22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/1

(1)

Svet je februarja 1994 z Uredbo (ES) št. 229/94 (3) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz etanolaminov („zadevni izdelek“) s poreklom iz Združenih držav Amerike (ZDA).

(2)

Na podlagi zahtevka Sveta evropske kemične industrije (CEFIC) se je julija 2005 začel pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Z Uredbo (ES) št. 1583/2006 (4) je Svet zaključil pregled in uvedel dokončne protidampinške ukrepe za uvoz etanolaminov s poreklom iz ZDA. Dajatve so bile v obliki posebnih fiksnih stopenj dajatev.

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku protidampinških ukrepov za uvoz etanolaminov s poreklom iz ZDA (5) oktobra 2008 je Komisija 25. julija 2008 prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek so vložili BASF SE/AG, INEOS Oxide Ltd, Sasol Germany GmbH in Akzo Nobel Functional Chemicals AB („proizvajalci vložniki Unije“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje etanolamina v Unije.

(5)

Zahtevek je temeljil na predvidevanju, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode industriji Unije.

(6)

Po posvetu s svetovalnim odborom je bilo ugotovljeno, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je Komisija z obvestilom o začetku začela preiskavo (6) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Službe Komisije so o začetku pregleda uradno obvestile proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v ZDA, uvoznike/trgovce, uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in organe ZDA. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Službe Komisije so vprašalnike poslale vsem znanim zadevnim strankam in tistim, ki so ga zahtevale v roku iz obvestila o začetku.

(9)

Komisija je neposredno vpletenim strankam dala tudi možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(10)

Izpolnjene vprašalnike sta poslala dva proizvajalca izvoznika v ZDA, en povezan uvoznik v Uniji, en povezan uvoznik v Švici, proizvajalci vložniki Unije in en industrijski uporabnik v Uniji. Dodatni proizvajalec izvoznik iz ZDA (Huntsman Petrochemical Corporation) je predložil dokument („dokument o stališču“), v katerem je trdil, da bi bilo treba ukrepe razveljaviti, vendar ni odgovoril na vprašalnik.

(11)

Službe Komisije so poiskale in preverile vse informacije, ki so se jim zdele potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(12)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2007 do 30. septembra 2008 („OPP“).

(13)

Preučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2005 do konca OPP („obravnavano obdobje“). Poleg tega so bili ocenjeni tudi trendi za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode glede na vpliv svetovne gospodarske krize na trg etanolamina po OPP.

(14)

Zadevni izdelek je enak izdelku iz prejšnjih preiskav, tj. etanolamini s poreklom iz ZDA, ki trenutno spadajo pod oznake KN ex 2922 11 00, ex 2922 12 00 in 2922 13 10. Etanolamini se pridobivajo tako, da etilen oksid (EO), ki nastane z reakcijo med etilenom in kisikom, reagira z amoniakom. Ta sinteza povzroči tri hkratne reakcije in tri različne vrste etanolaminov: monoetanolamin (MEA), dietanolamin (DEA) in trietanolamin (TEA), odvisno od tega, kolikokrat se veže EO. Največje število kombinacij je omejeno s številom vodikovih elementov v amoniaku, to je tri. Delež treh vrst v skupni proizvodnji je določen s posebno zasnovo proizvodnih obratov in se lahko do neke stopnje nadzira z izbiro („molekulskega“) razmerja amoniak/EO.

(15)

Zadevni izdelek se uporablja kot vmesni izdelek in/ali aditiv za površinsko aktivne snovi, ki se uporabljajo v čistilnih sredstvih in izdelkih za osebno nego, kozmetiki, gnojilih in sredstvih za zaščito pridelka (glifosat), antikorozijskih sredstvih, mazalnih oljih, tekstilnih dodatkih in mehčalcih za tkanine (esterquati), fotografskih kemikalijah, pri predelavi papirja in kovin, obdelavi lesa, kot pomožno sredstvo za mletje in povezovanje v proizvodnji cementa ter kot absorpcijsko pomožno sredstvo za izpiranje plinov (odstranjevanje kislin). Izdelek lahko uporabljajo tudi proizvajalci sami ali njihovi povezani proizvajalci pri proizvodnji etilenaminov. Nove uporabe MEA vključujejo tavrin in elektroniko, zlasti izdelke, ki sodijo v sektor zaslonov LCD.

(16)

Kot v prvotni in prejšnjih preiskavah v zvezi s pregledom se je pokazalo, da ima zadevni izdelek, proizveden v ZDA in prodan Uniji, enake fizikalne in tehnične lastnosti kot izdelek, ki ga v Uniji proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, in da se ta dva izdelka glede uporabe ne razlikujeta. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je zadevni izdelek, proizveden v ZDA in prodan Uniji, enak izdelku, ki se prodaja na ameriškem domačemu trgu. Zato je treba vse te izdelke obravnavati kot podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(17)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je preučilo, ali damping trenutno obstaja, in, če obstaja, ali je verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(18)

Od štirih ameriških proizvajalcev izvoznikov, navedenih v pritožbi, sta dva sodelovala, eden ni sodeloval v preiskavi, ampak samo predložil dokument o stališču, od četrte ameriške družbe, navedene v pritožbi, pa ni bil prejet noben odgovor ali kakršna koli druga informacija.

(19)

Dva sodelujoča proizvajalca izvoznika sta predstavljala večji del (tj. več kot 90 %, natančne številke ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti) uvoza v Unijo med OPP, ki je znašal 37 583 ton in je za 8,5 % nižji od uvoza med prejšnjim obdobjem preiskave (od 1. julija 2004 do 30. junija 2005). Uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA v Unijo je med OPP predstavljal 14 % potrošnje Unije.

(20)

Pri dveh sodelujočih proizvajalcih izvoznikih iz ZDA je bila normalna vrednost za vsako vrsto zadevnega izdelka določena na osnovi cen na ameriškem domačem trgu, ki so jih nepovezane stranke plačale ali jih plačujejo, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe, ker je bilo ugotovljeno, da je bila ta prodaja opravljena v zadostnih količinah in v običajnem poteku trgovine.

(21)

Kot v prvotni in prejšnjih preiskavah v zvezi s pregledom je ta preiskava spet pokazala, da sta dva sodelujoča proizvajalca izvoznika iz ZDA izvažala zadevni izdelek v Unijo prek povezanih družb. Zato in v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe so bile izvozne cene konstruirane na podlagi cen, po katerih je bil uvožen izdelek prvič preprodan neodvisnim kupcem v Uniji. Izvedene so bile prilagoditve vseh stroškov, nastalih med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški ter dobičkom, ki so ga v OPP v Uniji ustvarile uvozne družbe. V zvezi s stopnjo dobička ni bilo mogoče uporabiti dejanskega dobička povezanih trgovcev, saj zaradi razmerja med proizvajalci izvozniki in povezanimi trgovci te cene niso zanesljive. Njihova stopnja dobička je bila zato določena na primerni stopnji, ki ni presegala dejanske stopnje dobička povezanih trgovcev in v skladu s stopnjami dobička, uporabljenimi iz podobnih razlogov v prejšnji preiskavi.

(22)

Normalna vrednost je bila primerjana s povprečno izvozno ceno za vsako vrsto zadevnega izdelka, na podlagi franko tovarna in na enaki ravni trgovine. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe in za zagotovitev poštene primerjave so bile upoštevane razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na ceno in primerljivost cen. Prilagoditve so bile izvedene za notranji in čezmorski prevoz, zbirne popuste, manipulativne stroške in stroške pakiranja, stroške posojil in uvozne dajatve, ki so bili vsi odšteti od cen pri nadaljnji prodaji, da se izračuna cena franko tovarna.

(23)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena za vsako vrsto izdelka na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno na enaki ravni trgovine. Ta primerjava je pokazala damping v OPP, čeprav na nižji ravni, kot je bila ugotovljena pri prejšnjem pregledu. Tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek vrednosti CIF meja Unije, je znašala 11,9 % za INEOS Oxide LLC in 0 % za družbo Dow Chemical. Za druge ameriške proizvajalce, ki niso sodelovali v preiskavi in so med OPP pokrivali manj kot 5 % (natančne številke ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti) ameriškega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, je morala stopnja dampinga temeljiti na razpoložljivih dejstvih v skladu z določbami člena 18 osnovne uredbe.

Kot je bilo navedeno, je preiskava pokazala damping. Zato se v skladu z določbami člena 18(6) osnovne uredbe obstoj dampinga na stopnji, ugotovljeni za INEOS Oxide LLC, tj. 11,9 %, pripiše tudi navedenim izvoznikom, ki niso sodelovali v preiskavi. Ni razloga, da bi domnevali, da je stranka, ki ni sodelovala v preiskavi, izvajala manjši damping kot sodelujoče stranke, in da bi jo obravnavali bolj ugodno kot stranke, ki so sodelovale. Treba je omeniti, da za nesodelujočega ameriškega proizvajalca ni bilo na voljo nobenih preverljivih informacij, odgovori na vprašalnik sodelujočega proizvajalca izvoznika iz ZDA, preverjeni glede na statistiko Eurostata, pa izključujejo možnost, da bi manjkajoče količine izvozili sodelujoči proizvajalci izvozniki iz ZDA.

(24)

Po analizi obstoja dampinga v OPP je bila preučena verjetnost nadaljevanja dampinga.

(25)

Ukinitev ukrepov bi izvoznikom omogočila znižanje izvoznih cen. S tem bi izdelek iz ZDA postal privlačnejši na trgu Unije. Če bi se izvozne cene znižale sorazmerno z ravnjo protidampinških dajatev, bi stopnje dampinga, ugotovljene v OPP, znašale 12 % za INEOS Oxide LLC in nesodelujoče stranke (v skladu s členom 18 osnovne uredbe), medtem ko še vedno ne bi bil ugotovljen damping za Dow Chemical. Majhna razlika med stopnjo dampinga s prišteto dajatvijo in stopnjo dampinga brez dajatve je posledica dejstva, da je bila med OPP splošna raven cen za etanolamine precej visoka, kar je pomenilo, da je imela uvedena protidampinška dajatev v obliki posebnega fiksnega zneska minimalen učinek. Po OPP so se cene etanolaminov na splošno precej znižale, kot je podrobneje opisano v nadaljevanju.

(26)

Neizkoriščena proizvodna zmogljivost v ZDA med OPP ni zanemarljiva. Ocenjuje se, da je bilo v ZDA med OPP približno 60 000 ton neizkoriščene proizvodne zmogljivosti. To je bilo izračunano na podlagi proizvedenih količin dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, dejstva, da so normalne pričakovane stopnje proizvodnje približno 90 % načrtovane dejavnosti, domneve, da dejanski donos proizvodnje nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz ZDA ni bil manjši od 80 % načrtovane dejavnosti, in informacij vodilnih strokovnih publikacij. Navedena številka bi se lahko zvišala na 85 000 ton ob doseganju ambicioznejših stopenj proizvodnje. V primerjavi z ocenjeno skupno načrtovano dejavnostjo v ZDA v višini 732 000 ton je skupno ocenjeno povpraševanje, vključno z lastno potrošnjo, znašalo 588 000 ton. Razmeroma nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je bila posledica številnih incidentov, ki so se dogajali v zadnjih letih, in sicer selektivnih prekinitev delovanja, ki so jih izvajali proizvajalci ZDA za ohranjanje majhnih zalog, uvedbe širitev zmogljivosti (zadnja širitev Dow Chemical za 45 000 ton in zadnja širitev enega od nesodelujočih ameriških proizvajalcev v višini 32 000 ton) in vpliva orkanov Gustav in Ike na določene proizvodne obrate oziroma nekatere obrate za predelavo surovin. Kar se tiče orkanov Ike in Gustav, sta imela med OPP še vedno določen vpliv, vendar je bil ta vpliv po OPP odpravljen.

Po ocenah PCI Consulting Group (PCI) v letu 2008 je izgubljena proizvodnja znašala 39 000 ton (7). Obstoj morebitnih neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti v ZDA med letoma 2007 in 2008, tj. med obdobjem, ki ga zajema OPP, je potrdila tudi vodilna letna publikacija, ki preučuje trg etanolamina (8). Za leto 2007 je ta publikacija ocenila, da je ponudba na trgu ZDA prevelika za 65 000 ton. Prosto zmogljivost v višini približno 60 000 ton je treba primerjati z obsegom izvoza iz ZDA v Unijo v OPP (37 583 ton) in skupno potrošnjo Unije (268 000 ton). Iz navedenega sledi, da obstaja velika možnost za povečanje izvoza iz ZDA in prevzem velikega dela trga Unije.

(27)

Glede številnih pomembnih ameriških izvoznih trgov je preiskava pokazala, da bodo imeli ameriški proizvajalci vedno več težav z oskrbo teh trgov, ker so slednji pred kratkim postali ali bodo kmalu postali samozadostni. Dejansko so bile na trgih tretjih držav, ki jih oskrbujejo ZDA, pred kratkim zaključene številne širitve zmogljivosti oziroma so trenutno v postopku uvajanja. To so:

(28)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 26, je na voljo nekaj pomembne proste zmogljivosti, ki se lahko v primeru razveljavitve ukrepov uporabi za večjo proizvodnjo etanolamina in za prodajo etanolamina na trgu Unije. Poleg tega je verjetno, da bodo postali izvozni trgi, ki so pomembni za ameriške proizvajalce, zasičeni zaradi povečanja njihove lokalne proizvodnje, zaradi česar bo postal trg Unije zelo privlačen trg za ameriške proizvajalce.

(29)

Preučeno je bilo tudi morebitno poslovno ravnanje nesodelujočega ameriškega proizvajalca iz uvodne izjave 10. Treba je spomniti, da je edini dokument, ki ga je ta stranka predložila, dokument o stališču, v katerem proizvajalec ugotavlja, da uvoz etanolamina ameriškega porekla ne povzroča škode in da ne obstaja verjetnost ponovitve škodljivega dampinga. Družba je trdila, da je imela med OPP le manjšo prodajo zadevnega izdelka dvema nepovezanima in eni povezani stranki v Uniji. Navedla je tudi, da bi želela imeti običajen in pravičen vzorec prodaje v Uniji, vendar ni priskrbela nobenih konkretnih podatkov ali preverljivih informacij glede svojih dejavnosti v OPP v zvezi z zadevnim izdelkom ali predvidenega ravnanja v prihodnosti glede poslovanja z etanolaminom v zvezi s trgom Unije. Zato so morale ugotovitve glede tega nesodelujočega ameriškega proizvajalca v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljiti na razpoložljivih dejstvih. V zvezi s tem so bile pridobljene razpoložljive informacije s spletne strani te stranke, pa tudi zadevni podatki, ki jih je objavil CEH Product Review on Ethanolamines (SRI Consulting), vodilna strokovna publikacija. Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je ta nesodelujoči ameriški proizvajalec med OPP z zadevnim izdelkom, obravnavanim kot poslovnim sektorjem, ki sodi v skupino izdelkov družbe z najboljšimi rezultati, predstavljal 29 % proizvodne zmogljivosti ameriške proizvodnje.

Splošna pomembnost trga Unije je bila potrjena tudi z dejstvom, da prodaja v Uniji predstavlja 33 % celotne prodaje te družbe. Glede na velikost tega ameriškega proizvajalca na ameriškem trgu, njegovo proizvodno zmogljivost, splošno pomembnost Unije v njegovih poslovnih dejavnostih in pomembnost trga Unije na svetovnem trgu etanolamina je smiselno predvidevati, da bi v primeru izteka ukrepov nesodelujoči ameriški proizvajalec še povečal svoj izvoz v Unijo. Na podlagi podatkov, ki so prevladovali med OPP, obstaja spodbuda za takšno ravnanje zlasti zaradi visokih ravni cen zadevnega izdelka na trgu Unije.

(30)

Od novembra 2004 Kitajska nalaga protidampinške dajatve na MEA in DEA s poreklom iz Japonske, ZDA, Malezije, Tajvana in Mehike. Za etanolamine s poreklom iz ZDA velja dajatev v razponu od 20 % do 74 %. Leta 2008 je bilo 11 % celotnega ameriškega izvoza namenjenega Kitajski (10), trgu z naraščajočim povpraševanjem po zadevnem izdelku, ki je leta 2007 proizvedel približno 24 % celotne notranje porabe etanolaminov. Treba je opozoriti, da je družba Dow Chemical z družbo Petronas ustanovila skupno podjetje, imenovano Optimal, in v Maleziji postavila obrat z zmogljivostjo 75 000 ton, ki je od leta 2002 namenjena oskrbovanju azijskega trga etanolamina. Vseeno velja, da za dejanski ameriški izvoz na Kitajsko veljajo ukrepi, ki tako iz praktičnih razlogov omejujejo možnost za znatno absorbiranje neizkoriščenih zmogljivosti.

(31)

Poleg tega se zdi, da izvoznim možnostim ameriškega etanolamina na Kitajsko nasprotuje tudi dejstvo, da je bil kitajski režim dajatev za etanolamine, uvožene iz držav ASEAN, spremenjen (uvozna dajatev je bila znižana s 5 % na 0 %), kar predstavlja dodatno prednost za proizvajalce etanolamina v državah ASEAN, ki izvažajo na Kitajsko (11).

(32)

Za trg etanolamina je značilno veliko naraščanje povpraševanja po DEA, ki ga je sprožila uporaba DEA v proizvodnji glifosat herbicidov. Na povpraševanje po TEA vplivajo predvsem uporaba v sektorju cementa in proizvajalci mehčalcev za tkanine. Glavni trg za MEA je sinteza organskih spojin (večinoma etilenaminov). Uredba ZDA, ki je v veljavi od 1. januarja 2005 in prepoveduje uporabo nadomestnih, kovinskih izdelkov za obdelavo lesa, je povzročila večje povpraševanje po MEA. Vendar pa informacije vodilnih strokovnih publikacij kažejo, da vpliv ameriške zakonodajne pobude iz leta 2005 ne bo več povzročal visokega odstotka zvišanja porabe v prihodnosti. Javno razpoložljive informacije dejansko potrjujejo, da se je potrošnja MEA, namenjenega zaščiti lesa, povečala s 3 000 ton leta 2001 na 107 000 ton leta 2007. Od leta 2006 je letna stopnja rasti skromna (tj. 3 %) in ne pričakuje se, da se bo v prihodnosti bistveno spremenila. Vzrok za to je dejstvo, da se je ta tržni segment stabiliziral in da na trgu za zaščito lesa obstaja konkurenca drugih izdelkov, ki ne uporabljajo MEA (kot so zaščita za les na osnovi borata, naravne, proti škodljivcem odporne vrste lesa, in reciklirano jeklo). Skratka, do OPP je obstajalo pozitivno razvijajoče se povpraševanje, za katero pa se pričakuje, da se bo umirilo.

(33)

Preučene so bile razpoložljive informacije v zvezi z možnim razvojem povpraševanja v ZDA in drugod po svetu do leta 2013. Vse številke v naslednjih uvodnih izjavah temeljijo na informacijah pritožnikov, Dow Chemical, INEOS Oxide LLC in vodilnih referenčnih publikacij kemične industrije, ki jih izdajajo SRI Consulting, PCI in Tecnon OrbiChem Ltd. Podatki še ne odražajo vpliva sedanje gospodarske krize.

(34)

V skladu s temi informacijami se pričakuje, da bo povprečna letna rast povpraševanja v ZDA dosegla 3,1 %. Rast povpraševanja na drugih trgih je višja. Predvidena povprečna letna rast v Uniji ne bo dosegla 4 % v primerjavi s 4,6 % na Kitajskem, 5 % v Srednji in Južni Ameriki ter 13,4 % na Bližnjem vzhodu. Ta položaj potrjuje, da bodo morali ameriški proizvajalci iskati izvozne trge ter si prizadevati za povečanje prisotnosti in dobička v območjih sveta, za katera se pričakuje, da bodo rasla hitreje, in kjer obstajajo priložnosti za večji tržni delež.

(35)

Pri primerjavi razvoja povpraševanja in razpoložljive proizvodnje zmogljivosti se na podlagi podatkov pred krizo pojavi naslednja slika: v ZDA, kjer je bila med OPP dejanska proizvodnja za približno 65 000 ton večja od dejanske potrošnje izdelka v kombinaciji z neizkoriščeno zmogljivostjo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo absorbirana dodatna proizvodna zmogljivost, ki je pred kratkim začela delovati. Glede na javno razpoložljive informacije se presežna zmogljivost v ZDA ne bo zmanjšala do leta 2013. Zato se v bližnji prihodnosti izvozna spodbuda za proizvajalce iz ZDA verjetno ne bo zmanjšala.

(36)

Nasprotno, leta 2007 je povpraševanje na evropskem trgu rahlo preseglo (12) proizvodno zmogljivost Unije. Vendar je na podlagi podatkov pred krizo malo verjetno, da bo ta položaj ostal nespremenjen. Dejansko, če primerjamo predvidene stopnje rasti z napovedanimi širitvami zmogljivosti, lahko pričakujemo nekaj presežne zmogljivosti, če bodo izvedeni investicijski načrti družbe INEOS v Uniji. Takšna širitev zmogljivosti po pričakovanjih ne bo uresničena do konca leta 2010. Zato bi postal trg Unije zelo občutljiv na vsakršen pritisk, ki bi izhajal iz potrebe ameriških proizvajalcev, da si zagotovijo trge za svojo presežno proizvodnjo.

(37)

Na splošno se bo svetovna proizvodna zmogljivost do leta 2013 verjetno povečala s približno 1 764 000 ton na 2 423 000 ton (načrtovana zmogljivost). To vključuje nove zmogljivosti v Uniji (+ 119 000), Rusiji (+50 000), Saudski Arabiji (+ 100 000) in Aziji (+ 394 000) (13). Na Kitajskem naj bi se zmogljivosti za proizvodnjo etanolamina med 2009 in 2011 povečale za 344 000 ton. Ob upoštevanju dejstva, da en ameriški proizvajalec prodaja zadevni izdelek na Kitajsko preko skupnega podjetja v Maleziji, je razumljivo pričakovati, da bo vsakršno povečanje samozadostnosti na Kitajskem resno zmanjšalo izvozne možnosti tega ameriškega proizvajalca. Glede preostalih azijskih trgov razpoložljive informacije potrjujejo, da prav tako postajajo samozadostni, kar pomeni dodaten pritisk na ameriške proizvajalce, da poiščejo nove trge.

(38)

Svetovno povpraševanje se bo, na podlagi predvidene 3,5–4-odstotne rasti, do leta 2013 povečalo na 1 836 000 ton. Ob upoštevanju, da se nekaj presežka zmogljivosti vedno absorbira zaradi zaustavitve proizvodnje za vzdrževalna dela in je zato potreben neke vrste blažilec, kaže napoved za leto 2013 samo ravnovesje v ZDA in presežno zmogljivost drugod. Različne širitve zmogljivosti in napovedi položaja na trgu do leta 2013 kažejo na verjetnost izvajanja dampinga na trgu Unije s strani proizvajalcev izvoznikov iz ZDA, ker se dobava in povpraševanje na ameriškem trgu verjetno ne bosta izenačili pred letom 2013.

(39)

Spomniti je treba, da so etanolamini del poslovnega sektorja derivatov EO. Monoetilenglikol (MEG) tudi sodi v ta sektor. Nekateri znaki kažejo, da se večina proizvajalcev derivatov EO v Aziji zaradi zelo zmanjšanega trga glikola poskuša osredotočiti na poslovanje z derivati EO, razen MEG, zato pošiljajo na trg več etanolaminov. Dejansko so se zaradi zelo slabih cen MEG v letu 2008 tisti azijski proizvajalci, ki lahko proizvajajo MEG in etanolamine, odločili za proizvodnjo etanolaminov, da bi tako izboljšali svojo celotno dobičkonosnost (14). To bo verjetno zaostrilo razmere na trgu etanolaminov v Aziji, ki je leta 2008 predstavljal 18 % (15) celotnega ameriškega uvoza. Na podlagi informacij z začetka sedanje gospodarske krize so bile napovedi, da bo v Aziji kratkoročno še vedno znatno pomanjkanje (16), vendar se pričakuje, da se ga bo v srednjeročnem obdobju ob upoštevanju znatnega povečanja zmogljivosti etanolamina v Aziji nadomestilo, kot je razloženo v uvodni izjavi 27.

(40)

Razpoložljive informacije po koncu OPP potrjujejo, da bodo proizvajalci, ki proizvajajo tako MEG kot etanolamine, zaradi slabih cen MEG dajali prednost proizvodnji etanolaminov, da bi tako izboljšali svojo celotno dobičkonosnost. Glede na razvoj zmogljivosti proizvodnje MEG v svetu informacije (17) kažejo, da so se zmogljivosti proizvodnje MEG med obravnavanim obdobjem povečale za približno 19 %. Razen za Azijo je bilo to pripisano predvsem povečanju v državah Bližnjega vzhoda (Iran, Kuvajt in Savdska Arabija), kjer se bodo širitve MEG nadaljevale do leta 2015. V Mehiki se je med obravnavanim obdobjem zmogljivost proizvodnje etanolaminov povečala za 40 000 ton, razpoložljive informacije pa kažejo, da je treba pričakovati prehod s proizvodnje MEG na proizvodnjo etanolaminov. To stanje potrjuje, da se svetovni trg sooča z resno težavo prevelike ponudbe pri proizvodnji MEG, kar pojasnjuje, zakaj se svetovne cene MEG znižujejo.

(41)

Ker so ZDA najpomembnejši trg etanolaminov, se pričakuje, da bo to prvi trg, ki se bo soočil s posledicami prevelike ponudbe MEG, tj. padcem cen MEG in prehodom ustreznih surovin (EO) s proizvodnje MEG na proizvodnjo etanolaminov. Očitno je, da bodo prevelika ponudba MEG in njene posledice skupaj z že opredeljenim presežkom etanolamina na ameriškem trgu ustvarili pritisk na cene etanolamina.

(42)

Na splošno prodaja na trgu Unije redkeje temelji na pogodbah za določen čas kot na ameriškem trgu, vendar so vse preverjene pogodbe vsebovale določila, ki dovoljujejo razmeroma hitro prilagoditev cen (običajno v nekaj tednih) zaradi nihanja cen. Obstoj prodajnih pogodb tako ne pomeni, da so prodajne cene določene za daljše obdobje in so zato stabilne. Na cene na enoto zelo vplivajo cene na svetovnem trgu.

(43)

Industrijski uporabniki v ZDA in v Uniji imajo podobne pogoje na obeh trgih, saj so pogosto večnacionalne družbe, ki se o določitvi virov pogajajo na svetovni ravni in izberejo dobavitelje, ki so zmožni dobavljati v podobnem obsegu. Prodaja trgovcem in distributerjem s strani dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavlja samo med 10 % in 20 % količine, prodane na ameriškem domačem trgu, ter med 25 % in 35 % prodaje na trgu Unije. Glede na preverjene podatke so bile domače cene ZDA v povprečju za 7 % nižje od cen Unije, prodajne cene ZDA za domače industrijske uporabnike pa so bile v povprečju za 30 % nižje od cen za uporabnike v Uniji. Ti podatki potrjujejo, da je bila med OPP razmeroma velika razlika med navedenima trgoma, pri čemer so bile tržne cene Unije višje od ameriških cen. Zato bi ob upoštevanju nasičenosti na drugih izvoznih trgih ZDA in ravni cen v EU ukinitev ukrepov v primeru, da se bo takšna razlika med cenami nadaljevala, pomenila znatno spodbudo za povečanje izvoza v EU.

V zvezi s tem se opozarja, kot je razloženo v uvodni izjavi 48, da ustrezni podatki po OPP kažejo, da so zaradi svetovne gospodarske krize v obdobju po OPP ameriške cene presegle cene Unije.

(44)

Na podlagi podatkov, povezanih z OPP, in glede na nezanemarljivo razliko med cenami ZDA in EU za industrijske uporabnike, ki predstavljajo večino potrošnikov, bi ukinitev ukrepov pomenila znatno spodbudo za premik prodaje ZDA v EU. V vsakem primeru se je ta slika po OPP spremenila in za večino vrst izdelkov bi imel izvoz ZDA konkurenčne cene samo, če bi potekal po dampinških cenah (glej od uvodne izjave 48 naprej).

(45)

Preiskava je pokazala, da so bili med OPP glavni izvozni trgi za ZDA Kanada, Mehika, Brazilija in Unija. Glede na prodajne cene so ameriške izvozne cene za tretje države na splošno višje od cen na ameriškem domačem trgu, ameriške izvozne cene v EU pa so na splošno višje od tistih za ostali svet. Čeprav je zgoraj navedeno mogoče delno pripisati manjšemu obsegu izvoza (tj. rezultat manjšega obsega so običajno višje cene), pa tudi potrjuje pomembnost izvoznih trgov za proizvajalce ZDA, ki so lahko vedno pričakovali višje cene in zato štejejo te trge za zelo privlačne v primeru, če bi se na domačem trgu ZDA pojavile težave, kot je prevelika ponudba/zmogljivost ali zmanjšanje povpraševanja.

(46)

Splošne cene etanolamina so se z rekordnih cen v tretji četrtini in začetku četrte četrtine leta 2008 proti koncu leta 2008 znižale. Posledično so se cene nižale zaradi slabega povpraševanja in precej nižjih stroškov etilena (18). Očitno je, da je do tega znižanja cen prišlo tudi na tradicionalnih ameriških izvoznih trgih, kot so Kanada, Mehika ali Brazilija (19), pri čemer se poudarja, da so cene po OPP na tradicionalnih ameriških izvoznih trgih nižje kot v EU.

(47)

Če povzamemo, je za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika ameriški trg načeloma še vedno najpomembnejši prodajni trg. Unija in Kanada (slednja je brez proizvodnje etanolamina) absorbirata največ ameriškega izvoza zadevnega izdelka, sledita pa jima Brazilija in Mehika. Med OPP je bilo izvožene približno 20 % ameriške proizvodnje z ravnmi cen, ki so bile na splošno višje od tistih, zaračunanih na domačem trgu ZDA. Zato je imela med OPP prodaja Uniji in ostalemu svetu pomembno vlogo pri splošni uporabi in dobičkonosnosti obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Medtem ko so se cene po OPP bistveno spremenile, ni nobenega dvoma, da imajo izvozni trgi stalen pomen za dobičkonosnost in izkoriščenost zmogljivosti. Nič ne kaže na to, da zgoraj navedeno ne bi veljalo za nesodelujoče ameriške proizvajalce.

(48)

Dejavnik, za katerega se pričakuje, da bo imel ključno vlogo pri razvoju svetovne zmogljivosti in povpraševanja v bližnji prihodnosti, je vpliv nedavne svetovne gospodarske krize. Družba Dow Chemical je trdila, da kriza ne bo imela bistvenega vpliva na poslovanje z etanolamini, da je sedanja kriza dosegla dno in da se bodo cene v drugi polovici leta 2009 ponovno dvignile. Industrija Unije pa je na drugi strani trdila, da se je povpraševanje zmanjšalo za 30 %, da so njene prodajne cene strmo padle in da je to znižanje cen večje od znižanja cen zadevnih surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo etanolaminov, in sicer EO in amoniaka.

Argumenti družbe Dow Chemical niso bili prepričljivi. V preteklosti so gospodarske recesije negativno vplivale na povpraševanje določenih sektorjev končne uporabe, kot so izdelki za osebno nego. Kot je bilo že navedeno, se pričakuje, da bo vpliv ameriške zakonodaje v zvezi z izdelki za obdelavo lesa na povpraševanje po teh izdelkih kmalu popustil, medtem ko se zdi, da dobro znana slabost sektorja gradbeništva in avtomobilske industrije tako v Evropi kot v ZDA v bližnji prihodnosti ne bo pomagala povpraševanju sektorja cementa ali avtomobilskih tekočin po zadevnem izdelku. Poleg tega je bil v uporabi tekstila v ZDA opazen trend upadanja, ki se je nato v letu 2007 izravnal. Gledano v celoti, trditev družbe Dow Chemical glede gospodarske krize in prihodnjega razvoja cen niso potrdile nobene javne informacije, razpoložljive med sedanjo preiskavo. Razpoložljive informacije vodilnih strokovnih publikacij so potrdile prikaz industrije Unije, da se je povpraševanje močno zmanjšalo, v nekaterih sektorjih celo za 40 %.

Razpoložljivi podatki po OPP kažejo, da se je v primerjavi s stanjem, ki je prevladovalo med OPP, damping povečal. Kot je navedeno zgoraj, je bila med OPP sorazmerno velika razlika med trgom EU in ZDA, pri čemer so bile cene EU pogosto višje od ameriških cen. Zato je bil damping ugotovljen za dva ameriška proizvajalca, ne pa tudi za tretjega. Proti koncu OPP in oktobra 2008 je prišlo do očitnega pregrevanja trga. Zlasti ameriške cene so se močno povišale in presegle cene EU pri dveh od treh vrst izdelkov (MEA in DEA, ki sta predstavljala 41 % ameriškega izvoza), medtem ko se je razlika v ceni pri TEA znatno zmanjšala. Čeprav so se cene od oktobra 2008 močno znižale, zadnji razpoložljivi podatki kažejo, da so cene v ZDA še vedno višje od cen v Evropi, zlasti cene MEA in DEA. Z drugimi besedami, če bo izvoz iz ZDA v Evropo želel konkurirati evropskim izdelkom na podlagi cene, bo moral potekati po dampinških cenah.

(49)

Opozarja se, da je bil v OPP ugotovljen damping za enega od dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, vendar na nižji ravni kot med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom. Damping je bil ugotovljen tudi v zvezi s proizvajalci izvozniki, ki pa niso sodelovali.

(50)

V primerjavi s prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom se je tržni delež ameriškega uvoza zmanjšal s 16,7 % na 14 %. V ZDA je še vedno velika neizkoriščena zmogljivost v višini približno 60 000 ton, čeprav v manjšem obsegu kot med prejšnjo preiskavo. Spomniti je treba, da je bila nizka stopnja izkoriščenosti med OPP posledica začasnih dogodkov in da zaradi pomanjkanja sodelovanja ni bilo mogoče preiskati uporabe približno 29 % obstoječih zmogljivosti v ZDA. Hkrati se pričakuje, da bo povpraševanje na ameriškem trgu raslo nekoliko počasneje kot v Uniji in da se bo presežna zmogljivost v ZDA absorbirala najprej do leta 2013. Poleg tega imajo ob morebitni razveljavitvi ukrepov ameriški proizvajalci spodbudo, da povečajo prodajo na trg Unije, saj je bilo v številnih primerih ugotovljeno, da so cene v Uniji višje od cen, zaračunanih na notranjem trgu ZDA ali drugih izvoznih trgih, ki so jih med OPP oskrbovali ameriški proizvajalci. Iz navedenega je razvidno, da obstaja spodbuda za ameriške družbe za povečanje njihove prisotnosti na trgu Unije. To bi povzročilo preveliko ponudbo in zato znižanje cen, tj. celo večji obseg dampinškega uvoza kot med OPP. Verjetnost nadaljevanja/povečanja dampinškega uvoza je na podlagi podatkov iz OPP še večja, če se upošteva dogodke po OPP. Po OPP in kot rezultat svetovne gospodarske krize so ameriške cene močno presegle cene EU zadevnega izdelka, ravni cen v ostalem svetu pa so na splošno nižje. Razvoj po OPP jasno kaže, da če bi ameriški proizvajalci želeli konkurirati industriji Unije, bi morali njihovi izdelki vstopiti na trg po dampinških cenah v še večjem obsegu kot med OPP.

(51)

Obstaja torej verjetnost nadaljevanja dampinga in tveganje, da bi povečanje obsega uvoza lahko povzročilo pritisk na znižanje cen v Uniji, vsaj do leta 2013, če se ukrepi razveljavijo.

(52)

Pritožba je bila vložena v imenu štirih znanih proizvajalcev etanolamina v EU, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 95 % celotne znane proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(53)

Ti štirje proizvajalci vložniki Unije so v celoti sodelovali v preiskavi. Družba Unije, LUKOIL Neftochim Bourgas AD, je podprla pritožbo kot proizvajalka Unije, vendar ni odgovorila na vprašalnik in ni zagotovila nobenih drugih informacij ali podatkov. Proizvajalci vložniki Unije imajo proizvodne obrate v Franciji, Nemčiji, na Švedskem in v Belgiji.

(54)

Spomniti je treba, da ima en proizvajalec Unije, INEOS Oxide Ltd, interese glede izdelka tudi v ZDA. Med preiskavo je ta proizvajalec izjavil, da se šteje za zavezanega proizvajalca Unije. Med OPP je družba uvažala zadevni izdelek od svojega povezanega ameriškega proizvajalca, vendar je delež uvoza glede na njeno proizvodnjo v Uniji manjši od 10 %. Poleg tega ima glede na razpoložljive informacije ta proizvajalec načrte za širitev zmogljivosti v Uniji do konca leta 2010. V skladu z navedenim se ta družba lahko šteje za dejanskega proizvajalca Unije, saj njen uvoz ni temeljni del njene poslovne dejavnosti. Zato se ne zdi primerno tega proizvajalca izključiti iz opredelitve industrije Unije v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe.

(55)

Na podlagi tega so proizvajalci Unije štirje, tj. BASF SE/AG, INEOS Oxide Ltd, Sasol Germany GmbH in Akzo Nobel Functional Chemicals AB, ter sestavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe. V nadaljnjem besedilu bodo navedeni kot „industrija Unije“.

(56)

Preiskava je pokazala, da je kot v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom del proizvodnje etanolaminov v Uniji namenjen za notranjo ali lastno uporabo. Tri od štirih družb, ki sestavljajo industrijo Unije, proizvajajo za lastno uporabo. Preiskava je potrdila, da industrija Unije ne kupuje zadevnega izdelka za lastno uporabo od neodvisnih strank v Uniji ali zunaj nje in da se lastna proizvodnja uporablja za proizvodnjo drugih nadaljnjih izdelkov. Etanolamini za lastno uporabo se zato ne štejejo kot konkurenca etanolaminom, ki so na razpolago na trgu Unije (v nadaljevanju: prosti trg).

(57)

Potrošnja Unije je temeljila na kombinaciji obsega proizvodnje proizvajalcev Unije za prosto prodajo na trgu Unije in za njihovo lastno uporabo ter obsega uvoza iz tretjih držav na trg Unije brez izvoza proizvajalcev Unije. Dodane so bile tudi ocene za nesodelujočega proizvajalca, ki predstavlja zelo majhen del proizvodnje Unije.

(58)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala tako:

(59)

Potrošnja na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju povečala za 41 %, pri čemer se je najbolj povečala med letom 2007 in OPP. Lastna potrošnja se je zmanjšala za 17 %.

(60)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz ZDA v Unijo se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 16 %. Kljub temu je bilo med letom 2007 in OPP opaženo manjše povečanje uvoza. Na splošno ameriški proizvajalci svojega izvoza v EU niso povečali zaradi (i) operativnih težav (materialni vpliv orkanov na ameriško proizvodnjo in izvoz) in posledične potrebe, da zadovoljijo ameriški trg, in (ii) zmanjševanja globalne ponudbe/povpraševanja zaradi izpada proizvodnje v drugih delih sveta in povečanih poslovnih možnosti za uporabo surovin za proizvodnjo etanolaminov pri proizvodnji MEG. Poleg tega je med obravnavanim obdobjem en ameriški proizvajalec skoraj ustavil svoj izvoz v EU, s čimer je prispeval k opaženemu zmanjšanju. Treba je tudi omeniti, da se velik del uvoza iz ZDA v OPP ni izvajal po dampinških cenah.

(61)

Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju stalno zviševala. Na splošno je bila povprečna uvozna cena iz ZDA vedno nižja od povprečnih cen industrije Unije.

(62)

Tržni delež uvoza iz ZDA se je med obravnavanim obdobjem zmanjšal za 9,6 odstotnih točk. Ta upad se pripisuje težavam, navedenim v uvodni izjavi 60.

(63)

Za namen analize nelojalnega nižanja cen je bila izvedena primerjava uvoznih cen dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki jih zaračunavata neodvisnim strankam, s cenami industrije Unije na podlagi tehtanih povprečij za primerljive vrste izdelkov v OPP. Cene industrije Unije so se prilagodile na raven cene franko tovarne in se primerjale z uvozno ceno CIF na meji Unije z dodanimi carinami. Ta primerjava cen je bila izvedena za transakcije na enaki ravni trgovine po morebitnih potrebnih prilagoditvah ter odbitku rabatov in popustov.

(64)

Na podlagi navedene metodologije ni bilo ugotovljeno nobeno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije.

(65)

Uvoz iz drugih tretjih držav se je med obravnavanim obdobjem postopoma povečeval, dosegel vrh leta 2007 ter se med letom 2007 in OPP zmanjšal. Kljub temu je bil med obravnavanim obdobjem vedno precej manjši od uvoza iz ZDA. Glavne druge države izvoznice so Rusija, Mehika, Iran in Tajvan. Razen Rusije, katere izvoz se stalno povečuje, imajo vse ostale države neenoten razvoj izvoza z zmanjševanjem in povečevanjem količin iz leta v leto.

(66)

Spomniti je treba, da industrija proizvaja tudi za lastno uporabo. Na podlagi prodaje na prostem trgu in lastne uporabe so bili vzpostavljeni naslednji kazalci: zaloge, proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, donosnost naložb, denarni tok, zmožnost zbiranja kapitala, zaposlenost, produktivnost in plače. Preostala kazalca, namreč prodaja in dobiček, se nanašata na prodajo na prostem trgu. Glede na razvoj zaprtega trga, tj. da je lastna poraba na splošno v skladu z razvojem prodaje na prostem trgu, se lahko ugotovitve glede zaprtega trga ekstrapolirajo.

(67)

V obravnavanem obdobju sta se proizvodnja industrije in zmogljivost Unije postopoma povečali za 13 %. Izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije je ostala stabilna na visoki ravni malo pod 90 %. Glede na razpoložljive informacije je ta raven izkoriščenosti zmogljivosti za zadevno industrijo blizu najvišje ravni. Vzporedno povečanje proizvodnje in zmogljivosti, ki je v vsakem primeru ostalo nižje od rastoče potrošnje Unije, potrjuje, da je imela industrija Unije korist od obstoječih ukrepov in povečanja povpraševanja po zadevnem izdelku (kar se pripisuje rastočemu povpraševanju v različnih nadaljnjih proizvodnih procesih, ki uporabljajo etanolamine).

(68)

V skladu s splošnim povečanjem potrošnje Unije so se povečale tudi zaloge industrije Unije. Vendar se to ne šteje za zelo pomemben kazalec, saj je proizvodnja etanolamina prilagojena kupcu in večinoma temelji na dolgoročnih pogodbah, ki so običajno sklenjene ob koncu koledarskega leta.

(69)

Prodaja industrije Unije se je med obravnavanim obdobjem znatno povečala (tudi do 54 %). Kljub temu je bilo glede na pomembno vzporedno povečanje potrošnje na prostem trgu Unije povečanje tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju razmeroma skromno (povečal se je za 6,4 odstotne točke). Ti trendi potrjujejo, da je bila industrija Unije v položaju, v katerem je lahko imela korist od veljavnih ukrepov. Povprečna cena enote lastne proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 31 %. Ta položaj odraža precejšnje zvišanje cen surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo etanolaminov, pa tudi povečano dobičkonosnost, zlasti med OPP.

(70)

Opaženo zvišanje prodajnih cen industrije Unije je tudi v skladu s svetovnim zvišanjem cen na svetovnem trgu etanolamina. Ta pojav je posledica vrste izrednih in začasnih dogodkov, ki so se zgodili med obravnavanim obdobjem ter zlasti med letom 2007 in OPP. Po eni strani so se cene surovin (EO, ki je v glavnem naftni derivat in amoniak) med obravnavanim obdobjem precej zvišale. Po drugi strani pa se je na svetovnem trgu v istem obdobju močno zmanjšalo ravnotežje med globalno ponudbo/povpraševanjem. To je bil rezultat različnih dejavnikov, kot so: težave v proizvodnji in izvozu ZDA, ki so jih povzročili orkani, težave pri proizvodnji v Aziji, močno nihanje povpraševanja po nadaljnjih izdelkih (kemičnih sredstvih in bolj natančno glifosatu), ki uporabljajo etanolamine kot surovino, in težave pri proizvodnji izdelkov (zlasti MEG), pri katerih se uporablja enaka surovina kot pri etanolaminih, zaradi česar so proizvajalci, ki proizvajajo tako MEG kot etanolamine, začasno prešli na proizvodnjo MEG.

(71)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije močno povečala svojo dobičkonosnost. Na to izboljšanje je treba gledati v kontekstu svetovnega zvišanja cen etanolamina, odločitve enega od proizvajalcev ZDA, da skoraj ustavi svoj izvoz v EU, kar je prispevalo k zmanjšanju uvoza iz ZDA, in povečanega povpraševanja po etanolaminih tako v Uniji kot po svetu. Slednje je imelo za posledico povečanje obsega prodaje in zvišanje ravni prodajnih cen, ki so do konca OPP bolj izstopale kot ustrezno zvišanje proizvodnih stroškov.

(72)

Raven naložb med obravnavanim obdobjem kaže nelinearen razvoj. Naložbe so bile po eni strani potrebne za vzdrževanje načrtov proizvodnih lokacij, po drugi strani pa za zmerno povečanje zmogljivosti za odziv na povečano povpraševanje in zadovoljitev potreb po izvozu. Donosnost naložb, izražena v neto dobičkih industrije Unije in neto knjigovodskih vrednostih njenih naložb, se je v obravnavanem obdobju znatno izboljšala. Denarni tok industrije Unije v obravnavanem obdobju prav tako kaže znatno izboljšanje.

(73)

Število zaposlenih v industriji Unije, ki je vključena v proizvodnjo podobnega izdelka, se je med obravnavanim obdobjem rahlo povečalo. Industriji Unije je med obravnavanim obdobjem uspelo nadzorovati razvoj povprečnih stroškov dela na zaposlenega. Produktivnost, izražena kot donos na delavca, se je v istem obdobju malo izboljšala. Razvoj stroškov dela in produktivnosti je imel pozitiven učinek pri nadzorovanju stroškov proizvodnje in je pomagal pri izboljšanju rezultatov dobička.

(74)

Damping se je v OPP nadaljeval, čeprav na nižji ravni, kot je bila ugotovljena pri prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom.

(75)

Kot je prikazano zgoraj, je imela industrija Unije resnično možnost okrevati od preteklega dampinga, zlasti z vidika dobičkonosnosti, prodaje in tržnega deleža.

(76)

Obseg izvoza industrije Unije v tretje države se je med obravnavanim obdobjem povečal za 21 %. To znatno izboljšanje se je pričelo leta 2007 in se nadaljevalo do OPP, pripisuje se zlasti povečanju povpraševanja po etanolaminih na azijskih trgih zaradi težav s proizvodnjo, ki so se na teh trgih pojavile v istem obdobju. Izvozne prodajne cene so se gibale podobno kot cene Unije. To se ponovno pripisuje dejstvu, da je obdobje med letom 2007 in OPP zaznamovalo znatno poslabšanje ravnovesja med globalno ponudbo/povpraševanjem.

(77)

Količina etanolaminov, porabljenih na trgu Unije, se je povečala za 41 %, medtem ko se je v obravnavnem obdobju uvoz iz ZDA zmanjšal za 16 %. Hkrati je industrija Unije povečala svoj obseg prodaje in ustrezen tržni delež.

(78)

V obravnavanem obdobju se je gospodarski položaj industrije Unije izboljšal. Ustrezni kazalci škode opisujejo dobro stanje v smislu poslovne uspešnosti. Industrija Unije je delovala pri visoki zmogljivosti, dosegala visoke stopnje dobička, vzdrževala stabilen denarni tok, povečala naložbe in nadzorovala stroške dela. Poleg tega je izkoristila vrsto izrednih dogodkov med letom 2007 in OPP, ki so prispevali k zvišanju cen in izboljšanju poslovne uspešnosti.

(79)

Za zaključek, z vidika pozitivnega razvoja kazalcev, ki se nanašajo na industrijo Unije, ni bilo mogoče ugotoviti, da bi se znatna škoda nadaljevala. Zato se je preverilo, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

(80)

Opozarja se, da je bilo med OPP ugotovljeno nadaljevanje dampinga za dva proizvajalca izvoznika ZDA. En izmed dveh dampinških izvoznikov ni sodeloval. Ob upoštevanju dejstva, da zanj veljajo najvišji protidampinški ukrepi in da je obenem velik proizvajalec na trgu ZDA, bi imel v primeru ukinitve ukrepov zelo močno spodbudo, da se vrne na trg Unije.

(81)

Kot je podrobneje določeno v oddelku C, so bili v preiskavi opredeljeni številni dejavniki, ki kažejo na verjetnost znatnega povečanja dampinškega uvoza iz ZDA v primeru razveljavitve ukrepov. Ti dejavniki so zlasti:

(82)

Glede na navedeno bodo morali ameriški proizvajalci najti dodatne stranke in najbolj izvedljiva možnost zanje bi bil trg Unije.

(83)

Med OPP je bil položaj industrije Unije ugoden. Razlog za to je v velikem povpraševanju po zadevnem izdelku, ki je presegalo ponudbo. Kljub temu bi povečanje uvoza etanolaminov s poreklom iz ZDA, ki se že prodajajo po znižanih cenah, ustvarilo znaten pritisk na industrijo Unije in ogrozilo njeno uspešnost.

(84)

Treba je tudi omeniti, da so etanolamini bazični proizvodi, tj. različne vrste izdelka so proizvedene po določenih tehničnih standardih in izdelke iz enega vira se zlahka nadomesti z izdelki iz drugih virov. Zato bo na trgu, za katerega je značilna prevelika ponudba, konkurenca temeljila predvsem na ceni.

(85)

Na podlagi navedenega lahko kombinacija opisanih dejavnikov razmeroma hitro ogrozi veliko povpraševanje po etanolaminih in privede k preveliki ponudbi na trgu Unije. Povečanje dampinškega uvoza bi ustvarilo pritisk na nižanje ravni prodajnih cen in negativno vplivalo na uspešnost kazalnikov, povezanih z industrijo Unije, zlasti dobičkonosnost. Ob povečanju dampinga bi prišlo do nelojalnega nižanja cen.

(86)

Verjetnost ponovitve škode, opisane v prejšnjem oddelku, povečuje dejstvo, da se je trg etanolamina spremenil zaradi gospodarske krize, ki se je začela jeseni leta 2008. Številni ključni parametri so se znatno spremenili tako glede izvoza kot položaja industrije Unije. Kot je bilo razloženo, razpoložljive informacije kažejo, da po OPP obstaja znatno povečanje dampinškega uvoza, saj so ameriške ravni cen za dve vrsti izdelkov nad evropskimi ravnmi cen, medtem ko razlika v ceni pri tretji vrsti hitro izginja. V zvezi s tem podatki Eurostata kažejo, da je med drugim četrtletjem leta 2009 uvoz iz ZDA (tj. 15 052 ton), ki je prispel v Unijo, za 20 % cenejši kot med OPP.

(87)

Brez uvedbe ukrepov bi bil povečan dampinški uvoz problem za industrijo Unije, ki je znatno oslabljena. Javno razpoložljive informacije, zbrane med preiskavo, dejansko kažejo na zmanjšano povpraševanje, prodajo in ekonomijo obsega, neizkoriščeno zmogljivost, manjšo finančno uspešnost itd (21). Zaradi sedanje gospodarske krize je na trgu etanolamina v Uniji šibko povpraševanje. Zato so bili proizvajalci Unije prisiljeni zmanjšati proizvodnjo.

(88)

Industrija Unije trenutno deluje pri 70 % stopnji izkoriščenosti zmogljivosti, tj. precej nižji stopnji kot med OPP, ko je delovala pri skoraj polni zmogljivosti. Poleg tega je obseg prodaje industrije Unije padel za približno 30 %, obenem pa so se prodajne cene po OPP znižale za 35–40 %. Hkrati je iz gibanja stroškov proizvodnje in dobičkonosnosti po OPP razvidno, da je med stroški surovin in cenami etanolaminov veliko neravnovesje, ki še dodatno škoduje finančni uspešnosti industrije Unije. Stroški dveh glavnih surovin, ki se uporabljata pri proizvodnji etanolamina (etilen in amoniak), so se med obdobjem po OPP znižali, vendar znatno manj od znižanja cen etanolamina. To je povzročilo veliko znižanje stopenj dobička industrije Unije, ki je trenutno v izgubi oziroma ima enomestno stopnjo dobička.

(89)

Z drugimi besedami, industrija Unije ni več v navidezno močnem položaju, temveč v položaju, v katerem bo pritisk dampinškega uvoza skoraj gotovo sprožil nevarno nižanje cen, ki bo dosti močnejše kot tisto, ugotovljeno na podlagi podatkov iz OPP.

(90)

Navedeni gospodarski položaj je zmanjšal poslovne možnosti industrije Unije. Po eni strani ta ne bi bila sposobna razširiti kroga svojih strank v EU, saj nič ne kaže, da bi njeni glavni konkurenti na trgu Unije (tj. ameriški proizvajalci) prenehali izvažati v EU. Po drugi strani se prav tako ne zdi verjetno, da bi s povečanjem proizvodnje za lastno uporabo zmanjšali pritisk na industrijo Unije, saj nič ne kaže, da bi lahko gospodarske možnosti izdelkov v nadaljnjem proizvodnem procesu (kot so etilenamini, herbicidi in katalizatorji) izravnale pritisk na trgu etanolamina.

(91)

V primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost znatnega povečanja dampinškega uvoza iz ZDA v Unijo, ki bi gotovo privedla do ponovitve škode. Ameriški proizvajalci izgubljajo tradicionalne trge, medtem ko bi prevelika ponudba MEG povzročila povečanje proizvodnje etanolaminov, ki bi jih bilo treba prodati na neameriških trgih. Poleg tega je gospodarska kriza vplivala na industrijo Unije, ki se sooča s pritiskom zaradi dampinškega uvoza iz ZDA in nima nobene druge možnosti za nasprotovanje škodljivemu dampingu razen nadaljevanja izvajanja protidampinških ukrepov. Niso bili ugotovljeni znaki, na podlagi katerih bi bilo možno sklepati, da se v primeru izteka ukrepov položaj ne bi poslabšal.

(92)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je preučilo, ali bi bila ohranitev trenutno veljavnih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vključenih interesov, tj. industrije Unije, uvoznikov, trgovcev, veletrgovcev in industrijskih uporabnikov zadevnega izdelka.

(93)

Opozoriti je treba, da se v prejšnjih preiskavah uvedba ukrepov ni štela kot nasprotujoča interesom Unije. Poleg tega je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, zato se preučuje položaj, v katerem veljajo protidampinški ukrepi.

(94)

Na podlagi tega se je preučilo, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode, obstajajo nujni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev obstoječih ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije.

(95)

Opozarja se, da se je damping v OPP nadaljeval in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA ter ponovitve škode za industrijo Unije.

(96)

Industrija Unije je dokazala, da je obstojna in konkurenčna, kar potrjuje pozitiven razvoj večine gospodarskih kazalcev. Prej uvedeni protidampinški ukrepi so prispevali k obnovitvi dobičkonosnosti in omogočili zadostno donosnost naložb. To bi lahko koristilo novim naložbam v letu 2010. Zato je v interesu industrije Unije, da se ukrepi proti dampinškemu uvozu iz ZDA ohranijo.

(97)

Glede na pomanjkanje sodelovanja trgovcev in trgovcev na debelo je bilo sklenjeno, da odsotnost ali nadaljevanje ukrepov ne bi močno vplivalo na te stranke. Poleg tega s preiskavo ni bil ugotovljen obstoj nepovezanih uvoznikov, saj je celoten uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA v Unijo potekal prek uvoznikov, povezanih z ameriškimi proizvajalci izvozniki.

(98)

Nadaljevanje ukrepov ne bo spremenilo sedanjega položaja povezanih uvoznikov, ki so v OPP ustvarili dobičke, ki so v skladu s tržnimi razmerami. Vsekakor, vsaj v zadevnem primeru, so interesi povezanih uvoznikov sestavni del interesov proizvajalcev izvoznikov, saj lahko slednji določajo politiko povezanih uvoznikov. Spomniti je treba, da interesi proizvajalcev izvoznikov niso del analize interesa Unije.

(99)

Ker bi nadaljevanje ukrepov pomenilo tretje podaljšanje veljavnosti protidampinških ukrepov, je bila posebna pozornost namenjena industrijskim uporabnikom.

(100)

V tej preiskavi se je javil le en uporabnik iz dejavnosti esterquata za mehčalce tkanin. Esterquati se proizvajajo na podlagi TEA in se uporabljajo kot mehčalci tkanin, ki jih tržijo tako imenovani „proizvajalci pralnih sredstev“, kot so Unilever, Henkel, Colgate Palmolive, Procter & Gamble in Benckiser/Reckitt. Zadevni industrijski uporabnik je med OPP etanolamine nabavljal tako od industrije ZDA kot Unije. Uvoz tega industrijskega uporabnika je predstavljal majhen delež celotnega uvoza iz ZDA (med 15 % in 25 % – natančne številke ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti).

(101)

Edini sodelujoči industrijski uporabnik je trdil, da uporabniki Unije zaradi protidampinških ukrepov trpijo, saj so odvisni od uvoza etanolamina kot dodatnega vira za pokritje njihovega povpraševanja v EU. Prav tako je trdil, da uporabniki Unije delujejo na zelo konkurenčnih in cenovno občutljivih trgih, na katerih izvajajo pritisk proizvajalci v poproizvodni fazi. Prav tako morajo kupovati surovine po najnižji možni ceni, da bi kar najbolj zmanjšali stroške. Zato po mnenju tega industrijskega uporabnika vsakršno zvišanje cen etanolamina ogroža njegove poslovne dejavnosti in spodkopava njegovo dobičkonosnost. Zato je ta stranka zaključila, da nadaljevanje ukrepov ni v interesu Unije, saj bi se v primeru izteka ukrepov omenjene razmere izboljšale.

(102)

Ugotovljeno je bilo, da je med OPP TEA za edinega sodelujočega proizvajalca predstavljal pomemben del (med 20 % in 30 %) celotnih stroškov proizvodnje esterquata. Jasno je, da bi odprava protidampinških ukrepov vsaj kratkoročno ublažila breme, ki ga nosi ta družba zaradi stroškov TEA kot surovine. Kljub temu pa se ob upoštevanju, da ta družba naroča zelo velike količine TEA pri industriji Unije, ne pričakuje, da bi bil končni učinek kakršne koli spremembe protidampinških ukrepov na tega industrijskega uporabnika velik. V zvezi s tem je Komisija preučila vpliv sedanjih protidampinških ukrepov na prihodek družbe v zvezi s poslovanjem z esterquatom, pri katerem uporablja etanolamine, uvožene iz ZDA. Razpoložljivi podatki kažejo, da je splošni vpliv protidampinških dajatev na zadevni prihodek družbe zmeren (med 1 % in 5 %, natančne številke ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti). To pojasnjuje, kako je lahko družba nadaljevala poslovne dejavnosti v tem sektorju kljub znatnemu zviševanju cen etanolamina do OPP in protidampinškim ukrepom. Spomniti je treba tudi, da so esterquati le precej skromen del celotne dejavnosti tega industrijskega uporabnika.

(103)

Preučena sta bila tudi razvoj cen TEA po OPP in njihov vpliv na stroške proizvodnje edinega sodelujočega proizvajalca. V zvezi s tem je treba spomniti, da so se cene etanolaminov po OPP znatno znižale. Glede na razvoj cen TEA in stroškovno strukturo posla z esterquati se šteje, da se je del TEA v celotnih stroških končnega izdelka po OPP znižal. Na podlagi razpoložljivih podatkov se zdi, da bi lahko zlasti za tega industrijskega uporabnika znižanje cen TEA privedlo do znižanja stroškov za TEA za 20–25 %. Učinek na celotne stroške proizvodnje končnih izdelkov bi bilo znižanje med 15 do 20 %.

(104)

Preučen je bil tudi učinek nadaljevanja protidampinških ukrepov na edinega sodelujočega industrijskega uporabnika, in sicer z analizo njegove pretekle gospodarske uspešnosti, zlasti glede dobičkonosnosti in prodaje. V zvezi z dobičkonosnostjo je bilo ugotovljeno, da je edini sodelujoči industrijski uporabnik v obravnavanem obdobju kljub veljavnim ukrepom dosegal mejno dobičkonosnost pri izdelkih, ki vsebujejo etanolamine. V zvezi s prodajo je bilo ugotovljeno, da je edini sodelujoči industrijski uporabnik znatno povečal izvoz izdelkov, ki vsebujejo etanolamine, medtem ko je njegova prodaja v Unijo rahlo padla. Zgoraj navedeni trendi so veljali za izdelke, proizvedene z etanolamini, s poreklom iz ZDA in s poreklom iz EU. To kaže, da obstoj protidampinških ukrepov ni imel nobenega vpliva na postopek odločanja te družbe v zvezi s prodajo, s čimer se potrjuje, da je bila družba sposobna še naprej poslovati uspešno brez kakršnih koli večjih težav, ki bi jih bilo moč opaziti pri prodaji in dobičkonosnosti. Ugotovljeno ni bilo nobeno dejstvo, ki bi kazalo na to, da bi se omenjen položaj v primeru podaljšanja ukrepov spremenil.

(105)

Najti ni bilo mogoče nobenega prepričljivega dokaza, ki bi podprl argument, da je težak položaj na trgu za industrijske uporabnike mogoče pripisati pomanjkanju zaloge etanolaminov v industriji Unije.

(106)

Če se povzame, med OPP je bil učinek protidampinških dajatev na proizvodne stroške končnega izdelka za sodelujočega industrijskega uporabnika precej omejen in odprava protidampinških ukrepov bi položaj le malo omilila. Poleg tega položaj po OPP glede cen TEA že pozitivno vpliva na cenovno strukturo družbe. Zato je bilo ugotovljeno, da nadaljevanje ukrepov ne bi pomembno vplivalo na edinega sodelujočega industrijskega uporabnika. Ob upoštevanju dejstva, da noben drug uporabnik ni sodeloval v preiskavi in o tej zadevi nobena druga stranka ni predložila dodatnih relevantnih informacij, se sklene, da zgoraj navedena analiza velja za vse industrijske uporabnike, ki bi jih lahko zadeval trg etanolamina.

(107)

Preiskava je pokazala, da so obstoječi protidampinški ukrepi prispevali k okrevanju industrije Unije. Industrija Unije bi imela koristi od nadaljevanja ukrepov z ohranjanjem sedanjih dobičkonosnih ravni cen, ki omogočajo dodatne naložbe. Če se dovoli odprava ukrepov, bi bil ta proces okrevanja ogrožen, kot je podrobno opisano v oddelku F. Nadaljevanje ukrepov je zato v interesu industrije Unije.

(108)

Zdi se, da nepovezanih uvoznikov ni, prav tako se niso javili nepovezani trgovci/trgovci na debelo. Ves uvoz iz ZDA poteka prek povezanih trgovcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so med veljavnostjo ukrepov v OPP dosegli stopnjo dobička, ki je v skladu z normalnimi tržnimi stopnjami.

(109)

Poleg tega ni videti, da bi obstoječi ukrepi v preteklosti imeli kakršen koli pomemben negativen vpliv na gospodarski položaj uporabnikov. Na podlagi informacij, zbranih med sedanjo preiskavo, ni videti, da bi bilo povišanje cen zaradi uvedbe protidampinških ukrepov, če je do njega sploh prišlo,, nesorazmerno v primerjavi s koristmi industrije Unije zaradi odprave izkrivljanja trgovine, ki ga je povzročil dampinški uvoz.

(110)

V zvezi z interesom Unije se zato sklene, da ni utemeljenih razlogov, da se obstoječi protidampinški ukrepi za uvoz etanolaminov s poreklom iz ZDA ne bi ohranili.

(111)

Zato se zdi ustrezno, da se obstoječi protidampinški ukrepi za uvoz etanolaminov s poreklom iz ZDA ohranijo.

(112)

Vse stranke so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb in zahtevkov. Analizirane so bile zadevne predložene pripombe, ki pa niso vodile k spremembi bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bilo odločeno, da se sedanji protidampinški ukrepi ohranijo.

(113)

Preiskava je pokazala, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga (vključno z verjetnim povečanjem obsega dampinškega uvoza), in tudi verjetnost ponovitve škode.

(114)

Tudi če se upošteva, da eden izmed dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov izdelka ni uvažal po dampinških cenah, in predvideva, da tudi v prihodnosti njegov del uvoza iz ZDA ne bo dampinški, so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje uporabe dajatev na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe.

(115)

Iz zgornjega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu etanolaminov s poreklom iz ZDA in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 1583/2006, obdržati.

(116)

Šteje se tudi, da je treba ukrepe ohraniti le za nadaljnji dve leti. To temelji na številnih razlogih, kot so: verjetnost ponovitve škodljivega dampinga na podlagi dejstva, da (i) se je damping ameriških proizvajalcev izvoznikov nadaljeval kljub obstoječim ukrepom, in (ii) ker se pričakuje, da se bo uvoz v Unijo povečal zaradi presežka proizvodne zmogljivosti v višini 60 000 ton v ZDA ter pomanjkanja ustreznega domačega povpraševanja, ki bi bilo sposobno absorbirati to odvečno zmogljivost v ZDA. Poleg tega se za enega od nesodelujočih ameriških proizvajalcev trenutno uporablja najvišja protidampinška dajatev, zaradi česar bi imel ob razveljavitvi ukrepov močno spodbudo za vrnitev na trg Unije. Na voljo ima tudi potrebno distribucijsko mrežo, saj na trgu Unije prodaja druge kemične izdelke, nakazal pa je, da je zanj EU pomemben izvozni trg.

(117)

Poleg tega se bo presežna zmogljivost ZDA do leta 2013 postopoma zmanjšala, v Uniji pa obstajajo načrti za povečanje zmogljivosti do konca leta 2010. Slednji premisleki, skupaj z negotovostjo glede vpliva sedanje svetovne gospodarske krize na trg etanolamina (na svetovni ravni in zlasti na ravni Unije), utemeljujejo omejitev ohranitve ukrepov na dve leti –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/21

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2009.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/23

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2009.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/25

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/27

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je primerno, da se za razpisno obdobje, ki se zaključi 19. januarja 2010, ne dodeli nobeno nadomestilo.

(3)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/28

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XIX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu jajc morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in določenimi merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ustrezajo zahtevam Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3) ter zahtevam označevanja iz točke A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/30

(1)

Člen 162(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1)(s) navedene uredbe dela XIX Priloge I k navedeni uredbi in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom, če se to blago izvozi kot blago, našteto v delu V Priloge XX k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko se ti proizvodi izvozijo kot blago iz dela V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)

V skladu s členom 14(2)(b) Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 11 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom, določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za ta proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/32

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je primerno, da se za razpisno obdobje, ki se zaključi 19. januarja 2010, ne dodeli nobeno nadomestilo.

(3)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/33

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XV Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu govejega in telečjega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164 in 167 do 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in imajo oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 5(1)(a) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

Pogoji iz tretjega pododstavka člena 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1359/2007 z dne 21. novembra 2007 o določitvi pogojev za dodelitev posebnih izvoznih nadomestil za nekatere kose odkoščenega govejega mesa (5) določajo, da se posebno nadomestilo zniža, če znaša količina odkoščenega mesa, ki naj bi se izvozila, manj kakor 95 %, vendar ne manj kakor 85 % skupne mase kosov, dobljenih z izkoščevanjem.

(6)

Uredbo Komisije (ES) št. 993/2009 (6) je zato treba razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/37

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu perutninskega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in imajo identifikacijsko oznako iz člena 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/39

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XVII Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu prašičjega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in imajo oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 5(1)(a) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/41

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) navaja podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba to spremembo čim prej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/43

(1)

Pogodba uvaja državljanstvo Evropske unije (EU), ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo zadevnih držav članic in je pomemben element krepitve in varovanja procesa evropske integracije.

(2)

Spodbujanje aktivnega državljanstva je bistvenega pomena za krepitev povezanosti državljanov in razvoj demokracije.

(3)

„Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva“ bo pomagalo ponazoriti, da je prostovoljstvo ena od ključnih razsežnosti aktivnega državljanstva in demokracije, s katero se uresničujejo evropske vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, in ki prispeva k usklajenemu razvoju evropskih družb.

(4)

Prostovoljne dejavnosti prinašajo bogato učno izkušnjo, omogočajo razvoj družbenih veščin in kompetenc ter prispevajo k solidarnosti. Delo, ki ga opravljajo prostovoljci vseh starosti, je ključno za razvoj demokracije, ki je eno temeljnih načel EU. Prostovoljne dejavnosti lahko prispevajo k blaginji posameznikov in usklajenemu razvoju evropskih družb.

(5)

Ob ustreznem upoštevanju posebnih razmer v vsaki državi članici in vseh oblik prostovoljstva pomeni izraz „prostovoljne dejavnosti“ vse oblike prostovoljnih dejavnosti, bodisi formalne, neformalne ali priložnostne, ki jih oseba opravlja po svoji svobodni volji in izbiri in na podlagi lastne motiviranosti ter je ne zanima finančni dobiček. Takšne dejavnosti koristijo posameznemu prostovoljcu, skupnostim in družbi kot celoti. Z njimi se lahko posamezniki in združenja odzovejo na človeške, družbene, medgeneracijske ali okoljske potrebe in skrbi, pogosto pa so namenjene podpori neprofitnih pobud organizacij ali skupnosti. Prostovoljne dejavnosti ne nadomeščajo poklicnih, plačanih zaposlitvenih priložnosti, temveč dodajajo vrednost družbi.

(6)

V hitro spreminjajočih se družbah je treba zagotoviti učinkovite podporne ukrepe za prostovoljne dejavnosti, da bi lahko pri njihovem izvajanju sodelovalo več ljudi. Zato je pomembno podpirati vzajemno učenje ter izmenjavo in razvoj dobrih praks na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravneh Skupnosti.

(7)

Na medvladni konferenci leta 1997 je bila sprejeta Deklaracija 38 o prostovoljnih dejavnostih, ki je bila priložena Sklepni listini Amsterdamske pogodbe in priznava pomemben prispevek prostovoljnih dejavnosti k razvoju družbene solidarnosti.

(8)

Komisija je v Sporočilu iz junija 1997 o podpiranju vloge prostovoljnih organizacij in ustanov v Evropi poudarila tri vidike prostovoljskih organizacij in ustanov: gospodarski vidik v smislu odpiranja delovnih mest, socialni vidik kot prispevek k opredelitvi socialne politike in s tem k družbenemu napredku ter politični vidik glede krepitve demokracije, državljanstva in državljanske udeležbe.

(9)

Svet in države članice so v resolucijah Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. junija 2002 in z dne 16. novembra 2007 ter v priporočilu z dne 20. novembra 2008 priznali „prostovoljne dejavnosti“ kot ključni vidik na področju mladine ter se dogovorili o skupnih ciljih za prostovoljne dejavnosti mladih in o mobilnosti mladih po EU.

(10)

V mnenju z dne 13. decembra 2006„Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o prostovoljnem delu – Vlogi in vplivu v evropski družbi“ (2) je Evropski ekonomsko-socialni odbor pozval Komisijo, naj „razglasi leto prostovoljcev in nato čim prej objavi belo knjigo o prostovoljnih dejavnostih in aktivnem državljanstvu v Evropi“.

(11)

Evropski parlament je marca 2008 sprejel Poročilo o prispevku prostovoljnih dejavnosti h gospodarski in družbeni koheziji, v katerem države članice ter regionalne in lokalne organe spodbuja k priznavanju koristnosti prostovoljnih dejavnosti pri krepitvi družbene in gospodarske kohezije.

(12)

Evropski parlament je julija 2008 sprejel pisno izjavo, v kateri je pozval k razglasitvi evropskega leta prostovoljstva v letu 2011.

(13)

Prostovoljne dejavnosti so cilj več programov in mrež Skupnosti, ki se med drugim osredotočajo na mobilnost pri prostovoljnih dejavnostih za ljudi vseh starosti, kot so program vseživljenjskega učenja (3), program „Evropa za državljane“ (4) in Evropska prostovoljna služba programa Mladi v akciji (5).

(14)

Po vsej Evropi se izvaja veliko različnih prostovoljnih dejavnosti, ki jih je treba ohranjati in še naprej razvijati.

(15)

Možnosti prostovoljnih dejavnosti še niso v celoti izkoriščene. Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva bo priložnost, da se na evropski ravni dokaže, da prostovoljne dejavnosti povečujejo državljansko udeležbo in lahko prispevajo h krepitvi občutka pripadnosti in zavezanosti državljanov svoji družbi na vseh ravneh, tj. lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

(16)

Leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva bi lahko prispevalo tudi k obravnavanju neenakosti med spoloma na področju prostovoljnega dela, na primer v zvezi s sektorji in dejavnostmi, v katerih moški in ženske sodelujejo, ali v zvezi z zastopanostjo na vodilnih mestih na tem področju.

(17)

Leto 2011 bo deseta obletnica mednarodnega leta prostovoljcev, ki so ga leta 2001 razglasili Združeni narodi.

(18)

Ta odločba določa finančni okvir, ki bo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6) z dne 17. maja 2006.

(19)

Zaradi potrebe po nadnacionalni izmenjavi informacij in razširjanju dobrih praks v vsej Skupnosti ciljev za predlagano evropsko leto ni mogoče v celoti doseči na ravni držav članic, ampak se lahko zaradi obsega predlaganih ukrepov bolje dosežejo na ravni Skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe, ta odločba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje teh ciljev –

(a)

izmenjava izkušenj in dobrih praks;

(b)

izvedba študij in raziskav ter razširjanje njihovih rezultatov;

(c)

konference in dogodki za spodbujanje razprav in krepitev ozaveščenosti o pomembnosti in vrednosti prostovoljnih dejavnosti, ki spodbujajo vključenost državljanov, ter za počastitev prizadevanj prostovoljcev in njihovih organizacij;

(d)

konkretne pobude v državah članicah namenjene spodbujanju ciljev evropskega leta; vsaj 25 % skupnega letnega proračuna se bo uporabilo za ta namen;

(e)

informativne in promocijske kampanje za posredovanje ključnih sporočil.

22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 17/50

(1)

Z dopisom z dne 1. februarja 2008, ki ga je Komisija evidentirala istega dne, je Italija Komisiji priglasila državno pomoč C 20/08 (ex N 62/08). Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 18. marca 2008, je Italija Komisiji predložila dodatne informacije.

(2)

Z dopisom z dne 30. aprila 2008 je Komisija sporočila Italiji, da bo v zvezi s pomočjo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES. Italija je bila o tej odločitvi uradno obveščena 7. maja 2008.

(3)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede pomoči.

(4)

Po elektronski pošti z dne 4. junija 2008, ki jo je Komisija evidentirala istega dne (tj. v roku za predložitev pripomb Italije, določenim v odločitvi o sprožitvi postopka), je Italija zaprosila za enomesečno podaljšanje obdobja za predložitev pripomb. Z dopisom z dne 9. junija 2008 je Komisija to prošnjo odobrila in podaljšala rok za predložitev pripomb do 7. julija 2008. Italija je sčasoma predložila svoje pripombe z dopisom z dne 7. julija 2008, ki ga je Komisija prejela in evidentirala isti dan (tj. v podaljšanem roku).

(5)

Italijanska ladjedelnica Cantiere Navale De Poli s.p.a. (v nadaljnjem besedilu: De Poli), ki se je izrekla za zainteresirano stranko, je pripombe predložila z dopisom z dne 12. septembra 2008, ki ga je Komisija evidentirala 17. septembra 2008. De Poli je italijanska ladjedelnica s sedežem na beneškem otoku Pellestrina (Venezia-Pellestrina). Glede na informacije v uradnem obvestilu je De Poli ena od dveh ladjedelnic, ki bi lahko koristila državno pomoč v skladu s shemo, navedeno v uvodni izjavi 6, če se priglašena pomoč odobri. Vendar se je obdobje, v katerem so lahko zainteresirane stranke predložile pripombe, izteklo mesec dni po objavi odločitve o sprožitvi postopka, določenega v členu 88(2) Pogodbe ES, v Uradnem listu Evropske unije, tj. 7. julija 2008. De Poli je svoje pripombe predložila po izteku tega obdobja. De Poli izjavlja, da je bila prepozno seznanjena z odločitvijo Komisije o sprožitvi postopka in s pripombami Italije glede te odločitve.

(6)

V členu 88(2) Pogodbe ES je določeno, da mora Komisija zadevne stranke pozvati k predložitvi pripomb. Vendar od Komisije ne zahteva, da zainteresirane stranke uradno obvešča posamezno, ampak da vsem potencialno zainteresiranim strankam zagotovi možnost predložitve pripomb. Objava uradnega obvestila v Uradnem listu je ustrezen način obveščanja vseh zadevnih strank o sprožitvi postopka (3). Zato je treba obravnavati, da je bila De Poli z zgoraj navedeno objavo pravočasno obveščena o odločitvi o sprožitvi postopka in roku, določenim za predložitev pripomb. Kljub temu De Poli ni upoštevala predpisanega obdobja za predložitev pripomb iz člena 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (4) (v nadaljnjem besedilu: Postopkovna uredba). Komisija ugotavlja, da De Poli ni zaprosila za podaljšanje obdobja za predložitev pripomb ali navedla posebnega razloga, zakaj bi bilo treba njene pripombe upoštevati kljub temu, da so bile predložene po izteku roka. Komisija zato zapoznelih pripomb De Poli ne bo upoštevala.

(7)

V dopisu C(2004)1807 konč. z dne 19. maja 2004 je Komisija navedla odločitev, da ne bo ugovarjala italijanski shemi državne pomoči o začasnem obrambnem mehanizmu za ladjedelništvo (5) (v nadaljnjem besedilu: shema). Komisija je menila, da je shema združljiva s skupnim trgom, ker je v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 1177/2002 z dne 27. junija 2002 o začasnem obrambnem mehanizmu za ladjedelništvo (6), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 502/2004 (7) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu).

(8)

Za shemo, kot je bila priglašena Komisiji in ki jo je Komisija odobrila, je bil dodeljen proračun v višini 10 milijonov EUR.

(9)

Italija je Komisijo uradno obvestila, da namerava za proračun sheme dodeliti dodatnih 10 milijonov EUR.

(10)

Komisija je v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES sprožila formalni postopek preiskave, ker je zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju, dvomila o združljivosti priglašene pomoči s skupnim trgom.

(11)

Ob upoštevanju člena 1(c) Postopkovne uredbe in člena 4 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (8) (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba), je Komisija menila, da pomeni priglašeno povečanje proračuna spremembo sheme, zaradi česar je treba Komisiji priglasiti novo pomoč v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES. Komisija je prav tako menila, da je treba združljivost priglašene pomoči s skupnim trgom oceniti ob upoštevanju trenutno veljavnih pravil. Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu je prenehala veljati 31. marca 2005, zato ne zagotavlja pravne podlage za odobritev pomoči.

(12)

Komisija je ugotovila tudi, da pomoč ni bila združljiva s skupnim trgom v skladu z nobeno od ustreznih določb o državni pomoči.

(13)

Italija je nasprotovala pomislekom Komisije in je predložila naslednje pripombe.

(14)

Na začetku Italija nasprotuje stališču Komisije, da pomeni priglašeni ukrep novo pomoč. Italija trdi, da se mora opredelitev za novo pomoč v skladu z natančno razlago člena 4 Izvedbene uredbe uporabljati za povečanje proračunov odobrenih shem pomoči skupaj s podaljšanjem rokov, v času katerih lahko podjetja dostopijo do pomembnih ugodnosti, kar povzroča učinke izkrivljanja konkurence. Italija trdi, da navedeno ne velja v tem primeru, ki zadeva izpolnjevanje pobud, za katere se je pripravila uradna vloga še v času veljavnosti Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. V zvezi s tem Italija trdi tudi, da je člen 4 Izvedbene uredbe postopkovna določba, ki določa postopke za priglasitev nekaterih sprememb obstoječe pomoči, kar nima nič skupnega z oceno o združljivosti, in zaradi česar Komisija na podlagi tega člena ne more oceniti združljivosti predlagane državne pomoči.

(15)

Italija nato navaja pripombe glede stališča Komisije, da Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu ne zagotavlja več pravne podlage za združljivost priglašene pomoči. Italija najprej trdi, da takšno stališče ni v skladu s stališčem, sprejetim v Uredbi o začasnem obrambnem mehanizmu, ki ima kljub temu, da naj bi veljala do 31. marca 2004 (pozneje se je njena veljavnost podaljšala do 31. marca 2005), pravno podlago v Uredbi Sveta (ES) št. 1540/98 z dne 29. junija 1998 o določitvi novih pravil o pomoči ladjedelništvu (9) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o ladjedelništvu), ki bi prenehala veljati že 31. decembra 2003.

(16)

Poleg tega Italija meni, da ni jasno, zakaj Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu ne more upravičiti „posodobitve“ proračuna sheme pomoči, saj je to le finančni posel, katerega namen je v skladu s splošnim načelom enakega obravnavanja določiti enake pogoje za ladjedelničarje, ki so predložili zahtevke v skladu z Uredbo o začasnem obrambnem mehanizmu, ko je še veljala, vendar niso prejeli pomoči zaradi proračunskega primanjkljaja, in ladjedelničarje, ki so že prejeli pomoč. Italija trdi, da posodobitev javnih sredstev za popravo učinkov časa ali napovedi stroškov, ki so se izkazali za neustrezne, čeprav vključuje povečanje začetne pomoči, ne pomeni nove pomoči in je združljiva s pravno podlago, ki upravičuje prvotno pomoč. Na kratko, po mnenju Italije je to le vprašanje reševanja nerešenih primerov zahtevkov za pomoč, ki se nanašajo na pogodbe, sklenjene pred 31. marcem 2005, pri čemer to ne pomeni razširitve sheme, širjenja njenega področja uporabe ali spremembe njene temeljne sestave. V podporo temu stališču Italija navaja splošna načela enakega obravnavanja, potrebo, da se ustrezno prouči načelo zaupanja v pravo, ki ga imajo upravičenci, in sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti (sodbi v zadevah 223/85 (10) in C-364/90 (11)).

(17)

Nazadnje, Italija trdi, da priglašena pomoč ni v nasprotju z odločitvijo Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki je ugotovila, da Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu ni v skladu s pravili STO.

(18)

Ker je ukrep popolnoma proračunske narave, je treba njegovo združljivost s skupnim trgom oceniti s sklicevanjem na ukrepe, ki jih namerava financirati, tj. na pomoč v skladu s shemo. Na podlagi razlogov, navedenih v zgoraj navedenem dopisu Komisije z dne 19. maja 2004, shema pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(19)

V skladu s členom 1(c) Postopkovne uredbe in členom 4 Izvedbene uredbe pomeni povečanje proračuna odobrene sheme pomoči novo pomoč, če to presega 20 % prvotnega proračuna. V tem primeru priglašeno povečanje ustreza 100 % prvotnega proračuna in ga je zato treba oceniti kot novo pomoč v skladu s členom 87 Pogodbe ES.

(20)

Ugovori Italije v zvezi s tem ne spremenijo ocene Komisije.

(21)

V zvezi s konceptom nove pomoči, ki je zajet v obveznosti priglašanja v členu 88(3) Pogodbe ES, uporablja Komisija opredelitve iz člena 1(c) Uredbe (ES) št. 659/1999. „Nova pomoč“ iz člena 1(c) te uredbe je med drugim opredeljena tudi s pojmom „spremembe veljavne pomoči“.

(22)

Člen 4 izvedbene uredbe nadalje navaja, da „sprememba obstoječe pomoči pomeni katero koli spremembo, razen preoblikovanja povsem formalne ali upravne narave, ki ne more vplivati na ocenjevanje združljivosti ukrepa pomoči s skupnim trgom“, vključno s povečanjem proračuna odobrene sheme pomoči, ki presega 20 %. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da člen 4 Izvedbene uredbe ne pomeni pravne podlage za ocenjevanje združljivosti nove pomoči, prav tako se Komisija v zvezi tem ni sklicevala na ta člen, kakor sicer navaja Italija (glej uvodno izjavo 13); ta člen pojasnjuje, kako mora Komisija uporabljati člen 1(c) Postopkovne uredbe glede koncepta „nove pomoči“. Komisija ugotavlja tudi, da se navedba Italije, da je zadevni ukrep le „posodobitev“ stroškov, ki so se izkazali za neustrezne, kar ne spremeni temeljne sestave sheme, ne odmika od dejstva, da pomeni sedanje povečanje proračuna spremembo obstoječe pomoči in je zato nova pomoč v skladu s členom 1(c) Postopkovne uredbe in členom 4 Izvedbene uredbe.

(23)

Prav tako se Komisija ne more strinjati z navedbo Italije, da mora v skladu z natančno razlago člena 4 Izvedbene uredbe opredelitev za novo pomoč veljati le za povečanje proračunov odobrenih shem pomoči skupaj s podaljšanjem rokov, v času katerih lahko podjetja dostopijo do pomembnih ugodnosti, kar povzroča učinke izkrivljanja konkurence. Komisija ugotavlja, da obstaja učinek povečanja proračuna odobrene sheme (razen zanemarljivega povečanja, ki je manjše od 20 %) na konkurenco, ker državi članici omogoča, da zagotovi več pomoči, kot je bila prvotno odobrena. Zaradi te spremembe vpliva sheme na konkurenco mora Komisija na novo oceniti njeno združljivost s skupnim trgom. Zato se povečanje proračuna v višini, ki jo je priglasila Italija, ne more obravnavati kot povečanje popolnoma formalne ali upravne narave ali brez vpliva na ocenjevanje združljivosti pomoči s skupnim trgom.

(24)

Komisija zato potrjuje, da je treba priglašeni ukrep oceniti kot novo državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(25)

Komisija glede prve pripombe Italije v zvezi s tem najprej poudarja, da pravna podlaga za sprejetje Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu ni bila Uredba o ladjedelništvu, ampak Pogodba ES ter zlasti člen 87(3)(e), člen 93 in člen 133 Pogodbe. Poleg tega Komisija meni, da njeno stališče v tem primeru ni v neskladju z dejstvom, da se je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu pri nekaterih določbah sklicevala na Uredbo o ladjedelništvu. Pri tem je šlo le za zakonodajno tehniko, pri čemer Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu z namenom preprečitve ponavljanja ni ponovno navajala nekaterih opredelitev ali pravil, ki so bila že določena v Uredbi o ladjedelništvu, vendar je vsebino teh določb preprosto vključila s sklicevanjem nanje. Namen tega je, da uporaba Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu glede teh točk ne bi bila odvisna od podaljšanja veljavnosti Uredbe o ladjedelništvu, ampak bi se oblikovale nove, avtonomne določbe v Uredbi o začasnem obrambnem mehanizmu s podobno vsebino, kot jo imajo določbe Uredbe o ladjedelništvu, na katero so se sklicevale. To na noben način ni v nasprotju s stališčem Komisije v tem primeru, da mora imeti akt institucij Skupnosti pravno podlago, ki je veljavna na dan sprejetja akta.

(26)

Kot je navedeno v odločitvi Komisije z dne 30. aprila 2008 o sprožitvi formalnega postopka preiskave, Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu ni več veljavna in zato ne more biti pravna podlaga za ocenjevanje nove pomoči. Zaradi razlogov, navedenih v odločitvi o sprožitvi postopka preiskave (odstavka 9 in 10), priglašena pomoč ni združljiva s skupnim trgom v skladu z Okvirom za državno pomoč ladjedelništvu (12), niti se ne zdi združljiva s skupnim trgom na podlagi nobenih drugih veljavnih določb o državni pomoči. Komisija nadalje ugotavlja, da Italija ni predlagala nobene nadomestne pravne podlage za ocenjevanje združljivosti pomoči, ampak je trdila, da to ni „nova pomoč“, česar Komisija, kot je razloženo v odstavkih 18 do 22, ne more sprejeti.

(27)

Komisija prav tako ne more sprejeti navedb Italije o splošnih pravnih načelih zaupanja v pravo in enakem obravnavanju.

(28)

Italija navaja, da ladjedelničarji, ki so zaprosili za pomoč v skladu s shemo, ko je bila Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu še veljavna, in ki so izpolnjevali pogoje upravičenosti do pomoči, vendar je niso prejeli zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, lahko po načelu zaupanja v pravo pričakujejo prejem pomoči; prav tako navaja, da so v skladu s splošnim načelom varstva zaupanja v pravo (in tudi zaradi enakega obravnavanja z ladjedelničarji, ki so pomoč prejeli iz razpoložljivih skladov), upravičeni do prejema pomoči ne glede na to, ali je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu še veljavna ali ne.

(29)

V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravico do uveljavljanja načela varstva zaupanja v pravo vsak posameznik, v primeru katerega je jasno, da lahko zaradi natančnih zagotovil, ki so mu jih dali organi Skupnosti, pričakuje upoštevanje načela zaupanja v pravo. Vendar oseba ne more navesti kršitve tega načela, če ji organi niso dali natančnih zagotovil (13).

(30)

Komisija meni, da bi za ta primer potencialni upravičenci sheme lahko zagovarjali načelo zaupanja v pravo glede zakonitosti vsake pomoči, odobrene pod pogoji sheme, ki jo je odobrila Komisija, vključno s proračunsko omejitvijo v višini 10 milijonov EUR. Vendar gre po navedbah Italije za pričakovanje izkoriščanja pomoči po izteku sheme in zlasti izkoriščanja nepovratnih sredstev, ki presegajo odobreni proračun, tj. pričakovanje prejema nove državne pomoči. Podjetje načeloma ne more pričakovati upoštevanja načela zaupanja v pravo glede prejema pomoči, ki je Komisija ni odobrila v skladu s postopkom iz Pogodbe ES (14). Zaradi istega razloga se podjetje ne more sklicevati na splošno načelo enakega obravnavanja, da bi se obravnavalo pod enakimi pogoji kot upravičenci do odobrene pomoči.

(31)

Italija navaja tudi sodno prakso, za katero meni, da izraža uporabo načela „accessorium sequitur principale“ (odločitev o glavnem vprašanju se uporablja za povezana vprašanja) in podpira sklep, da posodobitev javnih političnih sredstev, čeprav za popravo učinkov časa ali napovedi stroškov, ki so se izkazale za neustrezne, vključuje povečanje začetne pomoči, ne pomeni nove pomoči in je združljiva v skladu s pravno podlago, ki upravičuje prvotno pomoč.

(32)

Vendar navedena sodna praksa stališča Italije ne podpira.

(33)

Sodišče Evropskih skupnosti je s sodbo v zadevi C-223/85 razsodilo, da je zaradi neuspešnosti Komisije pri ukrepanju v razumnem času, kar zadeva dejstvo, da je bila pomoč namenjena pokritju dodatnih stroškov poslovanja, ki je prejemalo odobreno pomoč, upravičenec lahko po načelu zaupanja v pravo pričakoval, da se pomoči ne bo nasprotovalo. Vendar po mnenju Komisije ta precedens ne podpira stališča Italije, da posodobitev proračuna sheme ne pomeni nove pomoči ali da je združljiv v skladu s pravno podlago, ki je upravičila prvotno pomoč, tj. Uredbo o začasnem obrambnem mehanizmu. Nasprotno, Komisija ugotavlja, da Sodišče Evropskih skupnosti v tej odločitvi ni dvomilo o dejstvu, da je bila za „pomoč... namenjena pokritju dodatnih stroškov poslovanja, kateremu je bila odobrena pomoč,“ potrebna odobritev Komisije v skladu s členom 87(1) (nato 93) Pogodbe ES.

(34)

Poleg tega Italija ni navedla, da Komisija v tem primeru ni uspela ukrepati v razumnem času. Nasprotno, Italija je bila tista, ki ni uradno obvestila o povečanju v shemi, dokler je še veljala Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu.

(35)

Zadeva C-364/90 prav tako ne podpira stališča Italije. V delu sodbe, na katero se sklicuje Italija, Sodišče Evropskih skupnosti le ugotavlja neuspešnost Komisije pri ustreznem utemeljevanju negativne odločitve o državni pomoči in poudarja, da so bili določeni dokumenti, predloženi pred sodnim postopkom, dovolj jasni, da so lahko bile iste trditve sprejemljive v postopku pred Sodiščem. Po mnenju Komisije te popolnoma postopkovne točke niso podlaga za upravičenost stališča Italije, da je treba povečanje proračuna sheme glede na materialno pravo odobriti na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. Nazadnje, kar zadeva pripombo Italije, da priglašena pomoč ni v nasprotju z odločitvijo Svetovne trgovinske organizacije, ki je ugotovila, da Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu ni v skladu s pravili STO, je Komisija že v prejšnjih odločitvah ugotovila, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti zakonodajo Skupnosti razlagati čim bolj v skladu z mednarodnim pravom, vključno z obveznostmi Evropske skupnosti v okviru STO (15). Zato je treba razlago Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu prav tako obravnavati ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Skupnosti (16).

(36)

V zvezi s tem Komisija opozarja, da je Koreja izpodbijala združljivost Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu s pravili STO. Sosvet je 22. aprila 2005 v izdanem poročilu ugotovil, da so Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu in več nacionalnih shem začasnega obrambnega mehanizma, vzpostavljene v času, ko je Koreja sprožila spor glede STO, kršile člen 23(1) dogovora o pravilih in postopkih za poravnavo sporov (17). Organ STO za reševanje sporov je 20. junija 2005 sprejel poročilo sosveta, v katerem je priporočeno, da naj Skupnost uskladi Uredbo o začasnem obrambnem mehanizmu in nacionalne sheme začasnega obrambnega mehanizma s svojimi obveznostmi iz sporazumov STO (18). Skupnost je 20. julija 2005 obvestila organ za reševanje sporov, da so njena pravila usklajena s sklepom in priporočili organa za reševanje sporov, ker je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati 31. marca 2005 in države članice niso mogle več odobriti pomoči za tekoče poslovanje v skladu s to uredbo.

(37)

V poročilu sosveta in sklepu organa za reševanje sporov, na podlagi katerega organ za reševanje sporov sprejema to poročilo, se Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu kot taka obsoja, ker krši pravila STO, pri čemer se od Skupnosti zahteva, da jo preneha uporabljati. Obveznost Skupnosti glede izvajanja sklepa organa za reševanje sporov velja tudi za prihodnje odločitve o odobritvi nove pomoči z uporabo Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu (19). Skupnost se je s tem, ko je obvestila organ za reševanje sporov, da so njena pravila usklajena s sklepom in priporočili organa za reševanje sporov, ker je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati 31. marca 2005 ter zaradi tega države članice niso mogle več odobriti pomoči za tekoče poslovanje v skladu s to uredbo, obvezala, da ne bo več uporabljala te uredbe za odobritev nove pomoči. V skladu s tem bi Skupnost z odobritvijo te pomoči kršila svoje mednarodne obveznosti.

(38)

Zaradi navedenih razlogov Komisija ugotavlja, da priglašena državna pomoč ni združljiva s skupnim trgom –