(1)

V skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 61 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se lahko sladkor ali izoglukoza, katerih proizvodnja presega kvoto iz člena 56 navedene uredbe, izvozita le v okviru količinske omejitve, ki jo določi Komisija ob upoštevanju obveznosti iz mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila Unija.

(2)

Podrobna izvedbena pravila za izvoz izvenkvotnih količin, zlasti v zvezi z izvoznimi dovoljenji, so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 951/2006 (2). Vendar je treba zaradi morebitnih priložnosti na izvoznih trgih določiti količinske omejitve za tržno leto.

(3)

V Uredbi Komisije (ES) št. 274/2009 (3) je za tržno leto 2009/2010 določena količinska omejitev za izvoz izvenkvotnega sladkorja v višini 1 350 000 ton. Zahtevki za izvozna dovoljenja so hitro presegli to omejitev. Zato se je z Uredbo Komisije (ES) št. 1106/2009 (4) določil odstotek sprejetja za izdajo izvoznih dovoljenj in so se začasno odložila vlaganja zahtevkov za izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor. Kadar je bila določena omejitev 1 350 000 ton, so bili gospodarski pogoji taki, da ni bilo mogoče izključiti, da se za izvoz izvenkvotnega sladkorja lahko šteje, da je subvencioniran, ker je povprečni strošek proizvodnje sladkorja v Uniji lahko presegel prodajno ceno izvenkvotnega sladkorja na izvoznem trgu. Zato pod takimi pogoji ni bilo mogoče povečati količin izvenkvotnega sladkorja za izvoz nad omejitve iz zgoraj navedenih mednarodnih obveznosti Unije.

(4)

Od začetka leta 2009 so se splošni gospodarski pogoji v sektorju sladkorja precej spremenili. Na začetku januarja 2010 so se cene belega sladkorja na svetovnem trgu več kot podvojile in dosegle približno 500 evrov na tono na londonskem blagovnem terminskem trgu. Istočasno so se cene na trgu za sladkor v Uniji znižale v skladu z institucionalno referenčno ceno.

(5)

Pod trenutnimi gospodarskimi pogoji je povprečen strošek pridelave sladkorne pese v Uniji pod prodajno ceno izvenkvotne sladkorne pese. Poleg tega je prodajna cena izvenkvotnega sladkorja na svetovnem trgu nad povprečnim stroškom pridelave sladkorja v Uniji. Dokler veljajo ti pogoji, se zato za izvoz izvenkvotnega sladkorja ne more šteti, da je subvencioniran. Zaradi tega se lahko izvaža več, kot je določeno v obveznostih Unije za izvozne subvencije, in se s tem ne kršijo obveznosti iz članstva Unije v Svetovni trgovinski organizaciji.

(6)

Po najnovejših informacijah se bodo v Uniji zaradi izjemno ugodnih vremenskih pogojev leta 2009 nedvoumno proizvedle velike količine izvenkvotnega sladkorja. Količina se trenutno ocenjuje na okoli 4 100 000 ton. Ob upoštevanju vseh mogočih trgov za ta sladkor, zlasti povpraševanja kemijske industrije po industrijskem sladkorju, se ocenjuje, da bi bilo za izvoz še vedno na voljo najmanj 500 000 ton.

(7)

Zaradi predvidenih presežkov v Uniji v tržnem letu 2009/2010 in izjemno visokih svetovnih tržnih cen, ki so jih povzročile zelo težavne razmere v trenutni ponudbi, je bolje izvoziti preostali presežni sladkor v Uniji, kot ga prenesti v naslednje tržno leto. Določitev dodatne količinske omejitve za tržno leto 2009/2010 bi pridelovalcem sladkorja in sladkorne pese v Uniji omogočila, da izkoristijo prednosti trenutnih ugodnih izvoznih možnosti. Zato je treba določiti dodatno količinsko omejitev.

(8)

Trenutno se ocenjuje, da bodo cene sladkorja na svetovnem trgu morda začele padati v drugi polovici leta 2010. Da bi se zagotovilo, da dodatni izvoz izvenkvotnega sladkorja ni v nasprotju z obveznostmi Unije glede subvencij, je primerno omejiti uporabo izvoznih dovoljenj do 30. junija 2010 in znižati veljavnost izvoznih dovoljenj na en mesec.

(9)

Izvoz sladkorja iz Unije v nekatere bližnje namembne države in tretje države, ki proizvodom EU priznavajo preferencialni uvozni režim, je trenutno v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zaradi odsotnosti ustreznih instrumentov za medsebojno pomoč v boju proti nepravilnostim ter da bi čim bolj zmanjšali tveganje goljufije in preprečili morebitne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom ali ponovnim vnosom izvenkvotnega sladkorja v Unijo, je treba s seznama upravičenih namembnih držav izključiti nekatere bližnje namembne države.

(10)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

Odločba Komisije št. 2009/367/ES (2) je za proračunsko leto 2008 potrdila obračune vseh plačilnih agencij, razen obračunov belgijske plačilne agencije „ALV“, nemške plačilne agencije „Baden-Württemberg“, grške plačilne agencije „OPEKEPE“, italijanske plačilne agencije „ARBEA“, malteške plačilne agencije „MRRA“, portugalske plačilne agencije „IFAP“ in romunske plačilne agencije „PIAA“.

(2)

Po prejemu novih podatkov in po dodatnih preverjanjih lahko Komisija zdaj sprejme sklep o celovitosti, točnosti in verodostojnosti obračunov, ki so jih predložile belgijska plačilna agencija „ALV“, nemška plačilna agencija „Baden-Württemberg“, malteška plačilna agencija „MRRA“, portugalska plačilna agencija „IFAP“ in romunska plačilna agencija „PIAA“.

(3)

Prvi pododstavek člena 10(2) Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (3) določa, da se zneski, ki se izterjajo od vsake države članice ali se ji plačajo, v skladu s sklepom o potrditvi obračunov iz prvega pododstavka člena 10(1) navedene Uredbe določijo tako, da se predplačila, izplačana med zadevnim proračunskim letom, tj. 2008, v skladu z odstavkom 1 odštejejo od izdatkov, priznanih za isto leto. Takšni zneski se odštejejo od predplačil za izdatke oziroma se jim prištejejo, in sicer od drugega meseca, ki sledi mesecu, ko je bil sprejet sklep o potrditvi obračunov.

(4)

V skladu s členom 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/2005, 50 % finančnih posledic zaradi neizvršene izterjatve krije zadevna država članica, 50 % pa je kritih iz proračuna Skupnosti, če do izterjave ni prišlo v štirih letih po datumu prve upravne ali sodne ugotovitve ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi. Člen 32(3) navedene uredbe zahteva od držav članic, da Komisiji skupaj z letnimi računovodskimi izkazi predložijo poročilo o postopkih izterjav zaradi nepravilnosti. Natančna pravila o izvajanju obveznosti držav članic glede poročanja o zneskih za izterjavo so določena v Uredbi (ES) št. 885/2006. Priloga III k navedeni uredbi vključuje model tabele, ki so jo morale leta 2009 predložiti države članice. Na podlagi tabel, ki jih izpolnijo države članice, mora Komisija sprejeti sklep glede finančnih posledic, ki nastanejo, če se izterjave niso izvršile v štirih oziroma osmih letih. Ta sklep ne vpliva na prihodnje odločitve o skladnosti v skladu s členom 32(8) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

(5)

V skladu s členom 32(6) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se lahko države članice odločijo, da postopka izterjave ne bodo izvajale. Takšno odločitev je mogoče sprejeti le, če je skupna vsota že obstoječih in verjetnih stroškov izterjave višja od zneska izterjave ali če izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalno zakonodajo. Če je bil ta sklep sprejet v štirih letih po prvi upravni ali sodni ugotovitvi ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi, se 100 % finančnih posledic neizterjave krije iz proračuna Skupnosti. V poročilu iz člena 32(3) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se navedejo zneski, za katere se je država članica odločila, da jih ne bo izterjala, in razlogi za takšno odločitev. Za te zneske se ne bremenijo zadevne države članice in se zato krijejo iz proračuna Skupnosti. Ta sklep ne vpliva na prihodnje odločitve o skladnosti v skladu s členom 32(8) navedene uredbe.

(6)

Pri potrditvi obračunov zadevnih plačilnih agencij mora Komisija upoštevati zneske, ki so jih zadevne države članice že zadržale na podlagi Odločbe 2009/367/ES.

(7)

V skladu s členom 30(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005 ta sklep ne posega v poznejše sklepe Komisije, s katerimi se iz financiranja Skupnosti izvzamejo izdatki, ki niso bili izvršeni v skladu s pravili Skupnosti –

(1)

Člen 4 Direktive 91/496/EGS določa, da države članice zagotovijo, da se za pošiljke živali iz tretjih držav na mejnih kontrolnih točkah pregledajo dokumenti in identitete ter s tem preveri kraj njihovega naslednjega postanka, zlasti v primeru prevoza živali. Navedene mejne kontrolne točke so navedene v Prilogi II k Direktivi Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (2).

(2)

Člen 9(1) Direktive 91/496/EGS določa, da države članice pod določenimi pogoji odobrijo prevoz živali iz ene tretje države v drugo tretjo državo ali v isto tretjo državo. Točka (c) navedenega člena zlasti določa, da pregledi iz člena 4 Direktive dokažejo, da živali izpolnjujejo zahteve iz Direktive 91/496/EGS ali da imajo živali, ki jih zajemajo direktive iz Priloge A k Direktivi Sveta 90/425/EGS (3), jamstva glede zdravstvenega stanja, ki so najmanj enakovredna navedenim zahtevam.

(3)

Direktiva Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (4), je navedena v Prilogi A k Direktivi 90/425/EGS. Poglavje III Direktive 90/426/EGS določa jamstva glede zdravstvenega stanja za kopitarje.

(4)

Odločba Komisije 92/260/EGS z dne 10. aprila 1992 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanjem veterinarskih spričeval za začasen sprejem registriranih konjev (5) določa vzorec zdravstvenega spričevala za začasen sprejem registriranih konjev v Unijo, ki upošteva različna zdravstvena stanja živali v tretjih državah. Navedena spričevala zagotavljajo jamstva glede zdravstvenega stanja, potrebna za prevoz kopitarjev iz ene tretje države, ozemlja ali delov njihovega ozemlja v drugo tretjo državo ali ozemlje ali drugi del iste tretje države ali ozemlja. Jamstva glede zdravstvenega stanja v navedenih spričevalih se štejejo kot referenčni pogoj za prevoz kopitarjev v Uniji.

(5)

Odločba Komisije 2004/211/ES z dne 6. januarja 2004 o uvedbi seznama tretjih držav in delov njihovega ozemlja, s katerih države članice dovolijo uvoz živih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov vrst kopitarjev (6), določa, da morajo države članice dovoliti začasen sprejem in uvoz registriranih konjev iz tretjih držav ali delov tretjih držav, navedenih v Prilogi k tej odločbi. Poleg tega razdeli tretje države v skupine glede na njihovo zdravstveno stanje živali. Navedene skupine je treba upoštevati pri prevozu kopitarjev v Uniji.

(6)

Odločba Komisije 2008/907/ES z dne 3. novembra 2008 o jamstvih glede zdravstvenega stanja za prevoz kopitarjev iz ene tretje države v drugo v skladu s členom 9(1)(c) Direktive Sveta 91/496/EGS (7) določa, da morajo kopitarji na poti iz ene tretje države v drugo prihajati iz tretje države iz Priloge I k Odločbi 92/260/EGS. Določa tudi, da mora biti takšnim kopitarjem priloženo spričevalo z naslovom „Tranzitno spričevalo za transport kopitarjev iz ene tretje države v drugo“. Navedeno spričevalo upošteva vzorec zdravstvenega spričevala iz Odločbe 92/260/EGS.

(7)

Ker so jamstva glede zdravstvenega stanja za uvoz kopitarjev vsaj tako stroga kot za začasen sprejem registriranih konjev, je primerno odobriti prevoz kopitarjev čez ozemlja iz Priloge I k Direktivi Sveta 97/78/ES ne le iz tistih tretjih držav, ozemelj ali delov njihovega ozemlja, iz katerih je v skladu z Odločbo 2004/211/ES dovoljen začasen sprejem registriranih konjev, temveč tudi iz tistih tretjih držav, ozemelj ali delov njihovega ozemlja, iz katerih je v skladu z navedeno odločbo dovoljen stalni uvoz.

(8)

Zaradi jasnosti zakonodaje Unije je treba razveljaviti Odločbo 2008/907/ES.

(9)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –