozivom k pogajanjem s ponudniki, katerih ponudbe so sprejeli v postopku, ki se je začel leta 2007.

(120)

26. maja 2008 je Poljska Komisijo obvestila, da je ponovno začela postopek privatizacije. V poznejših dnevnih poročilih so poljski organi Komisijo obveščali o ukrepih, ki so jih sprejeli za iskanje kupca za ladjedelnico Gdynia. Poljska je Komisiji posredovala več dopisov, v katerih so potencialni investitorji izrazili interes, da bi bili obveščeni o tekočem postopku privatizacije in da bi prejeli informacijski memorandum, ko bo ta na voljo.

(121)

Na sestanku 10. junija 2008 je prišlo na dan, da poljski organi vodijo intenzivne razgovore z ISD Polska, sedanjim lastnikom ladjedelnice Gdańsk, in sicer v zvezi z morebitnim nakupom ladjedelnice Gdynia in združitvijo obeh ladjedelnic. Poljska je predlagala nove izravnalne ukrepe in navedla, da je novi investitor zahteval dodatno državno pomoč kot pogoj za udeležbo pri privatizaciji. Poljska je Komisijo tudi obvestila, da ISD Polska pripravlja skupni načrt za prestrukturiranje obeh ladjedelnic, ki ga bodo Komisiji predložili do 26. junija 2008, v skladu z odredbo o predložitvi podatkov, ki jo je Komisija sprejela v zvezi s primerom državne pomoči C 18/05 (18).

(122)

Na zahtevo poljskih organov je Komisija na sestanku 10. junija 2008 in ponovno na sestanku 13. junija 2008 Poljsko in ISD Polska obvestila, da bodo morali biti izpolnjeni nekateri okvirni pogoji, če želi ISD Polska kupiti ladjedelnico Gdynia z namenom, da jo upravlja skupaj z ladjedelnico Gdańsk. Ti okvirni pogoji so zahtevali, da ISD Polska do 26. junija 2008 predloži skupni načrt za prestrukturiranje obeh ladjedelnic, da znatno prispeva k stroškom prestrukturiranja in da sprejme smiselne izravnalne ukrepe v skladu z veljavnimi smernicami. Komisija je navedla, da predlagani prispevek ISD Polska k stroškom prestrukturiranja ni zadosten glede na znesek državne pomoči, ki ga je ladjedelnica prejela v preteklosti, in glede na dodatno pomoč, za katero je ISD Polska zaprosil v zvezi s privatizacijo.

(123)

Z dopisom z dne 6. junija 2008 je Poljska Komisijo obvestila, da je vlada 3. junija 2008 sprejela odločitev, da bo za ladjedelnico Gdynia prispevala znesek v višini 515 milijonov PLN, delno za kritje izgube, ki naj bi jo po pričakovanjih prinesle obstoječe pogodbe.

(124)

26. junija 2008 je Komisija prejela osnutek načrta za prestrukturiranje iz junija 2008, ki ga je pripravil ISD Polska. Načrt je bil naslovljen „Načrt za prestrukturiranje nove ladjedelnice Gdańsk-Gdynia“, predstavljal pa je skupno strategijo za prestrukturiranje ladjedelnic Gdańsk in Gdynia (v nadaljnjem besedilu: skupni načrt za prestrukturiranje (ISD)). Komisija je prejela tudi osnutek načrta za prestrukturiranje iz junija 2008, ki ga je pripravila Poljska ladjedelnica. Načrt je bil naslovljen „Načrt za prestrukturiranje ladjedelnice Gdynia za obdobje 2008–2012“ (v nadaljnjem besedilu: načrt za prestrukturiranje PSC). Spodaj je kratek opis obeh načrtov.

(125)

Z dopisom z dne 14. julija 2008 je Poljska Komisijo obvestila, da se privatizacija ladjedelnice Gdynia nadaljuje, in zaprosila za več časa, kar bo potencialnemu investitorju omogočilo dokončanje načrta za prestrukturiranje. Poljska se je zavezala, da bo najpozneje 12. septembra 2008 predložila končni načrt za prestrukturiranje ladjedelnice Gdynia.

(126)

Komisija je pristala na to, da počaka na predložitev končnega načrta za prestrukturiranje.

(127)

12. septembra 2008 je Poljska predložila končni načrt za prestrukturiranje, ki ga je pripravil ISD Polska, z naslovom „Načrt za prestrukturiranje nove ladjedelnice Gdańsk-Gdynia“ (v nadaljnjem besedilu: skupni načrt za prestrukturiranje z dne 12. septembra), kar je pravzaprav posodobljena različica skupnega načrta za prestrukturiranje z dne 26. junija 2008.

(128)

Glede na načrt za prestrukturiranje 2006 so bile spremembe načrta za prestrukturiranje 2004 nujne zaradi spremembe v makroekonomskem okolju, tj. zaradi dviga tečaja zlota v primerjavi z ameriškim dolarjem, in sicer s 4,1 PLN na 3,0 PLN za dolar, in zaradi dviga cen jekla s 300 USD za tono na 700 USD za tono, kar pa je negativno vplivalo na gospodarsko stanje ladjedelnice. K slabemu stanju je prispevala tudi nezadostna državna pomoč, zaradi česar načrta za prestrukturiranje 2004 ni bilo mogoče v celoti uresničiti.

(129)

Načrt za prestrukturiranje 2006, ki ga je pripravila ladjedelnica s pomočjo podjetja Ernst & Young, zajema obdobje od leta 2006 do leta 2012. Vendar pa naj bi bila večina ukrepov izvedena do konca leta 2009. Načrt za prestrukturiranje 2004 je zajemal obdobje od leta 2003 do leta 2008.

(130)

Cilji načrta za prestrukturiranje 2006 so učinkovito omejiti stroške poslovanja, izboljšati storilnost ladjedelnice in zagotoviti, da ladjedelništvo prinaša dobiček. V ta namen je ladjedelnica najprej nameravala ponovno izpogajati obstoječe pogodbe, s čimer bi se izognila pričakovani izgubi pri ladjah, ki naj bi bile dokončane v letih 2006 in 2007. Poleg tega naj bi program za zniževanje stroškov znižal proizvodne stroške.

(131)

Po načrtovani prodajni strategiji naj bi se osredotočili na standardna plovila, to pomeni kontejnerske ladje in ladje za prevoz avtomobilov. Ladjedelnica je načrtovala tudi ohranjanje zmogljivosti za tržne niše, če se pojavijo dobičkonosne ponudbe.

(132)

Glavni ukrepi so:

(133)

Ladjedelnica bi morala izvesti finančno prestrukturiranje. Konec leta 2005 je lastniški kapital znašal 285,4 milijona PLN. Načrtovano je bilo, da se bo stanje lastniškega kapitala ladjedelnice v letih 2006–2007 izboljšalo, in sicer s povečanjem kapitala v skupni višini 1 015 milijona PLN: leta 2006 naj bi dokapitalizacijo v višini 500 milijonov PLN financirali zasebni investitorji, dokapitalizacijo v letu 2007 v višini 515 milijonov PLN pa zasebni ali javni investitor.

(134)

Ob koncu obdobja prestrukturiranja leta 2009 naj bi bila proizvodnja ladjedelnice 298 610 KBT, medtem ko je leta 2006 znašala 279 258 KBT. Število zgrajenih ladij se bo s 13 v letu 2006 (8 kontejnerskih ladij in 5 ladij za prevoz avtomobilov) zmanjšalo na 11 (5 kontejnerskih ladij in 6 ladij za prevoz avtomobilov). Pričakuje se, da se bo proizvodnja v letu 2012 povečala na 324 110 KBT (12 plovil).

(135)

Povprečno število zaposlenih naj bi se s 5 208 maja 2006 zmanjšalo na ciljno raven 4 530 konec leta 2007.

(136)

Storilnost (količnik porabe dela) naj bi se po pričakovanjih izboljšala s 44,8 delovnih ur/KBT v letu 2007 na 37,0 delovnih ur/KBT leta 2012. Po besedah svetovalca Komisije je storilnost najučinkovitejših primerljivih ladjedelnic v Evropi manj kot 20 delovnih ur/KBT.

(137)

Promet naj bi se po pričakovanjih z 1,599 milijona PLN v letu 2005 povečal na 1,869 milijona PLN v letu 2012. Dobiček iz poslovanja naj bi se po pričakovanjih povečal s 7,35 milijona PLN v letu 2005 in 233,5 milijona PLN v letu 2006 na 67,68 milijona v letu 2012, prvo dobičkonosno leto pa naj bi bilo leto 2009.

(138)

Načrt vključuje analizo občutljivosti v zvezi z naslednjimi vprašanji:

(139)

V načrtu za prestrukturiranje 2006 je kot izravnalni ukrep predlagana omejitev proizvodnje na 340 000 KBT na leto, ob predpostavki, da je tehnična zmogljivost ladjedelnice 540 000 KBT. Kot je podrobno pojasnjeno spodaj, je Poljska februarja 2007 predlagala nepreklicno zaprtje suhega doka SD I. Ladjedelnica je predložila podatke, ki kažejo, da je trenutna tehnična zmogljivost precej manjša od 540 000 KBT. Komisija se je nazadnje predhodno strinjala s predlaganim zmanjšanjem zmogljivosti, kar je nadomestilo izravnalne ukrepe iz načrta za prestrukturiranje 2006.

(140)

ISD Polska je kot večinski lastnik ladjedelnice Gdańsk vstopil v postopek privatizacije po tem, ko se je iz poskusa privatizacije, ki se je začel leta 2007, umaknil Amber. Kot je navedeno zgoraj, je ISD Polska pregledal načrt za prestrukturiranje, ki ga je Komisiji predložil 26. junija 2008, 12. septembra 2008 pa je predložil posodobljeno različico načrta. Naslednji opis, kjer je to primerno, pojasnjuje spremembe v septembrskem skupnem načrtu za prestrukturiranje.

(141)

Utemeljitev skupne poslovne strategije ISD Polska je, da je treba sinergije med obema ladjedelnicama uporabiti in združiti najboljša proizvodna sredstva obeh ladjedelnic (19). Glavna skladišča za materiale se bodo nahajala v ladjedelnici Gdynia, kjer bo potekala tudi vnaprejšnja izdelava plošč in profilov. Plošče in profili bodo nato po vodi prepeljani v ladjedelnico Gdańsk, kjer bo potekala proizvodnja razdelkov in blokov. Sestavljanje bo potekalo na dokih v ladjedelnici Gdynia, končno opremljanje pa v pristanih v obeh ladjedelnicah.

(142)

V skupnem načrtu za prestrukturiranje so navedeni razlogi, zakaj načrt za prestrukturiranje 2006 ne more obnoviti sposobnosti preživetja ladjedelnice, in opredeljeni vzroki za trenutne finančne težave obeh ladjedelnic. Ti vključujejo zlasti neuspešno privatizacijo ladjedelnice in povezane neuspehe pri povečanju kapitala ladjedelnice do ravni, ki omogočajo prestrukturiranje, ter dejstvo, da ladjedelnica ni prejela dovolj visoke državne pomoči. Skupni načrt za prestrukturiranje opredeljuje tudi makroekonomske dejavnike, kot so dvig vrednosti poljskega zlota v primerjavi z ameriškim dolarjem, dvig cen jekla in notranje dejavnike, kot so odliv usposobljenih delavcev iz ladjedelnice, nizka storilnost in sklenitev pogodb brez ustreznega zavarovanja pred spremembami menjalnega tečaja in spremembami stroškov materiala, kar je ladjedelnici prineslo izgube.

(143)

Namen skupnega načrta za prestrukturiranje je obnova sposobnosti preživetja obeh prestrukturiranih podjetij, ladjedelnic Gdynia in Gdańsk. Čeprav se ta odločba nanaša samo na ladjedelnico Gdynia, je treba v naslednjem opisu in oceni skupnega načrta za prestrukturiranje seveda upoštevati tudi obstoj ladjedelnice Gdańsk, njena pretekla prizadevanja za prestrukturiranje in državno pomoč, ki jo je že prejela in jo bo prejela v prihodnosti.

(144)

V skladu s skupnim načrtom za prestrukturiranje bosta združeni ladjedelnici dejavni na dveh področjih: na ladjedelniškem in neladjedelniškem področju.

(145)

V zvezi z ladjedelništvom se bo ISD Polska kratkoročno usmeril v naslednje tržne segmente: kontejnerske ladje (majhne do srednje velike, 500–3 000 TEU), ladje za prevoz splošnega tovora („klasična“ plovila za prevoz suhega tovora, večnamenska plovila in ladje za pretovor težkih tovorov) in ladje za prevoz avtomobilov (velike ladje za prevoz avtomobilov, velikosti C6600), razvil pa bo tudi dejavnosti v segmentu plovil za plovbo na odprtem morju (npr. oskrbovalna plovila za zasidranje in vleko, ladje za oskrbo naftnih ploščadi, manjša plovila za posadko), ki pa naj bi srednjeročno postale prevladujoče dejavnosti.

(146)

Analiza trga temelji na primerjavi s proizvodnjo drugih evropskih ladjedelnic in na izkušnjah združenih ladjedelnic. V načrtu je bilo navedeno, da je treba razviti potrebno strokovno zanje za izdelavo plovil za plovbo na odprtem morju in da bo proizvodnja v prvih letih potekala v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Skupni načrt za prestrukturiranje iz septembra opisuje prejšnje izkušnje ladjedelnice Gdańsk pri izdelavi ladijskih trupov za plovila za plovbo na odprtem morju in pojasnjuje, da ima ladjedelnica tovrstna plovila v svoji knjigi naročil. Iz načrta je tudi razvidno, da je ladjedelnica Gdańsk pred kratkim podpisala pismo o nameri za petletno sodelovanje s priznanim proizvajalcem plovil za plovbo na odprtem morju, za katerega bi ladjedelnica Gdańsk izdelovala zelo zahtevne trupe. Načrt je predvideval postopen premik od podizvajalskega dela k izgradnji popolnoma opremljenih plovil za plovbo na odprtem morju in potrdil potrebo po postopni pridobitvi zmogljivosti za izgradnjo popolnoma opremljenih ladij in izgradnji mreže dobaviteljev.

(147)

Načrtovani portfelj proizvodnje predvideva, da se proizvodnja kontejnerskih ladij sprva ohrani, do leta 2011 pa postopoma marginalizira in nato popolnoma ukine. Načrt je nato predvideval portfelj, ki zajema plovila za plovbo na odprtem morju in velike ladje za prevoz avtomobilov C6600. Po skupnem načrtu za prestrukturiranje naj bi po juniju združeni ladjedelnici leta 2008 sklenili pogodbe za 13 plovil (3 kontejnerske ladje, 5 plovil za plovbo na odprtem morju in 5 ladij za prevod avtomobilov), leta 2009 za 16 plovil (2 kontejnerski ladji, 8 plovil za plovbo na odprtem morju in 6 ladij za prevoz avtomobilov), leta 2010 in 2011 za 15 plovil (1 kontejnerska ladja, 7 plovil za plovbo po odprtem morju in 7 ladij za prevoz avtomobilov), leta 2012 za 17 plovil (10 plovil za plovbo na odprtem morju in 7 ladij za prevoz avtomobilov) ter leta 2013 in 2014 za 18 plovil (14 plovil za plovbo na odprtem morju in 4 ladje za prevoz avtomobilov). Načrt proizvodnje je bil spremenjen v septembrskem skupnem načrtu: med letoma 2009 in 2011 naj bi na leto izdelali 12 do 13 plovil (5 do 7 ladij za prevoz avtomobilov in 6 plovil za plovbo na odprtem morju; po letu 2008 v knjigi naročil ni več kontejnerskih ladij).

(148)

Na neladjedelniškem področju namerava ISD Polska v združenih ladjedelnicah začeti proizvodnjo mlinov na veter in jeklenih struktur. Načrt predvideva začetek proizvodnje mlinov na veter leta 2011 (75 kosov), leta 2014 pa naj bi jih bilo že 350 (načrtovana dolžina 80 metrov).

(149)

Julijski načrt je predvideval izdelavo različnih jeklenih struktur (npr. kraki žerjava, skladiščne strukture, jeklene strukture za gradbeno industrijo in deli plovil), ki naj bi z 2 174 ton v letu 2008 narasla na 13 500 ton v letu 2011 (20).

(150)

Septembrski načrt za prestrukturiranje navaja podrobnosti o strokovnem znanju podjetja ISD Polska (ali drugih podjetij Skupine Donbas) na področju jeklenih struktur. Načrtuje se preselitev dela proizvodnje iz podjetja Huta Częstochowa v združeni ladjedelnici. Načrt povzema rezultate tržne raziskave, ki jo je opravil neodvisni svetovalec (Roland Berger) v okviru priprave na razvoj segmenta jeklenih struktur v ladjedelnici Gdańsk, potem ko je ISD Polska pridobil delež v začetku leta 2007. V skladu z načrtom ta raziskava napoveduje rast v segmentu jeklenih struktur v Evropi in zlasti na Poljskem (npr. razvoj infrastrukture s pomočjo strukturnih skladov). Ta raziskava ni bila posredovana Komisiji.

(151)

Septembrski načrt vsebuje drugačne napovedi za obseg proizvodnje jeklenih struktur, kot je prikazano v spodnji razpredelnici 1a.

Razpredelnica 1a

Načrtovana proizvodnja jeklenih struktur v tonah (skupni načrt za prestrukturiranje iz septembra 2008)

(152)

Skupni načrt za prestrukturiranje navaja, da so se proizvodna sredstva obeh ladjedelnic znatno zmanjšala in so na ravni evropskih ladjedelnic v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Načrtovane naložbe znašajo 111 milijonov EUR za ladjedelništvo in 193 milijonov PLN za neladjedelniško področje (175 milijonov PLN za mline na veter in 18 milijonov PLN za jeklene strukture).

(153)

Naložbe v ladjedelništvo bodo izvedene v dveh prekrivajočih se fazah med letoma 2009 in 2011. Najpomembnejše naložbe (21) so na področju rezanja plošč, proizvodnje ploskih panelov, nove cevarne in nove hale za množično proizvodnjo. Te naložbe naj bi skupaj z organizacijskimi spremembami prinesle izboljšanje storilnosti, in sicer s sedanjih 45 delovnih ur/KBT na ciljnih 20 delovnih ur/KBT (22).

(154)

Glavne organizacijske potrebe se nanašajo na: prodajo (pogodbe), nakupe materialov in storitev, oblikovalske zmogljivosti, proizvodnjo, človeške vire in informacijske tehnologije.

(155)

Skupni program prestrukturiranja predvideva ustanovitev centra za načrtovanje, ki bi bil odgovoren za učinkovito načrtovanje proizvodnje na vseh organizacijskih ravneh združenih ladjedelnic. Namen ustanovitve tega centra je odpraviti pomanjkljivosti pri načrtovanju, razporejanju, financiranju in preverjanju proizvodnega postopka.

(156)

V zvezi s sklepanjem pogodb namerava ISD Polska uvesti klavzule o indeksiranju za zaščito ladjedelnice pred dvigom cen materialov in plač s prenosom tveganja na lastnika ladje. Ladjedelnica naj bi uvedla tudi novo vzorčno pogodbo. Septembrskemu skupnemu načrtu za prestrukturiranje so bili priloženi izvlečki nekaterih obstoječih ladjedelniških pogodb z namenom dokazati, da je ladjedelnica sposobna izpogajati klavzule o indeksiranju za zaščito pred nihanjem cen jekla.

(157)

Da bi se zaščitila pred tveganjem nihanj tečaja, namerava ladjedelnica uvesti potrebno infrastrukturo, in sicer po opredelitvi stroškov in prihodkov, ki ustvarjajo s tečajem povezano tveganje, in po opredelitvi dopustnih ravni izpostavljenosti temu tveganju. Sistem za obvladovanje tveganja iz skupnega načrta za prestrukturiranje temelji na štirih glavnih elementih: upoštevanje tega tveganja pri določanju strategije ladjedelnice (opredelitev tolerance tveganja in kontrole tveganja), prilagoditev organizacijske strukture, uporaba informacijskih tehnologij in sprejetje različnih metod za zmanjševanje tveganja (naravno zavarovanje, klavzule o indeksiranju v pogodbah in nakupi finančnih produktov, kot so valutne opcije in terminski posli). Septembrski načrt za prestrukturiranje podrobneje opisuje predlagano politiko zavarovanja pred tečajnimi tveganji. Načrt opredeljuje tri instrumente za takšno zavarovanje, ki naj jih ladjedelnica uporabi; količinsko opredeljuje izpostavljenost knjige naročil tečajnim tveganjem do leta 2012 in ocenjuje stroške teh instrumentov za zavarovanje pred tečajnimi tveganji na tej podlagi. V skladu z načrtom je ISD Polska stopil v stik z več bankami, da bi te pripravile ponudbe za takšno zavarovanje. Te so od ISD Polska zahtevale predložitev ustrezne strategije zavarovanja. Glede na načrt naj bi bila ta strategija pripravljena v prvih šestih mesecih prestrukturiranja.

(158)

Na področju proizvodnje je cilj obravnavati problem nezadostne logistike v ladjedelnici Gdańsk in ozkih grl v ladjedelnici Gdynia. Načrt predlaga ločitev dela med obema ladjedelnicama in novo shemo pretoka materiala.

(159)

V zvezi z nakupi in upravljanjem materialov je glavni cilj zmanjšati stroške. Ukrepi za prestrukturiranje vključujejo na primer nakup materialov na podlagi najmanj treh ponudb, sodelovanje pri nakupih s podjetjem Huta Częstochowa, upravljanje zalog itd.

(160)

Ladjedelnica načrtuje zaposlovanje in usposabljanje kvalificiranih delavcev ter razširitev uporabe obstoječih informacijskih tehnologij in njihovo posodobitev.

(161)

Na področju zaposlovanja je cilj obvladovati visoko stopnjo rotacije delavcev in bolniške odsotnosti. ISD Polska načrtuje sodelovanje z lokalno agencijo za zaposlovanje. Znotraj podjetja načrt predvideva razširitev sistemov razvoja plovil, uvedbo spodbujevalne sheme plačil (upravljanje nadurnega dela, ocenjevanje zaposlenih, preverjanje bolniških odsotnosti ter plačilo na podlagi opravljenega dela, pravočasnosti in kakovosti izvajanja) in razvoj identitete podjetja. Načrt navaja potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih s trenutnih 8 137 (2 651 v ladjedelnici Gdańsk, 4 238 v ladjedelnici Gdynia in 1 248 v hčerinskih družbah Gdynie) na med 5 000 in 5 395 zaposlenih. V skladu s septembrskim načrtom za prestrukturiranje bo zmanjševanje števila zaposlenih potekalo postopoma med letoma 2009 in 2012. Posodobljen načrt vključuje izračun stroškov in učinkov prestrukturiranja zaposlovanja.

(162)

V zvezi z dejavnostmi oblikovanja načrt predvideva racionalizacijo dela oblikovalskega oddelka in boljšo povezanost s proizvodnim postopkom.

(163)

Načrt vsebuje kratek splošen opis pričakovanih učinkov teh organizacijskih ukrepov za prestrukturiranje, ki so količinsko opredeljeni s trditvijo, da bo posledično izboljšanje storilnosti okoli 12 delovnih ur/KBT (23).

(164)

V zvezi s finančnim prestrukturiranjem načrt predvideva, da bo izvedena državna pomoč, o kateri je bila Komisija obveščena med formalno preiskavo (glej del 9 spodaj). Načrt predvideva tudi dokapitalizacijo s strani države v višini 385 milijonov PLN za kritje obveznosti po javnem pravu ter pričakuje, da bo odplačilo nekaterih obveznosti po javnem pravu (zlasti plačila, dolgovana ZUS-u (poljski zavod za socialno zavarovanje) v zvezi s socialnim zavarovanjem) mogoče v obrokih in končano do leta 2018 (obveznosti po javnem pravu z nominalno vrednostjo 418,8 milijona PLN) (24). Pričakuje tudi, da bo država prispevala sredstva v višini 250 milijonov PLN za kritje pričakovanih izgub za leto 2008 in prek Industrijske razvojne agencije dodatnih 200 milijonov PLN za financiranje gibljivih sredstev ter nenazadnje, da bo država prevzela morebitno obveznost v višini 308 milijonov PLN, povezano s sodnim postopkom v teku glede zaostalih plačil davka ladjedelnice Gdańsk.

(165)

Načrt predvideva, da se bo okoli 712 milijonov PLN stroškov prestrukturiranja krilo iz prihodnjega denarnega toka podjetja.

(166)

Skupni načrt za prestrukturiranje stroške prestrukturiranja na strani ladjedelnice Gdynia do sedaj ocenjuje na 936 702 419 PLN, vključno s stroški naložb v višini 98 milijonov PLN in prestrukturiranjem dolgov v višini 365 milijonov PLN (25). Po skupnem načrtu za prestrukturiranje je prestrukturiranje ladjedelnice Gdańsk do sedaj stalo 311 533 500 PLN, vključno z npr. stroški naložb v višini 23 milijonov PLN in prestrukturiranjem dolgov v višini 48 milijonov PLN (26). Septembrski skupni načrt za prestrukturiranje ne spreminja stroškov iz preteklosti, vendar spreminja napoved stroškov prestrukturiranja za združeni ladjedelnici. Opredeliti je mogoče naslednje stroške: stroške naložb v višini 552 milijonov PLN, odplačilo dolgov po javnem pravu v višini 892 milijonov PLN (27), odplačilo komercialnih dolgov v višini 889 milijonov PLN, kritje pričakovanih izgub za leto 2008 v višini 250 milijonov PLN (28), odplačilo potencialnih obveznosti v višini 308 milijonov PLN v zvezi s sodnim postopkom v teku glede zaostalih plačil davka ladjedelnice Gdańsk, stroške uničenja odvečnih proizvodnih sredstev (operativne površine) v višini 42,8 milijona PLN in stroške prestrukturiranja zaposlovanja v višini 69 milijonov PLN. Pričakuje se, da bodo skupni stroški znašali 3 milijarde PLN.

(167)

Na sestanku 30. septembra so poljski organi predlagali, da se pri oceni lastnega prispevka za kritje stroškov prestrukturiranja ne upošteva de facto pomoč za tekoče poslovanje, ki je bila ladjedelnicama dodeljena v preteklosti. Poljski organi so Komisiji predlagali, naj pri oceni upošteva stroške prestrukturiranja, ki so nastali od trenutka, ko je investitor prevzel nadzor nad ladjedelnico. ISD Polska je postal večinski delničar v ladjedelnici Gdańsk 28. novembra 2008 in poljski organi trdijo, da stroški prestrukturiranja na strani ladjedelnice od takrat znašajo 62,5 milijona PLN. Glede na to, da ISD Polska še nima deleža v ladjedelnici Gdynia, se stroški prestrukturiranja iz preteklosti na strani te ladjedelnice ne bi smeli upoštevati. Zato stroški prestrukturiranja, kot je predlagala Poljska na sestanku 30. septembra, znašajo 3,065 milijarde PLN.

(168)

ISD Polska vztraja, da je lastni prispevek ladjedelnice in njenih delničarjev k stroškom prestrukturiranja takšen, kot je opisano v spodnji razpredelnici 1b, kar odraža predloge, podane v septembrskem skupnem načrtu za prestrukturiranje.

Razpredelnica 1b

Lastni prispevek k stroškom prestrukturiranja glede na skupni načrt za prestrukturiranje

(169)

V skladu s pojasnili glede skupnega načrta za prestrukturiranje, ki ga je Poljska predložila 7. julija 2008, in septembrskega skupnega načrta za prestrukturiranje zunanji viri financiranja, navedeni v postavkah 14 do 16, trenutno še niso znani.

(170)

ISD Polska predvideva pridobitev posojila za gibljiva sredstva v višini 280 milijonov PLN leta 2012 in navaja, da je to realistično v luči domnevno ugodnega razmerja med dolgovi in dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo, ki se pričakuje leta 2012.

(171)

V zvezi s posojili za neladjedelniško proizvodnjo (proizvodnja mlinov na veter, postavki 15 in 16) namerava ISD Polska ustanoviti posebno hčerinsko družbo združenih ladjedelnic, v kateri bodo izdelovali mline na veter. Pričakuje, da bo ta proizvodnja privabila zunanji kapital. Septembrski skupni načrt za prestrukturiranje daje dodatne informacije o investicijskem posojilu za projekt mlinov na veter (postavka 15). Vključuje povzetek projekta mlinov na veter, ki naj bi se različnim bankam predložil v obravnavo. Načrtu za prestrukturiranje sta bili priloženi dve pismi o interesu za ta projekt, in sicer od Kredyt Bank (KBC) z dne 4. avgusta 2008 in od Fortis Bank z dne 4. septembra 2008. Fortis Bank navaja, da je širše znana kot ustanova, ki se zanima za projekte s področja obnovljive energije. Navaja tudi, da se zdi projekt mlinov na veter ISD zelo zanimiv in da pozdravlja nadaljnje pogovore v zvezi s posebnimi vprašanji. Kredyt Bank potrjuje, da se zanima za financiranje projektov s področja obnovljivih virov energije. Banka navaja analize, ki morajo biti izvedene, preden obravnava odobritev posojila: ocena poslovnega načrta in modela financiranja na podlagi realnih predpostavk, ki odražajo zakonodajo o trgu, ocena dobičkonosnosti projekta in njegova občutljivost na dejavnike, kot so cene materialov in menjalni tečaj, ocena obstoječih dobavnih pogodb in izid tekočega upravnega postopka v zvezi s pravnim statusom zemljišča, na katerem naj bi se projekt izvajal.

(172)

Z dopisom z dne 8. julija 2008 je Poljska predložila seznam finančnih in proizvodnih sredstev, ki jih ISD Polska namerava prodati, da bi prihodke povečala za 189 milijonov PLN. Septembrski skupni načrt za prestrukturiranje popravlja znesek na 240 milijonov PLN, pri čemer je glavna razlika v oceni glavne komponente teh odsvojitev – prodaje zemljišča, na katerem so trenutno tri operativne površine v ladjedelnici Gdańsk. V junijskem načrtu za prestrukturiranje so navedeni ocenjeni neto prihodki od prodaje (prodajna cena minus strošek priprave zemljišča za prodajo), septembrski načrt pa navaja nominalno vrednost prihodkov od prodaje in vključuje stroške priprave zemljišča v oceni stroškov prestrukturiranja. Neodvisno vrednotenje zemljišča je bilo priloženo septembrskemu načrtu. To vrednotenje ne navaja trenutne tržne cene zemljišča, temveč ocenjuje vrednost zemljišča na podlagi tega, da ga investitor kupi z namenom gradnje (stanovanja, poslovni prostori).

(173)

Poljska pojasnjuje, da je lastnik operativnih površin v ladjedelnici Gdańsk in sosednjega zemljišča podjetje Synergia 99. Ladjedelnica Gdynia je ena izmed delničarjev tega podjetja in je po delniškem sporazumu upravičena do nakupa operativnih površin in sosednjega zemljišča, če podjetje Synergia preneha poslovati. V skladu z informacijami, ki jih je posredovala Poljska, je delitev sredstev podjetja Synergia med njegove delničarje odvisna od razvoja tekočega upravnega postopka za določitev meja pristanišča Gdańsk.

(174)

Septembrski skupni načrt za prestrukturiranje pojasnjuje, da tekoči upravni postopek ne zadeva parcele, ki meji na operativne površine, in vključuje potrditev podjetja Synergia 99 z dne 28. avgusta 2008, da bo pri pristojnih organih vložilo zahtevek za izključitev zemljišča, na katerem se nahajajo operativne površine, iz območja pristanišča.

(175)

Septembrski načrt pojasnjuje tudi ureditev za prenehanje poslovanja podjetja Synergia 99, kot so sklenili delničarji. To bo potekalo v dveh fazah: v prvi fazi bo podjetje Synergia 99 razdeljeno na dve podjetji in vsako podjetje bo prevzelo določena sredstva podjetja Synergia 99, v drugi fazi pa bo ladjedelnica Gdynia postala edina lastnica podjetja, ki je pridobilo zemljišče, na katerem se nahajajo operativne površine. V skladu z načrtom naj bi prva faza postopka prenehanja poslovanja potekala na sestanku delničarjev podjetja Synergia 15. oktobra 2008. Ta načrtovana delitev pa je pogojena s spremembami meja pristanišča. Čas, v katerem morajo delničarji potrditi ureditev za prenehanje poslovanja podjetja Synergia 99, je omejen.

(176)

V skladu z bilanco stanja ladjedelnice Gdynia je delež ladjedelnice v podjetju Synergia 99 omejen na 40 milijonov PLN. V skladu s septembrskim skupnim načrtom za prestrukturiranje (30) je odbor podjetja Synergia 99 avgusta 2007 potrdil, z namenom sklenitve delniškega sporazuma o delitvi sredstev podjetja Synergia v primeru prenehanja poslovanja, da je nominalna vrednost premoženja podjetja Synergia 99 […] (*1) milijonov PLN, kar naj bi po besedah odbora odražalo tržno vrednost. Neodvisna strokovna ocena, ki jo je odbor tedaj posredoval delničarjem, je potrdila, da je tržna vrednost zemljišča, na katerem se nahajajo operativne površine, […] milijonov PLN.

(177)

Septembrski skupni načrt za prestrukturiranje vsebuje spremenjene finančne projekcije. Te temeljijo na nekaterih predpostavkah v zvezi z inflacijo (3-mesečni WIBOR), menjalnim tečajem USD/PLN in stroški materialov, kar pa temelji na ocenah zunanjih strokovnjakov. Menjalni tečaj USD/PLN, sprejet junija, je bil 2,254 za leto 2008 in 2,32 za leto 2009, septembrski načrt pa je na podlagi zunanjega poročila (31) sprejel menjalni tečaj USD/PLN 2,32 za celotno obdobje prestrukturiranja. Cena jekla, sprejeta junija za leto 2008, je bila 1 381 USD/t, za leto 2011 se je znižala na 1 211 USD/t, za leto 2014 pa je zopet narasla, in sicer na 1 359 USD/t. Septembrski načrt temelji na višjih cenah jekla (1 539 USD/t za 2009, 1 350 USD/t za 2011 in 1 516 USD/t za 2014). Junijski skupni načrt za prestrukturiranje je predvideval naslednjo rast plač: 7,6 % v letu 2009, 7 % v letu 2010, 6 % v letu 2011 in okoli 5 % po letu 2012. Septembrski načrt napoveduje nižjo rast: 5,8 % v letu 2009, 5 % v letu 2010, 4 % v letu 2011 in 2012 ter 3 % letno po letu 2012 (32). Junijski načrt za prestrukturiranje napoveduje okoli 2,2-odstotno inflacijo. Septembrski načrt napoveduje višjo inflacijo, in sicer 3,4-odstotno leta 2009 (33), nato pa postopno nižjo inflacijo (2,5 do 2,6 % po letu 2012) (34).

(178)

Glavna sprememba v finančnih projekcijah v septembrskem načrtu se v primerjavi z junijskim načrtom nanaša na prihodke od prodaje plovil in proizvodov s področja neladjedelniških dejavnosti. Zlasti septembrski načrt napoveduje znatno višje cene ladij za prevoz avtomobilov, enega izmed dveh glavnih proizvodov, ta spremenjena predpostavka pa močno vpliva na napovedi bilance uspeha.

(179)

Napoved konsolidirane bilance uspeha za ladjedelniške in neladjedelniške dejavnosti v septembrskem načrtu od leta 2009 kaže pozitivno stopnjo dobička: (4,1 % v letu 2009, 3,1 % v letu 2010, 7,4 % v letu 2011 in 6,4 % ob koncu obdobja prestrukturiranja leta 2012). Leta 2014 se bo stopnja dobička znižala na 4,3 % (upad trga), nato pa se bo postopoma povišala na 7,7 % v letu 2017.

(180)

Junijski skupni načrt za prestrukturiranje je vključeval krajšo različico analize občutljivosti, ki je preverila učinke določenih sprememb v glavnih osnovnih predpostavkah glede 10-letnega dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo ter 10-letnega akumuliranega dobička. Zlasti analizira učinke nadaljnjega dviga vrednosti PLN v višini 5 grošev in nadaljnji 5-odstotni dvig cen jekla in plač. Septembrski skupni načrt za prestrukturiranje vključuje novo in podrobnejšo analizo občutljivosti, ki prikazuje zlasti učinek 5-odstotnega dviga vrednosti PLN v primerjavi z USD. Septembrski skupni načrt za prestrukturiranje predpostavlja, da bo Poljska leta 2013 prevzela euro, po tem pa nihanje menjalnega tečaja PLN/USD ne bo več vplivalo na poslovanje ladjedelnice. Nova analiza občutljivosti kaže učinek 5-odstotnega padca vrednosti USD v primerjavi z eurom v letih 2013–2017 (tj. po tem, ko naj bi Poljska prevzela euro).

(181)

V skladu s finančnimi projekcijami v junijskem načrtu bo nediskontirano vračilo (brez upoštevanja spreminjajoče se vrednosti denarja v tem času) doseženo šele v 11. letu poslovanja, tj. leta 2019. Ta izračun je upošteval samo finančno izpostavljenost investitorja (440 milijonov PLN), kar pomeni, da se akumulirani denarni tokovi za upoštevano obdobje primerjajo samo z dokapitalizacijo s strani investitorja, dejstvo, da se najprej pričakuje znatna dokapitalizacija s strani države, pa se ne upošteva. Načrt predvideva, da se bodo stroški prestrukturiranja v višini okoli 712 milijonov PLN financirali iz prihodnjih denarnih tokov podjetja.

(182)

Septembrski skupni načrt za prestrukturiranje vsebuje diskontiran izračun obdobja vračila, kar pomeni 10 let. Načrt tudi predvideva, da se bo velik del stroškov prestrukturiranja (712 milijonov PLN) (35) financiral s prihodnjimi denarnimi tokovi.

(183)

PSC je bila ustanovljena na Poljskem leta 2007 z namenom nakupa ladjedelnice Gdynia. Spada pod okrilje dveh podjetij, Marine Co in ladjedelnice Maritim, ki ju vodi poljski poslovnež Janusz Baran. Ti podjetji poslujeta od 90. let prejšnjega stoletja v Gdynii, Gdańsku in Szczecinu. Proizvajata ladje in čolne ter delujeta kot podizvajalca za večje ladjedelnice, predvsem iz Nemčije, Norveške, Nizozemske in Francije, za katere izdelujeta bloke in razdelke ter nudita storitve. Skupina kot celota zaposluje 1 500 ljudi.

(184)

V zvezi s strategijo trga načrt predvideva, da se bo podjetje osredotočilo na kontejnerske ladje, ladje za prevoz avtomobilov in tankerje za prevoz plina ter da bodo na leto izdelali do deset plovil za oskrbo naftnih ploščadi. Načrt tudi predvideva, da bo ladjedelnica v prihodnosti izdelala 12 plovil na leto, kar bo tudi zmogljivost ladjedelnice po zaprtju manjšega doka. Razdelek o proizvodnji v prihodnosti predvideva, da bodo izdelovali vedno več plovil (od 6 leta 2008 do 12 leta 2009, 17 leta 2010 in 21 leta 2012). Predložen finančni model, na podlagi katerega so bile očitno pripravljene finančne projekcije, predvideva, da se bo leta 2012 proizvodnja povečala na 21 plovil.

(185)

Poleg tega načrt predvideva razširitev dejavnosti in postavitev kontejnerskega terminala na sedanjem območju ladjedelnice. V skladu z načrtom bo imela ladjedelnica po zmanjšanju zmogljivosti neizrabljen obalni pas, na katerem bo mogoče zgraditi kontejnerski terminal z zmogljivostjo 150 000 TEU na leto.

(186)

Glavni predlagani ukrep za prestrukturiranje je industrijsko prestrukturiranje s pomočjo izvajanja investicijskega programa, namenjenega povečanju storilnosti, zmanjševanju stroškov in skrajšanju proizvodnega ciklusa. Predviden strošek ladjedelniškega investicijskega programa je 80 625 000 EUR. Predvidene so tudi naložbe v višini 50 milijonov PLN (približno 15 milijonov EUR) za razvoj kontejnerskega terminala. To pomeni skupne investicijske stroške v višini 95,6 milijona EUR. Vendar pa drugi del načrta za prestrukturiranje predvideva skupne naložbe v višini 131 milijonov EUR (443 milijonov PLN). Razlika med obema zneskoma v načrtu ni pojasnjena. V skladu z načrtom naj bi izvajanje teh ukrepov stroške na plovilo zmanjšalo za 25 % v petletnem obdobju.

(187)

Načrt predvideva tudi uveljavitev integriranega informacijskega sistema za upravljanje vseh področij dejavnosti ladjedelnice, tj. oblikovanja, dobav, zalog, obdelave jekla, načrtovanja, nadzora proizvodnje in računovodstva.

(188)

Načrt predvideva bodisi ohranitev sedanjega števila zaposlenih ali pa zmanjšanje števila zaposlenih za 650. Ni jasno, kateri dejavniki bi vplivali na izbiro ene od teh možnosti. Načrt predvideva izvajanje spodbujevalnega sistema plač.

(189)

V zvezi z enim od največjih problemov ladjedelnice, tj. izpostavljenostjo nihanjem menjalnega tečaja in naraščajočimi cenami jekla, načrt predlaga uporabo klavzul o indeksiranju v pogodbah in naravno zavarovanje (nastali stroški v valuti prihodkov).

(190)

Načrt tudi predvideva, da se bo financiranje ladij zagotovilo s predplačili, za katera bo jamčila izvozno-kreditna agencija po ugodni premiji, primerljivi z običajno prakso za zdrava podjetja, in premostitvenimi posojili, za katera jamči finančno ministrstvo.

(191)

V zvezi s finančnim prestrukturiranjem načrt predvideva, da se bodo obstoječe pogodbe ponovno izpogajale z namenom zmanjševanja pričakovanih izgub. V skladu z načrtom naj bi prestrukturiranje povišalo cene za 30 % (na raven, ki prevladuje na trgu), in ustvarilo dodatni prihodek v višini 100 milijonov USD.

(192)

Izvajanje načrta je pogojeno z dodatno pomočjo države v obliki dokapitalizacije v višini 515 milijonov PLN, odpisom ali preložitvijo dolga po javnem pravu v skupni višini 497 milijonov PLN ter kritjem drugih akumuliranih in potencialnih obveznosti ladjedelnice (na primer prihodnjih izgub iz obstoječih pogodb ali sodnih postopkov). Investitor poziva državo, naj zagotovi, da izvozno-kreditna agencija jamči za proizvodnjo v obdobju prestrukturiranja z ugodno premijo, primerljivo z običajno prakso za zdrava podjetja, in da finančno ministrstvo jamči za gibljiva sredstva v višini 297 milijonov PLN.

(193)

V zvezi z lastnim prispevkom načrt predvideva povečanje kapitala s strani investitorja v višini 500 milijonov PLN za financiranje naložb in kritje pričakovanih izgub iz obstoječih pogodb. Načrt tudi predlaga, naj lastni prispevek k postopku prestrukturiranja vključuje prihodke v višini 50 milijonov PLN iz načrtovane prodaje sredstev in prihodke od prodaje sredstev, ki je potekala po pristopu k EU (124,5 milijona PLN). Mogoče je trditi, da to poviša lastni prispevek na 675 milijonov PLN. Vendar pa v načrtu za prestrukturiranje investitor navaja lastni prispevek v višini zgolj 475 milijonov PLN.

(194)

Finančne projekcije temeljijo na stabilnem menjalnem tečaju 3,46 PLN za euro in 2,2 PLN za USD. Napovedi temeljijo na predpostavki, da se bo število izdelanih plovil v letu 2012 povečalo na 21 in da namerava investitor resnično razširiti ladjedelniško proizvodnjo: pričakuje se, da bo prodaja leta 2008 znašala 1,2 milijardi PLN in da se bo stalno povečevala ter leta 2012 dosegla 2,6 milijarde PLN (116-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2008).

(195)

V sodelovanju z zunanjim svetovalcem in ladjedelnico je Komisija sprejela naslednjo metodologijo za ocenjevanje zmanjšanja zmogljivosti, ki ga je kot izravnalni ukrep predlagala Poljska.

(196)

Da bi bili izravnalni ukrepi učinkoviti, mora biti zmanjšanje zmogljivosti takšno, da se zagotovi, da bo prihodnja zmogljivosti ladjedelnice po prestrukturiranju manjša od sedanje.

(197)

Komisija je najprej ocenila sedanjo tehnično zmogljivost ladjedelnice in navedla, da je sestavljanje plovil na dokih eno izmed ozkih grl v proizvodnem procesu ladjedelnice, ki pa ga z zunanjim izvajanjem ni mogoče enostavno rešiti. Po metodologiji, ki jo uporablja Komisija in ki ji poljski organi in ladjedelnica ne ugovarjajo, se zmogljivost izračuna s sklicevanjem na trajanje sestavljanja na doku in na tipični portfelj plovil (ker lahko sestavljanje plovil z različnimi vrednostmi KBT traja enako dolgo).

(198)

Sedanja zmogljivost upošteva čas, ki je dejansko potreben za sestavo (določene vrste) plovila na dokih. Ta čas bi moral odražati sedanje pomanjkljivosti v proizvodnem postopku, tj. nizko storilnost, ozka grla, zastarela sredstva, neučinkovit proizvodni tok in težave z delovno silo. Finančne omejitve, ki vplivajo na ladjedelnico zaradi slabega finančnega stanja, so edini dejavnik, s katerim je mogoče spremeniti čas sestavljanja. Neredna gibljiva sredstva ali slab dostop do njih lahko močno vplivajo na proizvodni postopek. Ker je to zunanji dejavnik, značilen za vsa podjetja v finančnih težavah, ki pa ni povezan z neučinkovitostjo podjetja samega, je Komisija upoštevala, da je mogoče dejansko storilnost ladjedelnice prilagoditi z lažjim dostopom do gibljivih sredstev.

(199)

Ocenjena prihodnja zmogljivost upošteva čas, ki je verjetno potreben za sestavo (določene vrste) plovila na doku, ob predpostavki, da je storilnost ladjedelnice primerljiva s storilnostjo drugih konkurenčnih evropskih ladjedelnic. Z drugimi besedami, treba je upoštevati učinke potrebne posodobitve zmogljivosti in uvedbe optimalnih delovnih pogojev (organizacija, zaloge, delovna sila).

(200)

Posodobitev je neizogibna, če želi ladjedelnica obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja. Posledični dvig storilnosti bo pomenil, da bo ladjedelnica zmanjšala vnos in pospešila proizvodnjo. Ko se bodo izboljšali različni vidiki proizvodnje, se bo storilnost, razumljena kot zmožnost izdelave določenega števila plovil, izboljšala. Zato je treba navesti, da je mogoče zaprtje nekaterih zmogljivosti, kot je predlagano zaprtje suhega doka SD I v ladjedelnici Gdynia, v celoti nadomestiti s povečanjem zmogljivosti na preostalem doku. Da bi izravnalni ukrepi služili svojemu namenu, mora biti zmanjšanje zmogljivosti takšno, da bo zmogljivost ladjedelnice ob koncu prestrukturiranja, tj. po naložbah in povečanju storilnosti, manjša od sedanje. Le na ta način je mogoče doseči dvojni cilj dolgoročne sposobnosti preživetja, ki zahteva povečanje storilnosti in omejitev izkrivljanja konkurence na najmanjšo možno raven.

(201)

Da se zagotovi doslednost metode izračunavanja sedanje in prihodnje zmogljivosti, je treba uporabiti enak izbor proizvodov, tj. enake vrste plovil. Kot drugo možnost je mogoče uporabiti „povprečno plovilo“ (tj. s povprečno KBT na podlagi knjige naročil ladjedelnice).

(202)

Na začetku je ladjedelnica Gdynia navedla, da njena tehnična zmogljivost znaša 540 000 KBT. Potem ko je bila zgoraj omenjena metodologija pojasnjena ter dogovorjena med Komisijo in ladjedelnico Gdynia, je ladjedelnica navedla, da so bile tehnične predpostavke za izračun tedanje zmogljivosti, v kolikor ni bilo finančnih omejitev, ciklus doka treh mesecev z vzporednim sestavljanjem do treh plovil v različnih fazah dokončanja (delna uporaba poltandemske metode na velikem doku SD II), kar pomeni izgradnjo do 14 plovil na leto. Za ladjedelnico je bil značilen hipotetični portfelj, kar je potrdila obstoječa knjiga naročil in tudi prodajna strategija, predstavljena v načrtu za prestrukturiranje 2006. S povprečno KBT 27 000 na plovilo je bila zmogljivost brez finančnih omejitev ocenjena na 378 000 KBT.

(203)

Da bi preverila vpliv obstoječih finančnih omejitev na proizvodni postopek (tj. za koliko tednov/mesecev se proizvodni ciklus podaljša zaradi zamud pri dobavah izključno zaradi pomanjkanja gibljivih sredstev) in da bi ocenila, ali je resnost takšnih omejitev pre- ali podcenjena, je Komisija to številko primerjala z najboljšim rezultatom v zadnjih letih (12 plovil s skupno KBT 272 000 v letu 2002). Prvič, Komisija je potrdila, da je razlika med najboljšim rezultatom leta 2002 in sedanjo tehnično zmogljivostjo delno posledica razlik v knjigi naročil. Ladjedelnica trenutno proizvaja plovila z višjo vrednostjo KBT. Če bi ladjedelnica leta 2002 proizvajala plovila s povprečno KBT v višini 27 000, bi bila njena skupna proizvodnja 324 000 KBT. Preostalo razliko je mogoče pripisati učinku finančnih omejitev na proizvodni postopek in ustreza približno dvema ploviloma s povprečno KBT, tj. 14 %, kar Komisija označuje za razumno predpostavko.

(204)

Glede prihodnje zmogljivosti, ob predpostavki, da sta v uporabi oba doka, je ladjedelnica pojasnila, da bi se veliki dok SD II lahko uporabljal za vzporedno gradnjo in za poltandemsko gradnjo, tako da bi bilo mogoče hkrati izdelati do štiri trupe v različnih fazah dokončanja. Tako bi ladjedelnica lahko zgradila 18 plovil, ob predpostavki, da cikel doka traja tri mesece (36). Ob predpostavki, da povprečna KBT na plovilo znaša 27 000, bi bila prihodnja zmogljivost ladjedelnice z dvema dokoma 486 000 KBT. Prihodnja zmogljivost ladjedelnice po zaprtju manjšega doka SD I bi bila 12 plovil ali 324 000 KBT, ob predpostavki, da povprečna KBT na plovilo znaša 27 000 KBT.

(205)

Na podlagi teh ocen je Komisija ugotovila, da bi zmanjšanje zmogljivosti po zaprtju manjšega doka SD I znašalo okoli 14 %. Ob upoštevanju, da bi imela ladjedelnica samo eno zmogljivost za splavitev, suhi dok SD II, in da je ladjedelnica s podrobno, verodostojno izravnalno analizo pokazala, da bi vsako zmanjšanje zmogljivosti suhega doka SD II, poleg zaprtja doka SD I, ogrozilo dolgoročno sposobnost preživetja ladjedelnice, je Komisija predhodno sklenila, da bi bilo zaprtje doka SD I, ki ga je predlagala Poljska, zadosten izravnalni ukrep.

(206)

V skupnem načrtu za prestrukturiranje ISD Polska je bil v luči sprejete poslovne strategije predlagan nadomestni niz izravnalnih ukrepov. Načrt predvideva naslednje izravnalne ukrepe v okviru preiskave državne pomoči za ladjedelnici Gdańsk in Gdynia: zaprtje treh operativnih površin v ladjedelnici Gdańsk do 31. decembra 2008, če je mogoče preseliti obstoječo proizvodnjo ladjedelnice Gdańsk na manjši dok v ladjedelnici Gdynia, in sicer zaradi tehničnih, organizacijskih in pravnih ovir. Na sestanku 8. julija 2008 je ISD Polska navedel, da predvideva, da bi bilo zaradi opremljanja manjšega suhega doka v ladjedelnici Gdynia zaprtje operativnih površin mogoče šele v drugi polovici leta 2009. Septembrski skupni načrt za prestrukturiranje predlaga odlog zaprtja dveh operativnih površin do junija 2009 in tretje operativne površine do oktobra 2009 (37). Poleg tega bo zmogljivost ladjedelnice omejena na 400 000 KBT na leto za obdobje desetih let od pristopa Poljske k Evropski uniji, torej do leta 2014.

(207)

Na sestanku 30. septembra je ISD Polska Komisijo obvestil, da bi lahko kot dodatni izravnalni ukrep dodatno zmanjšal proizvodnjo na 360 000 KBT na leto za obdobje desetih let, in sicer od trenutka zaprtja operativne površine. ISD Polska je tudi navedel, da lahko operativne površine zapre prej, kot je predvideno v načrtu za prestrukturiranje z dne 12. septembra, tj. operativni površini B3 in B5 lahko zapre do konca aprila 2009, operativno površino B1 pa do konca avgusta 2009.

(208)

Načrt za prestrukturiranje PSC predvideva prodajo manjšega doka v začetku leta 2009. Predvideni prihodek v višini 170 milijonov PLN naj bi povečal gibljiva sredstva ladjedelnice.

(209)

Po besedah poljskih organov je ladjedelnica Gdynia od 1. maja 2004 prejela državno pomoč, navedeno v razpredelnicah 1 do 4.

(210)

Razpredelnica 1 navaja državno pomoč, dodeljeno med 1. majem 2004, datumom pristopa Poljske k EU, in 30 junijem 2007. Poljska je te ukrepe priglasila z dopisom z dne 13. julija 2007. Seznam vključuje nekatere ukrepe, opisane v delu B Priloge I k odločitvi o sprožitvi formalne preiskave.

(211)

Poljska je predložila dodatna pojasnila v zvezi s prestrukturiranjem obveznosti iz poglavja 5a. Poljski organi so pojasnili, da je ladjedelnica na nosilca dejavnosti (38) prenesla sredstva v višini najmanj 45 % vrednosti prenesenih obveznosti (39). Po besedah Poljske je element pomoči torej enak 55 % nominalne vrednosti obveznosti, prenesenih na nosilca dejavnosti. Ta nominalna vrednost je določena v spodnji razpredelnici 1.

(212)

Posojila z jamstvi finančnega ministrstva iz razpredelnice 1 so bila dodeljena z obrestno mero LIBOR 1M + 100 bazičnih točk, tveganje neplačila v času izdaje jamstev pa so poljski organi ocenili na 60–70 %. Jamstva finančnega ministrstva so bila dodeljena za zavarovanje v obliki prazne zadolžnice, ki jo je izdala ladjedelnica, in notarske listine, v kateri je ladjedelnica potrdila uveljavljanje sredstev v višini do 120 % vrednosti jamstva. Ministrstvo je zaračunalo premijo v višini 0,4 % zajamčenega zneska.

(213)

Razpredelnica 1 vključuje tudi posojila Korporacja Polskie Stocznie („KPS“), ki so bila uporabljena za financiranje potreb po gibljivih sredstvih ladjedelnice. Poljska v stališčih z dne 11. julija 2007 in 9. januarja 2008 trdi, da ta posojila niso pomenila državne pomoči, saj so zaračunane obresti ustrezale oceni tveganja določenega projekta, za katerega so bila potrebna posojila.

(214)

Za posojila, dodeljena v letih 2005 do 2007, je KPS zaračunal obresti med 9,6 in 13,46 % s povprečno fiksno obrestno mero 10,64 %. KPS je zaračunal tudi enkratno pristojbino v višini od 0,1 do 0,4 %. Po besedah poljskih organov je KPS zahteval zavarovanje v obliki sprejetja izvrševanja, soglasja o odstopu terjatev, neomejene odredbe za plačilo, prazne zadolžnice ali zastave premoženja (40).

(215)

KPS je bil ustanovljen leta 2004 kot hčerinska družba Industrijske razvojne agencije v njeni stoodstotni lasti z namenom delovati kot sklad tveganega kapitala za agencijo. Na začetku je KPS služil kot mehanizem za konsolidacijo treh največjih ladjedelnic na Poljskem, vendar so ta projekt leta 2006 opustili. V skladu z informacijami, ki jih je predložila Poljska leta 2006 (41), naj bi se KPS financiral z dokapitalizacijo s strani Industrijske razvojne agencije, s prispevkom v naravi (delnice v treh podjetjih) s strani agencije in z revolving bančnim posojilom, za katerega je jamčila agencija in ki je bilo posebej določeno kot finančna pomoč za ladjedelnice. Kot je bilo objavljeno na spletni strani poljske vlade, naj bi KPS podpiral tudi dejavnosti ladjedelništva na Poljskem, in sicer z izdajo obveznic, za katere v celoti jamči Industrijska razvojna agencija. Dokument z naslovom „Strategija za ladjedelniški sektor (ladjedelnice za pomorske gradnje) na Poljskem med letoma 2006 in 2010“ (42) potrjuje, da naj bi KPS ustvaril sredstva z izdajanjem dolžniških instrumentov v višini okoli 100 milijonov USD, zavarovanih s sredstvi, določenimi za prestrukturiranje ladjedelniške industrije v obliki sredstev, ki jih je finančno ministrstvo preneslo na Industrijsko razvojno agencijo.

(216)

V razpredelnici 2 so navedeni ukrepi, o katerih je bila Komisija obveščena po 13. juliju 2007 z dopisoma z dne 6. decembra 2007 in 12. februarja 2008: dve posojili Industrijske razvojne agencije za financiranje gibljivih sredstev (plač in komercialnih obveznosti). V razpredelnici 2 je navedeno tudi posojilo, ki ga je KPS dodelil z odločbo št. 02/11/2007 in o katerem je bila Komisija obveščena z dopisom z dne 9. januarja 2008 (43). Vendar pa Komisija ne pozna podrobnosti o znesku in trajanju tega posojila. KPS je zaračunal obresti v višini 10,5 % in enkratno pristojbino v višini 0,1 %.

(217)

Glede na negotovo finančno stanje ladjedelnice Komisija ne more izključiti dodelitve nadaljnje podobne državne pomoči za ladjedelnico Gdynia.

(218)

V razpredelnici 3 so navedene zapadle obveznosti po javnem pravu ladjedelnice Gdynia na dan 30. septembra 2007. Te informacije je Poljska predložila 9. januarja 2008. Poljska je v tem dopisu potrdila, da ladjedelnica Gdynia svojih obveznosti po javnem pravu ne poravnava redno. Ladjedelnica je plačevala svoje dolgove Zavodu za socialno zavarovanje (ZUS), kolikor je bilo to mogoče glede na njeno finančno stanje ob zapadlosti teh obveznosti.

(219)

V skladu s Prilogo 1 k dopisu Poljske z dne 9. januarja 2008 so zapadle obveznosti do zadevnih javnih organov dne 1. maja 2004 znašale okoli 254 milijonov PLN. Med 1. majem 2005 in 30. septembrom 2007 so nastale nove obveznosti v višini okoli 362 milijonov PLN. V tem času je ladjedelnica Gdynia dejansko odplačala okoli 194 milijonov PLN (44) dolga. Dne 30. septembra 2007 so zapadle obveznosti znašale okoli 423 milijonov PLN.

(220)

Ladjedelnica Gdynia je načrtovala plačilo vsaj dela zapadlih obveznosti iz sredstev dokapitalizacije s strani finančnega ministrstva v višini 515 milijonov PLN, ki pa je bila pogojena z dokapitalizacijo zasebnega investitorja, izbranega s pomočjo zgoraj opisanega postopka privatizacije.

(221)

Po pristopu Poljske k EU je ladjedelnica Gdynia prejela nekaj pomoči, za katero Poljska navaja, da je bila „dodeljena za namene, ki niso prestrukturiranje“ (razpredelnica 4 spodaj). To je bila državna pomoč za raziskave, razvoj in usposabljanje v skupni višini 412 000 PLN.

(222)

Ladjedelnica Gdynia je poleg pomoči, navedene v spodnjih razpredelnicah 1 do 4, prejela tudi drugo pomoč.

(223)

Poljska je z dopisom z dne 11. julija 2007 (45) priglasila niz ukrepov, označenih kot „ukrepi, ki se dodelijo […] med 1. julijem 2007 in zaključkom postopka prestrukturiranja“.

(224)

Komisija predvsem ugotavlja, da ti ukrepi vključujejo možen odpis obresti, nastalih med 1. julijem 2003 in 15. marcem 2005 za obveznosti po javnem pravu, prestrukturirane po poglavju 5a v skupni višini 6 905 304 PLN. Po besedah Poljske je odpis teh obresti predmet spora med ladjedelnico Gdynia in pristojnimi poljskimi organi na nacionalnem sodišču. Ker so te obresti podrejene glavnim obveznostim, prestrukturiranim po poglavju 5a in navedenim v spodnji razpredelnici 1, Komisija meni, da odpis teh obresti prav tako pomeni državno pomoč v celotnem znesku (46) in ga zajema ta odločba.

(225)

Komisija tudi upošteva, da ta razpredelnica vsebuje več ukrepov, ki so sestavljeni iz odloga plačila ali odpisa obveznosti po javnem pravu. Ni jasno, v kolikšni meri se ti ukrepi prekrivajo z obveznostmi po javnem pravu iz Priloge 1 k dopisu Poljske z dne 9. januarja 2008 (in povzetimi v spodnji razpredelnici 3).

(226)

Najpomembnejše je, da je imela ladjedelnica Gdynia koristi od jamstev za proizvodnjo izvozno-kreditne agencije (v nadaljnjem besedilu: garancije za predplačila ali jamstva izvozno-kreditne agencije). Na podlagi teh jamstev so se od 1. maja 2004 financirale vse ladjedelniške dejavnosti. Skupaj je ladjedelnica Gdynia med 1. majem 2004 in 12. junijem 2008 prejela 108 jamstev v skupni vrednosti PLN 3 095 529 638 PLN za plovila, izdelana v ladjedelnici Gdynia (ne v ladjedelnici Gdańsk, ki je bila prej hčerinska družba ladjedelnice Gdynia (47). Z dopisom z dne 11. julija 2007 je Poljska Komisijo obvestila, da bo izvozno-kreditna agencija še naprej izdajala jamstva za ladjedelnico Gdynia, in sicer do konca leta 2008.

(227)

Tej industriji je skupno to, da ladjedelnice znotraj podjetja ne uspejo zbrati dovolj gibljivih sredstev za izgradnjo plovil in se opirajo na zunanje financiranje, bodisi s pomočjo posojil (ti. posojila za proizvodnjo) bodisi s pomočjo predplačil s strani lastnikov ladij, za financiranje proizvodnje. Lastniki ladij običajno vnaprej plačajo 80 % cene, in sicer v obrokih, ki sovpadajo z nekaterimi odločilnimi fazami dokončanja plovila, preostalih 20 % pa plačajo ob prevzemu plovila. Zato je udeležba lastnikov ladij pri financiranju izgradnje izjemno pomembna. Izvozno-kreditna agencija je ladjedelnici Gdynia jamstva nudila za zavarovanje predplačil s strani lastnikov ladij pred tveganjem, da ladjedelnica ne bi izpolnila obveznosti dobave plovila.

(228)

Različne trditve Poljske glede delovanja sistema jamstev (48) izvozno-kreditne agencije nakazujejo, da so bila ta jamstva ladjedelnici Gdynia dodeljena na naslednji način: najprej je bila podpisana pogodba z lastnikom ladje; pogodba je bila običajno pogojena s tem, da je morala ladjedelnica v določenem času dokazati, da bo za financiranje proizvodnje jamčila izvozno-kreditna agencija. Izvozno-kreditna agencija je izdala sklep, s katerim je zagotovila celotno financiranje ladje z jamčenjem predplačil. V nadaljnjih posameznih sporazumih je izvozno-kreditna agencija aktivirala jamstvo za vsako posamezno predplačilo (običajno štiri). Običajno je bila celotna izpostavljenost izvozno-kreditne agencije tveganju neizpolnitve obveznosti dobave plovila s strani ladjedelnice 80 % nakupne cene, tj. celotnega zneska predplačil, ki jih je lastnik ladje vplačal pred prevzemom plovila. Ta celotna izpostavljenost je bila znana, ko je izvozno-kreditna agencija izdala sklep o zavarovanju financiranja ladje s strani lastnika ladje. Jamstvo je prenehalo veljati ob prevzemu plovila.

(229)

Poslovanje izvozno-kreditne agencije je raznoliko (49) ter se deli na komercialne dejavnosti in dejavnosti, ki se izvajajo v imenu finančnega ministrstva, ki za te dejavnosti tudi jamči. Za namen slednjih dejavnosti je odprt ločen bančni račun pod nazivom „Interes Narodowy“. Jamstva, dodeljena ladjedelnici Gdynia, so del poslovanja, za katerega ponovno jamči finančno ministrstvo.

(230)

V skladu z informacijami, ki jih je predložila Poljska, je izvozno-kreditna agencija ladjedelnici Gdynia dodelila jamstva za predplačila za pristojbino, ki je bila odvisna od zneska garancije. Pristojbina znaša do 2 % na leto za jamstva, ki ne presegajo 35 milijonov PLN, in 1 % na leto za jamstva, ki presegajo 35 milijonov PLN. Izvozno-kreditna agencija za zavarovanje zahteva prenos lastništva nad ladjo, ladjo v izgradnji in konstrukcijskim materialom. Enaki pogoji bi morali veljati za jamstva izvozno-kreditne agencije, dodeljena pred zaključkom obdobja prestrukturiranja, tj. pred letom 2012.

(231)

Komisija upošteva, da je Poljska 3. junija 2008 sprejela odločitev o dodatnem povečanju kapitala v ladjedelnici Gdynia v višini 515 milijonov PLN.

(232)

(233)

Točka 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi opisuje postopek začasnega mehanizma. Ta predstavlja pravni okvir za oceno shem pomoči in posameznih ukrepov pomoči, ki se v novi državi članici izvajajo pred datumom njenega pristopa k EU in veljajo tudi po pristopu.

(234)

Ukrepov, ki so začeli veljati pred pristopom in po pristopu ne veljajo več, Komisija ne more preveriti niti v okviru postopka začasnega mehanizma niti v okviru postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES.

(235)

Vendar pa bo Komisija ukrepe, ki niso začeli veljati pred pristopom, ocenila kot priglašeno pomoč ali kot nezakonito pomoč v skladu s postopkom, določenim v členu 88(2) Pogodbe ES.

(236)

Merilo, ki se uporablja za določitev trenutka, ko je zadevni ukrep začel veljati, je pravno zavezujoč akt, s katerim je pristojni državni organ dodelil pomoč (50). Ali je upravni akt pravno zavezujoč, je odvisno od nacionalne zakonodaje. Komisija mora biti sposobna proučiti te upravne akte, zlasti v mejnih primerih, na podlagi njihove oblike in vsebine pa mora oceniti, ali so ti akti vzbudili legitimna pričakovanja upravičencev, ki jih je mogoče uveljavljati na poljskem sodišču. Ta sposobnost Komisije, da prouči nacionalne upravne akte, je nepogrešljiva, če naj Komisija izvaja izključno pristojnost za odobritev odstopanj od splošne prepovedi državnih pomoči v zvezi z ukrepi, uveljavljenimi na Poljskem po 1. maju 2004.

(237)

Ukrep, uveljavljen pred pristopom, velja tudi po pristopu, če še vedno povzroči dodelitev dodatne pomoči ali zviša znesek že dodeljene pomoči, tj. če natančna gospodarska izpostavljenost države ni znana na datum, ko je bil ukrep uveljavljen, in ostane nerazkrita na datum pristopa.

(238)

V svoji odločitvi o sprožitvi formalne preiskave je Komisija na podlagi informacij, ki jih je posredovala Poljska, sklenila, da je vrsta ukrepov, o katerih je bila obveščena 29. aprila 2004, dejansko pomenila novo pomoč, nezakonito ali priglašeno, saj so bili ti ukrepi dodeljeni po 1. maju 2004, tj. po datumu pristopa Poljske k EU. Komisija svojih sklepnih ugotovitev zaradi pripomb, ki so jih predložile Poljska in zainteresirane tretje strani po sprožitvi preiskave, ni spremenila. Komisija zlasti vztraja, da je pristojna za oceno, ali so ukrepi iz dela B Priloge I k odločitvi o sprožitvi formalne preiskave združljivi s skupnim trgom, vendar pa kljub temu priznava, da so bili nekateri ukrepi opuščeni (ukrepa 33 in 34 dela B Priloge I k odločitvi o sprožitvi formalne preiskave).

(239)

V nadaljevanju Komisija pojasnjuje, zakaj ne more sprejeti argumentov Poljske in zainteresiranih strani.

(240)

Komisija se strinja s prejemnico, da je bil dogodek, ki je sprožil delni odpis obveznosti po javnem pravu po poglavju 5a, sprejetje odločbe o prestrukturiranju s strani predsednika Industrijske razvojne agencije. Vendar pa Komisija ne more sprejeti trditve, da je bila ta odločba sprejeta 19. aprila 2004, tj. pred pristopom. Komisija je pojasnila razloge za svoje stališče v odločitvi o sprožitvi formalne preiskave, niti Poljska niti prejemnica pa nista predložili dodatnih argumentov. Komisija ponavlja, da je odločba z dne 19. aprila zgolj odobrila načrt za prestrukturiranje 2004 in ni prestrukturirala obveznosti po javnem pravu po poglavju 5a. Predsednik Industrijske razvojne agencije odločbe o prestrukturiranju ni mogel izdati pred pristopom, saj ni imel, kot to zahteva poglavje 5a, soglasja vseh upnikov po javnem pravu, udeleženih pri prestrukturiranju, in nosilca dejavnosti, podjetja, ki upravlja dejavnosti prestrukturiranja (51). Komisija ugotavlja, da je predsednik Industrijske razvojne agencije to dejstvo priznal, ko je v svoji odločbi z dne 19. aprila 2004 omenil, da bo potrebna dodatna odločba za dokončanje prestrukturiranja po poglavju 5a, in ko je 4. januarja 2005, torej po pristopu, izdal odločbo o prestrukturiranju.

(241)

Komisija ne more sprejeti argumenta prejemnice, da soglasje vseh udeleženih upnikov po javnem pravu o prestrukturiranju terjatev do ladjedelnice Gdynia po poglavju 5a predstavlja pravno zavezujoči akt, kot ga zahteva sodba v primeru Fleuren Compost. Prejemnica je trdila, da poglavje 5a ni lex specialis glede na druge zakone, ki dovoljujejo prestrukturiranje obveznosti po javnem pravu, ter da je naloga predsednika Industrijske razvojne agencije upravljati in pospeševati postopek prestrukturiranja in ne zamenjati udeležene organe, pristojne za posebne obveznosti. Komisija upošteva, da je ta razlaga poljske zakonodaje v nasprotju z vsemi dosedanjimi trditvami Poljske, pa tudi z besedilom in logiko samega poglavja 5a. Res je, kot je trdila prejemnica, da Zakon z dne 30. oktobra 2002„organom za prestrukturiranje ne prepoveduje odločitev v zvezi z odpisi, če jim to omogočajo splošne določbe“. Če pa bi organi to storili, te obveznosti ne bi več spadale v poglavje 5a z vsemi povezanimi prednostmi. Prejemnica jih je naštela, kot sledi: upravičenost do posojila od Industrijske razvojne agencije, ustavitev vseh tekočih postopkov izvršbe, izvzetje iz stečaja in nenaraščanje obresti za zapadla plačila.

(242)

Komisija ne more sprejeti argumenta prejemnice, da se po 30. juniju 2006 za obveznosti, prestrukturirane po poglavju 5a, ni nabralo nič obresti. To razlago poljske zakonodaje je Poljska zavrnila. Poleg tega je Poljska kot novo pomoč priglasila načrtovani (delni) odpis obresti, nastalih po 30. juniju 2006, tako da je jasno, da so te obresti dejansko nastale.

(243)

Komisija ne more sprejeti argumenta Poljske, da je bila ta pomoč de facto dodeljena zaradi dejstva, da so vsi zadevni organi, ki dodeljujejo pomoč, na sestanku vladne delovne skupine za prestrukturiranje ladjedelnic na Poljskem (skupina ladjedelniške industrije) podali ustne izjave. Te izjave, če so sploh bile dane, so bile zgolj ustne, za legitimna pričakovanja po poljski zakonodaji pa so bili jasno potrebni nadaljnji izvedbeni ukrepi.

(244)

Argument prejemnice, da je bila pomoč dodeljena pred pristopom, ker je bila natančna gospodarska izpostavljenost znana pred tem datumom, izhaja iz napačnega razumevanja točke 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi. Da bi ukrep veljal za predhodno pomoč, mora izpolnjevati dve zahtevi: ukrep mora biti dodeljen pred pristopom (kar je enakovredno pravno zavezujoči odločbi pristojnega organa, ki dodeli pomoč) in „ne sme veljati po pristopu“. To sta dva ločena in kumulativna pogoja. Argument prejemnice, da je bila gospodarska izpostavljenost države znana pred pristopom, se nanaša na drugo od teh zahtev in ne na trenutek, ko je bila pomoč dodeljena.

(245)

Komisija ne more sprejeti argumenta Poljske, da je bila zahteva po registraciji vpisa novih delnic v roku 6 mesecev zgolj formalna. Komisija upošteva, da sta bili dejansko potrebni dve novi odločbi po preteku šestmesečnega obdobja: nov sklep Generalne skupščine o povečanju kapitala in samem vpisu. Zdi se, da je po poljskem gospodarskem pravu upravičenost podjetja do dokapitalizacije veljavna šele na datum, ko je sprejet sklep o dokapitalizaciji (tj. prvi sklep z dne 17. februarja 2004). Registracija je pomembna za zunanje pogodbe podjetja in ne za odnose z delničarji. Vendar pa ima odsotnost registracije pravni učinek na razmerje med podjetjem in njegovimi delničarji: če sklep o dokapitalizaciji ni izvršen v roku šestih mesecev, sklep poteče in dokapitalizacija se ne more izvršiti. V teh okoliščinah je potreben nov sklep delničarjev, če želijo izvesti povečanje kapitala podjetja. Takšen sklep je dejansko sprejela Generalna skupščina 4. marca 2005. Vendar dejstvo, da sklep ni bil sprejet soglasno (nasprotovali so trije večji delničarji), nakazuje, da sklepa ni mogoče obravnavati kot zgolj formalno zahtevo. Komisija tudi upošteva, da je kapital nazadnje vpisala Industrijska razvojna agencija in ne finančno ministrstvo. Sklepa z dne 17. februarja 2004 torej ni mogoče obravnavati kot končno zavezujočo odločbo o dodelitvi pomoči v obliki dokapitalizacije, navedene kot ukrep 32 dela B Priloge I k odločitvi o sprožitvi formalne preiskave.

(246)

Komisija tudi upošteva, da Poljska in prejemnica nista ugovarjali njenim sklepnim ugotovitvam, da ukrepi 19 do 27 iz dela B Priloge I k odločitvi o sprožitvi formalne preiskave pomenijo novo pomoč in zato po členu 88 Pogodbe ES spadajo v pristojnost Komisije.

(247)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga in prizadene trgovino med državami članicami, nezdružljiva s skupnim trgom.

(248)

Komisija ugotavlja, da je vso pomoč, opisano v uvodnih izjavah 209–232, dodelila država oziroma je bila dodeljena iz državnih sredstev, in ker je bila pomoč namenjena določenemu podjetju, je torej selektivna.

(249)

Ladjedelnica Gdynia je ena izmed največjih evropskih ladjedelnic in na trgu kontejnerskih ladij aktivno konkurira predvsem nemškim in danskim ladjedelnicah, kot so navedli Poljska in prejemnica ter Danska in Dansko združenje ladjedelničarjev v pripombah k odločitvi Komisije o sprožitvi formalne preiskave. Konec leta 2006 so kontejnerske ladje predstavljale 26 % knjig naročil evropskih ladjedelnic (52).

(250)

Zdi se, da je ladjedelnica Gdynia edina ladjedelnica v EU, ki izdeluje določeno vrsto ro-ro plovil: velike ladje za prevoz avtomobilov. Ta specializacija pa ne pomeni, da ladjedelnica Gdynia ne konkurira, vsaj potencialno, drugim ladjedelnicam v EU. Komisija upošteva, da obstaja znatna raven zamenljivosti na strani ponudbe, vsaj v segmentu tovornih ladij (53), čeprav ob upoštevanju strukture povpraševanja za različne kategorije tovornih ladij ta plovila ne spadajo na enotni trg.

(251)

To pomeni, da druge ladjedelnice v EU ne bi smele naleteti na znatne ovire pri začetku proizvodnje ladij za prevoz avtomobilov, vsaj ne na ovire tehnološke narave (proizvodne zmogljivosti, strokovno znanje in izkušnje itd.). Vendar pa bi nenehno subvencioniranje ladjedelnice Gdynia, zaradi česar je lahko ladjedelnica sklenila pogodbe brez popolnega priznanja in plačila vseh tveganj, lahko predstavljalo znatno oviro za druge ladjedelnice pri vstopu na trg ladij za prevoz avtomobilov.

(252)

Komisija ugotavlja, da ladjedelnica Gdynia deluje tudi v drugih segmentih tovornih ladij, saj ponuja proizvode, kot so večnamenska plovila, ladje za prevoz utekočinjenega naftnega plina, tankerji za prevoz proizvodov in kemikalij ter ladje za prevoz razsutega tovora. Tankerji za prevoz proizvodov in kemikalij so na primer konec leta 2006 predstavljali okoli 8 % knjige naročil evropskih ladjedelnic (54). V tem segmentu so še posebej dejavne ladjedelnice v Nemčiji in Romuniji.

(253)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija sklepa, da je državna pomoč za ladjedelnico Gdynia prizadela trgovino med državami članicami.

(254)

Komisija mora določiti, ali so ukrepi, dodeljeni ladjedelnici Gdynia, podjetju dodelili neupravičeno prednost in tako izkrivljali ali bi lahko izkrivljali konkurenco. Komisija upošteva, da poljski organi niso nasprotovali uvrstitvi ukrepov, na katere se nanaša ta odločba, med državno pomoč, razen posojil, ki jih je dodelil KPS, in jamstev izvozno-kreditne agencije, ki so po mnenju poljskih organov skladna z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(255)

V nadaljevanju Komisija najprej pojasni, zakaj meni, da nenehna neizvršba odločb o plačilu dolgov po javnem pravu ni zadovoljilo preizkusa upnika v tržnem gospodarstvu. Komisija nato oceni ukrepe, ki jim Poljska oporeka. Na koncu Komisija obravnava okoliščine, v katerih je bila dodeljena pomoč iz te odločbe, in vpliv pomoči na konkurenco.

(256)

Načelo, da lahko nenehna neizvršba odločb o poplačilu dolgov po javnem pravu že samo po sebi pomeni državno pomoč, je vzpostavljeno v sodni praksi (55). Informacije, ki jih je predložila Poljska (56), jasno kažejo, da ima ladjedelnica Gdynia veliko dolgov po javnem pravu, ki segajo v leto 2004. Ladjedelnica je obveznosti po javnem pravu poplačevala neredno in zapadli dolgovi so se nenehno odlagali, zelo verjetno brez formalne odločbe s strani zadevnih javnih upnikov, ali pa so bili predmet razporedov plačil. Poljska je pojasnila, da je nameravala prejemnica poplačati javne obveznosti, zapadle na dan 30. septembra 2007 (skupaj 443 milijonov PLN), in sicer s sredstvi dokapitalizacije s strani finančnega ministrstva po privatizaciji ladjedelnice. Ker je to negotov dogodek z negotovim časovnim rokom, namen ladjedelnice nakazuje, da so bile obveznosti po javnem pravu odložene za neomejeno ali nedoločeno časovno obdobje in so bile poplačane samo občasno, kot to omogoča denarni tok ladjedelnice. Komisija meni, da takšnega neomejenega odloga obveznosti ne bi sprejel noben upnik v tržnem gospodarstvu, kar bi bilo pogojeno z negotovo privatizacijo in dokapitalizacijo s strani države (to pa predstavlja državno pomoč dvomljive zakonitosti in združljivosti z enotnim trgom). Poleg tega ni nobenih dokazov, da so zadevni javni upniki sprejeli ukrepe za uveljavitev terjatev po javnem pravu od ladjedelnice Gdynia, zlasti s pomočjo prisilne izterjave ali Zakona o stečaju. Komisija je zato sklenila, da nenehna neizvršba odločb o poplačilu obveznosti po javnem pravu pomeni prednost, ki je prejemnica ne bi dobila od upnika v tržnem gospodarstvu, in zato pomeni državno pomoč, podobno (brezobrestnemu) posojilu.

(257)

Komisija ne more sprejeti argumenta Poljske, da pomoč v obliki posojil za gibljiva sredstva ne vsebujejo državne pomoči. Komisija opaža, da je bila obrestna mera, ki jo je zaračunal KPS, za približno 400 bazičnih točk višja od referenčne stopnje. Komisija tudi opaža, da je bila ladjedelnica Gdynia več let v zelo negotovem finančnem stanju, saj so njene obveznosti znatno presegale njena sredstva. Ladjedelnica Gdynia iz drugih zunanjih virov ni bila sposobna pridobiti finančnih sredstev za proizvodnjo. Njena gibljiva sredstva so bila financirana s predplačili, ki so bila v celoti krita z jamstvi izvozno-kreditne agencije, s posojili, ki so bila v celoti krita z jamstvi finančnega ministrstva, in s posojili KPS. Obrestna mera, ki jo je zaračunal KPS, torej ne odraža ustrezno nastalega tveganja. Čeprav je KPS zahteval zavarovanje, ostaja njegova vrednost vprašljiva; treba je upoštevati, da sta izvozno-kreditna agencija in finančno ministrstvo zahtevala podobno zavarovanje, glede na razmerje med sredstvi in obveznostmi ladjedelnice Gdynia pa se zdi verjetno, da KPS ni uspel pridobiti prvovrstnega zavarovanja na sredstva ladjedelnice. V vsakem primeru Poljska ni predložila podrobnih informacij, ki bi Komisiji omogočile določitev dejanske vrednosti zahtevanega zavarovanja.

(258)

Poleg tega ni razlik med posojili, ki jih je dodelil KPS, in posojili, ki jih je dodelila Industrijska razvojna agencija, ki je lastnica KPS. Težko je hkrati trditi, tako kot to počne Poljska, da posojila Industrijske razvojne agencije pomenijo državno pomoč, medtem ko posojila njene hčerinske družbe KPS izpolnjujejo zahteve načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(259)

Komisija upošteva, da je bil KPS ustanovljen kot sklad pod nadzorom vlade s cilji javne politike, financiranje zanj pa je bilo v celoti zagotovljeno ali zajamčeno s strani države prek Industrijske razvojne agencije. V skladu z dokumentom „Strategija za ladjedelniški sektor (ladjedelnice za pomorske gradnje) na Poljskem med letoma 2006 in 2010“ je bil KPS „ustanovljen za ureditev financiranja ladjedelniške proizvodnje, dokler nadzora ne bi prevzel zasebni investitor“. Strategija, ki je namenjena doseganju ne le gospodarskih, temveč tudi socialnih in makroekonomskih ciljev (57), daje KPS različna pooblastila, skupaj z Industrijsko razvojno agencijo, finančnim ministrstvom in drugimi pristojnimi javnimi organi. Finančne povezave KPS z Industrijsko razvojno agencijo in finančnim ministrstvom so jasne, in KPS deluje kot nekakšen mehanizem za prenos sredstev, določenih s strani državnega proračuna za ladjedelnice na Poljskem, vključno z Gdynio.

(260)

V luči zgoraj navedenega Komisija sklepa, da KPS ni deloval kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ko je ladjedelnici Gdynia dodelil posojila za gibljiva sredstva. Ta posojila, navedena v uvodni izjavi 158, razpredelnicah 1 in 2, zato pomenijo državno pomoč.

(261)

V svojih pripombah po sprejetju odločitve o sprožitvi formalne preiskave je Poljska navajala, da jamstva izvozno-kreditne agencije za ladjedelnico Gdynia niso državna pomoč. Komisija te trditve ne more sprejeti.

(262)

Prvič, Komisija želi poudariti, da jamstva za predplačila izvozno-kreditne agencije dodeli finančno ministrstvo in da se povezane transakcije prelivajo na ločen bančni račun pod nazivom „Interes Narodowy“. Če na tem računu ni dovolj sredstev, lahko izvozno-kreditna agencija črpa sredstva iz posojil finančnega ministrstva ali pa uporabi jamstva za posojilo finančnega ministrstva.

(263)

Drugič, Komisija se sklicuje na odločbo z dne 18. julija 2007 v zadevi N 105/07 (58), kjer je kot shemo brez državne pomoči odobrila shemo, s katero izvozno-kreditna agencija vodi svoj program izvoznega zavarovanja, za katerega jamči finančno ministrstvo. Ta shema zdaj zajema vrsto jamstev za proizvodnjo, ki jih ladjedelnica Gdynia prejema že zadnjih nekaj let. Komisija upošteva, da shema eksplicitno izključuje (59) podjetja v finančnih težavah v smislu Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Glavna značilnost sheme je, da se premije jamstva določijo na podlagi ocene tveganja. Premija jamstva za podjetje, ki spada v kategorijo največjega tveganja, na primer znaša […] % na leto za jamstva za manj kot dve leti in […] % na leto za jamstva za več kot dve leti. Osnovna premija je enaka […] % na leto. Za primerjavo: jamstva za ladjedelnico Gdynia je dala izvozno-kreditna agencija proti premiji v višini 2 % na leto, če jamstvo ni preseglo 35 milijonov PLN, in proti premiji v višini 1 % na leto, če je jamstvo preseglo ta znesek.

(264)

Zato je jasno, da ladjedelnica Gdynia ni upravičena do jamstev, ki jih zajema zgoraj opisana shema in ki jih je Komisija odobrila kot jamstva brez državne pomoči. Jamstva za ladjedelnico Gdynia torej niso jamstva brez državne pomoči.

(265)

Poleg tega je očitno, da je premija jamstva, zaračunana ladjedelnici Gdynia, precej nižja od osnovne premije, ki se uporablja za jamstva za zdrava podjetja, in večkrat nižja od premije, ki se zaračuna tveganim podjetjem, ki pa so še vedno upravičena po zgoraj opisani shemi. Komisija ugotavlja, da premija jamstva, zaračunana ladjedelnici Gdynia, ne ustreza tržni premiji in da zato ta jamstva pomenijo državno pomoč.

(266)

Tretjič, da posamezno jamstvo države v skladu z Obvestilom Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (60) ne bi pomenilo državne pomoči, prejemnik sredstev ne sme biti v finančnih težavah. Tukaj pa to očitno ni tako. Ko je prejemnik sredstev v finančnih težavah, je lahko v skladu z istim obvestilom element pomoči enako visok kot znesek, ki ga to jamstvo krije.

(267)

Komisija upošteva, da se je ladjedelnica Gdynia opirala izključno na jamstva izvozno-kreditne agencije in finančnega ministrstva, na trgu pa ni uspela pridobiti jamstev.

(268)

V luči zgoraj navedenega Komisija sklepa, da izvozno-kreditna agencija v času, ko je ladjedelnici Gdynia dodelila jamstva, ni delovala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(269)

Komisija meni, da je opiranje na državno pomoč ladjedelnici Gdynia omogočilo izvajanje protikonkurenčne prakse, kot je oblikovanje cen pod proizvodnimi stroški, ne da bi pri tem utrpela posledice, ki jih takšne prakse običajno povzročijo, in sicer izločitev iz trga.

(270)

Poleg tega Komisija upošteva, da je bila ena izmed dolgotrajnih težav ladjedelnice Gdynia sklepanje pogodb, ki so prinašale izgube, ko se je vrednost zlota v primerjavi z dolarjem, ki je v ladjedelništvu prevladujoča valuta, povečala in ko so se cene jeklenih plošč na svetovnem trgu povišale. Ti zunanji dejavniki so bili kot glavne grožnje za nadaljnje poslovanje ladjedelnice opredeljeni že v načrtu za prestrukturiranje 2002 in nato v njegovi spremenjeni različici iz leta 2004, v novem načrtu za prestrukturiranje 2006 in nazadnje med privatizacijo leta 2008.

(271)

Čeprav se je uprava ladjedelnice teh groženj zavedala, je ladjedelnica še naprej sklepala pogodbe brez sprejetja ukrepov za zmanjšanje tveganja. Ta poslovna praksa se je nadaljevala med dotlej največjim razcvetom ladjedelniškega trga med letoma 2004 in 2008, ko so se ladjedelniške cene dvignile na rekordne ravni. Posledično je ladjedelnica uspela zadržati dejavnost in število zaposlenih, vendar na račun velikih izgub v redni ladjedelniški proizvodnji. Po navedbah skrbnega poročila, ki ga je pripravil Amber v prvi polovici leta 2008, je sedanja knjiga naročil z dobavami v letu 2008 in 2009 prav tako obremenjena s tveganjem velikih izgub zaradi pogodb, ki prinašajo izgubo, saj so bile sklenjene brez ukrepov za zmanjšanje tveganj; to je potrdila tudi Poljska.

(272)

Na tej podlagi Komisija sklepa, da je bila vsa pomoč, dodeljena ladjedelnici Gdynia in kot je opisana v točki 7 v delu II, takšna, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco na ladjedelniškem trgu.

(273)

Komisija meni, da so vsi ukrepi, dodeljeni ladjedelnici Gdynia, državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(274)

Z odločbo z dne 1. junija 2005 je Komisija sprožila formalno preiskavo v zvezi z vrsto ukrepov, vključno s prestrukturiranjem dolgov (odpisi, odlogi, spremembe razporedov plačil), in sicer na podlagi različnih pravnih razlogov in v zvezi z določenimi javnimi upniki, dokapitalizacijami, jamstvi za proizvodnjo finančnega ministrstva in ukrepi za povečanje kapitala (izdaja obveznic in zamenjava dolga za kapital).

(275)

Komisija je tudi jasno navedla, da argumenta Poljske, da je treba predplačila lastnikov ladij označiti kot lastni prispevek, ni mogoče sprejeti. V zvezi s tem je Komisija izrazila dvom glede tega, da garancije za predplačila izvozno-kreditne agencije predstavljajo državno pomoč, in navedla, da bo preiskala naravo teh predplačil.

(276)

Pripombe sta predložili Poljska in prejemnica; medtem ko sta ugovarjali, da Komisija ni pristojna za oceno združljivosti nekaterih zadevnih ukrepov, pa nista nasprotovali sklepu Komisije, da ti ukrepi, v kolikor so bili dodeljeni po pristopu Poljske k EU, predstavljajo novo pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Edina izjema je bila narava jamstev izvozno-kreditne agencije, ki naj bi bila jamstva brez državne pomoči. Poljska je navedla, da tudi posojila KPS ne pomenijo državne pomoči. Komisija je argumente Poljske in prejemnice obravnavala.

(277)

V teku preiskave Komisije se je strategija poljske vlade, ki je večinski lastnik ladjedelnice Gdynia, večkrat zelo spremenila, kot to prikazuje zgornji opis dogodkov. Strategija konsolidacije ladjedelniškega sektorja se je spremenila v strategijo ločitve ladjedelnic Gdynia in Gdańsk ter v odločitev o delni privatizaciji ladjedelnice Gdynia, ki pa se je pozneje spremenila v strategijo popolne privatizacije. Zelo vprašljiva je tudi prihodnost te strategije, saj akterji na trgu ne kažejo velikega zanimanja za nakup ladjedelnice.

(278)

Kot je navedeno zgoraj, je bila Komisija v rednih stikih s poljskimi organi kot lastniki ladjedelnice Gdynia in tudi s samo ladjedelnico Gdynia. Komisija je Poljski in ladjedelnici redno sporočala, da so vsi ukrepi, dodeljeni ladjedelnici iz državnih virov, po vsej verjetnosti državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES ob upoštevanju negotovega finančnega stanja ladjedelnice in odsotnosti zunanjega financiranja brez državne pomoči. Komisija je tudi opozorila, da je bila ta državna pomoč dodeljena v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES in je nezdružljiva s skupnim trgom. Komisija je tudi večkrat poudarila, da so jamstva za ladjedelnico Gdynia, ki jih je dala izvozno-kreditna agencija, državna pomoč.

(279)

V teku preiskave je Komisija primerjala podrobnosti o delovanju KPS in naravo posojil za gibljiva sredstva, ki jih je KPS dodelil ladjedelnici. Komisija je Poljski sporočila, da ta posojila zelo verjetno pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(280)

Komisija je nazadnje v teku preiskave navedla, da ima ladjedelnica Gdynia vedno več obveznosti po javnem pravu. Komisija je primerjala informacije o tej zadevi in Poljsko (kot lastnico ladjedelnice in tudi upnico) obvestila, da neizvršba odločb o poplačilu dolgov po javnem pravu ali prestrukturiranje teh dolgov lahko pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(281)

Primarni cilj ukrepov je pomagati preživeti podjetju v finančnih težavah. V takšnih primerih je mogoče uporabiti odstopanje iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES, ki dovoljuje državno pomoč, dodeljeno za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti, če ta pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, vendar le, če so izpolnjeni določeni pogoji.

(282)

Pomoč za reševanje in prestrukturiranje družb v težavah trenutno urejajo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (61) (v nadaljnjem besedilu: Smernice), ki so nadomestile prejšnje besedilo, sprejeto leta 1999 (62) (v nadaljnjem besedilu: Smernice iz leta 1999).

(283)

Prehodne določbe Smernic določajo, da se priglasitve, evidentirane pred 10. oktobrom 2004, preverijo v luči meril, veljavnih v času priglasitve (točka 103). V tem primeru je bila Komisija o nekaterih ukrepih obveščena 29. aprila 2004 po začasnem mehanizmu v skladu s točko 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi, ko so veljale Smernice iz leta 1999. Vendar pa Smernice tudi določajo, da se Smernice uporabljajo pri ocenjevanju vseh pomoči za reševanje in prestrukturiranje, odobrenih brez dovoljenja Komisije (nezakonita pomoč), če je bil del ali celoten obseg pomoči odobren po 1. oktobru 2004 (točka 104, prvi pododstavek). Glede na to, da so bili vsi ukrepi iz uvodnih izjav 209 do 232 dodeljeni nezakonito po tem datumu, Komisija ugotavlja, da veljajo Smernice iz leta 2004.

(284)

Smernice veljajo za podjetja v vseh sektorjih, razen izjem iz točke 18 Smernic. Okvir za državno pomoč ladjedelništvu (63), ki je pravni okvir za oceno državne pomoči v tem sektorju, se nanaša na točko 12 Smernic kot ustrezna pravna podlaga za ocenjevanje pomoči za reševanje in prestrukturiranje.

(285)

Smernice določajo, da se pomoč za reševanje dodeli kot začasna pomoč za podjetja v finančnih težavah, in sicer do priprave načrta za prestrukturiranje ali likvidacijo ali pa je njihov namen reševanje hude likvidnostne krize.

(286)

Komisija opaža, da državna pomoč za ladjedelnico Gdynia ne izpolnjuje nobenega pogoja začasnosti, saj so bili vsi ukrepi pomoči dodeljeni za obdobja, ki precej presegajo predpisanih šest mesecev, ali pogoja reverzibilnosti, saj so bili odobreni ireverzibilni ukrepi, kot so dokapitalizacije in odpisi dolgov, primerljivi z nepovratnimi sredstvi.

(287)

Komisija zato ugotavlja, da ukrepi iz uvodnih izjav 209 do 232 niso združljivi s skupnim trgom kot pomoč za reševanje.

(288)

Opredelitev iz točke 17 Smernic navaja, da pomoč za prestrukturiranje temelji na izvedljivem, skladnem in daljnosežnem načrtu za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja v razumnem časovnem okviru. Prestrukturiranje običajno vključuje naslednje elemente: prestrukturiranje vseh vidikov dejavnosti podjetja, reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja, vključno z umikom iz dejavnosti, ki prinašajo izgube, in finančno prestrukturiranje. Vendar pa postopki prestrukturiranja, če izhajajo iz državne pomoči, ne smejo biti omejeni na finančno pomoč, namenjeno pokritju preteklih izgub, ne da bi se ugotavljali razlogi za te izgube, tj. brez izvedbe pravega prestrukturiranja. Poleg tega se mora prestrukturiranje vsaj delno financirati iz lastnih sredstev podjetja ali iz zunanjih virov, ki ne vsebujejo državne pomoči, državna pomoč pa mora biti omejena na najmanjši znesek, potreben za obnovo sposobnosti preživetja. Sprejeti morajo biti izravnalni ukrepi za zmanjšanje učinka izkrivljanja državne pomoči.

(289)

Zaradi zelo izkrivljajoče narave pomoči za prestrukturiranje Komisija meni, da lahko pomoč podjetjem v težavah prispeva k razvoju gospodarskih dejavnosti brez škodljivega vpliva na trgovino v obsegu, ki je v nasprotju z interesom Skupnosti, samo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz Smernic.

(290)

Komisija v nadaljevanju analizira, ali so bili ti pogoji izpolnjeni.

(291)

Da bi bilo podjetje upravičeno do pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, mora biti podjetje v težavah v smislu Smernic. Komisija meni, da je bilo finančno stanje ladjedelnice Gdynia, vsaj leta 2002, močno zaznamovano s stalno nelikvidnostjo in nesolventnostjo, kar je povečevalo izgube in negativno vrednost sredstev. Ladjedelnica Gdynia je zato v smislu Smernic podjetje v težavah.

(292)

V skladu s točko 34 Smernic mora biti dodelitev pomoči pogojena z izvajanjem načrta za prestrukturiranje, ki mora podjetju omogočiti obnovo sposobnosti preživetja v razumnem časovnem okviru. Obnova sposobnosti pomeni, da lahko podjetje po zaključenem prestrukturiranju krije vse svoje stroške in ustvari zadosten donos, da lahko samo konkurira. Prestrukturiranje mora biti izvedeno, kakor hitro je mogoče.

(293)

Komisija navaja, da je v teku te preiskave pregledala dva načrta za prestrukturiranje (2004 in 2006), ki ju je pripravila uprava ladjedelnice in odobril večinski lastnik, država. Komisija je sklenila, da je njena zaskrbljenost v zvezi s tem, ali bosta načrta obnovila sposobnost preživetja ladjedelnice, še vedno prisotna. Ker je načrt za prestrukturiranje 2006 nadomestil načrt za prestrukturiranje 2004, Komisija spodaj pojasnjuje razloge za resne dvome v zvezi z načrtom za prestrukturiranje 2006. Komisija opaža, da je ta načrt v marsičem podoben načrtu za prestrukturiranje 2004, dvomi, ki jih je Komisija izrazila v odločitvi o sprožitvi formalne preiskave v zvezi z načrtom za prestrukturiranje 2004, pa v celoti veljajo tudi za načrt za prestrukturiranje 2006.

(294)

Komisija se sklicuje na trditev Poljske po sprejetju odločitve o sprožitvi formalne preiskave, da načrt za prestrukturiranje 2004 predstavlja trdno gospodarsko podlago za prestrukturiranje ladjedelnice. V resnici se je izkazalo, da načrt iz leta 2004 ni zadostoval za obnovo sposobnosti preživetja ladjedelnice in da ga je bilo treba spremeniti že leta 2006.

(295)

Komisija upošteva, da se je načrt za prestrukturiranje 2006 usmeril predvsem v finančno prestrukturiranje in da industrijski vidiki niso bili prepričljivo obravnavani. Iz načrta ni izhajala nobena prepričljiva daljnosežna industrijska strategija.

(296)

To prikazuje zlasti predlagana naložbena strategija, ki jo je mogoče označiti kot zbirko manjših projektov za posodobitev brez globalne vizije, ki se zdi nujna za posodobitev zmogljivosti, ki so bile večinoma zgrajene v 70. letih prejšnjega stoletja. Načrt ne analizira podrobno sedanjega stanja proizvodnih zmogljivosti ali njihovih pomanjkljivosti in ne opredeljuje ozkih grl ladjedelnice. Po besedah zunanjega svetovalca Komisije so zneski, določeni za naložbe (240 milijonov PLN, 69 milijonov EUR), prenizki za zagotovitev prave posodobitve.

(297)

Za boljšo sliko načrtovanih naložb je treba obravnavati napovedi za letno zmanjšanje vrednosti sredstev ladjedelnice in gibanja vrednosti osnovnih sredstev, kot jih ocenjuje načrt za prestrukturiranje 2006. Zmanjšanje vrednosti v letih 2007 do 2009, tj. v naložbenem obdobju, se ocenjuje na 100 milijonov PLN. Iz tega sledi, da je najmanj 40 % načrtovanih naložb v višini 240 milijonov PLN potrebnih samo za ohranjanje sredstev na njihovi sedanji tehnični ravni, preostalih 60 % pa bi bil najvišji znesek za dejansko posodobitev. Napoved bilance stanja kaže enakomerno povečanje osnovnih sredstev s 246 milijonov PLN leta 2006 na 361 milijonov PLN leta 2010; vendar pa naj bi se ta trend leta 2010 obrnil in vrednost osnovnih sredstev naj bi se leta 2012 zmanjšala na raven 284 milijonov PLN (to je zadnje leto, vključeno v napoved).

(298)

V luči zgoraj navedenega Komisija meni, da naložbena strategija ni dovolj daljnosežna za zagotovitev prave posodobitve in dolgoročne sposobnosti preživetja.

(299)

Komisija tudi ugotavlja, da čeprav načrtovana produktivnost za leto 2010 v višini 37 delovnih ur/KBT v primerjavi s sedanjim stanjem pomeni izboljšanje, je še vedno skromna v primerjavi z učinkovitimi evropskimi ladjedelnicami, ki dosegajo produktivnost okoli 20 delovnih ur/KBT.

(300)

Načrt navaja, da sta dve izmed glavnih težav ladjedelnice visoka stopnja bolniške odsotnosti in pomanjkanje usposobljenih delavcev, ki se zaradi boljšega plačila raje zaposlijo v drugih evropskih ladjedelnicah. Komisija meni, da načrtovano povišanje plač v višini 10 % leta 2006 in 4 % letno od leta 2008 ne bo zadovoljivo rešilo tega problema.

(301)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija meni, da načrtovano industrijsko in organizacijsko prestrukturiranje ne bo zadostovalo za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja ladjedelnice.

(302)

Poleg tega Komisija upošteva, da se napoved finančnih rezultatov ladjedelnice ni ujemala z analizo občutljivosti na podlagi scenarija, ki vključuje zmanjšanje vrednosti ameriškega dolarja, padajoče cene plovil ter naraščajoče cene materialov in plač. Analiza občutljivosti kaže, da bi znižanje vrednosti USD za 0,10 PLN na leto pomenilo, da sposobnosti preživetja na podlagi načrta za prestrukturiranje 2006 ni mogoče obnoviti. Zato Komisija sklepa, da načrt za prestrukturiranje 2006 ni dovolj trden (64).

(303)

Komisija je nazadnje navedla, da ukrepov za prestrukturiranje, predvidenih v načrtu, ne bi bilo mogoče izvesti brez vlagatelja, in da je nov kapital, potreben za izvajanje na videz precej skromnega prestrukturiranja, znaten, predvsem zaradi potrebe po izvedbi dragega finančnega prestrukturiranja (1,015 milijarde PLN) (65). Komisija je dvomila, da je načrt temeljil na realnih predpostavkah v zvezi s sposobnostjo ladjedelnice, da privabi nov kapital.

(304)

Te dvome so potrdili dejanski dogodki v postopku privatizacije ladjedelnice Gdynia. Kot je navedeno zgoraj, je država kot lastnica ladjedelnice Gdynia dvakrat poskušala najti zasebnega vlagatelja, ki bi prevzel ladjedelnico. Uspel ni noben poskus privatizacije (niti delna privatizacija leta 2006 niti prodaja vseh delnic države leta 2007). Komisija upošteva, da so se poskusi privatizacije dogajali v času, ko je ladjedelniški trg doživljal dotlej največji razcvet, zaradi česar so bili pogoji za prodajo ladjedelnice optimalni. Negativni izid postopka privatizacije je mogoče pojasniti le kot odraz pomanjkanja zaupanja akterjev na trgu v zmožnost ladjedelnice, da obnovi sposobnost preživetja. Umik Amberja iz postopka privatizacije po poglobljenem skrbnem pregledu to le še potrjuje (66).

(305)

Komisija je upoštevala obnovljena prizadevanja poljskih organov, da po umiku Amberja poiščejo zasebnega vlagatelja za ladjedelnico Gdynia. Vse do izdaje odločbe pa Komisije ni prepričal noben dokaz, da bi se lahko ponovno prizadevanje za privatizacijo končalo pozitivno v kratkem času in v skladu s Smernicami. Kot je pojasnjeno spodaj, skupni načrt za prestrukturiranje ISD Polska in načrt za prestrukturiranje PSC temeljita na pričakovanju, da bo dodeljena znatna dodatna državna pomoč in da bo mogoče obnoviti sposobnost preživetja ladjedelnice, če ta ne bo imela zapadlih obveznosti in pričakovanih izgub iz obstoječih pogodb.

(306)

Komisija ugotavlja, da skupni načrt za prestrukturiranje ni dokazal, da bo sposobnost preživetja ladjedelnice Gdynia obnovljena po združitvi z ladjedelnico Gdańsk. Zlasti Komisije niso prepričale finančne napovedi ali trdnost načrta. Komisija meni, da ukrepi za prestrukturiranje, predvideni v načrtu, niso dovolj daljnosežni. Čeprav je spremenjeni skupni načrt za prestrukturiranje prinesel nekaj izboljšav, Komisija ugotavlja, da ne bo obnovil sposobnosti preživetja združenih ladjedelnic. Komisija v nadaljevanju ocenjuje septembrski načrt za prestrukturiranje, ki je nadomestil junijski osnutek načrta, in poudarja samo tiste razlike, ki so pomembne za njeno oceno.

(307)

Predpostavke iz junijskega načrta, v skladu s katerimi bo donos lastniškega kapitala dosežen šele leta 2020, donos naložb pa šele leta 2016, Komisijo napeljujejo k sklepu, da ta projekt ni sposoben za preživetje. Še več, ti rezultati temeljijo na nediskontiranih zneskih; če bi bili zneski diskontirani, bi bil donos lastniškega kapitala in naložb dosežen še pozneje. Septembrski načrt prinaša izboljšavo, saj navaja diskontirane napovedi. Kljub temu pa načrt predvideva, da bo diskontiran donos lastniškega kapitala dosežen leta 2018, tj. 10 let po vstopu novega vlagatelja leta 2009, kar pa je še vedno predolga doba in nakazuje tveganost projekta. Komisija zato vztraja, da načrt ne kaže sposobnosti projekta za preživetje. Poleg tega Komisija vztraja, da izboljšanje finančnih napovedi ne temelji na sprejetju daljnosežnejših ukrepov za prestrukturiranje (na primer povečanje storilnosti ali zmanjšanje stroškov), temveč na spremembah glavnih osnovnih finančnih predpostavk, ki pa, kot bo pojasnjeno spodaj, niso bile dovolj utemeljene.

(308)

Finančne projekcije predvidevajo, da bo mogoče velik del stroškov za prestrukturiranje kriti iz prihodnjega denarnega toka podjetja. Komisija meni, da to ni izvedljivo za podjetje, ki je v preteklosti ustvarjalo ogromne izgube in potrebuje obsežno prestrukturiranje. V skladu s septembrskim načrtom bodo na denarni tok vplivale pretekle obveznosti, ki so se s 592 milijonov PLN povečale na 712 milijonov PLN. Poleg tega naj bi bil velik del obveznosti po javnem pravu (več kot 400 milijonov PLN) poplačan med letoma 2012 in 2018, tj. dolgo po predvidenem obdobju prestrukturiranja (67). Komisija upošteva, da je vlagatelj priznal, da je raven pričakovanih rezultatov na meji dobičkonosnosti, vendar hkrati trdi, da obstaja še dodaten razlog, zakaj se ISD Polska zanima za ta projekt. Vlagatelj navaja, da bo ladjedelnica ustvarila veliko povpraševanje za drugo podjetje iz skupine, jeklarno Huta Częstochowa, zato je naložba v ladjedelnico Gdynia smiselna za celotno Skupino ISD Polska.

(309)

Komisija upošteva, da skupni načrt za prestrukturiranje temelji na domnevi, da je bila državna pomoč dodeljena v okviru privatizacije za poravnavo bilance stanja in kritje pričakovanih izgub. Načrt temelji tudi na domnevi, da se bodo dejavnosti ladjedelnice še naprej financirale iz jamstev izvozno-kreditne agencije pod ugodnimi pogoji v primerjavi z običajno prakso za zdrava podjetja. Finančne projekcije upoštevajo to pričakovano državno pomoč. Septembrski skupni načrt ni zmanjšal te izpostavljenosti dodatni državni pomoči. Nasprotno, vlagatelj je opredelil dodatno možno obveznost v višini 308 milijonov PLN, povezano z davčnim sporom med ladjedelnico Gdańsk in državo. Vlagatelj pričakuje, da bo finančno ministrstvo zagotovilo jamstvo za plačilo te obveznosti, če se ta uresniči.

(310)

Komisija ugotavlja, da niti junijski niti septembrski načrt ne vsebuje celovitega poslovnega načrta za proizvodnjo jeklenih struktur. To je huda pomanjkljivost, saj naj bi ta dejavnost ob koncu obdobja prestrukturiranja ustvarila prihodek v višini 300 milijonov PLN, imela na voljo precejšnje zmogljivosti nove ladjedelnice za predelavo jekla (ki naj bi se povečale s 4 % leta 2009 na 20 % leta 2012) in naj bi predstavljala okoli 10 % prodaje nove ladjedelnice.

(311)

Septembrski načrt se sklicuje na neodvisno tržno raziskavo, ki kaže, da se bo v naslednjih letih povpraševanje po jeklenih strukturah na Poljskem in v Evropi povečalo. Vendar pa raziskava ne analizira, kako bi združeni ladjedelnici lahko izkoristili to rast povpraševanja. Septembrski načrt, čeprav z več podrobnostmi o dejavnosti jeklenih struktur, ne analizira, ali je napoved obsega proizvodnje za novo ladjedelnico realna. Nasprotno, vsebuje dodatna znamenja, da so te napovedi nerealne.

(312)

Sedanja proizvodnja jeklenih struktur znaša 2 000 ton, ciljna proizvodnja pa je 56 000 ton. V primerjavi z junijskim načrtom septembrski načrt predvideva podvojitev proizvodnje že konec leta 2010 (24 000 ton v primerjavi z 12 000 tonami v junijskem načrtu), in štirikrat večjo proizvodnjo leta 2012 (56 000 ton v primerjavi s 13 000 tonami v junijskem načrtu). Huta Częstochowa, ena izmed največjih proizvajalk jekla na Poljskem, proizvede 100 000 ton jeklenih struktur.

(313)

ISD Polska navaja obstoječe pogodbe ladjedelnice Gdańsk za jeklene strukture, vključno s pogodbo za zmogljivosti za skladiščenje približno 5 000 ton nafte na leto za leti 2008 in 2009. Po tem načrtu bi bila proizvodnja tega proizvoda 16 000 ton do leta 2010 in 36 000 ton leta 2012.

(314)

Predložena ni bila nobena tržna raziskava ali napoved, ki bi pojasnila napoved dobička za jeklene strukture (9,5 % leta 2012 in okoli 8 % v naslednjih letih). Komisija navaja, da je po besedah Poljskega statističnega urada dobičkonosnost sektorja jeklenih struktur na Poljskem leta 2006 narasla na 6 % in na tej ravni ostala tudi leta 2007.

(315)

Na podlagi razpoložljivih informacij Komisija sklepa, da proizvodnja jeklenih konstrukcij, ki naj bi postala sestavni in pomemben del poslovanja nove ladjedelnice, ne temelji na verodostojni analizi konkurenčnosti nove ladjedelnice. Tržna analiza ne dokazuje, da bi lahko povpraševanje na trgu absorbiralo napovedano proizvodnjo nove ladjedelnice. Načrt ni dokazal, da temelji na realnih predpostavkah za segment jeklenih struktur.

(316)

Glede prestrukturiranja sklepanja pogodb načrt obravnava dva izmed najpomembnejših zunanjih vzrokov za sedanje težave ladjedelnice (naraščajoči stroški materialov in dvig vrednosti zlota), in sicer z vrsto zgoraj opisanih ukrepov. Načrt temelji predvsem na predpostavki, da bo v ladjedelniške pogodbe mogoče vključili klavzule o indeksiranju, ki vsaj delno prenesejo tveganja, povezana s sedanjimi nihanji, in stroške materialov na lastnika ladje. Vendar pa načrt ni pokazal, da so lastniki ladij takšne klavzule o indeksiranju sprejeli oziroma bi jih sprejeli. Septembrski načrt je zagotovil nekaj dodatnih informacij o tem vprašanju, zlasti izvlečke iz obstoječih pogodb obeh ladjedelnic, vključno s takšnimi klavzulami o indeksiranju.

(317)

Komisija je te dokaze proučila in ugotovila, da so pogodbe iz načrta sprva vsebovale klavzule o indeksiranju, v skladu s katerimi bi dvig cen jekla kril kupec, vendar so bile te klavzule s poznejšim dopolnilom preklicane in nadomeščene z ureditvijo, po kateri ladjedelnica in kupec skupaj nabavita materiale in se po opravljeni nabavi dogovorita o prilagoditvi cene. Ureditev za to prilagoditev cene bo dogovorjena v poznejšem dopolnilu. Vendar pa to dopolnilo ni bilo posredovano Komisiji.

(318)

Komisija tudi upošteva, da so bile te pogodbe sklenjene in ponovno izpogajane v obdobju največjega povpraševanja (leta 2005 in pozneje), ko je bila prilagodljivost lastnikov ladij odziv na omejitve na strani ponudbe. Komisija se zaveda, da se je v zadnjem času v ladjedelništvu razvila praksa indeksacije cen jekla, vendar je treba opozoriti, da prej te klavzule niso bile sprejete, zlasti ne v težkih časih.

(319)

Na podlagi razpoložljivih informacij Komisija meni, da načrt ne dokazuje, da bo ladjedelnici uspelo skleniti pogodbe s klavzulami o indeksiranju. Izkušnje ladjedelnice Gdynia v zvezi s tem, kot so opisane v načrtu, po mnenju Komisije niso odločilne.

(320)

Septembrski načrt vsebuje v primerjavi z junijskim osnutkom podrobnejše informacije o predvideni strategiji zavarovanja za zmanjšanje tveganj, povezanih z valuto. Vendar pa načrt ne dokazuje, da je katera od ladjedelnic te instrumente tudi uporabila (vključno z naravnim zavarovanjem brez stroškov), vsaj v zadnjih letih ne (68). Čeprav septembrski načrt količinsko opredeljuje stroške in učinke predlagane politike zavarovanja, ne dokazuje, da bi nova lahko ladjedelnica takšno zavarovanje ohranila na trgu. Na drugi strani pa je jasno, da banke od vlagateljev zahtevajo pripravo celovite strategije za zavarovanje, preden se odločijo, ali bodo zagotovile zavarovanje.

(321)

Glede na pomembnost tega dejavnika za dejavnosti ladjedelnice načrt tega vprašanja ne obravnava prepričljivo. Analiza občutljivosti nakazuje, da kljub uvedbi teh ukrepov za zmanjševanje tveganja, ki so bili domnevno upoštevani v finančnih projekcijah, slednje ostajajo občutljive na manjše spremembe v menjalnem tečaju, kot je to opisano v nadaljevanju. Komisija zato ne more biti prepričana, da je načrtovana politika zavarovanja dovolj daljnosežna za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja ladjedelnice.

(322)

Glede prestrukturiranja zaposlovanja načrt ne vsebuje analize potreb po racionalizaciji, temveč enostavno navaja, da se bo število zaposlenih zmanjšalo. Načrt omenja, vendar zopet brez dodatne utemeljitve, da bo za to zmanjšanje potreben znesek v višini okoli 69 milijonov PLN. Septembrski načrt količinsko opredeljuje stroške in učinke prestrukturiranja zaposlovanja, vendar ne pojasni ali utemelji podlage, na kateri so bili ti stroški in učinki ocenjeni. Na podlagi tega Komisija ne more zaključiti, da načrt podrobno opredeljuje razloge za odpuščanja in učinke odpuščanj ter da količinska opredelitev stroškov in učinkov temelji na zanesljivih predpostavkah.

(323)

V zvezi s finančnimi projekcijami Komisija ugotavlja zlasti naslednje slabosti osnovnega scenarija, ki je podlaga za finančni model ISD Polska, in dvomi o verodostojnosti teh projekcij.

(324)

Prvič, septembrski načrt v primerjavi z junijskim osnutkom načrta predvideva znatno višje prodajne cene za ladje za prevoz avtomobilov, enega od dveh glavnih proizvodov nove ladjedelnice. Projekcije načrta za prvih nekaj let temeljijo na obstoječih pogodbah, ki jih je sklenila ladjedelnica Gdynia. Vendar pa načrt ne utemeljuje projekcij za naslednja leta in v zvezi s tem ne zagotavlja nobenih zunanjih napovedi (69).

(325)

Drugič, zdi se, da je predpostavka, da se bodo plače med obdobjem prestrukturiranja letno povišale za 4 do 6 %, podcenjena, in sicer zaradi pomanjkanja usposobljenih delavcev, rotacije zaposlenih in bolniške odsotnosti ter konkurence na področju plač, s katero sta se srečevali obe ladjedelnici, s strani ladjedelnic iz tujine in s Poljske. Septembrski načrt predvideva še nižje stopnje rasti plač kot junijski načrt. Komisija opaža, da se je od januarja 2007 do januarja 2008 povprečna bruto plača na Poljskem povišala za 11,5 % (70), pričakuje pa se še nadaljnja rast. Različni viri, tudi tisti iz septembrskega načrta za prestrukturiranje (kot so Nacionalna banka Poljske, OECD, Gospodarska napoved ES iz pomladi 2008, Goldman Sachs) napovedujejo srednjeročno visoko rast plač na Poljskem in vedno večje pomanjkanje delovne sile. V vsakem primeru je to dejavnik, ki bi ga bilo treba upoštevati v analizi občutljivosti.

(326)

Tretjič, osnovni scenarij predpostavlja stroške jamstev za gibljiva sredstva v višini 1,5 %. Ta ocena temelji na domnevi, da bo izvozno-kreditna agencija zagotavljala polna jamstva za predplačila in da bodo ta jamstva dodeljena po pogojih, ki so ugodnejši od pogojev, ki jih izvozno-kreditna agencija daje drugim (zdravim) podjetjem. Če bi združeni ladjedelnici podobna jamstva dobili na trgu, kot je navedla Poljska v pojasnilih z dne 7. julija 2008, bi bil strošek kapitala znatno višji, kot se predpostavlja v osnovnem scenariju (71), kar bi imelo neposredne negativne posledice za finančne projekcije.

(327)

Ob upoštevanju teh predpostavk načrt ne daje zadostnih zagotovil, da je osnovni scenarij za finančne napovedi realen in dosegljiv.

(328)

Poleg tega analiza občutljivosti ne kaže, da je načrt dovolj trden, da bi vzdržal nekatere osnovne dejavnike tveganja, povezane z delovanjem ladjedelnice. Septembrska sprememba načrta ne kaže prepričljive izboljšave.

(329)

Analiza občutljivosti kaže, da bi 5-odstotno znižanje vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z zlotom povzročilo 35-odstotno zmanjšanje akumuliranega čistega dobička v 10 letih, četudi bi osnovni scenarij upošteval ukrepe za prestrukturiranje za zmanjšanje tveganja v zvezi z menjalnim tečajem.

(330)

Ločena analiza, priložena septembrskemu načrtu, kaže, da bi 5-odstotni dvig vrednosti eura v primerjavi z USD od leta 2013 do leta 2017 (tj. po načrtovanem prevzemu eura na Poljskem) povzročil 44-odstotno zmanjšanje akumuliranega čistega dobička v 10 letih v primerjavi z osnovnim scenarijem.

(331)

Komisija upošteva, da bi se v primeru dviga vrednosti teh dveh valut (enkratni dvig vrednosti zlota leta 2009 in enkratni dvig vrednosti eura leta 2013) v primerjavi z USD v višini 5 % glede na osnovni scenarij akumulirani čisti dobiček v 10 letih zmanjšal za 80 % v primerjavi z osnovnim scenarijem.

(332)

Komisija ugotavlja, da analiza občutljivosti dokazuje, da so finančne projekcije občutljive na manjše spremembe v osnovnih predpostavkah, zlasti v zvezi z menjalnim tečajem, ki je po načrtu eden izmed pomembnejših dejavnikov, odgovornih za trenutne finančne težave ladjedelnice. Komisija na tej podlagi ne more zaključiti, da je skupni načrt za prestrukturiranje dovolj trden za zagotovitev obnove dolgoročne sposobnosti preživetja združenih ladjedelnic.

(333)

V številnih pogledih vsebuje načrt velike pomanjkljivosti, zaradi česar Komisija sklepa, da ne kaže, da bo obnova sposobnosti preživetja izvedena v razumnem časovnem okviru. Resne neskladnosti v načrtu za prestrukturiranje vzbujajo hude dvome v zvezi s sposobnostjo preživetja in trdnostjo načrta. V zvezi s tržno strategijo ter prihodnjo proizvodnjo in zmogljivostjo ladjedelnice so uporabljene nasprotujoče si predpostavke. Še več, ni analize trga, ki bi utemeljila izbrano strategijo in pokazala, da bi hipotetični portfelj prinesel dobičke.

(334)

V zvezi s finančnim prestrukturiranjem predpostavke glede stroškov kapitala, ureditve za financiranje proizvodnje in menjalni tečaj kažejo naslednje resne slabosti. Načrt predpostavlja, da bodo menjalni tečaji stabilni skozi vse obdobje prestrukturiranja, in sicer na bolj optimistični ravni od sedanje (3,46 PLN za EUR in 2,23 PLN za USD v primerjavi s sedanjima tečajema 3,32 PLN za EUR in 2,12 PLN za USD). Poleg tega je treba na predpostavko, da bo ladjedelnici uspelo povečati prihodek za 30 %, kar pomeni dodatnih 100 milijonov USD, s ponovnim izpogajanjem obstoječih pogodb, gledati z vidika dejstva, da si je ladjedelnica že močno prizadevala za ponovno izpogajanje obstoječih pogodb in da je bilo zaradi tega veliko pogodb preklicanih. Načrt ne utemeljuje predpostavke, da bodo mogoča nadaljnja ponovna pogajanja, in ga zato Komisija šteje za nerealnega.

(335)

Glede prestrukturiranja zaposlovanja že samo dejstvo, da vlagatelj predlaga dve možnosti (bodisi ohranitev števila zaposlenih na sedanji ravni ali zmanjšanje tega števila za 650 delavcev), lahko pomeni, da vlagatelj nima jasne strategije za obnovo sposobnosti preživetja ladjedelnice. Te alternativne predpostavke postavljajo pod vprašaj tudi finančne projekcije, saj ni pojasnjeno, katera stopnja zaposlenosti je služila kot podlaga za napovedi.

(336)

Načrt ne pojasnjuje podrobno, kako bodo različni ukrepi za prestrukturiranje, vključno z naložbami in različnimi ukrepi za znižanje stroškov, vplivali na finančne projekcije. Z drugimi besedami, ni jasno, kakšna je povezava med načrtovanimi ukrepi za prestrukturiranje in finančnimi projekcijami, zlasti v zvezi s proizvodnjo in administrativnimi stroški. Načrt na primer ne pokaže, kako bo doseženo načrtovano 25-odstotno znižanje stroškov v proizvodnji plovil v petletnem obdobju. Verodostojnost projekcij spodkopavajo tudi nasprotujoče si navedbe v zvezi z načrtovano stopnjo naložb. Komisija zato ne verjame, da je osnovni scenarij za finančne projekcije verodostojen in da temelji na realnih predpostavkah.

(337)

Ni analize, ki bi testirala občutljivost teh napovedi na dejavnike tveganja, kot so tržni trendi in spremembe cen, stroškov materialov, menjalnih tečajev, plač itd. Zaradi neobstoja podrobnega opisa in utemeljitve predpostavk, ki so podlaga za finančne projekcije, finančni model, uporabljen za te projekcije, in analize občutljivosti, je Komisija mnenja, da verodostojnost teh projekcij in trdnost načrta nista bili izkazani.

(338)

Komisija nazadnje upošteva, da vlagatelj uspešno izvajanje načrta za prestrukturiranje pogojuje z dodelitvijo dodatne državne pomoči.

(339)

V luči zgoraj navedenega Komisija meni, da zmožnost načrta za prestrukturiranje iz junija 2008, ki ga je pripravila PSC, za obnovo sposobnosti preživetja ladjedelnice, ni bila dokazana.

(340)

Zaradi neobstoja realnega in daljnosežnega načrta za prestrukturiranje Komisija sklepa, da je pomoč za ladjedelnico Gdynia, opisana v uvodnih izjavah 209 do 232, izključno pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s skupnim trgom kot pomoč za prestrukturiranje.

(341)

V skladu s točko 43 Smernic mora biti pomoč omejena na najnižjo vsoto, tj. na stroške, potrebne za izvedbo prestrukturiranja. Od prejemnika se pričakuje, da bo znatno prispeval k financiranju prestrukturiranja, in sicer s pomočjo lastnih sredstev ali zunanjega financiranja po tržnih stopnjah. Ta prispevek kaže zaupanje trga v to, da je sposobnost preživetja podjetja mogoče obnoviti, in zagotavlja, da je državna pomoč omejena na najnižjo potrebno vsoto. V primeru velikih podjetij, kakršna je ladjedelnica Gdynia, bi moral biti ta prispevek najmanj 50 % stroškov za prestrukturiranje. Lastni prispevek mora biti realen, kar izključuje pričakovane dobičke in denarni tok (točka 43 Smernic).

(342)

Komisija je ocenila, ali je načrt za prestrukturiranje 2006 izpolnil ta pogoj, in ugotovila, da ga ni, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, načrt je temeljil na stalnem financiranju s strani države v obliki jamstev, dokapitalizacije in odpisa dolgov ter ni dokazal, da je ta raven državne pomoči potrebna za obnovo sposobnosti preživetja ladjedelnice (zlasti, da drugih strategij za prestrukturiranje, ki zahtevajo nižjo raven državne intervencije, ni mogoče uresničiti). Drugič, lastni prispevek je bil zelo omejen in vstop vlagatelja, ki bi lahko zagotovil zunanje financiranje po tržnih stopnjah, je bil zgolj možen dogodek v prihodnosti. Lastni prispevek bi lahko vključeval ukrepe, kot je udeležba pri povečanju delniškega kapitala s strani uprave, zamenjava dolga za kapital s strani zasebnih upnikov in prodaja premoženja. Skupaj so ti ukrepi k prestrukturiranju podjetja prispevali okoli 127 milijonov PLN. Vendar pa ob upoštevanju velike udeležbe države ta prispevek ne bi bil velik, četudi bi bili ti ukrepi označeni kot lastni prispevek v smislu Smernic.

(343)

Komisija je obravnavala tudi stanje v ladjedelnici v zadnjih nekaj letih ločeno od načrta za prestrukturiranje 2006, ki pa nenazadnje sploh ni bil izveden.

(344)

Prvič, zgornji opis stanja v ladjedelnici Gdynia kaže, da ladjedelnica ni mogla pridobiti zunanjega financiranja za prestrukturiranje. V dejavnostih ladjedelnice je zelo malo znakov o zunanji udeležbi pod tržnimi pogoji.

(345)

Ladjedelnica je uspešno izpogajala prestrukturiranje nekaj komercialnih obveznosti, zlasti v sporazumu o prestrukturiranju, sklenjenem julija 2003 (72), ki se je nanašal na obveznosti v višini okoli 424 milijonov PLN in zamenjavo dolga za kapital s strani komercialnih upnikov v višini okoli 70 milijonov PLN. Hkrati pa se ladjedelnica Gdynia sooča s številnimi postopki izvršbe in drugimi sodnimi postopki. Komisija tudi upošteva, da je bil znesek akumuliranih obveznosti po javnem pravu na dan 30. septembra 2007 423 milijonov PLN. Komisija meni, da je mogoče sporazum o prestrukturiranju iz leta 2003 obravnavati kot lastni prispevek samo, če so udeleženi upniki sprejeli daljši rok za poplačilo od običajnega; v tem primeru bi podjetje imelo na voljo dodatne vire za prestrukturiranje, podaljšanje roka za poplačilo pa bi pomenilo, da trg meni, da je podjetje mogoče obnoviti. Enako velja za zamenjavo dolga za kapital. Vendar pa Komisija meni, da četudi bi bil sporazum o prestrukturiranju označen kot lastni prispevek, ta prispevek očitno ne bi zadoščal v smislu Smernic. Raven prestrukturiranih komercialnih obveznosti je enaka ravni neizvršenih obveznosti po javnem pravu. Jasno je, da bi ladjedelnica morala kriti stroške za prestrukturiranje, razen stroškov prestrukturiranja dolgov.

(346)

Poljska in prejemnica sta po sprožitvi formalne preiskave navajali, da bi bilo treba predplačila lastnikov ladij obravnavati kot lastni prispevek. Komisija ne more sprejeti tega argumenta. Smernice navajajo, da lastni prispevek ne sme vsebovati pomoči, kar pa ne velja, če je na primer posojilo zavarovano z jamstvi vlade, ki vsebujejo elemente pomoči (opomba 1 k točki 44 Smernic). Predplačila so bila v celoti zavarovana z jamstvi izvozno-kreditne agencije, ki jih, kot je pojasnjeno zgoraj, Komisija šteje za državno pomoč. Predplačila lastnikov ladij zato ne morejo biti označena kot zunanje financiranje po tržnih stopnjah. Iz tega sledi, da prvotne trditve Poljske, da je intenzivnost pomoči 31 %, na podlagi predpostavke, da predplačila, zavarovana z jamstvi izvozne-kreditne agencije, pomenijo lastni prispevek, ni mogoče sprejeti.

(347)

Komisija tudi upošteva, da je Ray Car Carriers vstopil v lastniško strukturo ladjedelnice Gdynia preko zamenjave dolga za kapital in zato ni prispeval k stroškom za prestrukturiranje.

(348)

Pri obravnavi pričakovanih stroškov za prestrukturiranje v višini 3 milijarde PLN in v primerjavi s pričakovanimi viri financiranja Komisija v načrtu opaža finančno vrzel, kar je prikazano v spodnji razpredelnici 5. V razpredelnico seveda niso vključena posojila za gibljiva sredstva v višini 280 milijonov PLN (postavka 14 v razpredelnici 1b) in 45 milijonov PLN (postavka 16 v razpredelnici 1b), prav tako pa tudi ne posojila za gibljiva sredstva države v višini 250 do 350 milijonov PLN, saj so namenjena financiranju gibljivih sredstev, ki ni bil vključen v stroške za prestrukturiranje. Enako velja za dokapitalizacijo s strani Industrijske razvojne agencije (200 milijonov PLN). Neporavnanega plačila za delnice Industrijske razvojne agencije v ladjedelnici Gdynia (postavka 17 v razpredelnici 1b) ni mogoče označiti kot finančni vir za prestrukturiranje nove ladjedelnice, saj gre za plačilo Industrijski razvojni agenciji in ne ladjedelnici.

Razpredelnica 5

Pričakovani finančni viri za predvidene stroške prestrukturiranja

(349)

V luči te finančne vrzeli Komisija sklepa, da skupni načrt za prestrukturiranje ne zagotavlja financiranja prestrukturiranja. Z drugimi besedami, načrt ne pokaže, kako bi bilo mogoče učinkovito izvesti načrtovano prestrukturiranje, četudi bi bila ladjedelnici dodeljena znatna dodatna državna pomoč.

(350)

Septembrski skupni načrt za prestrukturiranje opredeljuje določene vrste prihodkov v preteklosti kot lastne prispevke ladjedelnic Gdynia in Gdańsk k prestrukturiranju (razpredelnica 1b „Domnevni prejšnji lastni prispevek“). Čeprav bi nekaj tega prihodka (npr. nekaj prodaje sredstev) lahko označili kot lastni prispevek v smislu Smernic (realen, dejanski in brez državne pomoči), pa Komisija v luči negotovega finančnega stanja obeh ladjedelnic meni, da je bil ta dodatni prihodek uporabljen za zmanjšanje izgub in ga ne bi bilo mogoče uporabiti za resnično prestrukturiranje. Četudi bi ladjedelnica uspela izvesti nekaj ukrepov za prestrukturiranje (kot so manjše naložbe) na primer na podlagi odsvojitve premoženja, Komisija meni, da takšni prihodki ne bi bili brez državne pomoči, saj sta bila prestrukturiranje in delovanje ladjedelnic mogoča le s pomočjo nenehnega akumuliranja dolgov po javnem pravu, z možnostjo ohranjanja gospodarskih dejavnosti, ki prinašajo izgubo, in s stalno državno podporo.

(351)

V vsakem primeru je ob upoštevanju finančnega stanja ladjedelnice jasno, da je bil prihodek iz lastnih sredstev ladjedelnice ali zunanjih virov uporabljen za financiranje poslovanja ladjedelnice v preteklosti.

(352)

Poleg tega Komisija ne more sprejeti naslednjih postavk domnevnega načrtovanega lastnega prispevka.

(353)

Prvič, kot je omenjeno zgoraj, posojila za gibljiva sredstva v višini 280 milijonov PLN (postavka 14 v razpredelnici 1b) niso bila določena za kritje pričakovanih stroškov za prestrukturiranje, opisanih zgoraj, temveč so bila posebej namenjena za financiranje gibljivih sredstev za neprekinjeno proizvodnjo. Teh posojil ni mogoče označiti za realna in dejanska, temveč za potencialna in časovno oddaljena. Enako velja za posojilo za gibljiva sredstva v višini 45 milijonov PLN za neladjedelniško proizvodnjo (postavka 16 v razpredelnici 1b).

(354)

Drugič, investicijskega posojila v višini 185 milijonov PLN za neladjedelniško proizvodnjo (postavka 15 v razpredelnici 1b) v tej fazi ni mogoče označiti kot realnega in dostopnega. Poljska je v pojasnilih z dne 7. julija 2008 pojasnila, da se ISD Polska dogovarja z več bankami z namenom pridobiti to posojilo. Komisija je proučila dve pismi o interesu, ki sta bili priloženi septembrskemu načrtu za prestrukturiranje.

(355)

Na tej podlagi Komisija ne more zaključiti, da je načrt dokazal, da je investicijsko posojilo realno in dejansko. Načrt je samo pokazal, da se ISD Polska dogovarja z dvema bankama, od katerih naj bi se ena zanimala za analizo projekta. Dejstvo, da se je ISD Polska tega projekta lotila v začetku leta 2007, ko je v ladjedelnici Gdańsk pridobila delež, in da doslej ni bila uspešna pri pridobivanju financiranja v ta namen, je pomembnem kazalec.

(356)

Tretjič, Komisija upošteva, da septembrski načrt navaja posamezne komponente prodaje sredstev z namenom ustvariti lastni prispevek v višini 240 milijonov PLN (postavka 13 v razpredelnici 1b).

(357)

Poleg tega ISD Polska in ladjedelnica Gdynia nimata pravice odsvojiti glavne komponente teh sredstev (zemljišča, na katerem se nahajajo operativne površine v ladjedelnici Gdańsk). Trenutno obstajajo jasne ovire pravne narave (ladjedelnica Gdynia mora pridobiti lastninske pravice nad tem zemljiščem, kar pa je močno povezano s prenehanjem poslovanja podjetja Synergia 99, v katerem je ladjedelnica Gdynia samo ena od delničarjev; upravni postopki glede meja pristanišča Gdańsk) in praktične narave (zemljišče je mogoče prodati šele, ko se razstavijo tri operativne površine, in verjetno šele po tem, ko je prostor očiščen), te pa ladjedelnici Gdynia in ISD Polska preprečujejo prodajo tega premoženja. Kot je pojasnil vlagatelj, bo ocenjeni visok prihodek od prodaje mogoče doseči šele, ko bo zagotovljena sprememba v pogojih za dovoljenje za načrtovanje (73). Septembrski načrt kaže, da podjetje Synergia 99 kot sedanji lastnik te lokacije še ni sprožil upravnega ukrepa za izključitev tega zemljišča iz območja pristanišča. Čeprav septembrski načrt podrobno pojasnjuje komponente projekta podjetja Synergia 99, pa njegovo dejansko izvajanje ostaja pogojeno z različnimi dogodki, na katere ladjedelnica Gdynia ali ISD Polska nimata vpliva, zlasti s spremembami meja območja pristanišča. Zato Komisija tega domnevnega lastnega prispevka ne more označiti kot realnega in dejanskega.

(358)

ISD je predložil neodvisno oceno zemljišča, na katerem se nahajajo tri operativne površine ([…] milijonov PLN).

(359)

Komisija upošteva, da je upravni odbor podjetja premoženje podjetja Synergia 99 ocenil na […] milijonov PLN. Ker je upravni odbor izdal izjavo z namenom sklenitve delniškega sporazuma o ureditvi za delitev premoženja v primeru prenehanja poslovanja podjetja Synergia 99, je mogoče domnevati, da upravni odbor ni podcenil vrednosti tega premoženja. Neodvisna strokovna ocena, ki jo je naročil upravni odbor, je tržno vrednost zadevnega zemljišča ocenila na […] milijonov PLN.

(360)

Zaradi velikih razlik med obema ocenama, ki odražajo različne predpostavke v zvezi s prihodnjo rabo zemljišča, Komisija meni, da so domneve, da se bo zemljišče uporabljalo za razvoj višjega cenovnega razreda, optimistične, vendar zaradi neobstoja specifičnih ponudb za nakup zemljišča ali bolj oprijemljivih načrtov za obnovo območja, precej nerealne. Komisija meni, da je treba oceniti tudi potencialni prihodek od prodaje zemljišča za industrijsko ali razvojno uporabo, če sta ta dva scenarija realna.

(361)

Komisija tudi opaža, da ocenjena investicijska vrednost zemljišča, na katerem se nahajajo operativne površine ([…] milijonov PLN), ni vključena v ceno, ki jo je ISD plačal za delnice ladjedelnice Gdynia. V skladu s septembrskim načrtom za prestrukturiranje je čista vrednost sredstev ladjedelnice Gdynia ob koncu leta 2007 znašala ([…] velika negativna vrednost) milijonov PLN. Od takrat je finančno ministrstvo izvedlo povečanje kapitala v višini 515 milijonov PLN in 385 milijonov PLN; načrtovana je še dodatna dokapitalizacija v višini 200 milijonov PLN. Če vse preostale postavke bilance stanja ostanejo nespremenjene (74), bo čista vrednost sredstev po teh dokapitalizacijah znašala ([…] pozitivna vrednost) milijonov PLN, ISD Polska pa bo plačal simbolično ceno za delnice v ladjedelnici Gdynia. Če bi bila tržna cena zemljišča, na katerem se nahajajo operativne površine, ustrezno vključena v bilanco stanja, bi bila čista vrednost sredstev še višja. Z drugimi besedami, ISD Polska bi kupil delnice ladjedelnice Gdynia po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti, kar pomeni državno pomoč. Zato Komisija meni, da so ta sredstva „okužena“ z državno pomočjo, dodeljeno med postopkom privatizacije, in da prodaje teh sredstev ni mogoče označiti kot lastni prispevek brez državne pomoči.

(362)

V zvezi z drugimi sredstvi, določenimi za prodajo in vključenimi v bilanco stanja ladjedelnic Gdynia ali Gdańsk, se Komisija na podlagi razpoložljivih informacij strinja, da je prodaja ali dajanje v najem nekaterih sredstev dejanski, realen lastni prispevek, če je bila dana utemeljena ocena in če prodaja ali dajanje v najem temelji na obstoječih dogovorih (prodaja deležev v podjetju Euromedicus, prodaja deležev v podjetju Polskie Linie Lotnicze, pogodba o najemu s podjetjema Eurocynk in CRIST). Ti dogovori predstavljajo znesek v višini okoli […] milijonov PLN.

(363)

V skladu z ustaljeno prakso (75) Komisija meni, da prihodnjega denarnega toka ni mogoče označiti kot lastni prispevek v smislu Smernic, saj ne predstavlja realnega in dejanskega prispevka podjetja ali njegovih delničarjev k stroškom za prestrukturiranje.

(364)

Iz tega sledi, da so edine postavke, ki jih je mogoče označiti za lastni prispevek, dokapitalizacije ISD Polska v skupni višini 405 milijonov PLN ter prihodki od prodaje in dajanja v najem nekaterih sredstev (14 milijonov PLN). Ta lastni prispevek znaša 14 % (76) pričakovanih stroškov za prestrukturiranje v višini 3 milijarde PLN. Če bi Komisija sprejela predlog poljskih organov, ki so ga predstavili na sestanku 30. septembra 2008, in sicer, naj oceni raven lastnega prispevka s primerjavo stroškov za prestrukturiranje, ki so nastali v ladjedelnicah od trenutka, ko so vlagatelji prevzeli ladjedelnici, bi bil izid enak (stroški za prestrukturiranje v višini 3,065 milijarde PLN z dejanskim in realnim lastnim prispevkom v višini 419 milijonov PLN, tj. 14 %).

(365)

To je treba obravnavati v luči pričakovane dodelitve dodatne državne pomoči, ki je osnovna predpostavka načrta: dodatna dokapitalizacija s strani države v višini 1,6 milijarde PLN (1,14 milijarde PLN, izplačane junija 2008, in 418 milijonov PLN, ki še niso bili izplačani) in dodatna sprememba razporeda plačevanja akumuliranih obveznosti po javnem pravu z nominalno vrednostjo 496,6 milijona PLN za obdobje 2009–2017. Treba je opomniti, da načrt predvideva, da bodo ladjedelniške dejavnosti še naprej odvisne od financiranja s pomočjo jamstev za predplačila izvozno-kreditne agencije po ugodnih pogojih, saj je bilo to vključeno v finančni model združenih ladjedelnic. Združeni ladjedelnici pričakujeta, da bosta do konca leta 2008 prejeli nova jamstva. Tudi v naslednjih letih, najmanj do konca obdobja prestrukturiranja leta 2012, naj bi izvozno-kreditna agencija z jamstvi skoraj v celoti krila ladjedelniške dejavnosti.

(366)

Poleg tega mora Komisija upoštevati celotno obdobje prestrukturiranja z začetkom leta 2002. Ob upoštevanju obsežne državne pomoči, ki jo je ladjedelnica prejela v tem času, je lastni prispevek, izražen kot odstotni delež stroškov za prestrukturiranje, še nižji. Zato je jasno, da lastni prispevek še zdaleč ne dosega praga 50 % stroškov za prestrukturiranje, ki ga zahtevajo Smernice.

(367)

Čeprav vlagatelj načrtuje dokapitalizacijo v višini 500 milijonov PLN za delno financiranje investicijskega programa, je zahteval tudi dodatno dokapitalizacijo s strani države v skupni višini 515 milijonov PLN, spremembo razporeda plačevanja dolgov po javnem pravu v višini 560 milijonov PLN in kritje vseh morebitnih prihodnjih obveznosti ladjedelnice, ki se ocenjujejo na 555 milijonov PLN (prihodnje izgube, kazni za prekinitev pogodb, sodni postopki). Poleg tega so v načrtu naštete vse druge obveznosti ladjedelnice v skupnem znesku 948 milijonov PLN (komercialne obveznosti do dobaviteljev, lastnikov ladij itd.) in predvideva, da jih bo krila država. Vlagatelj zahteva dodatna jamstva izvozno-kreditne agencije po ugodni premiji v primerjavi z običajno prakso za zdrava podjetja za financiranje gibljivih sredstev in jamstva finančnega ministrstva za premostitvena posojila v višini 397 milijonov PLN.

(368)

Stroški za prestrukturiranje, ki jih je mogoče opredeliti na podlagi omejenih informacij v načrtu, krijejo najmanj akumulirane obveznosti (akumulirane obveznosti in posojila v skupni višini 1 508 milijonov PLN), pričakovane izgube iz obstoječih ladjedelniških pogodb in sodnih postopkov (555 milijonov PLN) in investicijske potrebe, predvidene za obdobje 2008–2018 (443 milijonov PLN).

(369)

Večino teh stroškov naj bi krila državna pomoč. Predlagan lastni prispevek je dokapitalizacija vlagatelja v višini 500 milijonov PLN. Komisija ugotavlja, da niso bile predložene informacije o zmožnosti vlagatelja, da zagotovi takšno dokapitalizacijo. V skladu s predhodno ponudbo PSC naj bi se sredstva za financiranje dokapitalizacije pridobila od tretje strani, finančnega vlagatelja. Ker ni dokazov, da lahko vlagatelj zagotovi sredstva v višini 500 milijonov PLN, Komisija meni, da tega ukrepa ni mogoče označiti kot dejanskega in realnega. Poleg tega načrt predvideva, da je treba prihodek iz prodaje sredstev, ustvarjen v obdobju po pristopu k EU, in prihodke iz načrtovane prodaje premoženja v skupnem znesku 174,5 milijona PLN označiti kot lastni prispevek v smislu Smernic. Ni bilo torej dokazano, da te pretekle transakcije niso vsebovale državne pomoči in da so predpostavke v zvezi z načrtovanim prihodkom realne. To protislovje v zvezi z lastnim prispevkom vlagatelja zbuja dodatne dvome glede verodostojnosti predpostavk v zvezi s tem. V skladu s tem Komisija zaključuje, da načrt ne dokazuje, da je predlagani lastni prispevek znaten, dejanski, realen in brez državne pomoči.

(370)

Komisija upošteva, da bi predlagani ukrepi (dokapitalizacija v višini 500 milijonov PLN in prihodnja prodaja premoženja), četudi bi bili označeni za lastni prispevek, pomenili 27 % stroškov za prestrukturiranje. Poleg tega mora Komisija upoštevati celotno obdobje prestrukturiranja z začetkom leta 2002. Ob upoštevanju obsežne državne pomoči, ki jo je ladjedelnica prejela v tem času, je lastni prispevek, izražen kot odstotni delež vseh stroškov za prestrukturiranje, še nižji. Zato je jasno, da lastni prispevek še zdaleč ne dosega praga 50 % stroškov za prestrukturiranje, ki ga zahtevajo Smernice.

(371)

Na podlagi tega Komisija meni, da ladjedelnici v preteklosti ni uspelo pridobiti praktično nobenega lastnega prispevka v smislu Smernic, in četudi ji je to uspelo, je bil prispevek neznaten. Poleg tega načrt za prestrukturiranje, ki ga je predložila Poljska ladjedelnica, ne zagotavlja zadostne ravni lastnega prispevka. Ker je namen lastnega prispevka zagotoviti, da je državna pomoč kar najnižja, mora Komisija zaradi neobstoja lastnega prispevka zaključiti, da zahteva glede omejitve pomoči na najnižjo vsoto ni bila izpolnjena. Nasprotno, načrt za prestrukturiranje PSC temelji na predpostavki, da bo dodeljena dodatna državna pomoč, zato Komisija ugotavlja, da je izvajanje načrta odvisno od te dodatne državne pomoči.

(372)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da ladjedelnica v preteklosti ni uspela pridobiti praktično nobenega lastnega prispevka v smislu Smernic, tj. prispevka, ki je realen, dejanski in brez državne pomoči. Zadostne ravni lastnega prispevka pa ne zagotavljata niti skupni načrt za prestrukturiranje in načrt PSC. Ker je namen lastnega prispevka zagotoviti, da je državna pomoč kar najnižja, mora Komisija zaradi neobstoja lastnega prispevka zaključiti, da zahteva glede omejitve pomoči na najnižjo vsoto ni bila izpolnjena. Vendar pa oba načrta za prestrukturiranje temeljita na predpostavki, da bo dodeljena dodatna državna pomoč. Na splošno obstaja nesorazmerno financiranje prestrukturiranja z državno pomočjo, ki povzroča neupravičeno izkrivljanje konkurence.

(373)

V skladu s Smernicami pomoč podjetju ne sme zagotoviti presežka denarnih sredstev, ki bi se lahko uporabil za agresivne, tržno izkrivljajoče dejavnosti, ki niso povezane s postopkom prestrukturiranja. Ladjedelnica sicer ni prejela takšnih presežnih sredstev, vendar pa je zahvaljujoč državnim jamstvom uporabljala gibljiva sredstva, ki jih na trgu ne bi mogla pridobiti. Zato je lahko ladjedelnica ne le nadaljevala s poslovanjem in napolnila svojo knjigo naročil, temveč tudi sklenila pogodbe, ne da bi krila stroške zmanjševanja tveganj, povezanih s spremenljivimi cenami za materiale in tečajnimi nihanji. Z drugimi besedami, ladjedelnica je državno pomoč lahko uporabila za tržno izkrivljajoče dejavnosti, ki niso povezane s postopkom prestrukturiranja, saj je sprejemala naročila po cenah, ki niso krile nastalih stroškov. To podpira mnenje Komisije, da državna pomoč ni bila omejena na najnižjo vsoto, potrebno za preživetje ladjedelnice.

(374)

Komisija opozarja, da je treba državno pomoč za podjetja v težavah uporabiti za financiranje prestrukturiranja. Pomoč za tekoče poslovanje je dovoljena samo, če je potrebna za preživetje podjetja do izvedbe daljnosežnega prestrukturiranja. V tem primeru pa so bila prava prizadevanja za prestrukturiranje, ki bi prinesla dolgoročne učinke, omejena. Državna pomoč je predvsem zagotovila, da je ladjedelnica preživela, in zato predstavlja pomoč za tekoče poslovanje. Zato te pomoči ni mogoče označiti kot omejene na najnižjo vsoto, potrebno za izvajanje prestrukturiranja.

(375)

V luči zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da zahteva po omejitvi pomoči na najnižjo vsoto ter po realnem in znatnem prispevku brez državne pomoči ni bila izpolnjena.

(376)

Komisija se sklicuje na predhoden dogovor s Poljsko glede zaprtja doka SD I. Vendar pa glede na nadaljnje dogodke po tem dogovoru in zgornje sklepne ugotovitve glede prvih dveh pogojev Smernic ni potrebe po oceni, ali so bili izravnalni ukrepi, ki jih je predlagala Poljska, zadostni.

(377)

Ker merila iz Smernic glede združljivosti pomoči s skupnim trgom niso bila izpolnjena, Komisija ugotavlja, da ukrepi iz uvodnih izjav 209 do 232 niso združljivi s skupnim trgom kot pomoč za prestrukturiranje.

(378)

V dopisu z dne 11. julija 2007 je Poljska navedla, da je ladjedelnica Gdynia prejela pomoč, ki „ni pomoč za prestrukturiranje“. Ta pomoč je navedena v razpredelnici 4.

(379)

Komisija opozarja, da glede na to, da je obstoj podjetja ogrožen, podjetje v težavah ne more šteti k ustreznim instrumentom za spodbujanje ciljev javne politike, dokler ni zagotovljena njegova sposobnost preživetja (točka 20 Smernic). Vsaka pomoč, dodeljena podjetju v težavah v postopku prestrukturiranja, razen če spada v okvir uredb o izjemah, mora biti priglašena kot pomoč za prestrukturiranje (točka 69 Smernic).

(380)

Poljska ni predložila nobenega dokaza, da pomoč iz razpredelnice 4 zgoraj spada v okvir uredb o izjemah.

(381)

Komisija ugotavlja, da so tudi ti ukrepi zajeti v uredbo ter da pomenijo nezakonito in nezdružljivo pomoč za prestrukturiranje.

(382)

Komisija ugotavlja, da je Poljska nezakonito dodelila državno pomoč, opisano v uvodnih izjava 209 do 232, za ladjedelnico Gdynia, v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES. Ta pomoč ni združljiva s skupnim trgom po nobenem odstopanju iz Pogodbe ES.

(383)

Da se ponovno vzpostavi predhodni položaj, je treba izterjati državno pomoč.

(384)

Element pomoči ukrepov, dodeljenih ladjedelnici Gdynia in predstavljenih v uvodnih izjavah 209 do 158 te odločbe, je treba izterjati. Na splošno je element pomoči, ki ga je treba izterjati, tj. prednost, ki jo je prejemnica dobila, enak razliki med pogoji, ki bi jih prejemnica lahko dobila na trgu, in pogoji, pod katerimi so bili ukrepi dodeljeni.

(385)

Referenčne in diskontne stopnje, ki jih je naznanila Komisija, se uporabljajo kot približek za tržno stopnjo za merjenje elementa pomoči, zlasti kadar je pomoč izplačana v več obrokih, in za izračun elementa pomoči, ki izhaja iz shem subvencioniranja obresti (77). V primeru podjetij v težavah, kakršno je ladjedelnica Gdynia, Komisija meni, da je treba referenčno stopnjo zvišati za najmanj 400 bazičnih točk, da bi ta odražala veliko tveganje, vključeno v transakcijo, in še za dodatnih 200 bazičnih točk, da bi odražala pomanjkanje zavarovanja oziroma slabo zavarovanje, ki ga je ponudila prejemnica. Kot je pojasnjeno zgoraj, je vrednost zavarovanja ladjedelnice vprašljiva zaradi razmerja med dolgovi in premoženjem podjetja. Ko podjetje v težavah na trgu ne more pridobiti nobenega financiranja, je lahko element pomoči največ 100 % nominalne vrednosti prejetih sredstev (78).

(386)

Po mnenju Komisije je bila ladjedelnica Gdynia v obdobju, ko je prejela pomoč iz uvodnih izjav 209 do 232, v hudih finančnih težavah (kot je opisano v uvodnih izjavah 62 do 66) in na trgu ni uspela pridobiti financiranja. Ladjedelnica je imela negativen lastniški kapital, še vedno je ustvarjala izgubo in v zadevnem obdobju na trgu ni uspela pridobiti nobenega financiranja. V takšnih okoliščinah udeleženec v tržnem gospodarstvu ladjedelnici nikakor ne bi zagotovil financiranja, in sicer zaradi povezanega visokega tveganja. Zato Komisija meni, da ladjedelnici nobena banka ne bi posodila denarja, niti po visokih obrestnih merah, in nobena banka ne bi dala jamstva, niti za visoko pristojbino.

(387)

Ker ladjedelnica Gdynia na trgu ne bi uspela pridobiti posojila ali jamstva, vsako posojilo ali jamstvo, dodeljeno ladjedelnici v zadevnem obdobju pregleda, samodejno predstavlja pomoč. V skladu s tem je treba vsako neporavnano jamstvo takoj prekiniti, vsa posojila pa je treba takoj izterjati.

(388)

Izterjava posojil, dodeljenih ladjedelnici, pa ne zadostuje za obnovitev prvotnega stanja, saj je imela ladjedelnica do datuma izterjave na razpolago financiranje, ki ga na trgu ne bi mogla pridobiti. Da se obnovi prvotno stanje, je treba izterjati znesek, ki je enak vrednosti te koristi, obseg pa je mogoče približno določiti samo na podlagi obrestne mere, ki se zaračuna za zelo tvegana posojila. Zato mora Komisija odrediti izterjavo razlike med obrestno mero, ki jo je ladjedelnica Gdynia dejansko plačala, in teoretično ustrezno obrestno mero za zelo tvegano posojilo od trenutka, ko je bilo posojilo dodeljeno ladjedelnici, pa do trenutka, ko ladjedelnica posojilo vrne. V zvezi s potrebo po določitvi obrestne mere za zelo tvegana posojila Obvestilo Komisije o metodi določanja referenčnih in diskontnih stopenj navaja, da lahko premija za tveganje znaša več kot 400 bazičnih točk nad referenčno stopnjo, „če nobena zasebna banka ne bi odobrila ustreznega posojila“, kar velja za ta primer. V več odločbah je Komisija menila, da je premija 600 bazičnih točk nad referenčno stopnjo ustrezen minimum, ki odraža zelo tvegano stanje (79). Komisija meni, da je to minimum za posojila v zadevnem primeru.

(389)

Komisija bo enako ravnala v zvezi z jamstvi: odrediti mora izterjavo ekvivalenta pomoči, vsebovanega v jamstvu od trenutka izplačila zajamčenega posojila do prekinitve jamstva.

(390)

Kot je pojasnjeno v Obvestilu Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (80), je mnenje Komisije, da je ekvivalent pomoči enak bodisi subvencioniranju obresti, pridobljenem s pomočjo jamstva (ko jamstvo krije posojilo po stopnji, ki je nižja od tržne), ali znesku, ki izhaja iz dejavnika tveganja za zajamčeno vsoto minus premija, plačana za jamstvo.

(391)

V primeru, ko elementa pomoči ni mogoče izračunati s pomočjo teh pravil, Komisija meni, da se lahko izračuna razlika med premijo za jamstvo, ki bi bila zaračunana na trgu, in premijo, ki jo je plačal prejemnik. Komisija meni, da tako izračunana razlika pomeni element pomoči jamstva. Po mnenju Komisije lahko premija, izračunana za shemo brez državne pomoči, na podlagi katere izvozno-kreditna agencija vodi svoj program izvoznega zavarovanja, za katerega jamči finančno ministrstvo, kar je potrdila odločba Komisije z dne 18. julija 2007, služi kot referenčna premija za omenjen izračun. To premijo bi bilo treba povišati za najmanj 400 bazičnih točk, da bi odražala dejstvo, da ladjedelnica po tej shemi ni bila upravičena do jamstev. Jamstva, dodeljena ladjedelnici, so vključevala zelo visoko tveganje.

(392)

Kot je pojasnjeno zgoraj, glede na to, da ladjedelnica na trgu ne bi mogla pridobiti jamstev zaradi negotovega finančnega stanja, je treba neporavnana jamstva takoj preklicati, da se ustavi izkrivljanje konkurence, ki ga je ustvarila pomoč.

(393)

V primeru jamstev za predplačila Komisija ugotavlja, da so predplačila, za katera jamči izvozno-kreditna agencija, vrsta prodajne pogodbe in ne pogodbe o posojilu, in da za predplačila niso zaračunane obresti. Zato Komisija meni, da je treba za izračun elementa pomoči, ki jo je prejela prejemnica, izvesti primerjavo med premijo, ki jo je plačala ladjedelnica, in premijo, ki bi bila običajno zaračunana na trgu. Shema brez državne pomoči, ki jo uporablja izvozno-kreditna agencija, lahko služi kot referenca, ki odraža pristojbine, zaračunane na trgu, in takšne referenčne pristojbine je treba povišati, da odražajo dodatno tveganje, ki je prisotno, ko se dodeli pomoč podjetju v finančnih težavah.

(394)

Kot v primeru drugih jamstev, ki jih je prejela ladjedelnica, in iz istega razloga, Komisija ugotavlja, da je treba vsa obstoječa jamstva izvozno-kreditne agencije takoj preklicati.

(395)

Nenehna neizvršba odločb o plačilu dolgov s strani javnih organov prav tako predstavlja državno pomoč in jo je treba upoštevati (81). Podobna je revolving posojilu, dodeljenemu pod ugodnimi pogoji, in zato element pomoči ustreza razliki med obrestmi, ki bi bile zaračunane na trgu (za podjetje s podobno bonitetno oceno v podobnem finančnem in gospodarskem stanju in s podobnim zavarovanjem), in obrestmi, ki jih je zaračunal organ, ki je posojilo dodelil.

(396)

V luči stalnega negotovega finančnega stanja ladjedelnice Komisija meni, da bi upnik v tržnem gospodarstvu svoje terjatve izvršil takoj po zapadlosti. Zato dejstvo, da poljski organi ukrepov za izterjavo niso sprejeli takoj, predstavlja pomoč in zato je datum zapadlosti vsake neporavnane obveznosti datum, ko je bila pomoč dana na voljo. Element pomoči bi bil enak razliki med obrestmi, ki bi bile zaračunane na trgu (za podjetje s podobno bonitetno oceno v podobnem finančnem in gospodarskem stanju in s podobnim zavarovanjem), in obrestmi, ki jih je zaračunal organ, ki je pomoč dodelil.

(397)

Ker bi od ladjedelnice vsak udeleženec v tržnem gospodarstvu zahteval takojšnje plačilo dolgov, je poleg elementa pomoči, ki izhaja iz nezaračunanih obresti, takoj poplačati tudi akumulirane obveznosti.

(398)

Vsak odpis dolgov je enak nepovratnim sredstvom in zato celoten del dolgov, ki je bil odpisan, pomeni pomoč.

(399)

Po Zakonu z dne 30. oktobra 2002 se javne obveznosti, prestrukturirane po poglavju 5a, prenesejo na nosilca dejavnosti, tj. podjetje v izključni lasti Industrijske razvojne agencije, skupaj s komponentami sredstev, ki morajo biti vredne najmanj 25 % prestrukturiranih obveznosti. Nosilec dejavnosti mora nato ta sredstva prodati in prihodek uporabiti za poplačilo dela obveznosti po javnem pravu. Preostale obveznosti pristojni organi nato odpišejo. Komisija zato meni, da je element državne pomoči te transakcije enak vrednosti obveznosti po javnem pravu, ki so bile prenesene na nosilca dejavnosti, minus dejanska vrednost prenesenih sredstev. V skladu z Zakonom z dne 30. oktobra 2002 bi to pomenilo, da je element pomoči enak največ 75 % prenesenih obveznosti. Vendar če je vrednost teh sredstev višja ali nižja od 25 %, ki jih zahteva zakon, je treba element pomoči izračunati skladno s tem.

(400)

Komisija upošteva, da se dokapitalizacije podjetij v težavah s strani države ali državnih organov, kot sta Industrijska razvojna agencija in KPS, kjer ni mogoče pričakovati vračila, obravnavajo ko nepovratna sredstva (82). Da popravi izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila dokapitalizacija, mora ladjedelnica vrniti celoten znesek dokapitalizacije.

(401)

Z dopisom z dne 3. novembra 2008 se je Poljska zavezala, da bo to odločbo izvedla s pomočjo prodaje sredstev po tržnih cenah prek odprtega, preglednega, brezpogojnega in nediskriminatornega javnega razpisa (izvedenega v skladu s posebnimi pogoji, prvič določenimi v dopisu Komisije z dne 27. oktobra 2008) in poznejšo likvidacijo ladjedelnice Gdynia. Vse zahtevke za izterjavo, ki izhajajo iz te odločbe, mora Poljska takoj registrirati v okviru likvidacije ladjedelnice Gdynia. Z dopisom z dne 6. novembra 2008 je Komisija Poljsko obvestila, da pod pogojem, da so bili ti pogoji izpolnjeni, prodaja premoženja ne bo vključevala nove pomoči kupcu (kupcem) in da se premoženje kupcu (kupcem) prenese brez obveznosti, ki izhajajo iz odplačila nezakonite in nezdružljive državne pomoči, dodeljene ladjedelnicam v preteklosti v skladu z zahtevo, da se izogne gospodarski kontinuiteti med prejemnico pomoči in dejavnostjo kupca (83). Komisija bo pozorno spremljala, ali so pogoji, določeni v njenem dopisu z dne 27. oktobra 2008 in sprejeti s strani poljskih organov, izpolnjeni, z namenom ugotovitve, ali je bila ta odločba ustrezno izvedena.

(402)

Ti pogoji, za katere se je Poljska izrecno zavezala, da jih bo izpolnila, so povzeti v nadaljevanju.

(403)

Sredstva (brez obveznosti) bodo privatizirana prek odprtega, preglednega, nediskriminatornega in brezpogojnega javnega razpisa. Ladjedelnica Gdynia bo likvidirana skupaj s preostalim premoženjem in obveznostmi.

(404)

Premoženje je treba prodati po tržnih cenah (najboljšemu ponudniku). Komponente premoženja je treba prodati ločeno ali v več manjših sklopih, z namenom iztržiti čim več. Ti sklopi ne smejo biti sestavljeni iz organiziranih delov podjetja ali poslovanja. Vendar pa lahko potencialni kupci vložijo skupno ponudbo za več komponent/sklopov.

(405)

Javni razpis ne sme biti diskriminatoren, tj. zagotoviti je treba, da je prodaja odprta za vse profile potencialnih kupcev brez diskriminacije v zvezi z namenom njihovih naložb.

(406)

Razpis ne sme vsebovati nobenih pogojev (kot npr. ohranjanje števila zaposlenih ali dejavnosti ali prevzem obstoječih pogodb). (Edino merilo za izbiro zmagovalne ponudbe mora biti najvišji prihodek v korist upnikov ladjedelnice).

(407)

Upniki ladjedelnice, javni in zasebni, vključno s strankami ladjedelnice, morajo biti enako razvrščeni in imeti enake pravice v zvezi s prihodki iz prodaje premoženja, kakršne bi imeli v stečajnem postopku.

(408)

V okviru prodaje ne bo dodeljena nobena nova državna pomoč, naj bo v obliki odpisa, poplačila obveznosti po javnem pravu ali poplačila zasebnih upnikov iz državnih sredstev, dokapitalizacije, posojil, jamstev ali drugih ukrepov. Vsako novo obveznost po javnem pravu, ki se akumulira v obdobju, potrebnem za zaključek postopka prodaje, je treba izterjati iz likvidacijske mase.

(409)

Prodajo bo izvedel neodvisni skrbnik, s podobnimi pravicami in obveznostmi kot stečajni upravitelj. Treba je vzpostaviti organ, ki bo upnikom omogočal učinkovit nadzor nad prodajo in zagotovil, da bo prodaja potekala po tržnih pogojih ter da se bo upoštevala njihova razvrstitev in pravice v zvezi s prihodki. Poleg tega bosta Poljska in Komisija skupaj imenovali skrbnika spremljanja, ki bo imel posebno nalogo pomagati Komisiji pri preverjanju, ali postopek prodaje in izterjava pomoči potekata v skladu z zgornjimi zahtevami. V ta namen bo skrbnik spremljanja Komisiji redno posredoval podrobna poročila o različnih fazah postopka.

(410)

Poljska je navedla, da bo morala za izvajanje te odločbe sprejeti zakonodajne ukrepe. Komisija priznava, da je zato potrebno daljše obdobje izvajanja kot običajno, tudi zaradi števila posameznih ukrepov pomoči, na katere se ta odločba nanaša, ter zaradi raznolikosti njihove oblike in trajanja. Komisija zato poziva Poljsko, naj to odločbo izvrši v roku sedmih mesecev po njenem prejemu –