|
ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.016.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 16 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 53 |
|
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
|
UREDBE |
|
|
|
|
||
|
|
|
||
|
|
|
||
|
|
|
SMERNICE |
|
|
|
|
2010/34/EU |
|
|
|
* |
|
|
|
IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom |
|
|
|
|
2010/35/ES |
|
|
|
* |
Odločba Komisije z dne 28. oktobra 2009 (Državna pomoč C 29/06) o pomoči Italije za prestrukturiranje zadrug v ribiškem sektorju in njihovih združenj (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 8040) ( 1 ) |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
21.1.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 16/1 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 50/2010
z dne 20. januarja 2010
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 21. januarja 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. januarja 2010
Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
JO |
64,0 |
|
MA |
52,0 |
|
|
TN |
112,1 |
|
|
TR |
100,0 |
|
|
ZZ |
82,0 |
|
|
0707 00 05 |
EG |
174,9 |
|
JO |
101,4 |
|
|
MA |
78,1 |
|
|
TR |
109,1 |
|
|
ZZ |
115,9 |
|
|
0709 90 70 |
MA |
113,2 |
|
TR |
132,4 |
|
|
ZZ |
122,8 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
51,5 |
|
IL |
58,8 |
|
|
MA |
51,3 |
|
|
TN |
67,4 |
|
|
TR |
54,6 |
|
|
ZZ |
56,7 |
|
|
0805 20 10 |
IL |
166,5 |
|
MA |
83,8 |
|
|
ZZ |
125,2 |
|
|
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90 |
CN |
52,8 |
|
EG |
77,8 |
|
|
IL |
80,4 |
|
|
JM |
109,6 |
|
|
MA |
93,3 |
|
|
PK |
41,0 |
|
|
TR |
83,1 |
|
|
ZZ |
76,9 |
|
|
0805 50 10 |
EG |
63,3 |
|
IL |
67,0 |
|
|
TR |
70,5 |
|
|
ZZ |
66,9 |
|
|
0808 10 80 |
CA |
75,3 |
|
CL |
60,1 |
|
|
CN |
67,4 |
|
|
MK |
24,7 |
|
|
US |
133,6 |
|
|
ZZ |
72,2 |
|
|
0808 20 50 |
CN |
61,8 |
|
US |
103,1 |
|
|
ZZ |
82,5 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.
|
21.1.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 16/3 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 51/2010
z dne 20. januarja 2010
o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi za zahtevke za izdajo uvoznih dovoljenj, vložene od 8. do 15. januarja 2010 v okviru tarifne kvote Skupnosti, odprte z Uredbo (ES) št. 969/2006 za koruzo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 969/2006 (3) je odprla letno tarifno kvoto za uvoz 242 074 ton koruze (zaporedna številka 09.4131). |
|
(2) |
Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 969/2006 določa količino 121 037 ton za tranšo št. 1 za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2010. |
|
(3) |
Iz sporočila, sestavljenega v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 969/2006, je razvidno, da zahtevki, ki so bili v skladu s členom 4(1) navedene uredbe vloženi od 8. januarja 2010 od 13. ure do 15. januarja 2010 do 13. ure po bruseljskem času, presegajo razpoložljivo količino. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja. |
|
(4) |
Prav tako je treba zaustaviti izdajo uvoznih dovoljenj na podlagi Uredbe (ES) št. 969/2006 za tekočo kvotno tranšo |
|
(5) |
Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Vsak zahtevek za izdajo uvoznega dovoljenja za koruzo iz kvote, predvidene v Uredbi (ES) št. 969/2006, vložen od 8. januarja 2010 od 13. ure do 15. januarja 2010 do 13. ure po bruseljskem času, daje pravico do izdaje dovoljenja za zahtevane količine, za katere se uporabi koeficient dodelitve 78,205593 %.
2. Izdaja dovoljenj za zahtevane količine od 15. januarja 2010 od 13. ure po bruseljskem času se ustavi za tekoče kvotno podobdobje.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. januarja 2010
Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
|
21.1.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 16/4 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 52/2010
z dne 20. januarja 2010
o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 35/2010 (4). |
|
(2) |
Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (ES) št. 877/2009 za tržno leto 2009/10, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 21. januarja 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. januarja 2010
Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.
PRILOGA
Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95 , ki se uporabljajo od 21. januarja 2010
|
(EUR) |
||
|
Oznaka KN |
Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
|
1701 11 10 (1) |
46,85 |
0,00 |
|
1701 11 90 (1) |
46,85 |
0,85 |
|
1701 12 10 (1) |
46,85 |
0,00 |
|
1701 12 90 (1) |
46,85 |
0,55 |
|
1701 91 00 (2) |
52,07 |
1,85 |
|
1701 99 10 (2) |
52,07 |
0,00 |
|
1701 99 90 (2) |
52,07 |
0,00 |
|
1702 90 95 (3) |
0,52 |
0,21 |
(1) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(2) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(3) Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.
SMERNICE
|
21.1.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 16/6 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 4. decembra 2009
o spremembah Smernice ECB/2007/9 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov
(ECB/2009/23)
(2010/34/EU)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 63/2002 Evropske centralne banke z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2001/18) (1),
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30) (2),
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2008/32) (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Smernico ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (4) bi bilo treba uskladiti s preoblikovano Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) in Uredbo (ES) št. 290/2009 Evropske centralne banke z dne 31. marca 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2009/7) (5). |
|
(2) |
Za izračun ocene celotne vrednosti podatkov o skladih denarnega trga (SDT) in za izbor najbolj reprezentativne referenčne poročevalske populacije so potrebni novi standardi. |
|
(3) |
Nova bilanca stanja SDT bi morala biti agregirana bilanca stanja, skladna s tisto, ki izhaja iz Uredbe (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) (6). Breme poročanja se lahko zmanjša z bolj učinkovitim pripravljanjem bilanc stanja kreditnih institucij (KI) in SDT, tj. s sestavo bilance stanja KI kot razlike med podatki za druge denarne finančne institucije (MFI) in podatki za SDT. |
|
(4) |
Zaradi strožjih zahtev za poročanje informacij o listinjenju in drugih prenosih posojil, ki so jih MFI odobrile nedenarnim finančnim institucijam, uvedenih z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), poročanje statistike na teh področjih ni več potrebno. |
|
(5) |
Nacionalne centralne banke so začele poročati statistiko o investicijskih skladih v kontekstu statistike o drugih finančnih posrednikih v skladu s členom 18 Smernice ECB/2007/9, zaradi česar prehodna ureditev iz člena 14(6) ni več potrebna. |
|
(6) |
Nove zahteve za poročanje o posojilih, ki so jih MFI iz euroobmočja odobrile nefinančnim družbam, razčlenjenih po panogi dejavnosti, so potrebne za izboljšanje ekonomske in denarne analize kreditnih gibanj. |
|
(7) |
Ker se imena plačilnih sistemov pogosto spreminjajo, je treba črtati seznam imen v delu 13 Priloge III k Smernici ECB/2007/9 – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Smernica ECB/2007/9 se spremeni, kot sledi:
|
1. |
Člen 1(3) se nadomesti z naslednjim: |
|
2. |
Člen 3(1)(a) se nadomesti z naslednjim: (*1) Bilanca stanja se načeloma pripravi po stanju na zadnji koledarski dan meseca/četrtletja brez upoštevanja lokalnih praznikov. V mnogo primerih, kjer to ni mogoče, se bilanca stanja pripravi na koncu zadnjega delovnega dne v skladu z nacionalnimi tržnimi ali računovodskimi pravili.“ " |
|
3. |
Člen 3(4) se nadomesti z naslednjim: |
|
4. |
Člen 10 se nadomesti z naslednjim: „Člen 10 Statistika bilance stanja skladov denarnega trga 1. Obseg poročanja 2. Frekvenca in roki za poročanje Podatke je treba poročati četrtletno, v 28 delovnih dneh po koncu referenčnega obdobja. 3. Izračun ocene celotne vrednosti Podatki, ki se poročajo v zvezi z bilancami stanja SDT, zajemajo 100 % institucij, ki so razvrščene v ta sektor. Kjer je dejansko zajetje poročanja zaradi izvzetja malih institucij od polnega poročanja (cutting-off the tail) manjše od 100 %, NCB izračunajo oceno celotne vrednosti predloženih podatkov v skladu s členom 3(4)(b), da se zagotovi 100 % zajetje. 4. Politika popravkov NCB, ki so poročale bilance stanja kreditnih institucij za obdobja pred koncem decembra 2008, posredujejo popravke podatkov za SDT v skladu s tabelama 1 in 2 v delu 7 Priloge III. Popravki podatkov za SDT morajo biti skladni z odgovarjajočimi podatki za druge MFI ob koncu četrtletja. Če prenos novih ali popravljenih podatkov za SDT pomeni spremembo podatkov za odgovarjajoče referenčno obdobje za druge MFI, je treba posredovati tudi zahtevane popravke podatkov za druge MFI.“ |
|
5. |
Člen 13 se črta. |
|
6. |
Naslov člena 14 se nadomesti z naslednjim: „Statistika drugih finančnih posrednikov (razen investicijskih skladov in družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev)“. |
|
7. |
Člen 14(1) se nadomesti z naslednjim: |
|
8. |
Člen 14(6) se črta. |
|
9. |
Člen 16(1) se nadomesti z naslednjim: |
|
10. |
Člen 17(2), (3) in (4) se nadomesti z naslednjim: |
|
11. |
Člen 18(10) se nadomesti z naslednjim: |
|
12. |
Vstavi se naslednji člen 18b: „Člen 18b Statistika o posojilih MFI nefinančnim družbam po panogi dejavnosti 1. Obseg poročanja NCB poročajo ECB podatke, kadar so na voljo, o posojilih MFI domačim nefinančnim družbam in o posojilih MFI nefinančnim družbam v drugih sodelujočih državah članicah, razčlenjene po panogi dejavnosti v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti – NACE Rev.2, v skladu z delom 16 Priloge III. 2. Frekvenca in roki za poročanje NCB poročajo ECB podatke polletno, do konca marca in do konca septembra za obe predhodni četrtletji. 3. Politika popravkov NCB poročajo popravke v skladu z naslednjimi načeli:
4. Pojasnila NCB poročajo ECB kakršne koli pomembne spremembe v uporabljenih nacionalnih opredelitvah in razvrstitvah ter predložijo pojasnila o razlogih zanje, kjer to pride v poštev. NCB poleg tega zagotovijo informacije o večjih prerazvrstitvah v sektorju MFI in, če so na voljo, večjih prerazporeditvah nefinančnih družb v posredovanih razčlenitvah po NACE Rev.2.“ |
|
13. |
Člen 19(1) se nadomesti z naslednjim: |
|
14. |
Člen 20(1) se nadomesti z naslednjim: |
|
15. |
Člen 24 se nadomesti z naslednjim: „Člen 24 Objava NCB ne objavijo nacionalnih prispevkov k mesečnim denarnim agregatom euroobmočja in njihovim protipostavkam, dokler teh agregatov ne objavi ECB. Kadar NCB objavijo take podatke, morajo biti enaki podatkom, ki prispevajo k nazadnje objavljenim agregatom euroobmočja. Kadar NCB navajajo agregate euroobmočja, ki jih objavi ECB, jih morajo navajati točno.“ |
|
16. |
Priloge III do VIII se spremenijo v skladu s Prilogo k tej smernici. |
|
17. |
V Glosarju se vstavi naslednja opredelitev: „ Panoga dejavnosti (branch of activity) je gospodarska dejavnost, vključena v statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti – NACE Rev. 2 (*2). (*2) Kakor je določena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).“ " |
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta smernica začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2010.
Člen 3
Naslovniki
Ta smernica se uporablja za vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 4. decembra 2009
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) UL L 10, 12.1.2002, str. 24.
(2) UL L 15, 20.1.2009, str. 1.
(3) UL L 15, 20.1.2009, str. 14.
(4) UL L 341, 27.12.2007, str. 1.
PRILOGA
1.
Priloga III se spremeni, kot sledi:|
(a) |
V delu 1 se nadomestita tabeli 1 in 2, tabeli 3a in 3b pa se dodata, kot sledi: ‘TABELA 1 Postavke, za katere se zahtevajo mesečni popravki tokov (*1)
TABELA 2 Postavke, za katere se zahtevajo četrtletni popravki tokov (*1)
TABELA 3a Listinjenje in drugi prenosi posojil: postavke, za katere se zahtevajo mesečni popravki tokov (*2)
TABELA 3b Listinjenje in drugi prenosi posojil: postavke, za katere se zahtevajo četrtletni popravki tokov (*3)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(b) |
V delu 4 se oddelek 3 nadomesti z naslednjim: „ Oddelek 3: Četrtletne pojasnjevalne postavke za pripravo finančnih računov monetarne unije Podatki NCB/ECB/drugih MFI (stanja)
M70: obveznosti MFI do gospodinjstev v obliki tehničnih rezervacij, oblikovanih za zagotavljanje pokojnin za zaposlene. To se običajno nanaša na pokojninske sklade za zaposlene, ki niso eksternalizirani neodvisni instituciji. M83, M84, M85: delnice, katerih tečaji kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga. M86, M87, M88: delnice, izdane v okviru organizirane finančne ureditve, ki združuje sredstva vlagateljev za namen pridobitve finančnih ali nefinančnih sredstev, razen tistih, ki so vključeni v sektor MFI (imenovane tudi delnice vzajemnih skladov). M89: del bruto premij, ki jih plačajo MFI, ki se prenese v naslednje obračunsko obdobje, plus terjatve MFI, ki še niso poravnane. M93, M98: ECB je treba poročati tudi dodatne informacije, ki pojasnijo vsebino teh sestavljenih postavk, če so na voljo. Te sestavljene postavke vključujejo nekatere podpostavke, ki jih nekatere države v skladu z Uredbo (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) trenutno ne poročajo (posli posojanja vrednostnih papirjev, kratke pozicije vrednostnih papirjev, lastne delnice), a znotraj preostalih sredstev/preostalih obveznosti. Te dodatne informacije omogočajo ECB, da po potrebi popravi podatke v finančnih računih monetarne unije.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(c) |
Na koncu dela 5 se doda naslednje besedilo: „Izračun pavšalne olajšave za kontrolne namene (R6): Pavšalna olajšava: Olajšava velja za vsako kreditno institucijo. Vsaka kreditna institucija lahko odšteje maksimalno pavšalno olajšavo, namenjeno znižanju administrativnih stroškov upravljanja zelo majhnih obveznih rezerv. Če je [osnova za obvezne rezerve x stopnja obveznih rezerv] manjša kot 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv]. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] večja ali enaka 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka 100 000 EUR. Institucije, ki jim je dovoljeno poročati statistične podatke glede njihove konsolidirane osnove za obvezne rezerve kot skupina (kot je opredeljeno v Prilogi III, del 2, oddelek 1, k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)), morajo izpolnjevati obvezne rezerve preko ene izmed institucij v skupini, ki nastopa kot posrednik izključno za te institucije. V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (*4) je v slednjem primeru samo skupina kot celota upravičena do odštetja pavšalne olajšave. Obvezne (ali ‚zahtevane‘) rezerve se izračunajo, kot sledi: Obvezne (ali ‚zahtevane‘) rezerve = osnova za obvezne rezerve x stopnja obveznih rezerv – pavšalna olajšava Stopnja obveznih rezerv se uporablja, kot sledi: Stopnja obveznih rezerv 2 % se uporablja za naslednje kategorije obveznosti (kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)): (a) vloge čez noč; (b) vezane vloge do vključno dveh let; (c) vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno dveh let; in (d) izdani dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo do vključno dveh let. Stopnja obveznih rezerv 0 % se uporablja za repo posle in druge obveznosti z dogovorjeno zapadlostjo nad dve leti, vključene v osnovo za obvezne rezerve. Obveznosti v razmerju do ECB, NCB in drugih institucij, za katere velja Eurosistemov sistem obveznih rezerv, so izključene iz osnove za obvezne rezerve. |
|
(d) |
Del 7 se nadomesti z naslednjim: „ DEL 7 Statistika bilance stanja skladov denarnega trga TABELA 1 SDT – Stanja Četrtletni podatki
SDT – Prerazvrstitve Četrtletni podatki
SDT – Prevrednotenja Četrtletni podatki
TABELA 2 SDT – Stanja Četrtletni podatki
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(e) |
Del 10 se črta. |
|
(f) |
Del 11 se nadomesti z naslednjim: „ DEL 11 Statistika drugih finančnih posrednikov (razen investicijskih skladov in družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev) Oddelek 1: Tabele za poročanje Podatki, ki jih je treba poročati za PVP (posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti), FDP (finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem) in druge DFP (drugi finančni posredniki), so določeni v spodnji tabeli. Podatki o PVP, FDP in drugih DFP. Ključni kazalniki/pojasnjevalne postavke
Oddelek 2: Kategorije instrumentov in pravila vrednotenja V skladu z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95) se morajo sredstva in obveznosti načeloma vrednotiti z uporabo trenutnih tržnih cen na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Vloge in posojila se morajo poročati po imenski vrednosti, izključujoč obračunane obresti. Sredstva Celotna sredstva/obveznosti: celotna sredstva morajo biti enaka vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani sredstev v bilanci stanja in bi morala biti tudi enaka celotnim obveznostim.
Obveznosti Celotna sredstva/obveznosti: celotne obveznosti morajo biti enake vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani obveznosti v bilanci stanja in tudi enake celotnim sredstvom (glej tudi postavko sredstev ‚Celotna sredstva/obveznosti‘).
Oddelek 3: Nacionalna pojasnila
(*5) V bilanci stanja MFI se ne razlikuje med vlogami in posojili na strani sredstev in obveznosti. Namesto tega se vsa netržna sredstva, ki so položena pri MFI oziroma njim posojena (= obveznosti), štejejo za ‚vloge‘, vsa sredstva, ki jih položijo oziroma posodijo MFI (= sredstva), pa štejejo za ‚posojila‘. Vendar pa ESR 95 določa razlikovanje glede na merilo, kdo sproži transakcijo. Kadar jo sproži posojilojemalec, mora biti finančna transakcija razvrščena kot posojilo. Kadar jo sproži posojilodajalec, mora biti finančna transakcija razvrščena kot vloga.“ " |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(g) |
Oddelek 1 v delu 12 Priloge III se nadomesti z naslednjim: „ Oddelek 1: Uvod Statistika izdaj vrednostnih papirjev za euroobmočje zagotavlja dva glavna agregata:
Osnovno razlikovanje se mora opraviti na podlagi rezidenčnosti izdajatelja, pri čemer NCB Eurosistema skupaj zajemajo vse izdaje rezidentov euroobmočja. Banka za mednarodne poravnave (BIS) poroča o izdajah ‚ostalega sveta‘, kar se nanaša na vse rezidente zunaj euroobmočja (vključno z mednarodnimi organizacijami). Spodnja shema povzema zahteve za poročanje.
|
|||||||||||||||||||||
|
(h) |
Pododdelka 4 in 5 v oddelku 2 dela 12 v Prilogi III se nadomestita z naslednjim: „4. Razvrstitev izdaj Izdaje se analizirajo v dveh obširnih skupinah: (1) dolžniški vrednostni papirji, tj. vrednostni papirji razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov (*7); in (2) delnice, ki kotirajo na borzi, brez delnic/enot investicijskih skladov (*8). Prodaje zaprtemu krogu vlagateljev so zajete, kolikor je mogoče. Papirji denarnega trga so zajeti kot del dolžniških vrednostnih papirjev. Delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital se lahko poročajo prostovoljno kot ločeni pojasnjevalni postavki. Kot dolžniški vrednostni papirji so v statistiki izdaj vrednostnih papirjev razvrščeni naslednji instrumenti, vsebovani v bazi BIS:
Nezaključeno zajetje instrumentov v statistiki izdaj vrednostnih papirjev:
5. Valuta izdaje Kadar se obveznica odkupi ali kupon izplača v valuti, ki ni valuta denominacije obveznice, je treba obveznice v dveh valutah razvrstiti glede na denominacijo obveznice. Če se globalna obveznica izda v več kakor eni valuti, se mora vsak del poročati kot ločena izdaja glede na njeno valuto izdaje. Kadar so izdaje denominirane v dveh valutah, na primer 70 % v eurih in 30 % v ameriških dolarjih, se morajo ustrezni deli izdaje, kjer je mogoče, poročati ločeno glede na valuto denominacije. Zato je treba 70 % izdaje poročati kot izdajo v eurih/nacionalnih denominacijah (*9) in 30 % kot izdajo v drugih valutah. Kadar valutnih delov izdaje ni mogoče določiti ločeno, je treba dejansko razčlenitev, ki jo opravi država poročevalka, navesti v nacionalnih pojasnilih. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se mora domnevati, da so izdane v valuti države rezidenčnosti družbe; izdaje delnic v drugih valutah so zanemarljive ali neobstoječe. Glede na to se podatki o delnicah, ki kotirajo na borzi, nanašajo na vse izdaje rezidentov euroobmočja. (*7) Kategorija F.33 v ESR 95." (*8) Kategorija F.511 v ESR 95." (*9) Sklop A za NCB in sklop B za BIS.“ " |
|
(i) |
Vstavi se naslednji del 12a: „ DEL 12a Dodatna mesečna statistika obrestnih mer MFI (ki jo je treba posredovati ECB do zaključka poslovanja na 19. delovni dan po preteku referenčnega meseca) TABELA 1 (*10)
TABELA 2 (*11)
|
|
(j) |
V delu 13 se oddelka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: „ Oddelek 1: Mediji poravnave Mediji poravnave so sredstva ali terjatve do sredstev, ki se uporabljajo za plačila. TABELA 1 Mediji poravnave, ki jih uporabljajo ne-MFI (*12)
TABELA 2 Mediji poravnave, ki jih uporabljajo kreditne institucije (v milijonih EUR) Postavke Vloge čez noč v eurih pri drugih kreditnih institucijah (konec obdobja) Prenosljive vloge čez noč v eurih pri drugih kreditnih institucijah (konec obdobja) Pojasnjevalna postavka: Najemanje posojil čez dan v eurih od centralne banke (povprečje za zadnje obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv) (5) Oddelek 2: Institucije, ki ponujajo plačilne storitve Institucije, ki ponujajo plačilne storitve, so pravno neodvisne institucije, ki delujejo v državi poročevalki, in so:
(*12) Konec obdobja.“ " (*12) Konec obdobja.“ " |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(k) |
Uvodni del v oddelku 5 dela 13 se nadomesti z naslednjim: „Medbančni sistemi za prenos sredstev (IFTS) so vključeni, bodisi da jih upravlja centralna banka bodisi zasebni upravljavec. Podatki se zagotovijo na podlagi posameznega sistema. Našteti so samo sistemi, ki opravijo znaten obseg poslov. To so večinoma sistemi, navedeni v tekstovnem delu Modre knjige (Blue Book). Sistemi so vključeni, če so delovali v katerem koli letu izmed preteklih petih referenčnih let. IFTS so razdeljeni na komponente sistema TARGET2/TARGET in plačilne sisteme, ki niso del sistema TARGET:
|
|
(l) |
Tabela 7 v delu 13 se nadomesti z naslednjim: „TABELA 7 Udeležba v izbranih medbančnih sistemih za prenos sredstev (*15)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(m) |
„Seznam plačilnih sistemov v tabelah 7, 8 in 9 “ na koncu dela 13 se črta. |
|
(n) |
Vstavi se naslednji del 16: „ DEL 16 Posojila nefinančnim družbam po panogi dejavnosti NCB poročajo bodisi podatke za posamezne oddelke v skladu s Predlogo I bodisi, če podatki za posamezne oddelke niso na voljo, v skladu s Predlogo II. NCB poročajo neporavnane zneske ločeno za posojila domačim nefinančnim družbam (NFD) in za posojila nefinančnim družbam drugih sodelujočih držav članic (kjer so na voljo). Vsi podatki se poročajo v milijonih eurov.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2.
Priloga IV se spremeni, kot sledi:|
(a) |
Točka 3.1 v delu 2 se nadomesti z naslednjim:
|
|
(b) |
Tabela „UNIT (Enota)“ v oddelku 3 dela 4 se nadomesti z naslednjim: „UNIT (Enota)
|
3.
Priloga V se spremeni, kot sledi:|
(a) |
Točka 2 v pododdelku 3 oddelka 1 v delu 2 se nadomesti z naslednjim:
|
|
(b) |
V pododdelku 1 oddelka 2 v delu 3 se doda naslednja točka 4:
(*16) Do odpisov/delnih odpisov posojil, pri katerih MFI nastopa kot serviser, lahko pride, ker so posojila še vedno zabeležena v bilanci stanja, bodisi na posamičnih računih MFI bodisi na ravni skupine, podatki o servisiranju, ki se poročajo NCB, pa se zajemajo od tam. Do njih lahko pride tudi, ko mora serviser navesti znižano stanje glavnice dolga za slaba posojila, da bi izpolnjeval pogodbe z vlagatelji.“ " |
|
(c) |
Točka 5 v pododdelku 2 oddelka 2 v delu 3 se nadomesti z naslednjim:
|
|
(d) |
Dodatek III se črta. |
4.
Priloga VI se spremeni, kot sledi:|
(a) |
Del 1 se nadomesti z naslednjim: „ DEL 1 Spremenljivke za potrebe seznama MFI za statistične namene
|
|
(b) |
Del 2 se črta. |
5.
Priloga VII se spremeni, kot sledi:|
(a) |
Del 1 se nadomesti z naslednjim: „ DEL 1 Spremenljivke za poročanje seznama investicijskih skladov za statistične namene
|
|
(b) |
Del 3 se črta. |
6.
Priloga VIII se spremeni, kot sledi:|
(a) |
V delu 1 se opis spremenljivke „ISIN codes“ nadomesti z naslednjim: „Ta spremenljivka označuje kode ISIN (*21) vseh vrednostnih papirjev, ki jih izda DPFS. Spremenljivka je sestavljena iz več delov, vključno z navedbo: ‚ISIN_1‘, ‚ISIN_2‘, ‚ISIN_3‘, ‚ISIN_4‘ and ‚ISIN_n‘. Minimalna zahteva je, da se poroča najmanj ena koda ISIN (ISIN_1). Pri poročanju DPFS, za katero se kode ISIN ne uporabljajo ali niso dostopne, se mora za ‚ISIN_1‘ poročati 12-mestni izraz ‚XXXXXXXXXXXX‘. (*21) Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja: koda, ki enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev in je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov.“ " |
|
(b) |
Del 2 se črta. |
(*4) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.“
(*5) V bilanci stanja MFI se ne razlikuje med vlogami in posojili na strani sredstev in obveznosti. Namesto tega se vsa netržna sredstva, ki so položena pri MFI oziroma njim posojena (= obveznosti), štejejo za ‚vloge‘, vsa sredstva, ki jih položijo oziroma posodijo MFI (= sredstva), pa štejejo za ‚posojila‘. Vendar pa ESR 95 določa razlikovanje glede na merilo, kdo sproži transakcijo. Kadar jo sproži posojilojemalec, mora biti finančna transakcija razvrščena kot posojilo. Kadar jo sproži posojilodajalec, mora biti finančna transakcija razvrščena kot vloga.“
(*7) Kategorija F.33 v ESR 95.
(*8) Kategorija F.511 v ESR 95.
(*9) Sklop A za NCB in sklop B za BIS.“
(*12) Konec obdobja.“
(*13) OJ L 237, 8.9.2007, p. 1.
(*14) OJ L 18, 23.1.2006, p. 1.“
(*16) Do odpisov/delnih odpisov posojil, pri katerih MFI nastopa kot serviser, lahko pride, ker so posojila še vedno zabeležena v bilanci stanja, bodisi na posamičnih računih MFI bodisi na ravni skupine, podatki o servisiranju, ki se poročajo NCB, pa se zajemajo od tam. Do njih lahko pride tudi, ko mora serviser navesti znižano stanje glavnice dolga za slaba posojila, da bi izpolnjeval pogodbe z vlagatelji.“
(*21) Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja: koda, ki enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev in je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov.“ “
(*1) Prerazvrstitvene popravke je treba posredovati ECB za vsa polja; prevrednotovalne popravke samo za polja, označena z #.
(*2) Za to tabelo je treba ECB posredovati samo prerazvrstitvene popravke.
(*3) Prerazvrstitveni popravki se nanašajo samo na polja 568 do 613; popravki glede delnih odpisov se uporabljajo za vsa polja.’
(1) Centralne nasprotne stranke.
(2) Samostojni podjetniki posamezniki/neinkorporirana partnerstva.
(3) Sole proprietors/unincorporated partnerships.
(*6) ‚Druge valute‘ se nanašajo na vse druge valute, vključno z nacionalnimi valutami nesodelujočih držav članic.“
(*10) Dogovorjena letna obrestna mera (DLOM) ali natančno določena efektivna obrestna mera (NDER) se poroča za kategorije, vključene v tabelo. Poročanje DLOM/NDER je pospremljeno z ustreznimi obsegi novih poslov, če je tako označeno v tabelah z besedo ‚znesek‘.
Vendar pa je v primeru posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah (obrestovanega in z odloženim brezobrestnim plačilom) koncept obsegov novih poslov enakovreden neporavnanim zneskom.
Kazalniki 24 do 29 se izračunajo na podlagi postavk 37 do 54 v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18). Obrestne mere se izračunajo kot tehtana povprečja odgovarjajočih postavk v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), obsegi novih poslov pa bi morali biti vsota odgovarjajočih postavk v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18).
(*11) Dogovorjena letna obrestna mera (DLOM) ali natančno določena efektivna obrestna mera (NDER) se poroča za kategorije, vključene v tabelo. Poročanje DLOM/NDER je pospremljeno z ustreznimi obsegi novih poslov, če je tako označeno v tabelah z besedo ‚znesek‘.
Vendar pa je v primeru posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah (obrestovanega in z odloženim brezobrestnim plačilom) koncept obsegov novih poslov enakovreden neporavnanim zneskom.
Kazalnika 86 in 87 se izračunata na podlagi postavk 12, 23, 32 in 36 v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), neporavnani zneski pa se za posojila po kreditnih karticah (obrestovana in z odloženim brezobrestnim plačilom) ter posojila revolving in prekoračitve stanj na računih poročajo v skladu z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32). Obrestne mere se izračunajo kot tehtana povprečja odgovarjajočih postavk v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), pri čemer se za obrestovana posojila po kreditnih karticah upošteva obrestna mera, enaka nič. Kazalnika 86 in 87 sta namenjena zagotavljanju kontinuitete s kazalnikoma 12 in 23 (‚prekoračitve stanj na računih‘), kot sta bila predhodno opredeljena v Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), tj. preden sta bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 290/2009 (ECB/2009/7).“
(4) Od referenčnega obdobja za podatke ob koncu meseca za mesec junij 2010 (predložitev podatkov za leto 2011).
(5) Celotna vrednost posojil, ki jih centralna banka odobri kreditnim institucijam in so vrnjena v obdobju, krajšem od enega delovnega dne. To je povprečje najvišje dnevne vrednosti istočasnih in dejanskih znotrajdnevnih prekoračitev ali črpanj posojil čez dan v dnevu za vse kreditne institucije skupaj. V povprečju se upoštevajo vsi dnevi v obdobju izpolnjevanja, vključno s konci tednov in prazniki.
(6) Če ne-MFI vodi več računov, se vsak račun šteje ločeno.
(7) Od referenčnega obdobja za podatke ob koncu leta za leto 2010 (predložitev podatkov za leto 2011).
(8) Vsaka institucija se šteje enkrat, ne glede na število enot, ki jih ima v državi. Podkategorije institucij se med seboj izključujejo. Skupno število institucij je vsota vseh podkategorij. Institucije so vključene od trenutka, ko se prvič poročajo ECB za namene statistike MFI.
(9) Od referenčnega obdobja za podatke ob koncu četrtletja za drugo četrtletje 2010 (predložitev podatkov za leto 2011).
(*17) Razen če je izrecno določeno drugače, se izraz ‚združitev‘ nanaša na domače združitve.“
(*18) Razen če je izrecno določeno drugače, se izraz ‚združitev‘ nanaša na domače združitve.
(*19) Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3).
(*20) Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja: koda, ki enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev in je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov.“
IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom
|
21.1.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 16/48 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 28. oktobra 2009
(Državna pomoč C 29/06) o pomoči Italije za prestrukturiranje zadrug v ribiškem sektorju in njihovih združenj
(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 8040)
(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
(2010/35/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,
po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenim členom,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
|
(1) |
Z dopisom z dne 17. oktobra 2002 je Italija uradno obvestila Komisijo o zakonski uredbi št. 226 z dne 18. maja 2001 (v nadaljnjem besedilu uredba z dne 18. maja 2001) in sporočila, da so bili izvedeni ukrepi iz členov 7 in 8 navedene uredbe. |
|
(2) |
Člen 8 navedene uredbe določa instrument državne pomoči za prestrukturiranje zadrug ribiškega sektorja in njihovih združenj. Na podlagi tega člena se področje uporabe osrednjega sklada za posojila v ribištvu (Fondo centrale per il credito peschereccio) razširi na financiranje načrtov za prestrukturiranje podjetij, ki jih določa člen 11(8)(b) zakona št. 41 z dne 17. februarja 1982 (v nadaljnjem besedilu zakon št. 41 iz leta 1982), v korist zadrug in njihovih združenj, ki delujejo v sektorju ribištva in ribogojstva ter predelave in trženja proizvodov tega sektorja. |
|
(3) |
Ker je Italija sporočila, da je bil ta ukrep pomoči izveden, je bil evidentiran kot nezakonita pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe (1) [sedanjega člena 88]. |
|
(4) |
Od Italije se je večkrat zahtevalo dodatne informacije. Z dopisom C (2005) 161 z dne 20. januarja 2005 je Komisija v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 659/1999 Italiji poslala tudi odredbo za predložitev informacij. Italija je na to odredbo odgovorila z dopisom z dne 3. marca 2005. Dne 12. julija 2005 je Komisija prejela še en dopis. |
|
(5) |
Zaradi dvomov o združljivosti programa pomoči s skupnim trgom se je Komisija odločila začeti formalni postopek preiskave iz člena 93 [sedanjega člena 88] Pogodbe. Komisija je Italijo obvestila o tej odločitvi z dopisom C (2006) 2312 z dne 22. junija 2006 (2). |
|
(6) |
Italija je svoje pripombe navedla v dopisih z dne 14. septembra in 31. oktobra 2006. |
2. OPIS
|
(7) |
Kot je navedeno zgoraj, je cilj uredbe z dne 18. maja 2001 razširiti področje uporabe osrednjega sklada za posojila v ribištvu na dejavnosti za prestrukturiranje zadrug ribiškega sektorja in njihovih združenj, kot je določeno v členu 11(8)(b) zakona št. 41 iz leta 1982. |
|
(8) |
Uredba z dne 18. maja 2001 je predpis, ki od začetka veljavnosti določa financiranje ukrepov pomoči, določenih z odlokom ministra za kmetijstvo z dne 10. februarja 1998 (v nadaljnjem besedilu odlok z dne 10. februarja 1998), ki opredeljuje podrobna pravila za uporabo člena 11(8)(b) zakona št. 41 iz leta 1982. |
|
(9) |
Značilnosti te sheme pomoči, kot so opisane v odloku z dne 10. februarja 1998, so:
|
|
(10) |
Italija je z dopisom z dne 3. marca 2005 pojasnila, da so te pomoči namenjene podjetjem v obliki zadrug, ki po pravu Skupnosti ustrezajo opredelitvi malih in srednje velikih podjetij, ter da so navedene pomoči omejene na obdobje, potrebno za prestrukturiranje, in da se lahko podjetju dodelijo le enkrat. |
|
(11) |
Po mnenju Italije ta shema pomoči nima omejitve trajanja. Ne odlok z dne 10. februarja 1998 ne uredba z dne 18. maja 2001 ne vsebujeta nobene omejitve. Poleg tega dopis Italije z dne 12. julija 2005 izrecno poudarja, da določbe te uredbe ostajajo v veljavi in se bodo lahko izvedle v prihodnjih letih. |
|
(12) |
Komisija ni imela nobene informacije o znesku dejansko dodeljenih pomoči. |
3. RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE
|
(13) |
Komisija meni, da je navedena shema državne pomoči nezakonita v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 in kot taka pomeni novo pomoč, katere izvedba krši obveznost predhodne priglasitve pomoči Komisiji. |
|
(14) |
V izmenjavah dopisov pred predhodno analizo Komisije je Italija trdila, da ta shema pomoči ni nova shema, ampak shema, ki podaljšuje preučeno shemo s številko NN 24/98, ki jo je Komisija obravnavala kot združljivo s skupnim trgom (dopis SG (99) D/1851 z dne 11. marca 1999). |
|
(15) |
Komisija se ne more strinjati s stališčem Italije, čeprav se je dejansko izrekla v korist sheme pomoči NN 24/98 v zvezi s shemo iz odloka z dne 10. februarja 1998. Vendarle se je ukrep pomoči, ki ga je Komisija preučila, nanašal na izvajanje načrtov za prestrukturiranje v letih od vključno 1997 do vključno 1999, z odločbo z dne 11. marca 1999 pa je Komisija opomnila italijanske oblasti, da ji morajo v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES priglasiti osnutek vsakega refinanciranja, podaljšanja ali spremembe tega ukrepa pomoči. Komisija zato meni, da je uredba z dne 18. maja 2001 pomenila novo izvršitev ali refinanciranje zadevnega ukrepa pomoči s sredstvi iz osrednjega sklada za posojila v ribištvu. |
|
(16) |
Po drugi strani je Italija z dopisom z dne 12. marca 2003 sporočila, da izvajanje tega ukrepa ni več v pristojnosti ministra, ampak dežel, na katere so se v ta namen prenesla sredstva iz osrednjega sklada za posojila v ribištvu. Poleg tega je Italija dopisu z dne 1. julija 2004 priložila dve sporočili iz dežel Sicilije in Apulije v zvezi z ukrepi pomoči, izvedenimi v okviru zadevne sheme: za Sicilijo dopis z dne 19. junija 2004, v katerem je bilo zapisano, da se je tak ukrep izvedel po odloku Odbora za ribištvo št. 158 z dne 3. decembra 2003, in za Apulijo dopis z dne 19. maja 2004, v katerem je bilo pojasnjeno, da je bil ukrep izveden na podlagi dokumentov, ki jih je dežela prejela v letu 2001; v dopisu Apulije je bilo še navedeno, da so finančna sredstva za leto 2003 prejeli šele konec istega leta. Ne glede na to Italija ni predložila nobenih informacij o znesku sredstev, uporabljenih v okviru te sheme. V vsakem primeru sta navedena dopisa potrdila, da so bila nekatera sredstva dana na razpolago deželam v skladu s členom 8 uredbe z dne 18. maja 2001, kar pomeni, da se je ta shema pomoči dejansko izvedla. |
|
(17) |
Poleg tega Komisija meni, da je priglašena shema pomoči postala nova shema pomoči dne 1. julija 2001, če je res šlo za obstoječo shemo pomoči, kot trdi Italija, in če uredba z dne 18. maja 2001 ni spremenila te sheme. |
|
(18) |
Pravzaprav je bila ta shema pomoči odobrena ob upoštevanju smernic za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo, ki jih je Komisija sprejela leta 1997 (v nadaljnjem besedilu smernice za ribištvo iz leta 1997) (3). |
|
(19) |
1. januarja 2001 so bile te smernice za ribištvo nadomeščene s smernicami za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (v nadaljnjem besedilu smernice za ribištvo iz leta 2001) (4). Komisija je z dopisom z dne 21. decembra 2000 v skladu s točko 3.2 smernic za ribištvo iz leta 2001 državam članicam v okviru mehanizma ustreznih ukrepov predlagala, naj spremenijo obstoječe sheme pomoči za ribištvo do 1. julija 2001. Države članice so bile pozvane, naj dajo pisno soglasje k temu predlogu pred 1. marcem 2001. Pojasnjeno je bilo, da bo Komisija v skladu s tretjim odstavkom točke 3.2, če ne bo odgovora, štela, da je zadevna država članica predlog sprejela. Po drugi strani je v točki 3.4 smernic za ribištvo iz leta 2001 določeno, da se vsaka nezakonita pomoč preuči skladno s smernicami, ki so veljale v času, ko je začel veljati upravni akt, ki uvaja pomoč. Italija na dopis Komisije z dne 21. decembra 2000 ni odgovorila. Komisija je z dopisom z dne 7. maja 2001 opomnila Italijo na pogoje iz zgoraj navedenega dopisa in jo obvestila, da bo za Komisijo od tistega trenutka naprej odsotnost negativnega odgovora pomenila soglasje k predlogu glede zadevnih ukrepov. Komisija je torej menila, da je Italija sprejela predlog in da so bile obstoječe sheme pomoči spremenjene pred 1. julijem 2001. |
|
(20) |
V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti povzroči sprejetje ustreznih ukrepov, v primeru izvajanja novih smernic, ki jih sprejmejo države članice, preoblikovanje obstoječih pomoči v nove pomoči. Obstoječe sheme pomoči morajo biti usklajene z ustreznimi ukrepi ali preoblikovane v nove sheme pomoči in jih je treba predhodno priglasiti Komisiji. (5) |
|
(21) |
Učinek določb smernic za ribištvo iz leta 2001, ki jih je Italija sprejela, je bil torej odvzem dovoljenja, predhodno izdanega za pomoči, ki niso prilagojene tem smernicam, in njihova opredelitev kot nove pomoči. Tako je bilo pri pomočeh za prestrukturiranje zadrug. Pravzaprav smernice za ribištvo iz leta 1997 niso vsebovale nobene posebne določbe o pomočeh za prestrukturiranje podjetij ribiškega sektorja; v zadnji alinei zadnjega odstavka točke 1.3 so imele le določbo o tem, da bo vsaka pomoč za delovanje preučena posebej, če bo neposredno povezana z načrtom prestrukturiranja. Smernice za ribištvo iz leta 2001 pa so v točki 2.2.4 vsebovale posebno določbo o pomočeh za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki je predvidevala uporabo smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu smernice za prestrukturiranje iz leta 1999), ki so veljale v tistem času (6). |
|
(22) |
Ker je bil glede na pogoje iz prvega dopisa Italije z dne 17. oktobra 2002 ukrep pomoči, predviden v uredbi z dne 18. maja 2001, izveden, je ta po 1. juliju 2001, roku za spremembo obstoječih shem državnih pomoči, postal nezakonit ukrep pomoči. |
|
(23) |
Komisija je začela predhodno analizo te nezakonite sheme pomoči ob upoštevanju smernic za ribištvo iz leta 2001 in leta 2004. V skladu z drugim odstavkom točke 5.3 smernic za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (7) iz leta 2004 (v nadaljnjem besedilu smernice za ribištvo iz leta 2004) se te smernice uporabljajo za pomoči, dodeljene po 1. novembru 2004, medtem ko se za pomoči, dodeljene pred tem datumom, uporabljajo smernice iz leta 2001. |
|
(24) |
Tako smernice za ribištvo iz leta 2001 (točka 2.2.4) kot smernice za ribištvo iz leta 2004 (točka 4.1.2), določajo, da se pomoči, namenjene reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah, vrednotijo skladno s smernicami za prestrukturiranje. Za pomoči, dodeljene do 9. oktobra 2004, se uporabljajo smernice za prestrukturiranje iz leta 1999, za tiste, dodeljene po 10. oktobru 2004, pa se uporabljajo smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (8) iz leta 2004 (v nadaljnjem besedilu smernice za prestrukturiranje iz leta 2004). Za posebne primere podjetij, katerih glavna dejavnost je morsko ribištvo, smernice za ribištvo iz leta 2001 in iz leta 2004 dodajajo, da se sme te pomoči dodeliti samo, če je bil Komisiji predstavljen načrt za zmanjšanje zmogljivosti flote. |
|
(25) |
Te smernice za ribištvo predvidevajo, da so prejemniki pomoči za prestrukturiranje lahko samo podjetja v težavah. Merila za prepoznavo obstoja težav so opisana v točkah od 4 do 8 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 oziroma v točkah od 9 do 13 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004. Komisija je menila, da odlok z dne 10. februarja 1998 ni omogočal preverjanja izpolnjevanja teh meril. Prejemniki pomoči, ki jih je Italija dodelila, so bila torej lahko tudi podjetja, ki niso izpolnjevala meril iz teh smernic. |
|
(26) |
Poleg tega je Komisija ugotovila, da nima nobene informacije o izpolnjevanju nekaterih meril za izvršitev načrtov za prestrukturiranje iz zgoraj navedenih smernic: merila v zvezi s ponovno vzpostavitvijo dolgoročne donosnosti zadrug upravičenk (točke od 31 do 34 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 in točke od 34 do 37 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004), sprejetjem izravnalnih ukrepov, ko je prejemnik sheme pomoči srednje veliko podjetje (točka 82(b) smernic za prestrukturiranje iz leta 2004), ali prispevkom prejemnikov k finančnemu prestrukturiranju podjetja (točka 40 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 in točka 43 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004). Komisija je prav tako ugotovila, da za podjetja, katerih glavna dejavnost je ribištvo, Italija ni predložila nobenega načrta za zmanjšanje zmogljivosti flote. |
|
(27) |
Komisija se je zaradi vsega navedenega odločila začeti formalni postopek preiskave. |
4. PRIPOMBE ITALIJE
|
(28) |
Italija najprej poudarja, da je zadevno pomoč izvedla povsem dobronamerno. Za Italijo je uredba z dne 18. maja 2001 pomenila enostavno obnovitev ukrepa NN 24/98, že potrjenega na ravni Skupnosti. Ni menila, da gre za nezakonito shemo pomoči. Italija protislovno poudarja tudi, da generalni direktorat za morsko ribištvo in ribogojstvo, tako kot dežele, na katere je bila leta 2000 prenesena pristojnost, nikakor ni predvidel, da bo izvrševal ukrepe na podlagi navedene uredbe. |
|
(29) |
Italija sporoča, da so bila za izvajanje te sheme pomoči določena stroga merila. Od prejemnika se je zlasti zahteval znaten prispevek kot zagotovilo, da je pomoč omejena na minimum, ki je nujno potreben za ponovno vzpostavitev donosnosti podjetja, ob čim manjšem izkrivljanju konkurence. Italija dodaja, da se velik del pomoči namenja za programe usposabljanja in tehnološke inovacije; poleg tega več kot polovica nakazanih sredstev ni bila nepovratnih, ampak so jih morala podjetja vrniti, ker je šlo za dolgoročna posojila, za katera je veljala posebna jamstvena shema. Poleg tega bi izračun intenzivnosti pomoči pokazal, da je ta precej pod pragom za pomoč de minimis. |
|
(30) |
Med drugim se dosledno upošteva načelo una tantum. V skladu z vsebino smernic za prestrukturiranje je cilj te pomoči prejemnikom omogočiti kritje stroškov po ponovni vzpostavitvi dolgoročne gospodarske uspešnosti. Italija meni, da taka shema pomoči za prestrukturiranje prispeva k razvoju gospodarskih dejavnosti, ne da bi ta na trgovino vplivala v nasprotju s skupnim interesom in je hkrati v skladu s pogoji, določenimi v zgoraj navedenih smernicah: sanacija podjetij v razumnem času, preprečitev izkrivljanja konkurence, sorazmernost pomoči, razporeditev plačil glede na napredovanje načrta za prestrukturiranje zadevnega podjetja ter nadzor nad izvajanjem načrta. |
|
(31) |
Italija zaključuje svoje pripombe s sklicem na sporočilo Komisije o izboljšanju gospodarskih razmer v ribiški industriji z dne 9. marca 2006 (v nadaljnjem besedilu sporočilo z dne 9. marca 2006) (9) in dodaja, da je neugodno konjunkturo v ribiškem sektorju poslabšal strm porast cen goriva. Poleg tega se cene številnih ulovljenih vrst rib niso prilagodile proizvodnim stroškom. Zato Italija meni, da je treba ohraniti tako vrsto ukrepov, katerih edini cilj je podpora gospodarskemu sektorju v težavah. |
5. OCENA
5.1 Obstoj nezakonite državne pomoči
|
(32) |
Komisija ugotavlja, da shema pomoči, katere cilj je zagotoviti financiranje prestrukturiranja določene kategorije podjetij, ki izvajajo svojo dejavnost v določenem sektorju, zagotavlja tem podjetjem finančno prednost. Glede na to, da se proizvodi podjetij, ki prejemajo pomoč, prodajajo na trgu Skupnosti, navedena shema pomoči krepi njihov položaj tako na italijanskem trgu glede na podjetja drugih držav članic, ki želijo prodajati svoje proizvode na tem trgu, kot tudi na trgih drugih držav članic glede na podjetja, ki prodajajo svoje proizvode na teh trgih. |
|
(33) |
Poleg tega so prejemniki te pomoči podjetja iz določenega gospodarskega sektorja. Zato se ta shema, ker so potrebna sredstva za njeno izvajanje javna sredstva, oblikuje kot shema državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. |
|
(34) |
Pripombe, ki jih je Italija posredovala Komisiji v odgovor na začetek formalnega postopka preiskave, ne postavljajo pod vprašaj opredelitve te sheme za nezakonito shemo državne pomoči. Pravzaprav Komisija, neodvisno od razlage iz pripomb Italije, ugotavlja, da ta shema pomoči v vsakem primeru pomeni ponovni začetek sheme pomoči, ki je bila uvedena z odlokom z dne 10. februarja 1998 in jo je Komisija preučila ter odobrila pod številko NN 24/98. Kot je navedeno v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, tak ponovni začetek pomeni izvršitev nove sheme pomoči, torej nezakonite sheme pomoči. Sprememba identitete javnega organa, ki izvaja tako shemo, ne vpliva na naravo pomoči in opredelitev, ki ji jo Komisija lahko določi; pri tem ni pomembno, ali so tako shemo pomoči, ki temelji na uredbi z dne 1. februarja 1998, obnovile uredba z dne 18. maja 2001 oziroma dežele, na podlagi drugih določb, ki Komisiji niso znane. |
|
(35) |
Poleg tega, kot je določeno v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, če je bila priglašena shema pomoči, kot so trdile italijanske oblasti, res obstoječa shema pomoči in zakonska uredba z dne 18. maja 2001 ni spremenila te sheme, Komisija meni, da je postala nova shema pomoči 1. julija 2001, ko se po sprejetju novih smernic za ribištvo, ki veljajo od 1. januarja 2001, obstoječe sheme pomoči, ki niso bile prilagojene tem smernicam, niso več mogle sklicevati na dodeljeno dovoljenje in jih je bilo treba preoblikovati v nove sheme pomoči, ki jih je treba priglasiti Komisiji. Komisija je z dopisom z dne 21. decembra 2000 v skladu s točko 3.2 smernic za ribištvo iz leta 2001 državam članicam v okviru mehanizma ustreznih ukrepov predlagala, naj spremenijo obstoječe sheme pomoči za ribištvo do 1. julija 2001, pri čemer je pojasnila, da se bo v primeru, če država članica ne odgovori štelo, da je zadevna država članica predlog sprejela. Italija na dopis Komisije z dne 21. decembra 2000 ni odgovorila, niti na ponovni poziv z dne 7. maja 2001, v katerem je bila obveščena, da bo za Komisijo od tistega trenutka naprej odsotnost negativnega odgovora pomenila soglasje k predlogu ustreznih ukrepov. Komisija je torej menila, da je Italija sprejela predlog in so bile obstoječe sheme pomoči spremenjene pred 1. julijem 2001. |
|
(36) |
Določbe smernic za ribištvo iz leta 2001, ki jih je Italija sprejela, so torej nekaterim pomočem odvzele predhodno dodeljeno dovoljenje in preklicale njihovo opredelitev novih pomoči. Tako je bilo pri pomočeh za prestrukturiranje zadrug. Pravzaprav so, v nasprotju s smernicami za ribištvo iz leta 1997, smernice za ribištvo iz leta 2001 v ustrezni točki 2.2.4 vsebovale posebno določbo o pomočeh za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki je predvidevala uporabo smernic za prestrukturiranje iz leta 1999. |
|
(37) |
Posledično, kot je navedeno v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, taka shema državne pomoči za pomoči, dodeljene po 1. juliju 2001, gotovo pomeni novo pomoč, ki jo je pred izvedbo Italija morala priglasiti Komisiji. |
5.2 Združljivost s skupnim trgom
|
(38) |
Taka shema se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom samo, če je upravičena do uporabe ene od izjem iz Pogodbe. Ker so prejemniki zgoraj navedene sheme podjetja iz sektorja ribištva in ribogojstva, je treba to preučiti ob upoštevanju smernic za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo. Analiza iz odločbe o začetku formalnega postopka preiskave še vedno velja. |
|
(39) |
Ukrep je jasno predstavljen kot shema pomoči za prestrukturiranje podjetij z izvedbo načrtov za prestrukturiranje v podjetjih, ki prejmejo pomoč. Seznam upravičenih stroškov iz odloka z dne 10. februarja 1998 kaže, da so upravičene dejavnosti dejansko dejavnosti, ki omogočajo prestrukturiranje podjetij, ki prejmejo pomoč. Ti izdatki zajemajo naložbe ali finančne stroške in stroške delovanja podjetij. Ti izdatki so gotovo povezani s preusmeritvijo dejavnosti podjetij, ki prejmejo pomoč ali z njihovo prilagoditvijo novim gospodarskim razmeram, da se omogoči ponovna vzpostavitev gospodarske in finančne donosnosti. |
|
(40) |
Zato je treba analizirati tako shemo pomoči ob upoštevanju določb iz smernic za ribištvo. |
|
(41) |
Smernice za ribištvo iz leta 2001 (točka 2.2.4) in smernice za ribištvo iz leta 2004 (točka 4.1.2) določajo, da se pomoči, namenjene reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah, vrednotijo skladno s smernicami za prestrukturiranje. V primeru, da bi bile pomoči nakazane še po 1. aprilu 2008, kar je mogoče, saj je bila ta shema pomoči uvedena brez časovnih omejitev (gl. uvodno izjavo 2 zgoraj), bi uporabili smernice za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (10), sprejete v letu 2008 (v nadaljnjem besedilu smernice za ribištvo iz leta 2008), ki enako napotijo na smernice za prestrukturiranje. Za pomoči, dodeljene do 9. oktobra 2004, se uporabljajo smernice za prestrukturiranje iz leta 1999, za tiste, dodeljene po 10. oktobru 2004, pa smernice za prestrukturiranje iz leta 2004. Pomembno je še poudariti, da za poseben primer podjetij, katerih glavna dejavnost je morsko ribištvo, smernice za ribištvo dodajajo, da se sme te pomoči dodeliti samo, če je bil Komisiji predstavljen načrt za zmanjšanje zmogljivosti flote. |
|
(42) |
Zato je zlasti dobro presoditi, ali so pogoji za izvajanje take sheme pomoči skladni s tistimi, določenimi v smernicah za prestrukturiranje. |
|
(43) |
Prvič, smernice za prestrukturiranje predvidevajo, da so prejemniki pomoči za prestrukturiranje samo podjetja v težavah, ki izpolnjujejo merila iz točk od 4 do 8 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 oziroma iz točk od 9 do 13 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004. Te določbe določajo stroga merila za opredelitev nekega podjetja kot podjetja v težavah. Pravzaprav mora podjetje, v skladu s točko 5 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 in točke 10 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004, da bi veljalo za podjetje v težavah, če je družba z omejeno odgovornostjo, izgubiti več kot polovico lastnih sredstev in vsaj četrtino od teh v zadnjih dvanajstih mesecih, pri vseh drugih oblikah gospodarskih družb pa mora izpolnjevati pogoje za začetek stečajnega postopka v primeru insolventnosti. Točka 11 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004 kaže še, da podjetje lahko, poleg teh meril, velja za podjetje v težavah, če kaže značilne znake, kot so naraščajoče izgube, zmanjšanje prometa, povečanje finančnih stroškov itd. (države članice lahko na podlagi točke 18 pri pomočeh za prestrukturiranje, dodeljenih podjetjem v ribiškem sektorju v okviru sheme pomoči, upoštevajo tudi to merilo). |
|
(44) |
Komisija ugotavlja, da odlok z dne 10. februarja 1998 ne vsebuje nobenega tovrstnega ali podobnega merila. Pomoč, ki jo dodeli Italija, lahko tako prejmejo podjetja, ki ne izpolnjujejo postavljenih pogojev in torej niso nujno podjetja v težavah. |
|
(45) |
Drugič, ker je ta shema pomoči namenjena malim in srednje velikim podjetjem, se v skladu s točko 67(a) smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 uporabljajo merila, določena v točkah od 31 do 34 navedenih smernic. Enaki pogoji, v skladu s točko 82(a), so določeni v točkah od 34 do 37 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004. V skladu s temi določbami mora načrt za prestrukturiranje zlasti omogočiti ponovno vzpostavitev dolgoročne donosnosti podjetja v razumnem času in na podlagi realističnih predpostavk, opisati mora okoliščine, ki so podjetju povzročile težave, in predlagati tako preoblikovanje, ki bo podjetju po prestrukturiranju omogočilo poravnavanje vseh lastnih stroškov; dodelitev pomoči je mogoča le, če predstavljeni načrt za prestrukturiranje vsebuje vse te elemente. |
|
(46) |
Komisija meni, da Italija ni uvedla nobenega postopka, ki bi omogočal preverjanje izpolnjevanja teh pogojev. Informacije, posredovane v odgovor na začetek formalnega postopka preiskave, se nanašajo samo na splošne pogoje iz odloka z dne 10. februarja 1998 za dodelitev takih pomoči. Toda ti pogoji ne določajo objektivnih meril, ki bi omogočala preverjanje, ali so posamezni načrti prestrukturiranja zainteresiranih podjetij resnično zasnovani v skladu s temi načeli. Ni torej nobenega zagotovila, da so pogoji, določeni v točkah od 31 do 34 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 ali v točkah od 34 do 37 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004, izpolnjeni. |
|
(47) |
Tretjič, v skladu s točkama 40 in 41 smernic za prestrukturiranje iz leta 1999, ki se uporabljajo za mala in srednje velika podjetja, morajo v skladu s točko 67(c) teh smernic prejemniki prispevati lastna sredstva k načrtu za prestrukturiranje, tako da se pomoč omeji na minimum. Enako načelo vsebujeta točki 43 in 44 smernic za prestrukturiranje iz leta 2004, ki se uporabljata na podlagi točke 82(c). |
|
(48) |
V skladu z odlokom z dne 10. februarja 1998 se pomoč dodeli v obliki nepovratnih sredstev, ki pa ne smejo presegati 40 % upravičenih izdatkov, oziroma v obliki subvencioniranega posojila v višini 85 % teh izdatkov. Razlikovanja na podlagi vrste upravičenih izdatkov (gl. zgoraj točko 2 Opis) ni. Iz tega Komisija sklepa, da se lahko ta prispevek nanaša na kateri koli zadevni strošek, na primer na stroške posodobitve obratov, kritje premoženjskih izgub, poravnavo dolgov itd. |
|
(49) |
Zato je mogoče, da so nekateri prejemniki znatno prispevali k izvršitvi načrta prestrukturiranja njihovega podjetja. Vendar pa Komisija meni, da Italija ni določila nobenega merila, ki bi omogočalo spremembo zneska dodeljene pomoči glede na prispevek vsakega prejemnika. Edino merilo, ki ga vsebuje odlok z dne 10. februarja 1998, je merilo vrstnega reda prošenj za pomoč. Komisija zato meni, da Italija v tej shemi pomoči ni določila nobenega postopka, ki bi omogočal preverjanje izpolnjevanja pogojev o prispevku prejemnikov iz lastnih sredstev in omejitvi pomoči na minumum. Dejansko je torej mogoče, da nekateri prejemniki pomoči niso izpolnjevali teh pogojev. |
|
(50) |
Četrtič, v skladu s točko 67(b) smernic za prestrukturiranje iz leta 1999 se izravnalni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, da bi preprečili neupravičeno izkrivljanje konkurence, opisano v točkah od 35 do 39 navedenih smernic, ne uporabljajo za mala in srednje velika podjetja. Nasprotno pa je treba v skladu s točko 82(b) smernic za prestrukturiranje iz leta 2004 to vrsto ukrepov, opisanih v točkah od 38 do 42 navedenih smernic, uporabiti, ko je prejemnik pomoči srednje veliko podjetje. Komisija meni, da Italija ni predvidela izvajanja tovrstnih izravnalnih ukrepov, ko je prejemnik sheme pomoči srednje veliko podjetje. |
|
(51) |
V primeru, da so prejemnice take sheme pomoči zadruge, katerih glavna dejavnost je ribištvo, Italija ni predstavila nobenega načrta za zmanjšanje zmogljivosti flote, kot zahtevajo točka 2.2.5. smernic za ribištvo iz leta 2001 oziroma v točka 4.1.2 smernic za ribištvo iz leta 2004 in točka 4.2 smernic za ribištvo iz leta 2008. |
|
(52) |
Komisija Italijo še opozarja, da obvestilo z dne 9. marca 2006 ni spremenilo meril in pogojev, ki se uporabljajo pri shemah pomoči za prestrukturiranje. Cilj je bil povabiti države članice, da uporabijo nekatere instrumente, da bi odpravile težave, s katerimi se spopada ribiški sektor. Med instrumenti, ki jih priporoča Komisija, je možnost držav članic, da uvedejo sheme pomoči za reševanje in prestrukturiranje. V tem obvestilu je Komisija nameravala pojasniti, kako uporabljati smernice za prestrukturiranje, ni pa nikoli omenila možnosti odstopanja od njih. Smernice še vedno veljajo v celoti. |
|
(53) |
Na koncu, italijanske oblasti niso omenile drugih argumentov ali posredovale dodatnih informacij, ki bi kazale, da bi zadevne pomoči lahko bile združljive s skupnim trgom na podlagi drugih določb Pogodbe ES oziroma pravil, predpisov ali smernic o državnih pomočeh. |
6. SKLEP
|
(54) |
Komisija ugotavlja, da je Italija nezakonito v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe izvajala shemo pomoči za prestrukturiranje ribiških zadrug in njihovih združenj. |
|
(55) |
Na podlagi analize iz dela 5 te odločbe Komisija meni, da je taka shema pomoči nezdružljiva s skupnim trgom. |
7. VRAČILO
|
(56) |
Ko je nezakonito dodeljena državna pomoč nezdružljiva s skupnim trgom, je treba v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 zahtevati od prejemnikov, da jo vrnejo. Cilj je dosežen, ko prejemniki oziroma podjetja, ki so dejansko prejela zadevne pomoči, te povrnejo. Vendar navedeni prvi odstavek poudarja, da „Komisija ne zahteva vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Skupnosti“. Dobro je preveriti, ali bi se v tem primeru splošno načelo prava Skupnosti, kot je načelo zaupanja v pravo oziroma pravno varnost, lahko uporabilo z namenom izključitve vrnitve nezakonitih in nezdružljivih pomoči prejemnikov. |
|
(57) |
Dodati je treba, da morajo države članice, da bi preprečile izkrivljanje konkurence, paziti, da so državni ukrepi združljivi s pravili Skupnosti na področju državnih pomoči; poleg tega morajo v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES Komisiji priglasiti vsako državno pomoč in ukrepa ne smejo izvajati, dokler se ne preuči. Zato v zvezi z možnostjo prejemnikov, da se sklicujejo na načelo zaupanja v pravo, da bi se izognili vrnitvi nezakonitih in nezdružljivih pomoči, sodna praksa Sodišča določa, da „razen v izjemnih okoliščinah podjetja, ki so prejela pomoči, načeloma ne morejo imeti zaupanja v pravo, da je pomoč zakonita, razen če je bila dodeljena v skladu z določbami o predhodnem nadzoru državne pomoči. Dejansko mora biti skrben gospodarski subjekt vedno sposoben preveriti, ali je bil ta postopek spoštovan […]“ (11). |
|
(58) |
V zadevi 265/85 Van den Bergh en Jurgens BV proti Komisiji (12) je Sodišče Evropskih skupnosti določilo, da „[…] lahko pravico do varstva upravičenih pričakovanj uveljavlja vsak posameznik, ki se znajde v položaju, v katerem je jasno, da je institucija povzročila upravičena pričakovanja. A če lahko razumen in preudaren gospodarski subjekt predvidi sprejetje ukrepa Skupnosti, ki lahko vpliva na njegove interese, se ob njegovem sprejetju na to načelo ne more sklicevati“. |
|
(59) |
Komisija je za prilagoditev obstoječih pomoči novim smernicam za ribištvo iz leta 2001 predlagala državam članicam, naj spremenijo obstoječe sheme pomoči za ribiški sektor pred 1. julijem 2001. Sodna praksa (13) je potrdila, da tak predlog iz smernic pomeni element rednega in jasnega sodelovanja, v okviru katerega Komisija z državami članicami redno preverja vse obstoječe sheme pomoči in državam članicam predlaga ustrezne ukrepe. Tako bi bil sporazum med Komisijo in vsako državo članico o celovitem seznamu vseh obstoječih shem pomoči nepraktičen, zato je odgovornost za prilagoditev shem, ki to potrebujejo, razumno prepustiti državam članicam. To še bolj upravičuje dejstvo, da te sodelujejo pri pripravi novih smernic in se, še preden začnejo veljati, dobro zavedajo njihovih posledic za obstoječe sheme pomoči. |
|
(60) |
Italija trdi, da je menila, da je bil zadevni ukrep samo podaljšanje ukrepa NN 24/98, ki ga je Komisija potrdila dne 11. marca 1999, in je ukrep zato obstoječa pomoč. Po mnenju Komisije je bil ukrep obstoječa pomoč le do 30. junija 2001. Kot je navedeno zgoraj, Komisija v zvezi s tem meni, da je Italija v okviru mehanizma ustreznih ukrepov sprejela predlog za spremembo shem pomoči, ki so obstajale v ribištvu in ribogojstvu, tako po sprejetju smernic za ribištvo iz leta 2001 kot smernic za ribištvo iz leta 2004. Od 1. julija 2001 je pomoč torej postala nova pomoč, ker bi jo bilo treba prilagoditi novim smernicam za ribištvo iz leta 2001. |
|
(61) |
Na podlagi člena 26(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 je mogoče razumeti, da bi dejstvo, da Komisija ni objavila sprejetja smernic za ribištvo iz leta 2001 s strani italijanske vlade, lahko pomenilo, da bi nekateri prejemniki pomoči to razumeli kot, da je zadevni državni ukrep še vedno štet za obstoječo pomoč. Člen 26 dejansko določa, da mora Komisija objaviti „povzetek odločb, sprejetih na podlagi […] člena 18 v povezavi s členom 19(1)“. Na podlagi člena 18 navedene Uredbe, „če Komisija […] ugotovi, da veljavna shema pomoči ni ali ni več združljiva s skupnim trgom, izda priporočilo, v katerem zadevni državi članici predlaga ustrezne ukrepe“. Člen 19(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 določa, da v trenutku, ko država članica sprejme predlagane ustrezne ukrepe, Komisija to zabeleži in o tem obvesti državo članico. |
|
(62) |
Komisija sprejetja ustreznih ukrepov, ki jih je predlagala za izvršitev novih smernic za ribištvo iz leta 2001, s strani vsake države članice ni objavila v Uradnem listu Evropske unije. Komisija zato le stežka dokaže, da so bili prejemniki pravilno obveščeni o sprejetju s strani italijanske vlade in posledični spremembi statusa pomoči. Za smernice za ribištvo iz leta 2004 pa je bilo obvestilo objavljeno (14). |
|
(63) |
Zato, čeprav obstaja načelo, po katerem gospodarski subjekti na splošno ne morejo uveljavljati upravičenih pričakovanj v zvezi z nezakonitimi državnimi pomočmi, Komisija meni, da je v tem primeru do objave obvestila o sprejetju teh ustreznih ukrepov dne 11. novembra 2005 razumen in preudaren gospodarski subjekt upravičeno menil, da je zadevna shema državne pomoči še obstoječa shema in torej ni postala nova shema pomoči. |
|
(64) |
Zato Komisija v tem primeru meni, da bi bilo lahko vračilo pomoči, dodeljenih do 11. novembra 2005, v nasprotju z načelom zaupanja v pravo ali pravno varnost. Iz tega je razvidno, da se v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 659/1999 vračilo zahteva samo za pomoči, dodeljene po 12. novembru 2005. |
|
(65) |
Ta odločba se nanaša na zadevno shemo pomoči in jo je treba takoj izvršiti, zlasti kar zadeva vračilo posamičnih pomoči, dodeljenih v okviru te sheme, z izjemo pomoči, namenjenih posebnim projektom, ki so v trenutku dodelitve izpolnjevali pogoje, določene v uredbi de minimis ali za uporabo oprostitve ali v shemi pomoči, ki jo je potrdila Komisija – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Shema pomoči, uvedena za prestrukturiranje zadrug ribiškega sektorja in njihovih združenj in nezakonito izvršena v Italiji, v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe, je nezdružljiva s skupnim trgom.
Člen 2
Posamične pomoči, dodeljene ribiški zadrugi ali enemu njenih združenj iz naslova sheme iz člena 1(1) te odločbe, niso pomoči, če v trenutku dodelitve izpolnjujejo pogoje, določene z uredbo, sprejeto na podlagi člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 (15) in veljavno v tistem času.
Člen 3
Posamične pomoči, dodeljene iz naslova sheme iz člena 1(1) te odločbe, ki so v trenutku dodelitve izpolnjevale pogoje, določene z uredbo, sprejeto na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. 994/98, ali katero koli drugo potrjeno shemo pomoči, so združljive s skupnim trgom do največje intenzivnosti, ki se uporablja za to vrsto pomoči.
Člen 4
1. Italija je zavezana, da od prejemnikov izterja vračilo nezdružljivih pomoči iz člena 1, dodeljenih po 12. novembru 2005.
2. Vsoti, ki se vrne, se prištejejo obresti za obdobje od datuma, ko je bila pomoč dana na voljo prejemnikom, do datuma njenega dejanskega vračila.
3. Obresti se izračunajo na podlagi obrestnega računa v skladu s poglavjem V Uredbe Komiije (ES) št. 794/2004 (16).
4. Italija prekliče vsa neporavnana plačila pomoči na podlagi sheme iz člena 1 z dnem sprejetja te odločbe.
Člen 5
1. Izterjavo pomoči iz člena 1 se opravi takoj in učinkovito.
2. Italija zagotovi, da se ta odločba izvrši v štirih mesecih od datuma njene priglasitve.
Člen 6
1. V dveh mesecih po priglasitvi te odločbe Italija predloži Komisiji naslednje informacije:
|
(a) |
seznam ribiških zadrug in njihovih združenj, ki so prejeli pomoč na podlagi členov 2 in 3, ter skupni znesek, ki ga je prejel vsak od njih; |
|
(b) |
skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga mora vrniti vsak prejemnik pomoči; |
|
(c) |
podroben opis že sprejetih ali načrtovanih ukrepov za uskladitev s to odločbo; |
|
(d) |
dokumente, ki dokazujejo, da je bilo prejemniku pomoči naročeno, naj vrne pomoč. |
2. Italija Komisijo obvešča o napredovanju v zvezi s sprejetimi nacionalnimi ukrepi za izvajanje te odločbe, dokler se vračanje pomoči iz členov 1, 2 in 3 ne zaključi. Italija na podlagi enostavne zahteve Komisije takoj predloži vsako informacijo o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za delovanje v skladu s to odločbo. Prav tako zagotovi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih, ki so jih prejemniki pomoči že vrnili.
Člen 7
Ta odločba je naslovljena na Italijansko republiko.
V Bruslju, 28. oktobra 2009
Za Komisijo
Joe BORG
Član Komisije
(1) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.
(2) Dopis, objavljen v UL C 202, 25.8.2006, str. 11.
(3) UL C 100, 27.3.1997, str. 12.
(4) UL C 19, 20.1.2001, str. 7.
(5) Učinek sprejetja ustreznih ukrepov države članice je bil jasno določen v sodbi z dne 24. marca 1993 v zadevi C-313/90, Comité international de la rayonne et des fibres synthétiques in drugi proti Komisiji: „[…] pravila iz predpisov, ki so jih sprejele države članice, imajo v zvezi z določenimi pomočmi s področja uporabe teh predpisov še zlasti učinek odvzema predhodno danega dovoljenja, tako da te pomoči opredelijo za nove in jih podvržejo obveznosti predhodne priglasitve“ (točka 35).
(6) UL C 288, 9.10.1999, str. 2.
(7) UL C 229 z dne 14.9.2004, str. 5.
(8) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.
(9) COM(2006) 103 konč.
(10) UL C 84, 3.4.2008, str. 10.
(11) Zadeva C-5/89, Komisija proti Zvezni republiki Nemčiji (1990) Recueil. I-3437, točka 14, in zadeva C-169/95 Kraljevina Španija proti Komisiji (1997) Recueil I-135, točka 51, zadeva T-55/99 CETM proti Komisiji (2000), Recueil II, točka 121.
(12) 1987, Recueil 1155, točka 44.
(13) Zadeva C-311/94, Ijssel-Vliet Combinatie BV proti Minister van Economische Zaken (1996), Recueil I-5023, točke od 36 do 44.
(14) UL C 278, 11.11.2005, str. 14.