ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.016.slv

Uradni list

Evropske unije

L 16

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 53
21. januar 2010


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 50/2010 z dne 20. januarja 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 51/2010 z dne 20. januarja 2010 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi za zahtevke za izdajo uvoznih dovoljenj, vložene od 8. do 15. januarja 2010 v okviru tarifne kvote Skupnosti, odprte z Uredbo (ES) št. 969/2006 za koruzo

3

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 52/2010 z dne 20. januarja 2010 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

4

 

 

SMERNICE

 

 

2010/34/EU

 

*

Smernica Evropske centralne banke z dne 4. decembra 2009 o spremembah Smernice ECB/2007/9 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (ECB/2009/23)

6

 

 

IV   Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

 

 

2010/35/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 28. oktobra 2009 (Državna pomoč C 29/06) o pomoči Italije za prestrukturiranje zadrug v ribiškem sektorju in njihovih združenj (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 8040)  ( 1 )

48

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

21.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 16/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 50/2010

z dne 20. januarja 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2010

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)   UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

JO

64,0

MA

52,0

TN

112,1

TR

100,0

ZZ

82,0

0707 00 05

EG

174,9

JO

101,4

MA

78,1

TR

109,1

ZZ

115,9

0709 90 70

MA

113,2

TR

132,4

ZZ

122,8

0805 10 20

EG

51,5

IL

58,8

MA

51,3

TN

67,4

TR

54,6

ZZ

56,7

0805 20 10

IL

166,5

MA

83,8

ZZ

125,2

0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90

CN

52,8

EG

77,8

IL

80,4

JM

109,6

MA

93,3

PK

41,0

TR

83,1

ZZ

76,9

0805 50 10

EG

63,3

IL

67,0

TR

70,5

ZZ

66,9

0808 10 80

CA

75,3

CL

60,1

CN

67,4

MK

24,7

US

133,6

ZZ

72,2

0808 20 50

CN

61,8

US

103,1

ZZ

82,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.


21.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 16/3


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 51/2010

z dne 20. januarja 2010

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi za zahtevke za izdajo uvoznih dovoljenj, vložene od 8. do 15. januarja 2010 v okviru tarifne kvote Skupnosti, odprte z Uredbo (ES) št. 969/2006 za koruzo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 969/2006 (3) je odprla letno tarifno kvoto za uvoz 242 074 ton koruze (zaporedna številka 09.4131).

(2)

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 969/2006 določa količino 121 037 ton za tranšo št. 1 za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2010.

(3)

Iz sporočila, sestavljenega v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 969/2006, je razvidno, da zahtevki, ki so bili v skladu s členom 4(1) navedene uredbe vloženi od 8. januarja 2010 od 13. ure do 15. januarja 2010 do 13. ure po bruseljskem času, presegajo razpoložljivo količino. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Prav tako je treba zaustaviti izdajo uvoznih dovoljenj na podlagi Uredbe (ES) št. 969/2006 za tekočo kvotno tranšo

(5)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Vsak zahtevek za izdajo uvoznega dovoljenja za koruzo iz kvote, predvidene v Uredbi (ES) št. 969/2006, vložen od 8. januarja 2010 od 13. ure do 15. januarja 2010 do 13. ure po bruseljskem času, daje pravico do izdaje dovoljenja za zahtevane količine, za katere se uporabi koeficient dodelitve 78,205593 %.

2.   Izdaja dovoljenj za zahtevane količine od 15. januarja 2010 od 13. ure po bruseljskem času se ustavi za tekoče kvotno podobdobje.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2010

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)   UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(3)   UL L 176, 30.6.2006, str. 44.


21.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 16/4


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 52/2010

z dne 20. januarja 2010

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 35/2010 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (ES) št. 877/2009 za tržno leto 2009/10, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2010

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)   UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)   UL L 253, 25.9.2009, str. 3.

(4)   UL L 10, 15.1.2010, str. 12.


PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95 , ki se uporabljajo od 21. januarja 2010

(EUR)

Oznaka KN

Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda

Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda

1701 11 10  (1)

46,85

0,00

1701 11 90  (1)

46,85

0,85

1701 12 10  (1)

46,85

0,00

1701 12 90  (1)

46,85

0,55

1701 91 00  (2)

52,07

1,85

1701 99 10  (2)

52,07

0,00

1701 99 90  (2)

52,07

0,00

1702 90 95  (3)

0,52

0,21


(1)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.


SMERNICE

21.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 16/6


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 4. decembra 2009

o spremembah Smernice ECB/2007/9 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov

(ECB/2009/23)

(2010/34/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 63/2002 Evropske centralne banke z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2001/18) (1),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30) (2),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2008/32) (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Smernico ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (4) bi bilo treba uskladiti s preoblikovano Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) in Uredbo (ES) št. 290/2009 Evropske centralne banke z dne 31. marca 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2009/7) (5).

(2)

Za izračun ocene celotne vrednosti podatkov o skladih denarnega trga (SDT) in za izbor najbolj reprezentativne referenčne poročevalske populacije so potrebni novi standardi.

(3)

Nova bilanca stanja SDT bi morala biti agregirana bilanca stanja, skladna s tisto, ki izhaja iz Uredbe (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) (6). Breme poročanja se lahko zmanjša z bolj učinkovitim pripravljanjem bilanc stanja kreditnih institucij (KI) in SDT, tj. s sestavo bilance stanja KI kot razlike med podatki za druge denarne finančne institucije (MFI) in podatki za SDT.

(4)

Zaradi strožjih zahtev za poročanje informacij o listinjenju in drugih prenosih posojil, ki so jih MFI odobrile nedenarnim finančnim institucijam, uvedenih z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), poročanje statistike na teh področjih ni več potrebno.

(5)

Nacionalne centralne banke so začele poročati statistiko o investicijskih skladih v kontekstu statistike o drugih finančnih posrednikih v skladu s členom 18 Smernice ECB/2007/9, zaradi česar prehodna ureditev iz člena 14(6) ni več potrebna.

(6)

Nove zahteve za poročanje o posojilih, ki so jih MFI iz euroobmočja odobrile nefinančnim družbam, razčlenjenih po panogi dejavnosti, so potrebne za izboljšanje ekonomske in denarne analize kreditnih gibanj.

(7)

Ker se imena plačilnih sistemov pogosto spreminjajo, je treba črtati seznam imen v delu 13 Priloge III k Smernici ECB/2007/9 –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Smernica ECB/2007/9 se spremeni, kot sledi:

1.

Člen 1(3) se nadomesti z naslednjim:

2.

Člen 3(1)(a) se nadomesti z naslednjim:

(*1)  Bilanca stanja se načeloma pripravi po stanju na zadnji koledarski dan meseca/četrtletja brez upoštevanja lokalnih praznikov. V mnogo primerih, kjer to ni mogoče, se bilanca stanja pripravi na koncu zadnjega delovnega dne v skladu z nacionalnimi tržnimi ali računovodskimi pravili.“ "

3.

Člen 3(4) se nadomesti z naslednjim:

4.

Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Statistika bilance stanja skladov denarnega trga

1.    Obseg poročanja

2.    Frekvenca in roki za poročanje

Podatke je treba poročati četrtletno, v 28 delovnih dneh po koncu referenčnega obdobja.

3.    Izračun ocene celotne vrednosti

Podatki, ki se poročajo v zvezi z bilancami stanja SDT, zajemajo 100 % institucij, ki so razvrščene v ta sektor. Kjer je dejansko zajetje poročanja zaradi izvzetja malih institucij od polnega poročanja (cutting-off the tail) manjše od 100 %, NCB izračunajo oceno celotne vrednosti predloženih podatkov v skladu s členom 3(4)(b), da se zagotovi 100 % zajetje.

4.    Politika popravkov

NCB, ki so poročale bilance stanja kreditnih institucij za obdobja pred koncem decembra 2008, posredujejo popravke podatkov za SDT v skladu s tabelama 1 in 2 v delu 7 Priloge III. Popravki podatkov za SDT morajo biti skladni z odgovarjajočimi podatki za druge MFI ob koncu četrtletja.

Če prenos novih ali popravljenih podatkov za SDT pomeni spremembo podatkov za odgovarjajoče referenčno obdobje za druge MFI, je treba posredovati tudi zahtevane popravke podatkov za druge MFI.“

5.

Člen 13 se črta.

6.

Naslov člena 14 se nadomesti z naslednjim:

„Statistika drugih finančnih posrednikov (razen investicijskih skladov in družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev)“.

7.

Člen 14(1) se nadomesti z naslednjim:

8.

Člen 14(6) se črta.

9.

Člen 16(1) se nadomesti z naslednjim:

10.

Člen 17(2), (3) in (4) se nadomesti z naslednjim:

11.

Člen 18(10) se nadomesti z naslednjim:

12.

Vstavi se naslednji člen 18b:

„Člen 18b

Statistika o posojilih MFI nefinančnim družbam po panogi dejavnosti

1.    Obseg poročanja

NCB poročajo ECB podatke, kadar so na voljo, o posojilih MFI domačim nefinančnim družbam in o posojilih MFI nefinančnim družbam v drugih sodelujočih državah članicah, razčlenjene po panogi dejavnosti v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti – NACE Rev.2, v skladu z delom 16 Priloge III.

2.    Frekvenca in roki za poročanje

NCB poročajo ECB podatke polletno, do konca marca in do konca septembra za obe predhodni četrtletji.

3.    Politika popravkov

NCB poročajo popravke v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

z vsakim rednim posredovanjem podatkov se pošljejo popravki za predhodna referenčna obdobja, če je to potrebno; in

(b)

izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo takoj, ko so na voljo.

4.    Pojasnila

NCB poročajo ECB kakršne koli pomembne spremembe v uporabljenih nacionalnih opredelitvah in razvrstitvah ter predložijo pojasnila o razlogih zanje, kjer to pride v poštev. NCB poleg tega zagotovijo informacije o večjih prerazvrstitvah v sektorju MFI in, če so na voljo, večjih prerazporeditvah nefinančnih družb v posredovanih razčlenitvah po NACE Rev.2.“

13.

Člen 19(1) se nadomesti z naslednjim:

14.

Člen 20(1) se nadomesti z naslednjim:

15.

Člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Objava

NCB ne objavijo nacionalnih prispevkov k mesečnim denarnim agregatom euroobmočja in njihovim protipostavkam, dokler teh agregatov ne objavi ECB. Kadar NCB objavijo take podatke, morajo biti enaki podatkom, ki prispevajo k nazadnje objavljenim agregatom euroobmočja. Kadar NCB navajajo agregate euroobmočja, ki jih objavi ECB, jih morajo navajati točno.“

16.

Priloge III do VIII se spremenijo v skladu s Prilogo k tej smernici.

17.

V Glosarju se vstavi naslednja opredelitev:

Panoga dejavnosti (branch of activity) je gospodarska dejavnost, vključena v statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti – NACE Rev. 2 (*2).

(*2)  Kakor je določena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).“ "

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta smernica začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2010.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica se uporablja za vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 4. decembra 2009

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)   UL L 10, 12.1.2002, str. 24.

(2)   UL L 15, 20.1.2009, str. 1.

(3)   UL L 15, 20.1.2009, str. 14.

(4)   UL L 341, 27.12.2007, str. 1.

(5)   UL L 94, 8.4.2009, str. 75.

(6)   UL L 211, 11.8.2007, str. 8.


PRILOGA

1.   

Priloga III se spremeni, kot sledi:

(a)

V delu 1 se nadomestita tabeli 1 in 2, tabeli 3a in 3b pa se dodata, kot sledi:

‘TABELA 1

Postavke, za katere se zahtevajo mesečni popravki tokov  (*1)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče drževe članice

C.

Ostali svet

D.

Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Skupaj

Banke

Ne-banke

 

Kreditne institucije

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki obveznih rezerv, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

 

Kreditne institucije

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki obveznih rezerv, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Centralna država (S.1311)

Drugi sektorji države

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Centralna država (S.1311)

Drugi sektorji države

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

 

od tega: centralne nasprotne stranke (1)

od tega: DPFS

 

od tega: centralne nasprotne stranke (1)

od tega: DPFS

OBVEZNOSTI

8

Gotovina v obtoku

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

9

Vloge

2

 

 

3

 

 

 

 

4

 

 

 

5

 

 

6

 

 

 

 

7

 

 

 

8

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

 

 

 

od tega prenosljive vloge

 

11

 

12

13

 

 

 

 

 

 

 

14

 

15

16

 

 

 

 

 

 

 

17

18

 

od tega do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

19

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

20

 

 

 

 

 

 

 

od tega sindicirana posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

21

9e

Euro

22

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

23

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.1e

Čez noč

 

 

 

 

24

25

26

 

 

27

28

29

 

 

 

 

30

31

32

 

 

33

34

35

 

 

 

 

od tega prenosljive vloge

 

36

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

37

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

38

 

 

9.2e

Vezane

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

39

40

41

 

 

42

43

44

 

 

 

 

45

46

47

 

 

48

49

50

 

 

 

 

od 1 do 2 let

 

 

 

 

51

52

53

 

 

54

55

56

 

 

 

 

57

58

59

 

 

60

61

62

 

 

 

 

nad 2 letoma

63

 

 

64

65

66

67

 

 

68

69

70

71

 

 

72

73

74

75

 

 

76

77

79

79

 

 

 

9.3e

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 3 mesecev

 

 

 

 

80

81

82

 

 

83

84

85

 

 

 

 

86

87

88

 

 

89

90

91

 

 

 

 

nad 3 meseci

 

 

 

 

92

93

94

 

 

95

96

97

 

 

 

 

98

99

100

 

 

101

102

103

 

 

 

 

od tega nad 2 letoma

104

 

 

105

106

107

 

 

 

 

 

 

108

 

 

109

110

111

 

 

 

 

 

 

112

 

 

 

9.4e

Repo posli

113

 

 

114

115

116

117

118

 

119

120

121

122

 

 

123

124

125

126

127

 

128

129

130

131

 

 

 

9x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.1x

Čez noč

 

 

 

 

132

133

134

 

 

135

136

137

 

 

 

 

138

139

140

 

 

141

142

143

 

 

 

 

9.2x

Z dogovorjeno zapadlostjo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

144

145

146

 

 

147

148

149

 

 

 

 

150

151

152

 

 

153

154

155

 

 

 

 

od 1 do 2 let

 

 

 

 

156

157

158

 

 

159

160

161

 

 

 

 

162

163

164

 

 

165

166

167

 

 

 

 

nad 2 letoma

168

 

 

169

170

171

172

 

 

173

174

175

176

 

 

177

178

179

180

 

 

181

182

183

184

 

 

 

9.3x

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 3 mesecev

 

 

 

 

185

186

187

 

 

188

189

190

 

 

 

 

191

192

193

 

 

194

195

196

 

 

 

 

nad 3 meseci

 

 

 

 

197

198

199

 

 

200

201

202

 

 

 

 

203

204

205

 

 

206

207

208

 

 

 

 

od tega nad 2 letoma

209

 

 

210

211

212

 

 

 

 

 

 

213

 

 

214

215

216

 

 

 

 

 

 

217

 

 

 

9.4x

Repo posli

218

 

 

219

220

221

222

223

 

224

225

226

227

 

 

228

229

230

231

232

 

233

234

235

236

 

 

 

10

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

237

11

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 238

od 1 do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 239

od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 240

nad 2 leti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 241

11x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 242

od 1 do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 243

od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 244

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 245

12

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 246

13

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 247


POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

D.

Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

 

od tega: CCP (1)

od tega: DPFS

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

 

od tega: CCP (1)

od tega: DPFS

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

 

od tega: SP/UP (2)

 

od tega: SP/UP (2)

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Gotovina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

248

1e

od tega euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

249

2.

Posojila

# 250

# 251

# 252

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 253

# 254

# 255

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 256

 

do 1 leta

 

 

 

# 257

 

 

# 258

# 259

 

# 260

# 261

# 262

# 263

 

 

 

# 264

 

 

# 265

# 266

 

# 267

# 268

# 269

# 270

# 271

 

od 1 do 5 let

 

 

 

# 272

 

 

# 273

# 274

 

# 275

# 276

# 277

# 278

 

 

 

# 279

 

 

# 280

# 281

 

# 282

# 283

# 284

# 285

# 286

 

nad 5 let

 

 

 

# 287

 

 

# 288

# 289

 

# 290

# 291

# 292

# 293

 

 

 

# 294

 

 

# 295

# 296

 

# 297

# 298

# 299

# 300

 

od tega sindicirana posojila

# 301

# 302

# 303

 

 

 

 

# 304

 

 

 

 

 

# 305

# 306

# 307

 

 

 

 

# 308

 

 

 

 

 

 

 

od tega repo posli

 

 

 

 

309

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

310

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2e

od tega euro

 

# 311

# 312

# 313

 

 

# 314

# 315

# 316

 

 

 

 

 

# 317

# 318

# 319

 

 

# 320

# 321

# 322

 

 

 

 

 

 

od tega posojila revolving in prekoračitve stanj na računih

 

 

 

 

 

 

 

# 323

# 324

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 325

# 326

 

 

 

 

 

 

od tega obrestovana posojila po kreditnih karticah

 

 

 

 

 

 

 

# 327

# 328

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 329

# 330

 

 

 

 

 

 

od tega posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom

 

 

 

 

 

 

 

# 331

# 332

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 333

# 334

 

 

 

 

 

 

3.

Vrednostni papirji razen delnic

 

 

 

 

 

# 335

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 336

 

 

 

 

 

 

 

# 337

 

3e

Euro

 

# 338

# 339

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 340

# 341

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

# 342

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 343

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od 1 do 2 let

# 344

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 345

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

# 346

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 347

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3x

Tuje valute

 

# 349

# 350

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 352

# 353

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

# 354

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 355

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od 1 do 2 let

# 356

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 357

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

# 358

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 359

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Delnice/enote SDT

360

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

361

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

362

 

5.

Delnice in drug lastniški kapital

# 363

 

# 364

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 365

 

# 366

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 367

 

6.

Osnovna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 368

7.

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 369


TABELA 2

Postavke, za katere se zahtevajo četrtletni popravki tokov  (*1)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

Ne-MFI

Ne-MFI

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

 

Banke

Ne-banke

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Drugi sektorji države

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Drugi sektorji države

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Država

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Federalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

 

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

Skupaj

Federalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

 

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

Skupaj

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

Skupaj

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

OBVEZNOSTI

8.

Gotovina v obtoku

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

370

371

372

9.1.

Čez noč

 

 

 

373

374

375

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

376

377

378

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.2.

Vezane

 

 

 

379

380

381

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

382

383

384

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.3.

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

385

386

387

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

388

389

390

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.4.

Repo posli

 

 

 

391

392

393

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

394

395

396

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12.

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13.

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

1.

Gotovina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Posojila

 

397

 

 

 

 

 

 

 

 

# 398

 

 

# 399

 

# 400

 

# 401

 

# 402

 

 

 

 

 

 

 

 

# 403

 

 

# 404

 

# 405

 

# 406

 

# 407

# 408

# 409

do 1 leta

 

 

 

# 410

# 411

# 412

 

 

 

 

 

 

 

# 413

 

 

 

 

 

 

 

# 414

# 415

# 416

 

 

 

 

 

 

 

# 417

 

 

 

 

 

 

 

 

od 1 do 5 let

 

 

 

# 418

# 419

# 420

 

 

 

 

 

 

 

# 421

 

 

 

 

 

 

 

# 422

# 423

# 424

 

 

 

 

 

 

 

# 425

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

# 426

# 427

# 428

 

 

 

 

 

 

 

# 429

 

 

 

 

 

 

 

# 430

# 431

# 432

 

 

 

 

 

 

 

# 433

 

 

 

 

 

 

 

 

2e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 434

 

 

# 435

 

# 436

 

# 437

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 438

 

 

# 439

 

# 440

 

# 441

 

 

 

 

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega posojila s preostalo zapadlostjo do vključno 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega posojila s preostalo zapadlostjo nad 1 letom in s spremembo obrestne mere v naslednjih 12 mesecih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega posojila s preostalo zapadlostjo do vključno 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega posojila s preostalo zapadlostjo nad 2 letoma in s spremembo obrestne mere v naslednjih 24 mesecih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Vrednostni papirji razen delnic

 

# 458

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 459

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 460

# 461

# 462

do 1 leta

 

 

 

# 463

# 464

# 465

 

# 466

# 467

# 468

 

# 469

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 470

# 471

# 472

 

# 473

# 474

# 475

 

# 476

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

# 477

# 478

# 479

 

# 480

# 481

# 482

 

# 483

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 484

# 485

# 486

 

# 487

# 488

# 489

 

# 490

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

Delnice in drug lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

# 491

# 492

# 493

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

# 494

# 495

# 496

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.

Osnovna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7.

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


TABELA 3a

Listinjenje in drugi prenosi posojil: postavke, za katere se zahtevajo mesečni popravki tokov  (*2)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Other gen.gov't (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Drugi sektorji države (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

1.   

Olistinjena posojila, delni odpisi v času prenosa posojila

1.1.

nasprotna stranka pri prenosu je DPFS

497

498

 

499

500

501

502

503

504

 

505

506

507

508

509

1.1.1.

od tega nasprotna stranka pri prenosu je DPFS iz euroobmočja

510

511

 

512

513

514

515

516

517

 

518

519

520

521

522


TABELA 3b

Listinjenje in drugi prenosi posojil: postavke, za katere se zahtevajo četrtletni popravki tokov  (*3)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Drugi sektorji države (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Drugi sektorji države (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

 

SP/UP (3)

 

SP/UP (3)

1.   Olistinjena posojila, delni odpisi v času prenosa posojila

1.1.

nasprotna stranka pri prenosu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

je DPFS

524

525

 

526

527

528

529

530

531

532

533

534

 

535

536

537

538

540

541

542

543

do 1 leta

 

 

 

 

 

544

 

 

 

 

 

 

 

 

 

545

 

 

 

 

 

od 1 do 5 let

 

 

 

 

 

546

 

 

 

 

 

 

 

 

 

547

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

548

 

 

 

 

 

 

 

 

 

549

 

 

 

 

 

1.1.1.

od tega nasprotna stranka pri

550

551

 

552

553

554

555

556

557

 

558

559

560

561

562

prenosu je DPFS iz euroobmočja

 

 

 

 

 

562

 

 

 

 

 

 

 

 

 

563

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

564

 

 

 

 

 

 

 

 

 

565

 

 

 

 

 

od 1 do 5 let

 

 

 

 

 

566

 

 

 

 

 

 

 

 

 

567

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.   Neporavnani zneski posojil, servisiranih pri listinjenju

2.1.

Servisirana posojila: vse DPFS

568

569

 

560

561

572

573

575

576

577

579

580

 

581

582

583

584

586

587

588

589

do 1 leta

 

 

 

 

 

590

 

 

 

 

 

 

 

 

 

591

 

 

 

 

 

od 1 do 5 let

 

 

 

 

 

592

 

 

 

 

 

 

 

 

 

593

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

594

 

 

 

 

 

 

 

 

 

595

 

 

 

 

 

2.1.1.

Servisirana posojila: od tega DPFS iz euroobmočja

596

 

 

597

598

599

600

601

602

 

603

604

605

606

607

do 1 leta

 

 

 

 

 

608

 

 

 

 

 

 

 

 

 

609

 

 

 

 

 

od 1 do 5 let

 

 

 

 

 

610

 

 

 

 

 

 

 

 

 

611

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

612

 

 

 

 

 

 

 

 

 

613

 

 

 

 

 

(b)

V delu 4 se oddelek 3 nadomesti z naslednjim:

Oddelek 3:     Četrtletne pojasnjevalne postavke za pripravo finančnih računov monetarne unije

Podatki NCB/ECB/drugih MFI (stanja)

 

Domači

Druge sodelujoče države članice

Ostali svet

Nerazporejeni

Skupaj

Centralna država

Skupaj

Centralna država

OBVEZNOSTI

14.   Preostale obveznosti

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervah pokojninskih skladov

 

M70

Računi vrednotenja

 

M90

Obveznosti do nerezidenčnih podružnic/enot

 

M91

Računi popravkov obveznosti

 

M92

Negativno stanje na računih prihodkov/izdatkov; dobiček/izguba tekočega leta/preteklih let; posli posojanja vrednostnih papirjev; kratke pozicije vrednostnih papirjev; depreciacija

 

M93

Rezervacije

 

M94

SREDSTVA

3.   Vrednostni papirji razen delnic

Do 1 leta

 

M71

 

M72

M73

 

Od tega: euro

 

M74

 

M75

M76

 

Nad 1 letom

 

M77

 

M78

M79

 

Od tega: euro

 

M80

 

M81

M82

 

5.   Delnice in drugi lastniški kapital

Delnice, ki kotirajo na borzi

M83

 

M84

 

M85

 

Delnice investicijskih skladov (ne SDT)

M86

 

M87

 

M88

 

7.   Preostala sredstva

Prenosne premije in škodne rezervacije

 

M89

Računi prevrednotenja

 

M95

Terjatve/kapitalske injekcije v nerezidenčne podružnice/enote

 

M96

Računi popravkov sredstev

 

M97

Pozitivno stanje na računih dohodkov/izdatkov; dobiček/izguba tekočega leta/preteklih let; lastne delnice; posli posojanja vrednostnih papirjev

 

M98

M70: obveznosti MFI do gospodinjstev v obliki tehničnih rezervacij, oblikovanih za zagotavljanje pokojnin za zaposlene. To se običajno nanaša na pokojninske sklade za zaposlene, ki niso eksternalizirani neodvisni instituciji.

M83, M84, M85: delnice, katerih tečaji kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga.

M86, M87, M88: delnice, izdane v okviru organizirane finančne ureditve, ki združuje sredstva vlagateljev za namen pridobitve finančnih ali nefinančnih sredstev, razen tistih, ki so vključeni v sektor MFI (imenovane tudi delnice vzajemnih skladov).

M89: del bruto premij, ki jih plačajo MFI, ki se prenese v naslednje obračunsko obdobje, plus terjatve MFI, ki še niso poravnane.

M93, M98: ECB je treba poročati tudi dodatne informacije, ki pojasnijo vsebino teh sestavljenih postavk, če so na voljo. Te sestavljene postavke vključujejo nekatere podpostavke, ki jih nekatere države v skladu z Uredbo (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) trenutno ne poročajo (posli posojanja vrednostnih papirjev, kratke pozicije vrednostnih papirjev, lastne delnice), a znotraj preostalih sredstev/preostalih obveznosti. Te dodatne informacije omogočajo ECB, da po potrebi popravi podatke v finančnih računih monetarne unije.“

(c)

Na koncu dela 5 se doda naslednje besedilo:

„Izračun pavšalne olajšave za kontrolne namene (R6):

Pavšalna olajšava: Olajšava velja za vsako kreditno institucijo. Vsaka kreditna institucija lahko odšteje maksimalno pavšalno olajšavo, namenjeno znižanju administrativnih stroškov upravljanja zelo majhnih obveznih rezerv. Če je [osnova za obvezne rezerve x stopnja obveznih rezerv] manjša kot 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv]. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] večja ali enaka 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka 100 000 EUR. Institucije, ki jim je dovoljeno poročati statistične podatke glede njihove konsolidirane osnove za obvezne rezerve kot skupina (kot je opredeljeno v Prilogi III, del 2, oddelek 1, k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)), morajo izpolnjevati obvezne rezerve preko ene izmed institucij v skupini, ki nastopa kot posrednik izključno za te institucije. V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (*4) je v slednjem primeru samo skupina kot celota upravičena do odštetja pavšalne olajšave.

Obvezne (ali ‚zahtevane‘) rezerve se izračunajo, kot sledi:

Obvezne (ali ‚zahtevane‘) rezerve = osnova za obvezne rezerve x stopnja obveznih rezerv – pavšalna olajšava

Stopnja obveznih rezerv se uporablja, kot sledi:

Stopnja obveznih rezerv 2 % se uporablja za naslednje kategorije obveznosti (kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)): (a) vloge čez noč; (b) vezane vloge do vključno dveh let; (c) vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno dveh let; in (d) izdani dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo do vključno dveh let. Stopnja obveznih rezerv 0 % se uporablja za repo posle in druge obveznosti z dogovorjeno zapadlostjo nad dve leti, vključene v osnovo za obvezne rezerve. Obveznosti v razmerju do ECB, NCB in drugih institucij, za katere velja Eurosistemov sistem obveznih rezerv, so izključene iz osnove za obvezne rezerve.

(*4)   UL L 250, 2.10.2003, str. 10.“ "

(d)

Del 7 se nadomesti z naslednjim:

DEL 7

Statistika bilance stanja skladov denarnega trga

TABELA 1

SDT – Stanja

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

D.

Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

 

 

Država

Other residents

Država

Other residents

Skupaj

Banke

Ne-banke

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFI (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFI (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

Država

Drugi nerezidenčni sektorji

OBVEZNOSTI

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vrednostni papirji razen delnic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Valute skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice in drug lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Mesečne in četrtletne) zahteve, ki jih MFI nalaga Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).“

 

(Četrtletne) zahteve, ki jih investicijskim skladom nalaga Uredba (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8) in se za SDT poročajo kot pojasnjevalne postavke, če so pri NCB na voljo.


SDT – Prerazvrstitve

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

D.

Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

 

 

Država

Drugi rezidenti

Država

Drugi rezidenti

Skupaj

Banke

Ne-banke

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

Država

Drugi nerezidenčni sektorji

OBVEZNOSTI

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vrednostni papirji razen delnic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Valute skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice in drug lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Mesečne in četrtletne) zahteve, ki jih MFI nalaga Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).

 

(Četrtletne) zahteve, ki jih investicijskim skladom nalaga Uredba (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8) in se za SDT poročajo kot pojasnjevalne postavke, če so pri NCB na voljo.


SDT – Prevrednotenja

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

D.

Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

 

 

Država

Drugi rezidenti

Država

Drugi rezidenti

Skupaj

Banke

Ne-banke

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

General gov't

Drugi nerezidenčni sektorji

OBVEZNOSTI

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vrednostni papirji razen delnic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice in drug lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Mesečne in četrtletne) zahteve, ki jih MFI nalaga Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).

Po členu 8(2) Uredbe (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) lahko NCB odobrijo SDT odstopanje glede poročanja prevrednotovalnih popravkov.

Vendar pa se, če so vključeni zneski bistveni, od NCB zahteva, da posredujejo informacije po najboljših prizadevanjih.

TABELA 2

SDT – Stanja

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

Vse valute

Euro

Druge valute

 

GBP

USD

JPY

CHF

OBVEZNOSTI

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

Ostali svet (razen EU)

 

 

 

 

 

 

 

od bank

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

Ostali svet

 

 

 

 

 

 

 

Vrednostni papirji razen delnic

 

 

 

 

 

 

 

Domači

 

 

 

 

 

 

 

izdani s strani MFI

 

 

 

 

 

 

 

izdani s strani ne-MFI

 

 

 

 

 

 

 

Druge sodelujoče države članice

 

 

 

 

 

 

 

izdani s strani MFI

 

 

 

 

 

 

 

izdani s strani ne-MFI

 

 

 

 

 

 

 

Ostali svet

 

 

 

 

 

 

 

 

(Četrtletne) zahteve, ki jih MFI nalaga Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).

(e)

Del 10 se črta.

(f)

Del 11 se nadomesti z naslednjim:

DEL 11

Statistika drugih finančnih posrednikov (razen investicijskih skladov in družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev)

Oddelek 1:     Tabele za poročanje

Podatki, ki jih je treba poročati za PVP (posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti), FDP (finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem) in druge DFP (drugi finančni posredniki), so določeni v spodnji tabeli.

Podatki o PVP, FDP in drugih DFP. Ključni kazalniki/pojasnjevalne postavke

Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev

PVP

FDP

Drugi DFP

SREDSTVA

Vloge/svet/skupaj

Ključni

 

 

Posojila/svet/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/svet/MFI

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/nefinančne družbe

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniški krediti

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/stanovanjska posojila

 

Ključni

 

osojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/drugi nameni (ostanek)

 

Ključni

 

Posojila/domača/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/domača/MFI

 

Ključni

 

Posojila/domača/ne-MFI/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/domača/ne-MFI/nefinančne družbe

 

Ključni

 

Posojila/domača/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/domača/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniški krediti

 

Ključni

 

Posojila/domača/ne-MFI/gospodinjstva/stanovanjska posojila

 

Ključni

 

Posojila/domača/ne-MFI/gospodinjstva/drugi nameni (ostanek)

 

Ključni

 

Posojila/druge sodelujoče države članice/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/druge sodelujoče države članice/MFI

 

Ključni

 

Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/nefinančne družbe

 

Ključni

 

Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniški krediti

 

Ključni

 

Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/stanovanjska posojila

 

Ključni

 

Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/drugi nameni (ostanek)

 

Ključni

 

Vrednostni papirji razen delnic/svet/skupaj

Ključni

Ključni

 

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic investicijskih skladov/svet/skupaj

Ključni

Ključni

 

Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj

Ključni

 

 

Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj

Ključni

 

 

Druga sredstva, vključno s ‚posojili‘/svet/skupaj

Ključni

 

 

Druga sredstva, vključno z ‚vlogami‘, ‚gotovino‘, ‚delnicami investicijskih skladov‘, ‚osnovnimi sredstvi‘ in ‚izvedenimi finančnimi instrumenti‘/svet/skupaj

 

Ključni

 

CELOTNA SREDSTVA/OBVEZNOSTI/svet/skupaj

Ključni

Ključni

Pojasnj.

OBVEZNOSTI

Prejeti vloge in posojila/svet/skupaj

Ključni

Ključni

 

Izdani dolžniški vrednostni papirji/svet/skupaj

Ključni

Ključni

 

Kapital in rezerve/svet/skupaj

Ključni

Ključni

 

Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj

Ključni

 

 

Druge obveznosti/svet/skupaj

Ključni

 

 

Druge obveznosti, vključno z ‚izvedenimi finančnimi instrumenti‘/svet/skupaj

 

Ključni

 

Oddelek 2:     Kategorije instrumentov in pravila vrednotenja

V skladu z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95) se morajo sredstva in obveznosti načeloma vrednotiti z uporabo trenutnih tržnih cen na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Vloge in posojila se morajo poročati po imenski vrednosti, izključujoč obračunane obresti.

Sredstva

Celotna sredstva/obveznosti: celotna sredstva morajo biti enaka vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani sredstev v bilanci stanja in bi morala biti tudi enaka celotnim obveznostim.

1.

Vloge: ta postavka (*5) je sestavljena iz dveh glavnih podkategorij: prenosljive vloge in druge vloge. V to postavko morajo biti vključena tudi imetja gotovine.

V primeru FDP mora biti ta postavka razvrščena v ‚Druga sredstva‘.

2.

Posojila: to postavko sestavljajo:

posojila, odobrena gospodinjstvom v obliki potrošniških kreditov, tj. posojila, odobrena za osebno rabo pri potrošnji blaga in storitev; stanovanjska posojila, tj. posojila, odobrena za investicije v stanovanjske objekte, vključno z gradnjo in obnovo stanovanjskih zgradb; in druga posojila, tj. posojila, odobrena za poslovne namene, konsolidacijo dolga, izobraževanje itd.,

finančni leasingi, odobreni tretjim osebam,

slaba posojila, ki še niso bila odplačana ali odpisana,

imetja netržnih vrednostnih papirjev,

podrejeni dolg v obliki posojil.

Za podkategorije PVP morajo biti posojila razvrščena v ‚Druga sredstva‘.

Pravila vrednotenja: posojila, ki jih odobrijo DFP, se morajo beležiti na bruto osnovi, z vsemi povezanimi rezervacijami, tako splošnimi kot posebnimi, dokler jih poročevalske institucije ne odpišejo, takrat pa se morajo odstraniti iz bilance stanja.

V skladu s splošnim načelom obračunskega knjigovodstva se morajo obresti na posojila zabeležiti v bilanci stanja, ko se obračunajo, tj. po obračunskem načelu, in ne takrat, ko so dejansko prejete ali plačane, tj. po načelu zajemanja v trenutku plačila. Obračunane obresti na posojila morajo biti razvrščene na bruto osnovi v kategorijo ‚Druga sredstva‘.

3.

Vrednostni papirji razen delnic: ta postavka vključuje imetja vrednostnih papirjev, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji. Vključuje tudi tržna posojila, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na organiziranih trgih.

Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 je treba vrednostne papirje razen delnic poročati po tržni vrednosti.

4.

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic investicijskih skladov: ta kategorija obsega tri glavne podkategorije:

delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic investicijskih skladov: delnice, katerih tečaji kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga (ESR 95, odstavki 5.88–5.93),

delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic investicijskih skladov: delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 95, odstavki 5.88–5.93),

drug lastniški kapital: vse transakcije z drugim lastniškim kapitalom, ki niso zajete v delnicah, ki kotirajo na borzi, in delnicah, ki ne kotirajo na borzi (ESR 95, odstavka 5.94–5.95).

Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 je treba delnice in drug lastniški kapital poročati po tržni vrednosti.

5.

Delnice/enote investicijskih skladov: delnice/enote investicijskih skladov se morajo šteti izključno kot obveznosti MFI, tj. samo SDT in investicijski skladi, razvrščeni kot DFP.

Za podkategorijo FDP morajo biti delnice/enote investicijskih skladov razvrščene v ‚Druga sredstva‘.

Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 je treba delnice/enote investicijskih skladov poročati po tržni vrednosti.

6.

Izvedeni finančni instrumenti: pod to postavko je treba poročati naslednje izvedene finančne instrumente:

(i)

opcije, s katerimi se trguje na organiziranem trgu in prek okenc (OTC);

(ii)

nakupni boni;

(iii)

terminske pogodbe, vendar le, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane;

(iv)

zamenjave, vendar le, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane.

V primeru FDP mora biti ta postavka razvrščena v ‚Druga sredstva‘.

Izvedene finančne instrumente je treba v bilanci stanja beležiti na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih z bruto pozitivno tržno vrednostjo je treba beležiti na strani sredstev v bilanci stanja, pogodbe z bruto negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti. Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v postavke bilance stanja ne smejo vnašati. Izvedeni finančni instrumenti se lahko beležijo na neto osnovi na podlagi drugačnih metod vrednotenja. Kadar so na voljo samo neto pozicije ali pozicije, ki so zabeležene po vrednosti, drugačni od tržne, je treba te pozicije poročati kot privzete.

7.

Druga sredstva: vse zneske, ki jih ni mogoče razvrstiti v eno izmed glavnih postavk bilance stanja, je treba razvrstiti v ‚Druga sredstva‘. Ta postavka obsega sredstva, kot so obračunane aktivne obresti na posojila in obračunana najemnina za zgradbe, pričakovane dividende, terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DFP, bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami, bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami, druga sredstva, ki niso ločeno določena, npr. osnovna sredstva, posojila in vloge, odvisno od podkategorije DFP.

Obveznosti

Celotna sredstva/obveznosti: celotne obveznosti morajo biti enake vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani obveznosti v bilanci stanja in tudi enake celotnim sredstvom (glej tudi postavko sredstev ‚Celotna sredstva/obveznosti‘).

1.

Prejeti vloge in posojila: to postavko sestavljajo:

vloge: prenosljive vloge in druge vloge (glej sredstva), položene pri DFP. Te vloge običajno položijo MFI,

posojila: posojila, odobrena poročevalskim DFP, ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom, tudi če je ta postal tržen.

2.

Izdani dolžniški vrednostni papirji: v nekaterih državah lahko DFP izdajo tržne instrumente z značilnostmi, ki so podobne značilnostim dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI. V tej shemi poročanja morajo biti vsi taki instrumenti razvrščeni kot dolžniški vrednostni papirji.

3.

Kapital in rezerve: ta postavka obsega zneske, ki izhajajo iz izdaje lastniškega kapitala s strani poročevalskih DFP delničarjem ali drugim lastnikom ter za imetnika predstavljajo lastninsko pravico v DFP in običajno pravico do deleža v dobičku DFP in deleža v njegovih lastnih sredstvih ob likvidaciji. Vključena so tudi sredstva, ki izhajajo iz nerazporejenih prejemkov, ali sredstva, ki jih poročevalski DFP namenijo za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti. Kapital in rezerve obsegajo naslednje elemente:

lastniški kapital,

nerazporejeni prejemki in sredstva,

posebne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev,

dobiček/izguba iz poslovanja.

4.

Izvedeni finančni instrumenti: glej postavko sredstev ‚Izvedeni finančni instrumenti‘.

5.

Druge obveznosti: vse zneske, ki jih ni mogoče razvrstiti v eno od glavnih postavk na strani obveznosti, je treba razvrstiti v ‚Druge obveznosti‘. Ta postavka obsega obveznosti, kot so bruto obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami, bruto obveznosti v zvezi s tranzitnimi postavkami, obračunane pasivne obresti na vloge, dividende, ki jih je treba plačati, obveznosti, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DFP, rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, položeno za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe, neto pozicije, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja, neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji, druge obveznosti, ki niso ločeno določene, npr. dolžniški vrednostni papirji, izvedeni finančni instrumenti, odvisno od podkategorije DFP.

Oddelek 3:     Nacionalna pojasnila

1.

Viri podatkov/sistem zbiranja podatkov: to mora vključevati:

vire podatkov, uporabljene pri pripravi statistike o DFP, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, npr. statistični uradi, neposredno poročanje DFP in/ali upravljavcev skladov,

podrobnosti o sistemih zbiranja, npr. prostovoljna poročila, poslovne raziskave, vzorčenje, poročanje, za katero veljajo mejne vrednosti in izračun ocene celotne vrednosti.

2.

Postopki priprave: opisana mora biti metoda, uporabljena pri pripravi podatkov, npr. podroben opis uporabljenih ocen/predpostavk, način agregiranja podatkov, če imata dva niza podatkov različno frekvenco.

3.

Pravni okvir: zagotoviti je treba izčrpne informacije o nacionalnem pravnem okviru za institucije. Povezave z zakonodajo Skupnosti je treba posebej poudariti. Če je v isto kategorijo vključenih več vrst institucij, je treba zagotoviti informacije za vse vrste institucij.

4.

Odstopanja od navodil ECB za poročanje: NCB morajo zagotoviti informacije o odstopanjih od navodil za poročanje.

Odstopanja od navodil za poročanje lahko nastopijo v zvezi z:

razčlenitvijo instrumentov: zajetje instrumentov se lahko razlikuje od navodil ECB za poročanje, npr. dva različna instrumenta se ne moreta določiti ločeno,

geografsko razčlenitvijo,

sektorsko razčlenitvijo,

metodami vrednotenja.

5.

Poročevalska poccpulacija: NCB lahko v posebno podkategorijo DFP uvrstijo vse institucije, ki so v skladu z opredelitvijo DFP. Opisati morajo vse institucije, ki so vključene v vsako podkategorijo DFP ali iz njih izključene. Kjer je mogoče, morajo NCB zagotoviti ocene zajetja podatkov glede celotnih sredstev poročevalske populacije.

6.

Prekinitve v zgodovinskih podatkih: opisane morajo biti prekinitve in večje spremembe v času pri zbiranju, zajetju poročanja, shemah poročanja in pripravljanju zgodovinskih podatkov. V primeru prekinitev je treba navesti, v kakšnem obsegu se lahko stari in novi podatki štejejo za primerljive.

7.

Druge pripombe: katere koli druge relevantne pripombe ali navedbe.

(*5)  V bilanci stanja MFI se ne razlikuje med vlogami in posojili na strani sredstev in obveznosti. Namesto tega se vsa netržna sredstva, ki so položena pri MFI oziroma njim posojena (= obveznosti), štejejo za ‚vloge‘, vsa sredstva, ki jih položijo oziroma posodijo MFI (= sredstva), pa štejejo za ‚posojila‘. Vendar pa ESR 95 določa razlikovanje glede na merilo, kdo sproži transakcijo. Kadar jo sproži posojilojemalec, mora biti finančna transakcija razvrščena kot posojilo. Kadar jo sproži posojilodajalec, mora biti finančna transakcija razvrščena kot vloga.“ "

(g)

Oddelek 1 v delu 12 Priloge III se nadomesti z naslednjim:

Oddelek 1:     Uvod

Statistika izdaj vrednostnih papirjev za euroobmočje zagotavlja dva glavna agregata:

vse izdaje rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti; in

vse izdaje po svetu v eurih, domače in mednarodne.

Osnovno razlikovanje se mora opraviti na podlagi rezidenčnosti izdajatelja, pri čemer NCB Eurosistema skupaj zajemajo vse izdaje rezidentov euroobmočja. Banka za mednarodne poravnave (BIS) poroča o izdajah ‚ostalega sveta‘, kar se nanaša na vse rezidente zunaj euroobmočja (vključno z mednarodnimi organizacijami).

Spodnja shema povzema zahteve za poročanje.

 

Izdaje vrednostnih papirjev

S strani rezidentov euroobmočja

(vsaka NCB poroča za svoje domače rezidente)

S strani rezidentov ostalega sveta

(BIS/NCB)

Nesodelujoče države članice

Druge države

V eurih/nacionalnih denominacijah

Sklop A

Sklop B

V drugih valutah (*6)

Sklop C

Sklop D

se ne zahteva

(h)

Pododdelka 4 in 5 v oddelku 2 dela 12 v Prilogi III se nadomestita z naslednjim:

„4.   Razvrstitev izdaj

Izdaje se analizirajo v dveh obširnih skupinah: (1) dolžniški vrednostni papirji, tj. vrednostni papirji razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov (*7); in (2) delnice, ki kotirajo na borzi, brez delnic/enot investicijskih skladov (*8). Prodaje zaprtemu krogu vlagateljev so zajete, kolikor je mogoče. Papirji denarnega trga so zajeti kot del dolžniških vrednostnih papirjev. Delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital se lahko poročajo prostovoljno kot ločeni pojasnjevalni postavki.

Kot dolžniški vrednostni papirji so v statistiki izdaj vrednostnih papirjev razvrščeni naslednji instrumenti, vsebovani v bazi BIS:

potrdila o vlogah,

komercialni zapisi,

zakladne menice,

obveznice,

eurokomercialni zapisi (ECP),

srednjeročni zapisi,

drugi kratkoročni papirji.

Nezaključeno zajetje instrumentov v statistiki izdaj vrednostnih papirjev:

(a)

Dolžniški vrednostni papirji

(i)

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji

Vključeni so najmanj naslednji instrumenti:

zakladne menice in drugi kratkoročni papirji, ki jih izda država,

tržni kratkoročni papirji, ki jih izdajo finančne in nefinančne družbe. Za take papirje se uporabljajo različni pojmi, vključno s: komercialni zapisi, trgovske menice, zadolžnice, blagovne menice, menice in potrdila o vlogah,

kratkoročni vrednostni papirji, izdani v okviru dolgoročnih prevzemov izvedbe prodaje vrednostnih papirjev,

bančni akcepti.

(ii)

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji

Vključeni so najmanj naslednji instrumenti za ponazoritev:

prinosniške obveznice,

podrejene obveznice,

obveznice z opcijskimi datumi zapadlosti, pri katerih je zadnji oddaljen več kakor eno leto,

nedatirane obveznice ali obveznice brez dospetja,

zapisi s spremenljivo obrestno mero,

zamenljive obveznice,

krite obveznice,

indeksirani vrednostni papirji, pri katerih je vrednost glavnice vezana na indeks cen, ceno blaga ali na indeks deviznega tečaja,

močno diskontirane obveznice,

brezkuponske obveznice,

euroobveznice,

globalne obveznice,

obveznice zasebne izdaje,

vrednostni papirji, ki izhajajo iz pretvorbe posojil,

posojila, ki so dejansko postala tržna,

zadolžnice in podjetniške obveznice, ki so zamenljive v delnice, bodisi v delnice družbe izdajateljice bodisi v delnice druge družbe, dokler niso dejansko zamenjane. Opcija zamenjave, ki šteje za izvedeni finančni instrument, je izključena, kadar jo je mogoče ločiti od osnovne obveznice,

delnice ali deleži, ki prinašajo fiksni dohodek, ne zagotavljajo pa udeležbe pri razdelitvi preostale vrednosti družbe ob prenehanju, vključno s prednostnimi delnicami s pravico do fiksne dividende in brez pravice do udeležbe pri dobičku,

finančna sredstva, izdana kot del listinjenja posojil, hipotek, dolga po kreditnih karticah, terjatev in drugih sredstev.

Izključeni so naslednji instrumenti:

transakcije z vrednostnimi papirji kot del dogovorov o povratnem nakupu,

izdaje netržnih vrednostnih papirjev,

netržna posojila.

Izdaje dolgoročnih vrednostnih papirjev so razdeljene na:

izdaje s fiksno obrestno mero, tj. obveznice, pri katerih se izplačilo nominalnega kuponskega plačila v času življenjske dobe izdaje ne spremeni,

izdaje s spremenljivo obrestno mero, tj. obveznice, pri katerih je kupon ali osnovna glavnica vezana na obrestno mero ali drug indeks, kar ima za posledico spremenljivo izplačilo nominalnega kuponskega plačila skozi življenjsko dobo izdaje,

brezkuponske izdaje, tj. instrumenti, ki ne prinašajo nobenih periodičnih izplačil kuponskih plačil. Običajno se take obveznice izdajo z diskontom in odkupijo po nominalni vrednosti. Večina diskonta pomeni ekvivalent obresti, obračunanih v času življenjske dobe obveznice.

(b)

Delnice, ki kotirajo na borzi

Delnice, ki kotirajo na borzi, vključujejo:

kapitalske delnice, ki jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo družbenikov,

odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo družbenikov,

delnice, ki prinašajo dividende in jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo družbenikov,

prednostne ali preferenčne deleže ali delnice, ki omogočajo udeležbo v razdelitvi preostale vrednosti ob prenehanju družbe. Te lahko kotirajo ali ne kotirajo na priznani borzi,

prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, kjer je mogoče.

Če se družba privatizira in država obdrži del delnic, drugi del pa kotira na reguliranem trgu, se celotna vrednost kapitala družbe zabeleži med neporavnanimi zneski delnic, ki kotirajo na borzi, ker se potencialno lahko z vsemi delnicami kadar koli trguje po tržni vrednosti. Enako velja, če se del delnic proda večjim vlagateljem in se na borzi trguje samo z preostalim delom (free float).

Delnice, ki kotirajo na borzi, izključujejo:

delnice, ki so bile ob izdaji ponujene za prodajo, vendar niso bile prevzete,

zadolžnice in podjetniške obveznice, zamenljive v delnice. Te se vključijo, ko se zamenjajo v delnice,

lastniški kapital partnerjev z neomejeno odgovornostjo v registriranih osebnih družbah,

državne investicije v kapital mednarodnih organizacij, ki so pravno ustanovljene kot družbe z osnovnim kapitalom,

izdaje premijskih delnic, samo v trenutku izdaje, in izdaje deljenih delnic. Premijske delnice in deljene delnice se brez razlikovanja vključijo v celotno stanje delnic, ki kotirajo na borzi.

5.   Valuta izdaje

Kadar se obveznica odkupi ali kupon izplača v valuti, ki ni valuta denominacije obveznice, je treba obveznice v dveh valutah razvrstiti glede na denominacijo obveznice. Če se globalna obveznica izda v več kakor eni valuti, se mora vsak del poročati kot ločena izdaja glede na njeno valuto izdaje. Kadar so izdaje denominirane v dveh valutah, na primer 70 % v eurih in 30 % v ameriških dolarjih, se morajo ustrezni deli izdaje, kjer je mogoče, poročati ločeno glede na valuto denominacije. Zato je treba 70 % izdaje poročati kot izdajo v eurih/nacionalnih denominacijah (*9) in 30 % kot izdajo v drugih valutah. Kadar valutnih delov izdaje ni mogoče določiti ločeno, je treba dejansko razčlenitev, ki jo opravi država poročevalka, navesti v nacionalnih pojasnilih.

Za delnice, ki kotirajo na borzi, se mora domnevati, da so izdane v valuti države rezidenčnosti družbe; izdaje delnic v drugih valutah so zanemarljive ali neobstoječe. Glede na to se podatki o delnicah, ki kotirajo na borzi, nanašajo na vse izdaje rezidentov euroobmočja.

(*7)  Kategorija F.33 v ESR 95."

(*8)  Kategorija F.511 v ESR 95."

(*9)  Sklop A za NCB in sklop B za BIS.“ "

(i)

Vstavi se naslednji del 12a:

DEL 12a

Dodatna mesečna statistika obrestnih mer MFI (ki jo je treba posredovati ECB do zaključka poslovanja na 19. delovni dan po preteku referenčnega meseca)

TABELA 1 (*10)

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Začetno obdobje določitve obrestne mere

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila

(v EUR)

Nefinančnim družbam

Posojila do 1 mio. EUR

Variabilna obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

24

DLOM/NDER, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

25

DLOM/NDER, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti

26

DLOM/NDER, znesek

Posojila nad 1 mio. EUR

Variabilna obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

27

DLOM/NDER, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

28

DLOM/NDER, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti

29

DLOM/NDER, znesek


TABELA 2 (*11)

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila

(v EUR)

Gospodinjstvom

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah (obrestovani in z odloženim brezobrestnim plačilom)

86

DLOM/NDER, znesek

Nefinančnim družbam

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah (obrestovani in z odloženim brezobrestnim plačilom)

87

DLOM/NDER, znesek

(j)

V delu 13 se oddelka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

Oddelek 1:     Mediji poravnave

Mediji poravnave so sredstva ali terjatve do sredstev, ki se uporabljajo za plačila.

TABELA 1

Mediji poravnave, ki jih uporabljajo ne-MFI  (*12)

(v milijonih EUR)

 

Postavke

 

I.

Obveznosti NCB

Vloge pri NCB

II.

Obveznosti drugih MFI

Vloge pri drugih MFI

I.a

Vloge čez noč – Euro

domače centralne države

domače centralne države

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

centralnih držav euroobmočja

ostalega sveta, razen bank

ostalega sveta, razen bank

I.b

Vloge čez noč – Druge valute

domače centralne države

domače centralne države

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

centralnih držav euroobmočja

ostalega sveta, razen bank

ostalega sveta, razen bank

I.c

Prenosljive vloge (4) – Vse valute

domače centralne države

domače centralne države

domačih drugih rezidenčnih sektorjev

domačih drugih rezidenčnih sektorjev

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

drugih rezidenčnih sektorjev drugih držav članic euroobmočja

drugih rezidenčnih sektorjev drugih držav članic euroobmočja

ostalega sveta, razen bank

ostalega sveta, razen bank

TABELA 2

Mediji poravnave, ki jih uporabljajo kreditne institucije

(v milijonih EUR)

Postavke

Vloge čez noč v eurih pri drugih kreditnih institucijah (konec obdobja)

Prenosljive vloge čez noč v eurih pri drugih kreditnih institucijah (konec obdobja)

Pojasnjevalna postavka:

Najemanje posojil čez dan v eurih od centralne banke (povprečje za zadnje obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv) (5)

Oddelek 2:     Institucije, ki ponujajo plačilne storitve

Institucije, ki ponujajo plačilne storitve, so pravno neodvisne institucije, ki delujejo v državi poročevalki, in so:

centralna banka,

kreditne institucije, pravno registrirane v državi poročevalki (vključno z ‚institucijami za izdajo elektronskega denarja‘),

podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo v euroobmočju,

podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo v EGP, a zunaj euroobmočja,

podružnice bank, ki se ne nahajajo v EGP,

druge institucije, ki ponujajo plačilne storitve za ne-MFI.

TABELA 3

Institucije, ki ponujajo plačilne storitve za ne-MFI  (*12)

Postavke

Centralna banka

Število enot

Število vlog čez noč v posesti ne-MFI (6) (v tisočih)

Število prenosljivih vlog čez noč (7)

Kreditne institucije, ne glede na njihovo pravno registriranost

Število vlog čez noč v posesti ne-MFI (6) (v tisočih)

od tega: povezane s spletom/osebnim računalnikom (PC) (6) (v tisočih)

Število prenosljivih vlog čez noč v posesti ne-MFI (6), (7) (v tisočih)

od tega: povezane z internetom/PC (6), (7) ((v tisočih)

Kreditne institucije, pravno registrirane v državi poročevalki

Število institucij (8)

Število enot

Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (v milijonih eurov)

Vrednost prenosljivih vlog čez noč (9)

Podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo v euroobmočju

Število institucij (8)

Število enot

Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (v milijonih eurov)

Vrednost prenosljivih vlog čez noč (9)

Podružnice zunaj euroobmočja kreditnih institucij, ki se nahajajo v EGP

Število institucij (8)

Število enot

Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (v milijonih eurov)

Vrednost prenosljivih vlog čez noč (9)

Podružnice bank, ki se ne nahajajo v EGP

Število institucij (8)

Število enot

Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (v milijonih eurov)

Vrednost prenosljivih vlog čez noč (9)

Druge institucije, ki ponujajo plačilne storitve za ne-MFI

Število institucij (8)

Število enot

Število vlog čez noč v posesti ne-MFI (6) (v tisočih)

Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (v milijonih eurov)

Vrednost prenosljivih vlog čez noč (9)

Pojasnjevalne postavke

Institucije za izdajo elektronskega denarja

Število institucij (8)

Obstoječa vrednost elektronskega denarja, ki ga izdajo institucije za izdajo elektronskega denarja in je v posesti subjektov, ki niso izdajatelji, vključno s kreditnimi institucijami, ki niso izdajatelji (v milijonih eurov)

Število enot vključuje sedež institucije, če ponuja plačilne storitve z brezgotovinskim obračunom in poravnavo. Mobilne enote niso vključene. Vsaka poslovna enota, ustanovljena v isti državi poročevalki, se šteje ločeno.

Vloge, povezane z internetom/PC: vloge, do katerih je mogoče dostopati in jih uporabljati elektronsko preko spleta ali PC-bančništva z uporabo namenske programske opreme in telefonskih zvez. Vloge z bančnim dostopom preko telefona ali mobilnega telefona niso vključene, razen če so dostopne tudi preko spletnih ali PC-bančnih aplikacij.

(*12)  Konec obdobja.“ "

(*12)  Konec obdobja.“ "

(k)

Uvodni del v oddelku 5 dela 13 se nadomesti z naslednjim:

„Medbančni sistemi za prenos sredstev (IFTS) so vključeni, bodisi da jih upravlja centralna banka bodisi zasebni upravljavec. Podatki se zagotovijo na podlagi posameznega sistema. Našteti so samo sistemi, ki opravijo znaten obseg poslov. To so večinoma sistemi, navedeni v tekstovnem delu Modre knjige (Blue Book). Sistemi so vključeni, če so delovali v katerem koli letu izmed preteklih petih referenčnih let.

IFTS so razdeljeni na komponente sistema TARGET2/TARGET in plačilne sisteme, ki niso del sistema TARGET:

komponenta sistema TARGET2/TARGET je nacionalni sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ), ki je del sistema TARGET2/TARGET, kakor je določen v Smernici ECB/2007/2 z dne 26. aprila 2007 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (*13) ali v Smernici ECB/2005/16 z dne 30. decembra 2005 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET) (*14)plačilni mehanizem ECB ali sistem BPRČ države članice, ki še ni sprejela eura, je pa neposredno povezana s sistemom TARGET in je podpisala Pogodbo o sistemu TARGET,

plačilni sistem zunaj sistema TARGET je IFTS, ki ni komponenta sistema TARGET2/TARGET.

(*13)   OJ L 237, 8.9.2007, p. 1."

(*14)   OJ L 18, 23.1.2006, p. 1.“ "

(l)

Tabela 7 v delu 13 se nadomesti z naslednjim:

„TABELA 7

Udeležba v izbranih medbančnih sistemih za prenos sredstev  (*15)

Postavke

Komponenta sistema TARGET

Plačilni sistem zunaj sistema TARGET

[Glej seznam plačilnih sistemov]

LVPS

[Poroča se ločeno za vsak LVPS 1, 2, 3, 4]

Sistem za plačila malih vrednosti

[Poroča se ločeno za vsak sistem za plačila malih vrednosti 1, 2, 3, 4, 5, 6]

Število udeležencev

(a)

Neposredni udeleženci

od tega:

 

Kreditne institucije

 

Centralna banka

 

Drugi neposredni udeleženci

od tega:

Javna uprava

Poštna institucija

Organizacije, ki opravljajo storitve obračuna in poravnave

Druge finančne institucije

Drugi

(b)

Posredni udeleženci

Število udeležencev

(a)

Neposredni udeleženci

od tega:

 

Kreditne institucije

 

Centralna banka

 

Drugi neposredni udeleženci

od tega:

Javna uprava

Poštna institucija

Organizacije, ki opravljajo storitve obračuna in poravnave

Druge finančne institucije

Drugi

(b)

Posredni udeleženci

Število udeležencev

(a)

Neposredni udeleženci

od tega:

 

Kreditne institucije

 

Centralna banka

 

Drugi neposredni udeleženci

od tega:

Javna uprava

Poštna institucija

Organizacije, ki opravljajo storitve obračuna in poravnave

Druge finančne institucije

Drugi

(b)

Posredni udeleženci

(m)

„Seznam plačilnih sistemov v tabelah 7, 8 in 9 “ na koncu dela 13 se črta.

(n)

Vstavi se naslednji del 16:

DEL 16

Posojila nefinančnim družbam po panogi dejavnosti

NCB poročajo bodisi podatke za posamezne oddelke v skladu s Predlogo I bodisi, če podatki za posamezne oddelke niso na voljo, v skladu s Predlogo II.

NCB poročajo neporavnane zneske ločeno za posojila domačim nefinančnim družbam (NFD) in za posojila nefinančnim družbam drugih sodelujočih držav članic (kjer so na voljo). Vsi podatki se poročajo v milijonih eurov.

Predloga I

Predloga II

1

A.

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

1

A.

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

2

B.

Rudarstvo

2

B.

Rudarstvo

3

C.

Predelovalne dejavnosti

3

C.

Predelovalne dejavnosti

4

D.

Oskrba z električno energijo, plinom in paro

4

D.

Oskrba z električno energijo, plinom in paro

+

E.

Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja

5

E.

Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja

6

F.

Gradbeništvo

5

F.

Gradbeništvo

7

G.

Trgovina. Vzdrževanje in popravila motornih

6

G.

Trgovina. Vzdrževanje in popravila motornih

8

I.

Gostinstvo

7

I.

Gostinstvo

9

H.

Promet in skladiščenje

8

H.

Promet in skladiščenje

+

J.

Informacijske in komunikacijske dejavnosti

10

J.

Informacijske in komunikacijske dejavnosti

11

L.

Poslovanje z nepremičninami

9

L.

Poslovanje z nepremičninami

+

M.

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

N.

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

12

M.

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

13

N.

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

14

Vsa druga področja, relevantna za NFD

10

Vsa druga področja, relevantna za NFD

Opomba: Črke se nanašajo na ustrezno klasifikacijo po NACE Rev.2.“

2.   

Priloga IV se spremeni, kot sledi:

(a)

Točka 3.1 v delu 2 se nadomesti z naslednjim:

„3.1.

DSI ‚ECB_BSI1‘ se uporablja za opredelitev ključev podatkov o:

statistiki bilanc stanja MFI,

elektronskem denarju,

statistiki bilanc stanja kreditnih institucij,

statistiki bilanc stanja SDT,

obveznostih centralne države iz naslova vlog ter imetjih gotovine in vrednostnih papirjev,

pojasnjevalnih postavkah,

dodatnih podatkih o postavkah bilance stanja, ki jih NCB poročajo MDS z uporabo storitev prek ECB,

posojilih MFI, olistinjenih in prodanih tretjim osebam,

statistiki osnove za obvezne rezerve,

podatkih o makro razmerju,

podatkih o posojilih nefinančnim družbam, razčlenjenih po panogi dejavnosti.“

(b)

Tabela „UNIT (Enota)“ v oddelku 3 dela 4 se nadomesti z naslednjim:

UNIT (Enota)

BSI

Za države članice euroobmočja: EUR

SSI

Za države članice euroobmočja: EUR

Za podatke, ki se poročajo kot absolutne vrednosti, in za indekse: PURE_NUMB

Za podatke, ki se poročajo kot odstotki: PCT

OFI

Za države članice euroobmočja: EUR

MIR

Za obseg poslov: EUR

Za obrestne mere: PCPA

SEC

Za države članice euroobmočja: EUR

PSS

Za podatke o prvotnih enotah (Priloga III, del 13, tabele 4, 5, 7 in 8) in podatke o razmerjih koncentracije (Priloga III, del 13, tabeli 8 in 9): PURE_NUMB

Za podatke o vrednosti transakcij v sistemu TARGET2 (Priloga III, del 13, tabela 8): EUR

Za podatke o vrednosti transakcij s strani sodelujočih držav članic (Priloga III, del 13, tabeli 6 in 9): EUR

IVF

Za države članice euroobmočja: EUR“

3.   

Priloga V se spremeni, kot sledi:

(a)

Točka 2 v pododdelku 3 oddelka 1 v delu 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Spremembe v razvrstitvi nastanejo iz številnih razlogov. Sprememba v sektorski razvrstitvi nasprotnih strank lahko nastane, ker se organ javnega sektorja prenese v zasebni sektor ali ker se zaradi združitve/razdružitve spremeni osnovna dejavnost družb.“

(b)

V pododdelku 1 oddelka 2 v delu 3 se doda naslednja točka 4:

„4.

Delni odpisi, do katerih pride v času, ko je posojilo listinjeno, in delni odpisi/odpisi servisiranih posojil se poročajo ECB po najboljših prizadevanjih v skladu s tabelo 3 (*16).

(*16)  Do odpisov/delnih odpisov posojil, pri katerih MFI nastopa kot serviser, lahko pride, ker so posojila še vedno zabeležena v bilanci stanja, bodisi na posamičnih računih MFI bodisi na ravni skupine, podatki o servisiranju, ki se poročajo NCB, pa se zajemajo od tam. Do njih lahko pride tudi, ko mora serviser navesti znižano stanje glavnice dolga za slaba posojila, da bi izpolnjeval pogodbe z vlagatelji.“ "

(c)

Točka 5 v pododdelku 2 oddelka 2 v delu 3 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Uredba omogoča fleksibilnost glede vrste podatkov, ki so potrebni za izračun cenovnega prevrednotenja vrednostnih papirjev, in glede oblike, v kateri se ti podatki zbirajo in pripravljajo. Odločitev o metodi je prepuščena NCB, skladno z naslednjimi možnostmi:

—   MFI poročajo popravke: MFI poročajo popravke za vsako postavko, ki odražajo spremembe v vrednotenju zaradi spremembe cen. NCB, ki izberejo to metodo, agregirajo popravke, ki jih poročajo MFI, za posredovanje podatkov ECB,

—   MFI poročajo transakcije: MFI združijo transakcije v mesecu in NCB poročajo vrednost nakupov in prodaj vrednostnih papirjev. Priprava in posredovanje neto tokov nacionalni centralni banki je sprejemljiva. NCB, ki prejmejo podatke o transakcijah, morajo izračunati ‚prevrednotovalni popravek‘ kot preostanek razlike med stanji in transakcijami ter druge popravke in posredovati prevrednotovalni popravek ECB v skladu s to smernico,

—   poročanje po posameznih vrednostnih papirjih: MFI poročajo NCB vse relevantne informacije o imetjih vrednostnih papirjev, kot so nominalna (tj. imenska) vrednost, računovodska (tj. knjigovodska) vrednost, tržna vrednost, nakupi in prodaje, na podlagi posameznih vrednostnih papirjev. Te informacije omogočajo NCB, da pridobijo točne informacije o ‚prevrednotovalnem popravku‘, ki ga je treba posredovati ECB. Ta metoda je namenjena tistim NCB, ki tak pristop že uporabljajo pri zbiranju podatkov na lokalni ravni.“

(d)

Dodatek III se črta.

4.   

Priloga VI se spremeni, kot sledi:

(a)

Del 1 se nadomesti z naslednjim:

DEL 1

Spremenljivke za potrebe seznama MFI za statistične namene

Ime spremenljivke

Opis spremenljivke

Status

object_request

Ta označuje vrsto poslane posodobitve za denarno finančno institucijo (MFI) in lahko zavzame eno od sedmih vnaprej opredeljenih vrednosti:

‚mfi_req_new‘: označuje dano informacijo o novi MFI,

‚mfi_req_mod‘: označuje dano informacijo o spremembah obstoječe MFI,

‚mfi_req_del‘: označuje dano informacijo o obstoječi MFI, ki jo je treba izbrisati,

‚mfi_req_merger‘: označuje dano informacijo o institucijah, ki so udeležene pri združitvi (*17) ,

‚mfi_req_realloc‘: označuje zahtevo po ponovni dodelitvi izbrisane mfi_id novi MFI,

‚mfi_req_mod_id_realloc‘: označuje zahtevo po spremembi mfi_id obstoječe MFI v tisto od izbrisane MFI,

‚mfi_req_mod_id‘: označuje zahtevo po spremembi ‚mfi_id‘.

Obvezna

mfi_id

To je primarni ključ za podatkovni niz MFI. Označuje enoznačno identifikacijsko kodo MFI in je sestavljena iz dveh delov: ‚host‘ in ‚id‘. Vrednosti obeh delov skupaj morata zagotavljati, da je ‚mfi_id‘ enoznačna za navedeno MFI.

Obvezna

host

Ta spremenljivka označuje državo registracije MFI in je podana kot dvomestna ISO koda države.

Obvezna, kadar je del identifikacijske kode

id

Ta označuje identifikacijsko kodo MFI (brez ‚host‘ dvomestne ISO kode države kot predpone).

Obvezna, kadar je del identifikacijske kode

name

Ta označuje polno registrirano ime MFI, vključno s pravno obliko družbe (tj. Plc, Ltd, SpA itd.).

Obvezna

address

Ta označuje podrobnosti o lokaciji MFI in je sestavljena iz štirih delov: ‚postal_address‘, ‚postal_box‘, ‚postal_code‘ in ‚city‘.

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

postal_address

Ta označuje ime ulice in hišno številko.

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

postal_box

Ta označuje številko poštnega predala, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih predalov.

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

postal_code

Ta označuje poštno številko, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih številk.

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

city

Ta označuje kraj lokacije.

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

category

Ta označuje vrsto MFI in lahko zavzame eno od štirih vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚central bank‘, ‚credit institution‘, ‚money market fund‘ ali ‚other institution‘.

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

report

Ta označuje, ali MFI poroča mesečne statistične podatke bilance stanja, in lahko zavzame eno od dveh vnaprej opredeljenih vrednosti, ki se med seboj izključujeta: (i) ‚true‘, kadar za MFI veljajo vse zahteve za poročanje; ali (ii) ‚false‘, kadar za MFI ne veljajo vse zahteve za poročanje.

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

order_r

Ta označuje želeni vrstni red na seznamu MFI, če se ne uporablja abecedni vrstni red v angleščini. Vsaki MFI se mora dodeliti številčna vrednost v padajočem vrstnem redu.

Neobvezna

head_of_branch

Ta označuje, da je MFI tuja podružnica. Zavzame lahko eno od treh vrednosti: ‚non_eu_head‘, ‚eu_non_mfi_head‘ in ‚eu_mfi_head‘.

Obvezna ta tuje podružnice

non_eu_head

Ta označuje, da sedež ni rezident EU, in je sestavljena iz dveh delov: ‚host‘ in ‚name‘.

Obvezna za tuje podružnice

eu_non_mfi_head

Ta označuje, da je sedež rezident EU, vendar ni MFI. Sestavljena je iz dveh delov: ‚non_mfi_id‘ (država registracije in identifikacijska koda) in ‚name‘ (ime sedeža). Identifikacijska koda ne-MFI je lahko bodisi ‚OFI‘ (druga finančna institucija) ali dvomestna ISO koda države, ki ji sledi pripona, ki se nanaša na ustrezno sektorsko razvrstitev po ESR 95.

Obvezna za tuje podružnice

eu_mfi_head

Ta označuje, da je sedež rezident EU in MFI. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz ‚mfi_id‘.

Obvezna za tuje podružnice

sub-merger

Ta se uporablja za poročanje institucij, ki si delijo isti ‚date‘ (datum) pravnega učinkovanja združitve, in je sestavljena iz štirih delov: ‚date‘, ‚comment‘, ‚involved_mfi‘ in ‚involved_non_mfi‘.

Obvezna za združitve

involved_mfi

Ta označuje, da je MFI udeležena pri čezmejni združitvi. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz ‚mfi_ref‘.

Obvezna za čezmejne združitve

involved_non_mfi

Ta označuje, da je pri združitvi udeležena ne-MFI. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz ‚non_mfi_obj‘.

Obvezna za združitve

mfi_ref

Ta označuje podrobnosti o MFI, udeleženi pri čezmejni združitvi, in je sestavljena iz dveh delov: ‚mfi_id‘ in ‚name‘.

Obvezna za čezmejne združitve

non_mfi_obj

Ta označuje podrobnosti o ne-MFI, udeleženi pri združitvi z MFI, in je sestavljena iz dveh delov: ‚non_mfi_id‘ in ‚name‘.

Obvezna za združitve

non_mfi_id

Ta označuje podrobnosti o ne-MFI, udeleženi pri združitvi z MFI, in je sestavljena iz dveh delov: ‚host‘ in ‚id‘.

Obvezna za združitve

(b)

Del 2 se črta.

5.   

Priloga VII se spremeni, kot sledi:

(a)

Del 1 se nadomesti z naslednjim:

DEL 1

Spremenljivke za poročanje seznama investicijskih skladov za statistične namene

Ime spremenljivke

Opis spremenljivke

Status

object_request

Ta spremenljivka označuje vrsto poslane posodobitve za investicijski sklad in lahko zavzame eno od osmih vnaprej opredeljenih vrednosti:

‚if_req_new‘: informacija o novem investicijskem skladu

‚if_req_mod‘: informacija o spremembah investicijskega sklada

‚if_req_del‘: informacija o investicijskem skladu, ki ga je treba izbrisati

‚if_req_merger‘:

informacija o institucijah, udeleženih pri združitvi (*18)

‚if_req_realloc‘: ponovna dodelitev izbrisane if_id novemu investicijskemu skladu

‚if_req_mod_id_realloc‘: sprememba if_id investicijskega sklada v tisto od izbrisanega investicijskega sklada

‚if_req_mod_id‘:

sprememba ‚if_id‘

‚if_req_nav‘: informacija o neto vrednosti sredstev (NAV) na investicijski sklad

Obvezna

If_confidentiality_flag

Ta spremenljivka označuje status zaupnosti celotnega zapisa. Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo Evropskega sistema centralnih bank (ESCB); ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)

Če se zahteva delna zaupnost katere koli posamezne spremenljivke, se mora uporabiti vrednost ‚F‘

Obvezna

if_id

Primarni ključ za podatkovni niz investicijskega sklada, ki označuje enoznačno identifikacijsko kodo investicijskega sklada in je sestavljen iz dveh delov: ‚host‘ in ‚id‘. Vrednosti obeh delov skupaj zagotavljata, da je ‚if_id‘ enoznačna za naveden investicijski sklad

Obvezna

host

Dvomestna ISO koda države za državo registracije investicijskega sklada – eden od dveh delov spremenljivke ‚if_id‘ – glej zgoraj

Obvezna, kadar je del identifikacijske kode

id

Identifikacijska koda investicijskega sklada – eden od dveh delov spremenljivke ‚if_id‘ – glej zgoraj

Obvezna, kadar je del identifikacijske kode

name

Polno registrirano ime investicijskega sklada, vključno s pravno obliko družbe, tj. Plc, Ltd, SpA itd.

Obvezna

address

Podrobnosti o lokaciji investicijskega sklada ali, kjer je primerno, njegove družbe za upravljanje, sestavljene iz štirih delov: ‚postal_address‘, ‚postal_box‘, ‚postal_code‘ in ‚city‘

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

postal_address

Ime ulice in hišna številka

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

postal_box

Številka poštnega predala, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih predalov

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

postal_code

Poštna številka, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih številk

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

city

Kraj lokacije

Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘

management company name

Polno registrirano ime družbe za upravljanje investicijskega sklada. Če ta informacija manjka, se mora poročati vrednost ‚not available‘ (kadar investicijski sklad ima družbo za upravljanje) ali ‚not applicable‘ (kadar investicijski sklad nima družbe za upravljanje)

Obvezna

management company name_confidentiality_flag

Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o imenu družbe za upravljanje

Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)

Obvezna

investment policy

Vrsta sredstev, iz katerih je investicijski portfelj pretežno sestavljen. Mogočih je sedem vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚bonds‘, ‚equities‘, ‚hedge‘, ‚mixed‘, ‚real estate‘, ‚other‘ ali ‚not available‘

 

investment policy_confidentiality_flag

Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o investicijski politiki

Treba je izbrati eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)

Obvezna

variability of the capital

Ta spremenljivka označuje pravno obliko investicijskega sklada in lahko zavzame eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚open-end‘ ali ‚closed-end‘ ali ‚not available‘

Obvezna

variability of the capital_confidentiality_flag

Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o variabilnosti kapitala

Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)

Obvezna

structure_1

Ta spremenljivka označuje strukturo investicijskega sklada in lahko zavzame eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚UCITS‘ (*19) ali ‚non-UCITS‘ ali ‚not available‘

Obvezna

structure_1_confidentiality_flag

Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o spremenljivki structure_1

Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)

Obvezna

structure_2

Bolj podrobne informacije o strukturi investicijskega sklada z eno od 11 vnaprej opredeljenih vrednosti. Glej del 2 spodaj

Obvezna

structure_2_confidentiality_flag

Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o spremenljivki structure_2

Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)

Obvezna

sub-fund

Ta spremenljivka označuje, ali je investicijski sklad podsklad ali ne, in lahko zavzame eno od štirih vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚yes‘ ali ‚no‘ ali ‚not available‘ ali ‚not applicable‘

Obvezna

sub-fund_confidentiality_flag

Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o spremenljivki sub-fund

Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)

Obvezna

ISIN codes

Ta spremenljivka označuje kode ISIN (*20) za vsak razred delnic za vsak investicijski sklad. Spremenljivka je sestavljena iz več delov, vključno z navedbo: ‚ISIN_1‘, ‚ISIN_2‘, ‚ISIN_3‘, ‚ISIN_4‘ in ‚ISIN_n‘. Poročati je treba vse veljavne kode ISIN za vsak investicijski sklad. Pri poročanju investicijskega sklada, za katerega se kode ISIN ne uporabljajo, se mora za ‚ISIN_1‘ poročati 12-mestni izraz ‚XXXXXXXXXXXX‘.

Obvezna

If_req_nav

Ta spremenljivka označuje, da se pošilja informacija o neto vrednosti sredstev investicijskega sklada. Sestavljena je iz dveh delov: ‚if_nav_value‘ in ‚if_nav_date‘. Če ta informacija manjka, se mora poročati vrednost ‚not available‘

Obvezna ali letna

nav_confidentiality_flag

Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o neto vrednosti sredstev

Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)

Obvezna

sub-merger

Ta spremenljivka se uporablja za poročanje institucij, ki si delijo isti ‚date‘ (datum) pravnega učinkovanja združitve, in je sestavljena iz štirih delov: ‚date‘, ‚comment‘, ‚involved_if‘ in ‚involved_non_if‘

Obvezna za združitve

involved_if

Ta spremenljivka označuje, da je investicijski sklad udeležen pri čezmejni združitvi. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz ‚if_ref‘

Obvezna za čezmejne združitve

involved_non_if

Ta spremenljivka označuje, da je pri združitvi z investicijskim skladom udeležen subjekt, ki ni investicijski sklad. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz ‚non_if_obj‘

Obvezna za združitve

if_ref

Ta spremenljivka označuje podrobnosti o investicijskem skladu, udeleženem pri čezmejni združitvi, in je sestavljena iz dveh delov: ‚if_id‘ in ‚name‘

Obvezna za čezmejne združitve

non_if_obj

Ta spremenljivka označuje podrobnosti o subjektu, ki ni investicijski sklad in je udeležen pri združitvi z investicijskim skladom, in je sestavljena iz dveh delov: ‚non_if_id‘ in ‚name‘

Obvezna za združitve

non_if_id

Ta spremenljivka označuje podrobnosti o subjektu, ki ni investicijski sklad in je udeležen pri združitvi z investicijskim skladom, in je sestavljena iz dveh delov: ‚host‘ in ‚id‘

Obvezna za združitve

free_text

Pojasnila o investicijskem skladu

 

(b)

Del 3 se črta.

6.   

Priloga VIII se spremeni, kot sledi:

(a)

V delu 1 se opis spremenljivke „ISIN codes“ nadomesti z naslednjim:

„Ta spremenljivka označuje kode ISIN (*21) vseh vrednostnih papirjev, ki jih izda DPFS. Spremenljivka je sestavljena iz več delov, vključno z navedbo: ‚ISIN_1‘, ‚ISIN_2‘, ‚ISIN_3‘, ‚ISIN_4‘ and ‚ISIN_n‘. Minimalna zahteva je, da se poroča najmanj ena koda ISIN (ISIN_1). Pri poročanju DPFS, za katero se kode ISIN ne uporabljajo ali niso dostopne, se mora za ‚ISIN_1‘ poročati 12-mestni izraz ‚XXXXXXXXXXXX‘.

(*21)  Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja: koda, ki enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev in je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov.“ "

(b)

Del 2 se črta.


(*4)   UL L 250, 2.10.2003, str. 10.“

(*5)  V bilanci stanja MFI se ne razlikuje med vlogami in posojili na strani sredstev in obveznosti. Namesto tega se vsa netržna sredstva, ki so položena pri MFI oziroma njim posojena (= obveznosti), štejejo za ‚vloge‘, vsa sredstva, ki jih položijo oziroma posodijo MFI (= sredstva), pa štejejo za ‚posojila‘. Vendar pa ESR 95 določa razlikovanje glede na merilo, kdo sproži transakcijo. Kadar jo sproži posojilojemalec, mora biti finančna transakcija razvrščena kot posojilo. Kadar jo sproži posojilodajalec, mora biti finančna transakcija razvrščena kot vloga.“

(*7)  Kategorija F.33 v ESR 95.

(*8)  Kategorija F.511 v ESR 95.

(*9)  Sklop A za NCB in sklop B za BIS.“

(*12)  Konec obdobja.“

(*13)   OJ L 237, 8.9.2007, p. 1.

(*14)   OJ L 18, 23.1.2006, p. 1.“

(*16)  Do odpisov/delnih odpisov posojil, pri katerih MFI nastopa kot serviser, lahko pride, ker so posojila še vedno zabeležena v bilanci stanja, bodisi na posamičnih računih MFI bodisi na ravni skupine, podatki o servisiranju, ki se poročajo NCB, pa se zajemajo od tam. Do njih lahko pride tudi, ko mora serviser navesti znižano stanje glavnice dolga za slaba posojila, da bi izpolnjeval pogodbe z vlagatelji.“

(*21)  Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja: koda, ki enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev in je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov.“ “


(*1)  Prerazvrstitvene popravke je treba posredovati ECB za vsa polja; prevrednotovalne popravke samo za polja, označena z #.

(*2)  Za to tabelo je treba ECB posredovati samo prerazvrstitvene popravke.

(*3)  Prerazvrstitveni popravki se nanašajo samo na polja 568 do 613; popravki glede delnih odpisov se uporabljajo za vsa polja.’

(1)  Centralne nasprotne stranke.

(2)  Samostojni podjetniki posamezniki/neinkorporirana partnerstva.

(3)  Sole proprietors/unincorporated partnerships.

(*6)   ‚Druge valute‘ se nanašajo na vse druge valute, vključno z nacionalnimi valutami nesodelujočih držav članic.“

(*10)  Dogovorjena letna obrestna mera (DLOM) ali natančno določena efektivna obrestna mera (NDER) se poroča za kategorije, vključene v tabelo. Poročanje DLOM/NDER je pospremljeno z ustreznimi obsegi novih poslov, če je tako označeno v tabelah z besedo ‚znesek‘.

Vendar pa je v primeru posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah (obrestovanega in z odloženim brezobrestnim plačilom) koncept obsegov novih poslov enakovreden neporavnanim zneskom.

Kazalniki 24 do 29 se izračunajo na podlagi postavk 37 do 54 v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18). Obrestne mere se izračunajo kot tehtana povprečja odgovarjajočih postavk v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), obsegi novih poslov pa bi morali biti vsota odgovarjajočih postavk v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18).

(*11)  Dogovorjena letna obrestna mera (DLOM) ali natančno določena efektivna obrestna mera (NDER) se poroča za kategorije, vključene v tabelo. Poročanje DLOM/NDER je pospremljeno z ustreznimi obsegi novih poslov, če je tako označeno v tabelah z besedo ‚znesek‘.

Vendar pa je v primeru posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah (obrestovanega in z odloženim brezobrestnim plačilom) koncept obsegov novih poslov enakovreden neporavnanim zneskom.

Kazalnika 86 in 87 se izračunata na podlagi postavk 12, 23, 32 in 36 v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), neporavnani zneski pa se za posojila po kreditnih karticah (obrestovana in z odloženim brezobrestnim plačilom) ter posojila revolving in prekoračitve stanj na računih poročajo v skladu z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32). Obrestne mere se izračunajo kot tehtana povprečja odgovarjajočih postavk v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), pri čemer se za obrestovana posojila po kreditnih karticah upošteva obrestna mera, enaka nič. Kazalnika 86 in 87 sta namenjena zagotavljanju kontinuitete s kazalnikoma 12 in 23 (‚prekoračitve stanj na računih‘), kot sta bila predhodno opredeljena v Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), tj. preden sta bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 290/2009 (ECB/2009/7).“

(4)  Od referenčnega obdobja za podatke ob koncu meseca za mesec junij 2010 (predložitev podatkov za leto 2011).

(5)  Celotna vrednost posojil, ki jih centralna banka odobri kreditnim institucijam in so vrnjena v obdobju, krajšem od enega delovnega dne. To je povprečje najvišje dnevne vrednosti istočasnih in dejanskih znotrajdnevnih prekoračitev ali črpanj posojil čez dan v dnevu za vse kreditne institucije skupaj. V povprečju se upoštevajo vsi dnevi v obdobju izpolnjevanja, vključno s konci tednov in prazniki.

(6)  Če ne-MFI vodi več računov, se vsak račun šteje ločeno.

(7)  Od referenčnega obdobja za podatke ob koncu leta za leto 2010 (predložitev podatkov za leto 2011).

(8)  Vsaka institucija se šteje enkrat, ne glede na število enot, ki jih ima v državi. Podkategorije institucij se med seboj izključujejo. Skupno število institucij je vsota vseh podkategorij. Institucije so vključene od trenutka, ko se prvič poročajo ECB za namene statistike MFI.

(9)  Od referenčnega obdobja za podatke ob koncu četrtletja za drugo četrtletje 2010 (predložitev podatkov za leto 2011).

(*17)  Razen če je izrecno določeno drugače, se izraz ‚združitev‘ nanaša na domače združitve.“

(*18)  Razen če je izrecno določeno drugače, se izraz ‚združitev‘ nanaša na domače združitve.

(*19)  Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3).

(*20)  Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja: koda, ki enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev in je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov.“


IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

21.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 16/48


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 28. oktobra 2009

(Državna pomoč C 29/06) o pomoči Italije za prestrukturiranje zadrug v ribiškem sektorju in njihovih združenj

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 8040)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/35/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenim členom,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Z dopisom z dne 17. oktobra 2002 je Italija uradno obvestila Komisijo o zakonski uredbi št. 226 z dne 18. maja 2001 (v nadaljnjem besedilu uredba z dne 18. maja 2001) in sporočila, da so bili izvedeni ukrepi iz členov 7 in 8 navedene uredbe.

(2)

Člen 8 navedene uredbe določa instrument državne pomoči za prestrukturiranje zadrug ribiškega sektorja in njihovih združenj. Na podlagi tega člena se področje uporabe osrednjega sklada za posojila v ribištvu (Fondo centrale per il credito peschereccio) razširi na financiranje načrtov za prestrukturiranje podjetij, ki jih določa člen 11(8)(b) zakona št. 41 z dne 17. februarja 1982 (v nadaljnjem besedilu zakon št. 41 iz leta 1982), v korist zadrug in njihovih združenj, ki delujejo v sektorju ribištva in ribogojstva ter predelave in trženja proizvodov tega sektorja.

(3)

Ker je Italija sporočila, da je bil ta ukrep pomoči izveden, je bil evidentiran kot nezakonita pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe (1) [sedanjega člena 88].

(4)

Od Italije se je večkrat zahtevalo dodatne informacije. Z dopisom C (2005) 161 z dne 20. januarja 2005 je Komisija v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 659/1999 Italiji poslala tudi odredbo za predložitev informacij. Italija je na to odredbo odgovorila z dopisom z dne 3. marca 2005. Dne 12. julija 2005 je Komisija prejela še en dopis.

(5)

Zaradi dvomov o združljivosti programa pomoči s skupnim trgom se je Komisija odločila začeti formalni postopek preiskave iz člena 93 [sedanjega člena 88] Pogodbe. Komisija je Italijo obvestila o tej odločitvi z dopisom C (2006) 2312 z dne 22. junija 2006 (2).

(6)

Italija je svoje pripombe navedla v dopisih z dne 14. septembra in 31. oktobra 2006.

2.   OPIS

(7)

Kot je navedeno zgoraj, je cilj uredbe z dne 18. maja 2001 razširiti področje uporabe osrednjega sklada za posojila v ribištvu na dejavnosti za prestrukturiranje zadrug ribiškega sektorja in njihovih združenj, kot je določeno v členu 11(8)(b) zakona št. 41 iz leta 1982.

(8)

Uredba z dne 18. maja 2001 je predpis, ki od začetka veljavnosti določa financiranje ukrepov pomoči, določenih z odlokom ministra za kmetijstvo z dne 10. februarja 1998 (v nadaljnjem besedilu odlok z dne 10. februarja 1998), ki opredeljuje podrobna pravila za uporabo člena 11(8)(b) zakona št. 41 iz leta 1982.

(9)

Značilnosti te sheme pomoči, kot so opisane v odloku z dne 10. februarja 1998, so:

pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, ki pa ne smejo presegati 40 % upravičenih izdatkov, oziroma v obliki subvencioniranega posojila v višini 85 % teh izdatkov,

cilja načrta za prestrukturiranje morata biti sanacija zadruge in ponovna vzpostavitev ekonomske in finančne donosnosti,

upravičeni izdatki so: priprava in izvedba načrta za prestrukturiranje; posodobitev, razširitev in proizvodna preusmeritev obratov, opreme in nepremičnin v okviru načrtov za oživitev in prekvalifikacijo podjetij za večjo učinkovitost in konkurenčnost; kritje morebitnih izgub premoženja zaradi prenehanja dejavnosti in zaradi osnovnih sredstev, ki niso v celoti amortizirana, ali poplačilo amortizacijskih stroškov za neopredmetena in opredmetena sredstva, ki se v proizvodnji ne uporabljajo več; organizacija usposabljanj; stroški, povezani z ustanovitvijo in začetkom delovanja gospodarskih družb, ki nastanejo zaradi spodbujanja zaposlenega osebja k nakupu dejavnosti ali delov podjetja, izvzetih iz postopka prestrukturiranja; odškodnine za odpuščene delavce in predčasno upokojevanje, ugodnosti za prostovoljne odpovedi; vzpostavitev finančnega in premoženjskega ravnotežja po poravnavi dolgov zaradi izgub, ki so se nakopičile v letih pred sprejetjem načrta za prestrukturiranje.

(10)

Italija je z dopisom z dne 3. marca 2005 pojasnila, da so te pomoči namenjene podjetjem v obliki zadrug, ki po pravu Skupnosti ustrezajo opredelitvi malih in srednje velikih podjetij, ter da so navedene pomoči omejene na obdobje, potrebno za prestrukturiranje, in da se lahko podjetju dodelijo le enkrat.

(11)

Po mnenju Italije ta shema pomoči nima omejitve trajanja. Ne odlok z dne 10. februarja 1998 ne uredba z dne 18. maja 2001 ne vsebujeta nobene omejitve. Poleg tega dopis Italije z dne 12. julija 2005 izrecno poudarja, da določbe te uredbe ostajajo v veljavi in se bodo lahko izvedle v prihodnjih letih.

(12)

Komisija ni imela nobene informacije o znesku dejansko dodeljenih pomoči.

3.   RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(13)

Komisija meni, da je navedena shema državne pomoči nezakonita v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 in kot taka pomeni novo pomoč, katere izvedba krši obveznost predhodne priglasitve pomoči Komisiji.

(14)

V izmenjavah dopisov pred predhodno analizo Komisije je Italija trdila, da ta shema pomoči ni nova shema, ampak shema, ki podaljšuje preučeno shemo s številko NN 24/98, ki jo je Komisija obravnavala kot združljivo s skupnim trgom (dopis SG (99) D/1851 z dne 11. marca 1999).

(15)

Komisija se ne more strinjati s stališčem Italije, čeprav se je dejansko izrekla v korist sheme pomoči NN 24/98 v zvezi s shemo iz odloka z dne 10. februarja 1998. Vendarle se je ukrep pomoči, ki ga je Komisija preučila, nanašal na izvajanje načrtov za prestrukturiranje v letih od vključno 1997 do vključno 1999, z odločbo z dne 11. marca 1999 pa je Komisija opomnila italijanske oblasti, da ji morajo v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES priglasiti osnutek vsakega refinanciranja, podaljšanja ali spremembe tega ukrepa pomoči. Komisija zato meni, da je uredba z dne 18. maja 2001 pomenila novo izvršitev ali refinanciranje zadevnega ukrepa pomoči s sredstvi iz osrednjega sklada za posojila v ribištvu.

(16)

Po drugi strani je Italija z dopisom z dne 12. marca 2003 sporočila, da izvajanje tega ukrepa ni več v pristojnosti ministra, ampak dežel, na katere so se v ta namen prenesla sredstva iz osrednjega sklada za posojila v ribištvu. Poleg tega je Italija dopisu z dne 1. julija 2004 priložila dve sporočili iz dežel Sicilije in Apulije v zvezi z ukrepi pomoči, izvedenimi v okviru zadevne sheme: za Sicilijo dopis z dne 19. junija 2004, v katerem je bilo zapisano, da se je tak ukrep izvedel po odloku Odbora za ribištvo št. 158 z dne 3. decembra 2003, in za Apulijo dopis z dne 19. maja 2004, v katerem je bilo pojasnjeno, da je bil ukrep izveden na podlagi dokumentov, ki jih je dežela prejela v letu 2001; v dopisu Apulije je bilo še navedeno, da so finančna sredstva za leto 2003 prejeli šele konec istega leta. Ne glede na to Italija ni predložila nobenih informacij o znesku sredstev, uporabljenih v okviru te sheme. V vsakem primeru sta navedena dopisa potrdila, da so bila nekatera sredstva dana na razpolago deželam v skladu s členom 8 uredbe z dne 18. maja 2001, kar pomeni, da se je ta shema pomoči dejansko izvedla.

(17)

Poleg tega Komisija meni, da je priglašena shema pomoči postala nova shema pomoči dne 1. julija 2001, če je res šlo za obstoječo shemo pomoči, kot trdi Italija, in če uredba z dne 18. maja 2001 ni spremenila te sheme.

(18)

Pravzaprav je bila ta shema pomoči odobrena ob upoštevanju smernic za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo, ki jih je Komisija sprejela leta 1997 (v nadaljnjem besedilu smernice za ribištvo iz leta 1997) (3).

(19)

1. januarja 2001 so bile te smernice za ribištvo nadomeščene s smernicami za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (v nadaljnjem besedilu smernice za ribištvo iz leta 2001) (4). Komisija je z dopisom z dne 21. decembra 2000 v skladu s točko 3.2 smernic za ribištvo iz leta 2001 državam članicam v okviru mehanizma ustreznih ukrepov predlagala, naj spremenijo obstoječe sheme pomoči za ribištvo do 1. julija 2001. Države članice so bile pozvane, naj dajo pisno soglasje k temu predlogu pred 1. marcem 2001. Pojasnjeno je bilo, da bo Komisija v skladu s tretjim odstavkom točke 3.2, če ne bo odgovora, štela, da je zadevna država članica predlog sprejela. Po drugi strani je v točki 3.4 smernic za ribištvo iz leta 2001 določeno, da se vsaka nezakonita pomoč preuči skladno s smernicami, ki so veljale v času, ko je začel veljati upravni akt, ki uvaja pomoč. Italija na dopis Komisije z dne 21. decembra 2000 ni odgovorila. Komisija je z dopisom z dne 7. maja 2001 opomnila Italijo na pogoje iz zgoraj navedenega dopisa in jo obvestila, da bo za Komisijo od tistega trenutka naprej odsotnost negativnega odgovora pomenila soglasje k predlogu glede zadevnih ukrepov. Komisija je torej menila, da je Italija sprejela predlog in da so bile obstoječe sheme pomoči spremenjene pred 1. julijem 2001.

(20)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti povzroči sprejetje ustreznih ukrepov, v primeru izvajanja novih smernic, ki jih sprejmejo države članice, preoblikovanje obstoječih pomoči v nove pomoči. Obstoječe sheme pomoči morajo biti usklajene z ustreznimi ukrepi ali preoblikovane v nove sheme pomoči in jih je treba predhodno priglasiti Komisiji. (5)

(21)

Učinek določb smernic za ribištvo iz leta 2001, ki jih je Italija sprejela, je bil torej odvzem dovoljenja, predhodno izdanega za pomoči, ki niso prilagojene tem smernicam, in njihova opredelitev kot nove pomoči. Tako je bilo pri pomočeh za prestrukturiranje zadrug. Pravzaprav smernice za ribištvo iz leta 1997 niso vsebovale nobene posebne določbe o pomočeh za prestrukturiranje podjetij ribiškega sektorja; v zadnji alinei zadnjega odstavka točke 1.3 so imele le določbo o tem, da bo vsaka pomoč za delovanje preučena posebej, če bo neposredno povezana z načrtom prestrukturiranja. Smernice za ribištvo iz leta 2001 pa so v točki 2.2.4 vsebovale posebno določbo o pomočeh za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki je predvidevala uporabo smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu smernice za prestrukturiranje iz leta 1999), ki so veljale v tistem času (6).

(22)

Ker je bil glede na pogoje iz prvega dopisa Italije z dne 17. oktobra 2002 ukrep pomoči, predviden v uredbi z dne 18. maja 2001, izveden, je ta po 1. juliju 2001, roku za spremembo obstoječih shem državnih pomoči, postal nezakonit ukrep pomoči.

(23)

Komisija je začela predhodno analizo te nezakonite sheme pomoči ob upoštevanju smernic za ribištvo iz leta 2001 in leta 2004. V skladu z drugim odstavkom točke 5.3 smernic za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (7) iz leta 2004 (v nadaljnjem besedilu smernice za ribištvo iz leta 2004) se te smernice uporabljajo za pomoči, dodeljene po 1. novembru 2004, medtem ko se za pomoči, dodeljene pred tem datumom, uporabljajo smernice iz leta 2001.

(24)

Tako smernice za ribištvo iz leta 2001 (točka 2.2.4) kot smernice za ribištvo iz leta 2004 (točka 4.1.2), določajo, da se pomoči, namenjene reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah, vrednotijo skladno s smernicami za prestrukturiranje. Za pomoči, dodeljene do 9. oktobra 2004, se uporabljajo smernice za prestrukturiranje iz leta 1999, za tiste, dodeljene po 10. oktobru 2004, pa se uporabljajo smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (8) iz leta 2004 (v nadaljnjem besedilu smernice za prestrukturiranje iz leta 2004). Za posebne primere podjetij, katerih glavna dejavnost je morsko ribištvo, smernice za ribištvo iz leta 2001 in iz leta 2004 dodajajo, da se sme te pomoči dodeliti samo, če je bil Komisiji predstavljen načrt za zmanjšanje zmogljivosti flote.

(25)

Te smernice za ribištvo predvidevajo, da so prejemniki pomoči za prestrukturiranje lahko samo podjetja v težavah. Merila za prepoznavo obstoja težav so opisana v točkah od 4 do 8 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 oziroma v točkah od 9 do 13 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004. Komisija je menila, da odlok z dne 10. februarja 1998 ni omogočal preverjanja izpolnjevanja teh meril. Prejemniki pomoči, ki jih je Italija dodelila, so bila torej lahko tudi podjetja, ki niso izpolnjevala meril iz teh smernic.

(26)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da nima nobene informacije o izpolnjevanju nekaterih meril za izvršitev načrtov za prestrukturiranje iz zgoraj navedenih smernic: merila v zvezi s ponovno vzpostavitvijo dolgoročne donosnosti zadrug upravičenk (točke od 31 do 34 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 in točke od 34 do 37 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004), sprejetjem izravnalnih ukrepov, ko je prejemnik sheme pomoči srednje veliko podjetje (točka 82(b) smernic za prestrukturiranje iz leta 2004), ali prispevkom prejemnikov k finančnemu prestrukturiranju podjetja (točka 40 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 in točka 43 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004). Komisija je prav tako ugotovila, da za podjetja, katerih glavna dejavnost je ribištvo, Italija ni predložila nobenega načrta za zmanjšanje zmogljivosti flote.

(27)

Komisija se je zaradi vsega navedenega odločila začeti formalni postopek preiskave.

4.   PRIPOMBE ITALIJE

(28)

Italija najprej poudarja, da je zadevno pomoč izvedla povsem dobronamerno. Za Italijo je uredba z dne 18. maja 2001 pomenila enostavno obnovitev ukrepa NN 24/98, že potrjenega na ravni Skupnosti. Ni menila, da gre za nezakonito shemo pomoči. Italija protislovno poudarja tudi, da generalni direktorat za morsko ribištvo in ribogojstvo, tako kot dežele, na katere je bila leta 2000 prenesena pristojnost, nikakor ni predvidel, da bo izvrševal ukrepe na podlagi navedene uredbe.

(29)

Italija sporoča, da so bila za izvajanje te sheme pomoči določena stroga merila. Od prejemnika se je zlasti zahteval znaten prispevek kot zagotovilo, da je pomoč omejena na minimum, ki je nujno potreben za ponovno vzpostavitev donosnosti podjetja, ob čim manjšem izkrivljanju konkurence. Italija dodaja, da se velik del pomoči namenja za programe usposabljanja in tehnološke inovacije; poleg tega več kot polovica nakazanih sredstev ni bila nepovratnih, ampak so jih morala podjetja vrniti, ker je šlo za dolgoročna posojila, za katera je veljala posebna jamstvena shema. Poleg tega bi izračun intenzivnosti pomoči pokazal, da je ta precej pod pragom za pomoč de minimis.

(30)

Med drugim se dosledno upošteva načelo una tantum. V skladu z vsebino smernic za prestrukturiranje je cilj te pomoči prejemnikom omogočiti kritje stroškov po ponovni vzpostavitvi dolgoročne gospodarske uspešnosti. Italija meni, da taka shema pomoči za prestrukturiranje prispeva k razvoju gospodarskih dejavnosti, ne da bi ta na trgovino vplivala v nasprotju s skupnim interesom in je hkrati v skladu s pogoji, določenimi v zgoraj navedenih smernicah: sanacija podjetij v razumnem času, preprečitev izkrivljanja konkurence, sorazmernost pomoči, razporeditev plačil glede na napredovanje načrta za prestrukturiranje zadevnega podjetja ter nadzor nad izvajanjem načrta.

(31)

Italija zaključuje svoje pripombe s sklicem na sporočilo Komisije o izboljšanju gospodarskih razmer v ribiški industriji z dne 9. marca 2006 (v nadaljnjem besedilu sporočilo z dne 9. marca 2006) (9) in dodaja, da je neugodno konjunkturo v ribiškem sektorju poslabšal strm porast cen goriva. Poleg tega se cene številnih ulovljenih vrst rib niso prilagodile proizvodnim stroškom. Zato Italija meni, da je treba ohraniti tako vrsto ukrepov, katerih edini cilj je podpora gospodarskemu sektorju v težavah.

5.   OCENA

5.1   Obstoj nezakonite državne pomoči

(32)

Komisija ugotavlja, da shema pomoči, katere cilj je zagotoviti financiranje prestrukturiranja določene kategorije podjetij, ki izvajajo svojo dejavnost v določenem sektorju, zagotavlja tem podjetjem finančno prednost. Glede na to, da se proizvodi podjetij, ki prejemajo pomoč, prodajajo na trgu Skupnosti, navedena shema pomoči krepi njihov položaj tako na italijanskem trgu glede na podjetja drugih držav članic, ki želijo prodajati svoje proizvode na tem trgu, kot tudi na trgih drugih držav članic glede na podjetja, ki prodajajo svoje proizvode na teh trgih.

(33)

Poleg tega so prejemniki te pomoči podjetja iz določenega gospodarskega sektorja. Zato se ta shema, ker so potrebna sredstva za njeno izvajanje javna sredstva, oblikuje kot shema državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(34)

Pripombe, ki jih je Italija posredovala Komisiji v odgovor na začetek formalnega postopka preiskave, ne postavljajo pod vprašaj opredelitve te sheme za nezakonito shemo državne pomoči. Pravzaprav Komisija, neodvisno od razlage iz pripomb Italije, ugotavlja, da ta shema pomoči v vsakem primeru pomeni ponovni začetek sheme pomoči, ki je bila uvedena z odlokom z dne 10. februarja 1998 in jo je Komisija preučila ter odobrila pod številko NN 24/98. Kot je navedeno v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, tak ponovni začetek pomeni izvršitev nove sheme pomoči, torej nezakonite sheme pomoči. Sprememba identitete javnega organa, ki izvaja tako shemo, ne vpliva na naravo pomoči in opredelitev, ki ji jo Komisija lahko določi; pri tem ni pomembno, ali so tako shemo pomoči, ki temelji na uredbi z dne 1. februarja 1998, obnovile uredba z dne 18. maja 2001 oziroma dežele, na podlagi drugih določb, ki Komisiji niso znane.

(35)

Poleg tega, kot je določeno v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, če je bila priglašena shema pomoči, kot so trdile italijanske oblasti, res obstoječa shema pomoči in zakonska uredba z dne 18. maja 2001 ni spremenila te sheme, Komisija meni, da je postala nova shema pomoči 1. julija 2001, ko se po sprejetju novih smernic za ribištvo, ki veljajo od 1. januarja 2001, obstoječe sheme pomoči, ki niso bile prilagojene tem smernicam, niso več mogle sklicevati na dodeljeno dovoljenje in jih je bilo treba preoblikovati v nove sheme pomoči, ki jih je treba priglasiti Komisiji. Komisija je z dopisom z dne 21. decembra 2000 v skladu s točko 3.2 smernic za ribištvo iz leta 2001 državam članicam v okviru mehanizma ustreznih ukrepov predlagala, naj spremenijo obstoječe sheme pomoči za ribištvo do 1. julija 2001, pri čemer je pojasnila, da se bo v primeru, če država članica ne odgovori štelo, da je zadevna država članica predlog sprejela. Italija na dopis Komisije z dne 21. decembra 2000 ni odgovorila, niti na ponovni poziv z dne 7. maja 2001, v katerem je bila obveščena, da bo za Komisijo od tistega trenutka naprej odsotnost negativnega odgovora pomenila soglasje k predlogu ustreznih ukrepov. Komisija je torej menila, da je Italija sprejela predlog in so bile obstoječe sheme pomoči spremenjene pred 1. julijem 2001.

(36)

Določbe smernic za ribištvo iz leta 2001, ki jih je Italija sprejela, so torej nekaterim pomočem odvzele predhodno dodeljeno dovoljenje in preklicale njihovo opredelitev novih pomoči. Tako je bilo pri pomočeh za prestrukturiranje zadrug. Pravzaprav so, v nasprotju s smernicami za ribištvo iz leta 1997, smernice za ribištvo iz leta 2001 v ustrezni točki 2.2.4 vsebovale posebno določbo o pomočeh za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki je predvidevala uporabo smernic za prestrukturiranje iz leta 1999.

(37)

Posledično, kot je navedeno v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, taka shema državne pomoči za pomoči, dodeljene po 1. juliju 2001, gotovo pomeni novo pomoč, ki jo je pred izvedbo Italija morala priglasiti Komisiji.

5.2   Združljivost s skupnim trgom

(38)

Taka shema se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom samo, če je upravičena do uporabe ene od izjem iz Pogodbe. Ker so prejemniki zgoraj navedene sheme podjetja iz sektorja ribištva in ribogojstva, je treba to preučiti ob upoštevanju smernic za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo. Analiza iz odločbe o začetku formalnega postopka preiskave še vedno velja.

(39)

Ukrep je jasno predstavljen kot shema pomoči za prestrukturiranje podjetij z izvedbo načrtov za prestrukturiranje v podjetjih, ki prejmejo pomoč. Seznam upravičenih stroškov iz odloka z dne 10. februarja 1998 kaže, da so upravičene dejavnosti dejansko dejavnosti, ki omogočajo prestrukturiranje podjetij, ki prejmejo pomoč. Ti izdatki zajemajo naložbe ali finančne stroške in stroške delovanja podjetij. Ti izdatki so gotovo povezani s preusmeritvijo dejavnosti podjetij, ki prejmejo pomoč ali z njihovo prilagoditvijo novim gospodarskim razmeram, da se omogoči ponovna vzpostavitev gospodarske in finančne donosnosti.

(40)

Zato je treba analizirati tako shemo pomoči ob upoštevanju določb iz smernic za ribištvo.

(41)

Smernice za ribištvo iz leta 2001 (točka 2.2.4) in smernice za ribištvo iz leta 2004 (točka 4.1.2) določajo, da se pomoči, namenjene reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah, vrednotijo skladno s smernicami za prestrukturiranje. V primeru, da bi bile pomoči nakazane še po 1. aprilu 2008, kar je mogoče, saj je bila ta shema pomoči uvedena brez časovnih omejitev (gl. uvodno izjavo 2 zgoraj), bi uporabili smernice za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (10), sprejete v letu 2008 (v nadaljnjem besedilu smernice za ribištvo iz leta 2008), ki enako napotijo na smernice za prestrukturiranje. Za pomoči, dodeljene do 9. oktobra 2004, se uporabljajo smernice za prestrukturiranje iz leta 1999, za tiste, dodeljene po 10. oktobru 2004, pa smernice za prestrukturiranje iz leta 2004. Pomembno je še poudariti, da za poseben primer podjetij, katerih glavna dejavnost je morsko ribištvo, smernice za ribištvo dodajajo, da se sme te pomoči dodeliti samo, če je bil Komisiji predstavljen načrt za zmanjšanje zmogljivosti flote.

(42)

Zato je zlasti dobro presoditi, ali so pogoji za izvajanje take sheme pomoči skladni s tistimi, določenimi v smernicah za prestrukturiranje.

(43)

Prvič, smernice za prestrukturiranje predvidevajo, da so prejemniki pomoči za prestrukturiranje samo podjetja v težavah, ki izpolnjujejo merila iz točk od 4 do 8 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 oziroma iz točk od 9 do 13 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004. Te določbe določajo stroga merila za opredelitev nekega podjetja kot podjetja v težavah. Pravzaprav mora podjetje, v skladu s točko 5 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 in točke 10 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004, da bi veljalo za podjetje v težavah, če je družba z omejeno odgovornostjo, izgubiti več kot polovico lastnih sredstev in vsaj četrtino od teh v zadnjih dvanajstih mesecih, pri vseh drugih oblikah gospodarskih družb pa mora izpolnjevati pogoje za začetek stečajnega postopka v primeru insolventnosti. Točka 11 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004 kaže še, da podjetje lahko, poleg teh meril, velja za podjetje v težavah, če kaže značilne znake, kot so naraščajoče izgube, zmanjšanje prometa, povečanje finančnih stroškov itd. (države članice lahko na podlagi točke 18 pri pomočeh za prestrukturiranje, dodeljenih podjetjem v ribiškem sektorju v okviru sheme pomoči, upoštevajo tudi to merilo).

(44)

Komisija ugotavlja, da odlok z dne 10. februarja 1998 ne vsebuje nobenega tovrstnega ali podobnega merila. Pomoč, ki jo dodeli Italija, lahko tako prejmejo podjetja, ki ne izpolnjujejo postavljenih pogojev in torej niso nujno podjetja v težavah.

(45)

Drugič, ker je ta shema pomoči namenjena malim in srednje velikim podjetjem, se v skladu s točko 67(a) smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 uporabljajo merila, določena v točkah od 31 do 34 navedenih smernic. Enaki pogoji, v skladu s točko 82(a), so določeni v točkah od 34 do 37 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004. V skladu s temi določbami mora načrt za prestrukturiranje zlasti omogočiti ponovno vzpostavitev dolgoročne donosnosti podjetja v razumnem času in na podlagi realističnih predpostavk, opisati mora okoliščine, ki so podjetju povzročile težave, in predlagati tako preoblikovanje, ki bo podjetju po prestrukturiranju omogočilo poravnavanje vseh lastnih stroškov; dodelitev pomoči je mogoča le, če predstavljeni načrt za prestrukturiranje vsebuje vse te elemente.

(46)

Komisija meni, da Italija ni uvedla nobenega postopka, ki bi omogočal preverjanje izpolnjevanja teh pogojev. Informacije, posredovane v odgovor na začetek formalnega postopka preiskave, se nanašajo samo na splošne pogoje iz odloka z dne 10. februarja 1998 za dodelitev takih pomoči. Toda ti pogoji ne določajo objektivnih meril, ki bi omogočala preverjanje, ali so posamezni načrti prestrukturiranja zainteresiranih podjetij resnično zasnovani v skladu s temi načeli. Ni torej nobenega zagotovila, da so pogoji, določeni v točkah od 31 do 34 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 ali v točkah od 34 do 37 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004, izpolnjeni.

(47)

Tretjič, v skladu s točkama 40 in 41 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999, ki se uporabljajo za mala in srednje velika podjetja, morajo v skladu s točko 67(c) teh smernic prejemniki prispevati lastna sredstva k načrtu za prestrukturiranje, tako da se pomoč omeji na minimum. Enako načelo vsebujeta točki 43 in 44 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004, ki se uporabljata na podlagi točke 82(c).

(48)

V skladu z odlokom z dne 10. februarja 1998 se pomoč dodeli v obliki nepovratnih sredstev, ki pa ne smejo presegati 40 % upravičenih izdatkov, oziroma v obliki subvencioniranega posojila v višini 85 % teh izdatkov. Razlikovanja na podlagi vrste upravičenih izdatkov (gl. zgoraj točko 2 Opis) ni. Iz tega Komisija sklepa, da se lahko ta prispevek nanaša na kateri koli zadevni strošek, na primer na stroške posodobitve obratov, kritje premoženjskih izgub, poravnavo dolgov itd.

(49)

Zato je mogoče, da so nekateri prejemniki znatno prispevali k izvršitvi načrta prestrukturiranja njihovega podjetja. Vendar pa Komisija meni, da Italija ni določila nobenega merila, ki bi omogočalo spremembo zneska dodeljene pomoči glede na prispevek vsakega prejemnika. Edino merilo, ki ga vsebuje odlok z dne 10. februarja 1998, je merilo vrstnega reda prošenj za pomoč. Komisija zato meni, da Italija v tej shemi pomoči ni določila nobenega postopka, ki bi omogočal preverjanje izpolnjevanja pogojev o prispevku prejemnikov iz lastnih sredstev in omejitvi pomoči na minumum. Dejansko je torej mogoče, da nekateri prejemniki pomoči niso izpolnjevali teh pogojev.

(50)

Četrtič, v skladu s točko 67(b) smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 se izravnalni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, da bi preprečili neupravičeno izkrivljanje konkurence, opisano v točkah od 35 do 39 navedenih smernic, ne uporabljajo za mala in srednje velika podjetja. Nasprotno pa je treba v skladu s točko 82(b) smernic za prestrukturiranje iz leta 2004 to vrsto ukrepov, opisanih v točkah od 38 do 42 navedenih smernic, uporabiti, ko je prejemnik pomoči srednje veliko podjetje. Komisija meni, da Italija ni predvidela izvajanja tovrstnih izravnalnih ukrepov, ko je prejemnik sheme pomoči srednje veliko podjetje.

(51)

V primeru, da so prejemnice take sheme pomoči zadruge, katerih glavna dejavnost je ribištvo, Italija ni predstavila nobenega načrta za zmanjšanje zmogljivosti flote, kot zahtevajo točka 2.2.5. smernic za ribištvo iz leta 2001 oziroma v točka 4.1.2 smernic za ribištvo iz leta 2004 in točka 4.2 smernic za ribištvo iz leta 2008.

(52)

Komisija Italijo še opozarja, da obvestilo z dne 9. marca 2006 ni spremenilo meril in pogojev, ki se uporabljajo pri shemah pomoči za prestrukturiranje. Cilj je bil povabiti države članice, da uporabijo nekatere instrumente, da bi odpravile težave, s katerimi se spopada ribiški sektor. Med instrumenti, ki jih priporoča Komisija, je možnost držav članic, da uvedejo sheme pomoči za reševanje in prestrukturiranje. V tem obvestilu je Komisija nameravala pojasniti, kako uporabljati smernice za prestrukturiranje, ni pa nikoli omenila možnosti odstopanja od njih. Smernice še vedno veljajo v celoti.

(53)

Na koncu, italijanske oblasti niso omenile drugih argumentov ali posredovale dodatnih informacij, ki bi kazale, da bi zadevne pomoči lahko bile združljive s skupnim trgom na podlagi drugih določb Pogodbe ES oziroma pravil, predpisov ali smernic o državnih pomočeh.

6.   SKLEP

(54)

Komisija ugotavlja, da je Italija nezakonito v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe izvajala shemo pomoči za prestrukturiranje ribiških zadrug in njihovih združenj.

(55)

Na podlagi analize iz dela 5 te odločbe Komisija meni, da je taka shema pomoči nezdružljiva s skupnim trgom.

7.   VRAČILO

(56)

Ko je nezakonito dodeljena državna pomoč nezdružljiva s skupnim trgom, je treba v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 zahtevati od prejemnikov, da jo vrnejo. Cilj je dosežen, ko prejemniki oziroma podjetja, ki so dejansko prejela zadevne pomoči, te povrnejo. Vendar navedeni prvi odstavek poudarja, da „Komisija ne zahteva vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Skupnosti“. Dobro je preveriti, ali bi se v tem primeru splošno načelo prava Skupnosti, kot je načelo zaupanja v pravo oziroma pravno varnost, lahko uporabilo z namenom izključitve vrnitve nezakonitih in nezdružljivih pomoči prejemnikov.

(57)

Dodati je treba, da morajo države članice, da bi preprečile izkrivljanje konkurence, paziti, da so državni ukrepi združljivi s pravili Skupnosti na področju državnih pomoči; poleg tega morajo v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES Komisiji priglasiti vsako državno pomoč in ukrepa ne smejo izvajati, dokler se ne preuči. Zato v zvezi z možnostjo prejemnikov, da se sklicujejo na načelo zaupanja v pravo, da bi se izognili vrnitvi nezakonitih in nezdružljivih pomoči, sodna praksa Sodišča določa, da „razen v izjemnih okoliščinah podjetja, ki so prejela pomoči, načeloma ne morejo imeti zaupanja v pravo, da je pomoč zakonita, razen če je bila dodeljena v skladu z določbami o predhodnem nadzoru državne pomoči. Dejansko mora biti skrben gospodarski subjekt vedno sposoben preveriti, ali je bil ta postopek spoštovan […]“ (11).

(58)

V zadevi 265/85 Van den Bergh en Jurgens BV proti Komisiji (12) je Sodišče Evropskih skupnosti določilo, da „[…] lahko pravico do varstva upravičenih pričakovanj uveljavlja vsak posameznik, ki se znajde v položaju, v katerem je jasno, da je institucija povzročila upravičena pričakovanja. A če lahko razumen in preudaren gospodarski subjekt predvidi sprejetje ukrepa Skupnosti, ki lahko vpliva na njegove interese, se ob njegovem sprejetju na to načelo ne more sklicevati“.

(59)

Komisija je za prilagoditev obstoječih pomoči novim smernicam za ribištvo iz leta 2001 predlagala državam članicam, naj spremenijo obstoječe sheme pomoči za ribiški sektor pred 1. julijem 2001. Sodna praksa (13) je potrdila, da tak predlog iz smernic pomeni element rednega in jasnega sodelovanja, v okviru katerega Komisija z državami članicami redno preverja vse obstoječe sheme pomoči in državam članicam predlaga ustrezne ukrepe. Tako bi bil sporazum med Komisijo in vsako državo članico o celovitem seznamu vseh obstoječih shem pomoči nepraktičen, zato je odgovornost za prilagoditev shem, ki to potrebujejo, razumno prepustiti državam članicam. To še bolj upravičuje dejstvo, da te sodelujejo pri pripravi novih smernic in se, še preden začnejo veljati, dobro zavedajo njihovih posledic za obstoječe sheme pomoči.

(60)

Italija trdi, da je menila, da je bil zadevni ukrep samo podaljšanje ukrepa NN 24/98, ki ga je Komisija potrdila dne 11. marca 1999, in je ukrep zato obstoječa pomoč. Po mnenju Komisije je bil ukrep obstoječa pomoč le do 30. junija 2001. Kot je navedeno zgoraj, Komisija v zvezi s tem meni, da je Italija v okviru mehanizma ustreznih ukrepov sprejela predlog za spremembo shem pomoči, ki so obstajale v ribištvu in ribogojstvu, tako po sprejetju smernic za ribištvo iz leta 2001 kot smernic za ribištvo iz leta 2004. Od 1. julija 2001 je pomoč torej postala nova pomoč, ker bi jo bilo treba prilagoditi novim smernicam za ribištvo iz leta 2001.

(61)

Na podlagi člena 26(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 je mogoče razumeti, da bi dejstvo, da Komisija ni objavila sprejetja smernic za ribištvo iz leta 2001 s strani italijanske vlade, lahko pomenilo, da bi nekateri prejemniki pomoči to razumeli kot, da je zadevni državni ukrep še vedno štet za obstoječo pomoč. Člen 26 dejansko določa, da mora Komisija objaviti „povzetek odločb, sprejetih na podlagi […] člena 18 v povezavi s členom 19(1)“. Na podlagi člena 18 navedene Uredbe, „če Komisija […] ugotovi, da veljavna shema pomoči ni ali ni več združljiva s skupnim trgom, izda priporočilo, v katerem zadevni državi članici predlaga ustrezne ukrepe“. Člen 19(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 določa, da v trenutku, ko država članica sprejme predlagane ustrezne ukrepe, Komisija to zabeleži in o tem obvesti državo članico.

(62)

Komisija sprejetja ustreznih ukrepov, ki jih je predlagala za izvršitev novih smernic za ribištvo iz leta 2001, s strani vsake države članice ni objavila v Uradnem listu Evropske unije. Komisija zato le stežka dokaže, da so bili prejemniki pravilno obveščeni o sprejetju s strani italijanske vlade in posledični spremembi statusa pomoči. Za smernice za ribištvo iz leta 2004 pa je bilo obvestilo objavljeno (14).

(63)

Zato, čeprav obstaja načelo, po katerem gospodarski subjekti na splošno ne morejo uveljavljati upravičenih pričakovanj v zvezi z nezakonitimi državnimi pomočmi, Komisija meni, da je v tem primeru do objave obvestila o sprejetju teh ustreznih ukrepov dne 11. novembra 2005 razumen in preudaren gospodarski subjekt upravičeno menil, da je zadevna shema državne pomoči še obstoječa shema in torej ni postala nova shema pomoči.

(64)

Zato Komisija v tem primeru meni, da bi bilo lahko vračilo pomoči, dodeljenih do 11. novembra 2005, v nasprotju z načelom zaupanja v pravo ali pravno varnost. Iz tega je razvidno, da se v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 659/1999 vračilo zahteva samo za pomoči, dodeljene po 12. novembru 2005.

(65)

Ta odločba se nanaša na zadevno shemo pomoči in jo je treba takoj izvršiti, zlasti kar zadeva vračilo posamičnih pomoči, dodeljenih v okviru te sheme, z izjemo pomoči, namenjenih posebnim projektom, ki so v trenutku dodelitve izpolnjevali pogoje, določene v uredbi de minimis ali za uporabo oprostitve ali v shemi pomoči, ki jo je potrdila Komisija –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Shema pomoči, uvedena za prestrukturiranje zadrug ribiškega sektorja in njihovih združenj in nezakonito izvršena v Italiji, v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe, je nezdružljiva s skupnim trgom.

Člen 2

Posamične pomoči, dodeljene ribiški zadrugi ali enemu njenih združenj iz naslova sheme iz člena 1(1) te odločbe, niso pomoči, če v trenutku dodelitve izpolnjujejo pogoje, določene z uredbo, sprejeto na podlagi člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 (15) in veljavno v tistem času.

Člen 3

Posamične pomoči, dodeljene iz naslova sheme iz člena 1(1) te odločbe, ki so v trenutku dodelitve izpolnjevale pogoje, določene z uredbo, sprejeto na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. 994/98, ali katero koli drugo potrjeno shemo pomoči, so združljive s skupnim trgom do največje intenzivnosti, ki se uporablja za to vrsto pomoči.

Člen 4

1.   Italija je zavezana, da od prejemnikov izterja vračilo nezdružljivih pomoči iz člena 1, dodeljenih po 12. novembru 2005.

2.   Vsoti, ki se vrne, se prištejejo obresti za obdobje od datuma, ko je bila pomoč dana na voljo prejemnikom, do datuma njenega dejanskega vračila.

3.   Obresti se izračunajo na podlagi obrestnega računa v skladu s poglavjem V Uredbe Komiije (ES) št. 794/2004 (16).

4.   Italija prekliče vsa neporavnana plačila pomoči na podlagi sheme iz člena 1 z dnem sprejetja te odločbe.

Člen 5

1.   Izterjavo pomoči iz člena 1 se opravi takoj in učinkovito.

2.   Italija zagotovi, da se ta odločba izvrši v štirih mesecih od datuma njene priglasitve.

Člen 6

1.   V dveh mesecih po priglasitvi te odločbe Italija predloži Komisiji naslednje informacije:

(a)

seznam ribiških zadrug in njihovih združenj, ki so prejeli pomoč na podlagi členov 2 in 3, ter skupni znesek, ki ga je prejel vsak od njih;

(b)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga mora vrniti vsak prejemnik pomoči;

(c)

podroben opis že sprejetih ali načrtovanih ukrepov za uskladitev s to odločbo;

(d)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo prejemniku pomoči naročeno, naj vrne pomoč.

2.   Italija Komisijo obvešča o napredovanju v zvezi s sprejetimi nacionalnimi ukrepi za izvajanje te odločbe, dokler se vračanje pomoči iz členov 1, 2 in 3 ne zaključi. Italija na podlagi enostavne zahteve Komisije takoj predloži vsako informacijo o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za delovanje v skladu s to odločbo. Prav tako zagotovi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih, ki so jih prejemniki pomoči že vrnili.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na Italijansko republiko.

V Bruslju, 28. oktobra 2009

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)   UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(2)  Dopis, objavljen v UL C 202, 25.8.2006, str. 11.

(3)   UL C 100, 27.3.1997, str. 12.

(4)   UL C 19, 20.1.2001, str. 7.

(5)  Učinek sprejetja ustreznih ukrepov države članice je bil jasno določen v sodbi z dne 24. marca 1993 v zadevi C-313/90, Comité international de la rayonne et des fibres synthétiques in drugi proti Komisiji: „[…] pravila iz predpisov, ki so jih sprejele države članice, imajo v zvezi z določenimi pomočmi s področja uporabe teh predpisov še zlasti učinek odvzema predhodno danega dovoljenja, tako da te pomoči opredelijo za nove in jih podvržejo obveznosti predhodne priglasitve“ (točka 35).

(6)   UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(7)   UL C 229 z dne 14.9.2004, str. 5.

(8)   UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(9)  COM(2006) 103 konč.

(10)   UL C 84, 3.4.2008, str. 10.

(11)  Zadeva C-5/89, Komisija proti Zvezni republiki Nemčiji (1990) Recueil. I-3437, točka 14, in zadeva C-169/95 Kraljevina Španija proti Komisiji (1997) Recueil I-135, točka 51, zadeva T-55/99 CETM proti Komisiji (2000), Recueil II, točka 121.

(12)  1987, Recueil 1155, točka 44.

(13)  Zadeva C-311/94, Ijssel-Vliet Combinatie BV proti Minister van Economische Zaken (1996), Recueil I-5023, točke od 36 do 44.

(14)   UL C 278, 11.11.2005, str. 14.

(15)   UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(16)   UL L 140, 30.4.2004, str. 1.