12.1.2010

Uradni list Evropske unije

L 7/3

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 18/2010

z dne 8. januarja 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede specifikacij za nacionalne programe za nadzor kakovosti na področju varovanja civilnega letalstva

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Bistveno je, da vsaka država članica oblikuje in izvaja nacionalni program za nadzor kakovosti, da zagotovi učinkovitost svojega nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 300/2008.

(2)	Specifikacije za nacionalni program za nadzor kakovosti, ki ga bodo izvajale države članice, bi morale omogočati usklajen pristop.

(3)	Da bi bile dejavnosti za spremljanje skladnosti, ki jih bo izvajal ustrezni organ, učinkovite, se morajo izvajati redno. Omejene ne smejo biti samo na predmet, fazo ali trenutek, v katerem se izvajajo. Izvajati jih je treba v najprimernejših oblikah, ki zagotavljajo njihovo učinkovitost.

(4)	Prednost je treba dati oblikovanju skupnega načina izvajanja dejavnosti za spremljanje skladnosti.

(5)	Treba je določiti usklajen način poročanja o sprejetih ukrepih za izpolnjevanje obveznosti po tej uredbi in o razmerah v zvezi z varnostjo letalstva na letališčih na ozemljih držav članic.

(6)	Nacionalni programi za nadzor kakovosti temeljijo na najboljši praksi. Takšno najboljšo prakso je treba posredovati Komisiji in sporočiti vsem državam članicam.

(7)	Uredbo (ES) št. 300/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 300/2008

Uredba (ES) št. 300/2008 se spremeni:

1.	naslov „Priloga“ se nadomesti s „Priloga I“;

2.	besedilo iz Priloge k tej uredbi se doda kot Priloga II.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati začne z datumom, ki je določen v izvedbenih pravilih, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 300/2008, vendar najpozneje 29. aprila 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. januarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

PRILOGA

„PRILOGA II

Skupne specifikacije za nacionalni program za nadzor kakovosti, ki ga mora izvajati vsaka država članica na področju varovanja civilnega letalstva

1. OPREDELITVE

1.1

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	‚letni obseg prometa‘ pomeni skupno število potnikov, ki pridejo, odidejo ali so v tranzitu (štejejo se samo enkrat);

2.	‚ustrezni organ‘ pomeni nacionalni organ, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 9 ter je pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu;

3.	‚revizor‘ pomeni katero koli osebo, ki izvaja dejavnosti za spremljanje skladnosti v imenu ustreznega organa;

4.	‚izdajanje spričeval‘ pomeni formalno oceno in potrditev ustreznega organa ali formalna ocena in potrditev v imenu ustreznega organa, da je oseba ustrezno usposobljena za opravljanje funkcije revizorja na sprejemljivi ravni, kot jo opredeli ustrezni organ;

5.	‚dejavnosti za spremljanje skladnosti‘ pomenijo kakršen koli postopek ali način, ki se uporablja za ocenjevanje izvajanja te uredbe in nacionalnega programa varovanja v letalstvu;

6.	‚pomanjkljivost‘ pomeni neizpolnjevanje zahtev v zvezi z varovanjem v letalstvu;

7.	‚inšpekcija‘ pomeni preverjanje izvajanja ukrepov in postopkov varovanja zaradi določitve, ali se izvajajo učinkovito in po zahtevanem standardu ter zaradi ugotovitve morebitnih pomanjkljivosti;

8.	‚pogovor‘ pomeni ustno preverjanje, ki ga izvede revizor, da ugotovi, ali se izvajajo posebni ukrepi ali postopki varovanja;

9.	‚opazovanje‘ pomeni vizualni pregled, ki ga izvede revizor, da ugotovi, ali se izvaja ukrep ali postopek varovanja;

10.	‚reprezentativni vzorec‘ pomeni izbor med obstoječimi možnostmi za spremljanje, z zadostnim številom in razponom, da je lahko podlaga za splošne zaključke o izvajanju standardov;

11.	‚revizija varnosti‘ pomeni poglobljeno preučitev ukrepov in postopkov varovanja zaradi ugotovitve, ali se izvajajo kontinuirano in v celoti;

12.	‚preskus‘ pomeni preskus ukrepov varovanja v letalstvu, pri čemer ustrezni organ simulira naklep dejanja nezakonitega vmešavanja z namenom, da se preveri učinkovitost izvajanja obstoječih ukrepov varovanja;

13.	‚preverjanje‘ pomeni ukrepanje revizorja, s katerim ugotovi, ali je poseben ukrep varovanja dejansko vzpostavljen;

14.	‚ranljivo mesto‘ pomeni kakršno koli slabost izvedbenih ukrepov in postopkov, ki bi lahko bila zlorabljena za izvedbo dejanja nezakonitega vmešavanja.

2. POOBLASTILA USTREZNEGA ORGANA

2.1

Države članice ustreznemu organu zagotovijo potrebna pooblastila za spremljanje in izvrševanje vseh zahtev te uredbe in izvedbenih aktov Uredbe, vključno s pooblastilom za izrekanje kazni v skladu s členom 21.

2.2

Ustrezni organ opravlja dejavnosti za spremljanje skladnosti in ima pooblastilo, da zahteva odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem časovnem obdobju.

2.3

Glede dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti in izvršilnih ukrepov se vzpostavi postopen in sorazmeren pristop. Ta pristop je sestavljen iz postopnih korakov, ki jim je treba slediti, dokler ni dosežena odprava, vključno z:

(a)	nasveti in priporočili;

(b)	uradnim opozorilom;

(c)	obvestilom o izvršbi;

(d)	upravnimi kaznimi in sodnimi postopki.

Ustrezni organ lahko izpusti enega ali več teh korakov, zlasti kadar je pomanjkljivost resna in se ponavlja.

3. CILJI IN VSEBINA NACIONALNEGA PROGRAMA ZA NADZOR KAKOVOSTI

3.1

Cilji nacionalnega programa za nadzor kakovosti so preveriti, ali se ukrepi varovanja v letalstvu učinkovito in pravilno izvajajo, ter z dejavnostmi za spremljanje skladnosti določiti stopnjo skladnosti z določbami te uredbe in nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu.

3.2

Nacionalni program za nadzor kakovosti vključuje naslednje elemente:

(a)	organizacijsko strukturo, pristojnosti in vire;

(b)	opis nalog in usposobljenosti, ki se zahtevajo za revizorje;

(c)	dejavnosti za spremljanje skladnosti, vključno z obsegom revizij varnosti, inšpekcijami, preskusi, ter, po dejanski ali možni kršitvi s področja varovanja, preiskave, pogostost revizij varnosti in inšpekcijskih pregledov, pa tudi razvrstitev skladnosti;

(d)	študije, če je treba ponovno oceniti potrebe glede varnosti;

(e)	dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti s podrobnostmi glede poročanja o pomanjkljivostih, nadaljnje ukrepe in odpravo pomanjkljivosti z namenom zagotoviti skladnost z zahtevami glede varovanja v letalstvu;

(f)	izvršilne ukrepe in po potrebi kazni, kakor so določene v točkah 2.1 in 2.3 te priloge;

(g)	poročanje o opravljenih dejavnostih za spremljanje skladnosti vključno z, kjer je to potrebno, izmenjavo informacij med nacionalnimi organi o stopnjah skladnosti;

(h)	proces spremljanja ukrepov za notranji nadzor kakovosti, ki jih izvajajo letališče, operator in subjekt;

(i)	proces za beleženje in analiziranje rezultatov nacionalnega programa za nadzor kakovosti za določitev trendov in usmerjanje prihodnjega razvoja politik.

4. SPREMLJANJE SKLADNOSTI

4.1

Vsa letališča, operatorje in druge subjekte, ki so odgovorni za varovanje v letalstvu, se redno spremlja, da se zagotovi takojšnje odkrivanje in odprava nepravilnosti.

4.2

Spremljanje poteka v skladu z nacionalnim programom za nadzor kakovosti, pri čemer se upoštevajo stopnja nevarnosti, tip in vrsta operacij, standardi izvajanja, rezultati notranjega nadzora kakovosti letališč, operatorjev in subjektov ter drugi dejavniki in analize, ki bodo vplivali na pogostost spremljanja.

4.3

Spremljanje vključuje izvajanje in učinkovitost ukrepov notranjega nadzora kakovosti letališč, operatorjev in subjektov.

4.4

Spremljanje na vsakem posameznem letališču je sestavljeno iz ustrezne mešanice dejavnosti za spremljanje skladnosti in zagotavlja celovit pregled izvajanja ukrepov varovanja na tem področju.

4.5

Vodenje, določanje prednostnih nalog in organizacija programa za nadzor kakovosti potekajo ločeno od operativnega izvajanja ukrepov v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu.

4.6

Dejavnosti za spremljanje skladnosti vključujejo revizije varnosti, inšpekcije in preskuse.

5. METODOLOGIJA

5.1

Metodologija za opravljanje dejavnosti spremljanja je v skladu s standardiziranim pristopom, ki vključuje dodeljevanje nalog, načrtovanje, pripravo, dejavnosti na kraju samem, razvrščanje ugotovitev, pripravo poročila in postopek odprave.

5.2

Dejavnosti za spremljanje skladnosti temeljijo na sistematičnem zbiranju informacij z opazovanjem, pogovori, pregledovanjem dokumentacije in preverjanji.

5.3

Spremljanje skladnosti vključuje najavljene, pa tudi nenajavljene dejavnosti.

6. REVIZIJE VARNOSTI

6.1

Revizija varnosti zajema:

(a)	vse ukrepe varovanja na letališču ali

(b)	vse ukrepe varovanja, ki jih izvaja posamezno letališče, terminal letališča, operator ali subjekt, ali

(c)	poseben del nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu.

6.2

Metodologija za izvajanje revizij varnosti upošteva naslednje elemente:

(a)	napoved revizije varnosti in po potrebi posredovanje vprašalnika pred revizijo;

(b)	fazo priprave, ki vključuje pregled vprašalnikov, izpolnjenih pred revizijo, in druge ustrezne dokumentacije;

(c)	vstopni informativni sestanek s predstavniki letališča/operatorja/subjekta pred začetkom dejavnosti spremljanja na kraju samem;

(d)	dejavnost na kraju samem;

(e)	zaključni sestanek in poročanje;

(f)	kadar so ugotovljene pomanjkljivosti, postopek odprave in spremljanje, povezano s tem postopkom.

6.3

Zaradi potrjevanja, da se ukrepi varovanja izvajajo, izvajanje revizije varnosti temelji na sistematičnem zbiranju informacij z eno ali več izmed naslednjih tehnik:

(a)	preverjanjem dokumentacije;

(b)	opazovanjem;

(c)

pogovori;

(d)	preverjanji.

6.4

Na letališčih z letnim obsegom prometa več kot 10 milijonov potnikov se revizije varnosti, ki zajemajo vse standarde s področja varovanja v letalstvu, izvedejo vsaj vsaka štiri leta. Pregled vključuje reprezentativni vzorec informacij.

7. INŠPEKCIJE

7.1

Obseg inšpekcije zajema najmanj en niz neposredno povezanih ukrepov varovanja iz Priloge I k tej uredbi in ustreznih izvedbenih aktov, ki se spremljajo kot ena dejavnost ali v razumnem času, ki običajno ni daljši od treh mesecev. Pregled vključuje reprezentativni vzorec informacij.

7.2

Niz neposredno povezanih ukrepov varovanja je niz dveh ali več zahtev iz Priloge I k tej uredbi in ustreznih izvedbenih aktov, ki imajo tako velik medsebojni vpliv, da doseganja ciljev ni mogoče ustrezno oceniti, če se ne obravnavajo skupaj. Vključuje nize, navedene v Dodatku I k tej prilogi.

7.3

Inšpekcije niso napovedane. Kadar ustrezni organ meni, da to ni izvedljivo, so inšpekcije lahko napovedane. Metodologija za izvajanje inšpekcije upošteva naslednje elemente:

(a)	fazo priprave;

(b)	dejavnost na kraju samem;

(c)	zaključni sestanek, odvisno od pogostosti in rezultatov dejavnosti spremljanja;

(d)	poročanje/zapisovanje;

(e)	postopek odprave in spremljanje postopka.

7.4

Zaradi potrjevanja učinkovitosti ukrepov varovanja izvajanje inšpekcije temelji na sistematičnem zbiranju informacij z eno ali več naslednjih tehnik:

(a)	preverjanjem dokumentacije;

(b)	opazovanjem;

(c)

pogovori;

(d)	preverjanji.

7.5

Na letališčih z letnim obsegom prometa več kot 2 milijona potnikov se vsi nizi neposredno povezanih ukrepov varovanja iz poglavij 1 do 6 Priloge I k tej uredbi pregledujejo vsaj vsakih 12 mesecev, razen če je bila v tem času na letališču izvedena revizija. Pogostost inšpekcij vseh ukrepov varovanja, zajetih v poglavjih 7 do 12 Priloge I, določi ustrezni organ na podlagi ocene tveganja.

7.6

Kadar država članica nima letališča z letnim obsegom prometa več kot 2 milijona potnikov, se zahteve iz točke 7.5 uporabljajo za letališče na njenem ozemlju z največjim letnim obsegom prometa.

8. PRESKUSI

8.1

Preskusi se izvajajo, da se preveri učinkovitost izvajanja najmanj naslednjih ukrepov varovanja:

(a)	nadzor dostopa do varnostnega območja omejenega gibanja;

(b)	zaščita zrakoplovov;

(c)	varnostni pregledi potnikov in ročne prtljage;

(d)	varnostni pregledi osebja in njihovih osebnih predmetov;

(e)	varovanje oddane prtljage;

(f)	varnostni pregledi tovora ali pošte;

(g)	varovanje tovora in pošte.

8.2

Preskusni protokol, vključno z metodologijo, se razvija ob upoštevanju zakonskih, varnostnih in operativnih zahtev. Metodologija določa naslednje elemente:

(a)	fazo priprave;

(b)	dejavnost na kraju samem;

(c)	zaključni sestanek, odvisno od pogostosti in rezultatov dejavnosti spremljanja;

(d)	poročanje/zapisovanje;

(e)	postopek odprave in z njim povezano spremljanje.

9. ŠTUDIJE

9.1

Študije se izvedejo, če ustrezni organ ugotovi, da je treba operacije ponovno oceniti, da se ugotovijo in obravnavajo kakršna koli ranljiva mesta. Kadar je odkrito ranljivo mesto, pristojni organ zahteva izvajanje zaščitnih ukrepov, ki so sorazmerni z ugotovljeno nevarnostjo.

10. POROČANJE

10.1

O dejavnostih za spremljanje skladnosti je treba poročati ali jih zapisovati v standardizirani obliki, ki omogoča neprestano analizo trendov.

10.2

Vključeni so naslednji elementi:

(a)	vrsta dejavnosti;

(b)	letališče, operator ali subjekt, ki se spremlja;

(c)	datum in čas dejavnosti;

(d)	imena revizorjev, ki opravljajo dejavnost;

(e)	obseg dejavnosti;

(f)	ugotovitve z ustreznimi določbami nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu;

(g)	razvrstitev skladnosti;

(h)	po potrebi priporočila za odpravo pomanjkljivosti;

(i)	po potrebi časovni okvir za odpravo.

10.3

Kadar so ugotovljene pomanjkljivosti, ustrezni organ ugotovitve sporoči letališču, operatorju ali subjektom, ki so podvrženi spremljanju.

11. SKUPNA RAZVRSTITEV SKLADNOSTI

11.1

Izvajanje nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu se ocenjuje z dejavnostmi za spremljanje skladnosti na podlagi harmoniziranega sistema razvrščanja skladnosti, ki je določen v Dodatku II.

12. ODPRAVA NEPRAVILNOSTI

12.1

Ugotovljene pomanjkljivosti se nemudoma odpravijo. Kadar pomanjkljivosti ni mogoče nemudoma odpraviti, se izvajajo izravnalni ukrepi.

12.2

Ustrezni organ zahteva, da letališča, operatorji ali subjekti, ki so podvrženi dejavnostim za spremljanje skladnosti, v soglasje predložijo akcijski načrt, ki obravnava vse pomanjkljivosti, navedene v poročilih, skupaj s časovnim okvirom za izvedbo odprave pomanjkljivosti, in da izdajo potrdilo, ko je postopek odprave končan.

13. NADALJEVALNE DEJAVNOSTI, POVEZANE S PREVERJANJEM ODPRAVE

13.1

Po potrditvi letališča, operatorja ali subjekta, podvrženega spremljanju, da so bili zahtevani ukrepi za odpravo pomanjkljivosti sprejeti, ustrezni organ preveri izvajanje ukrepov za odpravo pomanjkljivosti.

13.2

V nadaljevalnih dejavnostih se uporablja najustreznejša metoda spremljanja.

14. RAZPOLOŽLJIVOST REVIZORJEV

14.1

Vsaka država članica zagotovi, da je zadostno število revizorjev neposredno ali pod njenim nadzorom na voljo ustreznemu organu za izvajanje vseh dejavnosti za spremljanje skladnosti.

15. MERILA USPOSOBLJENOSTI ZA REVIZORJE

15.1

Vsaka država članica zagotovi, da revizorji, ki izvajajo naloge v imenu ustreznega organa:

(a)	nimajo pogodbenih ali premoženjskih obveznosti do letališča, operatorja ali subjekta, ki ga je treba spremljati, in

(b)	so ustrezno usposobljeni ter imajo tudi dovolj teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj na zadevnem področju.

Revizorji morajo imeti spričevalo ali drugo enakovredno potrdilo ustreznega organa.

15.2

Revizorji morajo:

(a)

poznati veljavne ukrepe varovanja in načine njihove uporabe pri operacijah, ki jih pregledujejo, vključno s:

—	poznavanjem varnostnih načel,

—	poznavanjem nalog nadzora,

—	poznavanjem dejavnikov, ki vplivajo na človeško delovanje;

(b)	imeti praktično znanje o tehnikah in tehnologijah na področju varnosti;

(c)	poznati načela, postopke in tehnike spremljanja skladnosti;

(d)	imeti praktično znanje o dejavnostih, ki se pregledujejo;

(e)	poznati vlogo in pooblastila revizorja.

15.3

Revizorji opravijo tečaj za obnavljanje znanja tako pogosto, kot je potrebno, da se zagotovi ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih sposobnosti ob upoštevanju najnovejšega razvoja na področju varnosti.

16. POOBLASTILA REVIZORJEV

16.1

Revizorji, ki opravljajo dejavnosti spremljanja, imajo zadostna pooblastila za pridobivanje informacij, ki jih potrebujejo pri izvajanju svojih nalog.

16.2

Revizorji nosijo dokazilo o identiteti, ki jim omogoča izvajanje dejavnosti za spremljanje skladnosti v imenu ustreznega organa in dostop do vseh potrebnih območij.

16.3

Revizorji imajo pravico:

(a)	za namene spremljanja dobiti takojšen dostop do vseh ustreznih območij, vključno z zrakoplovom in poslopji, in

(b)	zahtevati pravilno izvajanje ali ponovitev ukrepov varovanja.

16.4

Zaradi pooblastil, dodeljenih revizorjem, ustrezni organ ravna v skladu s točko 2.3 v naslednjih primerih:

(a)	namerno oviranje revizorja;

(b)	nepredložitev ali zavrnitev predložitve informacij, ki jih zahteva revizor;

(c)	če se revizorju predloži napačne ali zavajajoče informacije z namenom prevare; in

(d)	izdajanje za revizorja z namenom prevare.

17. NAJBOLJŠA PRAKSA

17.1

Države članice obveščajo Komisijo o najboljših praksah v zvezi s programi za nadzor kakovosti, načini izvajanja revizij in revizorji. Komisija te informacije posreduje državam članicam.

18. POROČANJE KOMISIJI

18.1

Države članice vsako leto pošljejo Komisiji poročilo o ukrepih, ki so jih sprejele, da bi izpolnile obveznosti po tej uredbi, in o razmerah glede varnosti letalstva na letališčih na njihovem ozemlju. Referenčno obdobje poročila je 1. januar–31. december. Poročilo je treba oddati tri mesece po koncu referenčnega obdobja.

18.2

Vsebina poročila je skladna z Dodatkom III z uporabo modela, ki ga zagotovi Komisija.

18.3

Komisija državam članicam posreduje glavne zaključke, narejene iz teh poročil.

„Dodatek I

Elementi, ki jih je treba vključiti v niz neposredno povezanih ukrepov varovanja

Nizi neposredno povezanih ukrepov varovanja iz točke 7.1 Priloge II vključujejo naslednje elemente Priloge I k tej uredbi in ustreznih določb izvedbenih aktov Uredbe.

Za točko 1 – Varovanje letališča:

(i)	točko 1.1; ali

(ii)	točko 1.2 (razen določb o letaliških dovolilnicah in prepustnicah za vozila); ali

(iii)

točko 1.2 (določbe o letaliških dovolilnicah); ali

(iv)	točko 1.2 (določbe o prepustnicah za vozila); ali

(v)	točko 1.3 in ustrezne elemente točke 12; ali

(vi)	točko 1.4; ali

(vii)

točko 1.5.

Za točko 2 – Razmejena območja na letališčih:

celo točko

Za točko 3 – Varovanje zrakoplova:

(i)	točko 3.1; ali

(ii)	točko 3.2.

Za točko 4 – Potniki in ročna prtljaga:

(i)	točko 4.1 in ustrezne elemente točke 12; ali

(ii)	točko 4.2; ali

(iii)

točko 4.3.

Za točko 5 – Oddana prtljaga:

(i)	točko 5.1 in ustrezne elemente točke 12; ali

(ii)	točko 5.2; ali

(iii)

točko 5.3.

Za točko 6 – Tovor in pošta:

(i)	vse določbe o varnostnem pregledu in varnostnem nadzoru, ki jih uporablja regulirani agent, razen kakor je opredeljeno v točkah (ii) do (v) spodaj; ali

(ii)	vse določbe o varnostnem nadzoru, ki jih uporabljajo znani pošiljatelji; ali

(iii)

vse določbe o stalnih pošiljateljih; ali

(iv)	vse določbe o prevozu tovora in pošte; ali

(v)	vse določbe o varovanju tovora in pošte na letališčih.

Za točko 7 – Pošta in material letalskega prevoznika:

celo točko

Za točko 8 – Zaloge za oskrbo med letom

celo točko

Za točko 9 – Zaloge za oskrbo na letališču:

celo točko

Za točko 10 – Ukrepi varovanja med letom:

celo točko

Za točko 11 – Zaposlovanje in usposabljanje osebja:

(i)	vse določbe o zaposlovanju osebja na letališču, pri letalskem prevozniku ali subjektu; ali

(ii)	vse določbe o usposabljanju osebja na letališču, pri letalskem prevozniku ali subjektu.

„Dodatek II

Harmoniziran sistem razvrščanja skladnosti

Za ocenjevanje izvajanja nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu se uporablja naslednja razvrstitev skladnosti.

Revizija varnosti

Inšpekcija

Preskus

Popolnoma skladno

Skladno, vendar z želenimi popravki

Neskladno

Neskladno, z večjimi pomanjkljivostmi

Se ne uporabi

Nepotrjeno

„Dodatek III

VSEBINA POROČILA KOMISIJI

1. Organizacija, pristojnosti in viri

(a)

Organiziranost nadzora kakovosti, pristojnosti in virov, vključno z načrtovanimi prihodnjimi spremembami (glej točko 3.2(a)).

(b)

Število revizorjev – trenutno in načrtovano (glej točko 14).

(c)

Usposabljanje, ki so ga zaključili revizorji (glej točko 15.2).

2. Dejavnosti operativnega spremljanja

Vse opravljene dejavnosti operativnega spremljanja z opredelitvijo:

(a)	vrste (revizija varnosti, začetna inšpekcija, kontrolna inšpekcija, preskus, drugo);

(b)	letališč, operatorjev in subjektov, ki se spremljajo;

(c)	področja uporabe;

(d)	pogostosti in

(e)	skupnega števila delovnih dni na osebo na terenu.

3. Dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti

(a)

Status izvedbe dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti.

(b)

Glavne izvedene ali načrtovane dejavnosti (npr. novo ustvarjena delovna mesta, nabavljena oprema, gradbena dela) in napredek pri odpravljanju pomanjkljivosti.

(c)

Uporabljeni izvršilni ukrepi (glej točko 3.2(f)).

4. Splošni podatki in trendi

(a)

Skupni nacionalni letni potniški in tovorni promet in število premikov zrakoplovov.

(b)

Seznam letališč po kategorijah.

(c)

Število letalskih prevoznikov, ki delujejo na ozemlju, po kategorijah (nacionalni, iz EU, tretje države).

(d)

Število reguliranih agentov.

(e)

Število podjetij za oskrbo s hrano.

(f)

Število čistilnih servisov.

(g)

Približno število drugih subjektov, ki so odgovorni za varovanje v letalstvu (znani pošiljatelji, podjetja za zemeljsko oskrbo).

5. Razmere glede varovanja letalstva na letališčih

Splošno stanje v zvezi z varnostjo letalstva na letališčih v državi članici.

“

12.1.2010

Uradni list Evropske unije

L 7/17

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/1/EU

z dne 8. januarja 2010

o spremembi prilog II, III in IV k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti točk (c) in (d) drugega odstavka člena 14 Direktive,

po posvetovanju z zadevnimi državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2000/29/ES določa, da se nekatera območja priznajo kot varovana območja.

(2)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin (2), so bili do 31. marca 2010 nekateri deli dežele Benečija v Italiji priznani kot varovana območja glede škodljivega organizma Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.

(3)

Po opazovanju prisotnosti navedenega škodljivega organizma v nekaterih delih dežele Benečija, ki ga je pripravila Komisija med inšpekcijskim pregledom v Italiji od 31. avgusta do 11. septembra 2009, je Italija 23. oktobra 2009 Komisijo obvestila o rezultatih zadnje raziskave v deželi Benečija glede prisotnosti navedenega škodljivega organizma v septembru in oktobru 2009. Rezultati te zadnje raziskave kažejo, da je v pokrajini Benetke 14 krajev, na katerih se je kljub ukrepom za izkoreninjenje, ki so jih izvajali italijanski organi, škodljiv organizem pojavljal vsaj zadnja tri zaporedna leta. Zato so navedeni ukrepi dokazano neučinkoviti.

(4)

Rezultati zadnje raziskave so bili obravnavani med zasedanjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin 19.–20. oktobra 2009. Sklenjeno je bilo, da je prisotnost organizma Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. treba šteti za dokazano v pokrajini Benetke. Navedena pokrajina zato ne sme biti več vključena na seznamih v prilogah II, III in IV k Direktivi 2000/29/ES kot varovano območje glede navedenega škodljivega organizma.

(5)

Iz švicarske zakonodaje na področju varstva rastlin je razvidno, da se kantona Fribourg in Vaud v zvezi z Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. od 15. novembra 2009 ne priznavata več kot varovani območji v Švici. Odstopanje, na podlagi katerega je v skladu s posebnimi zahtevami dovoljen določen uvoz iz navedenih regij v nekatera varovana območja, je zato treba črtati in ustrezno spremeniti del B Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES.

(6)	Priloge II, III in IV k Direktivi 2000/29/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloge II, III in IV k Direktivi 2000/29/ES se spremenijo v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 28. februarja 2010. Komisijo takoj obvestijo o besedilu navedenih predpisov in o korelacijski tabeli med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od 1. marca 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. januarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(2) UL L 193, 22.7.2008, str. 1.

PRILOGA

Priloge II, III in IV k Direktivi 2000/29/ES se spremenijo:

Besedilo v tretjem stolpcu v točki 2 naslova (b) dela B Priloge II (varovano območje/območja) se nadomesti z naslednjim:

„E, EE, F (Korzika), IRL, I (Abruci, Apulija, Bazilikata, Kalabrija, Kampanija, Emilija - Romanja (pokrajini Parma in Piacenza); Furlanija - Julijska krajina, Lacij, Ligurija, Lombardija (razen pokrajine Mantova), Marke, Molise, Piemont, Sardinija, Sicilija, Toskana, Umbrija, dolina Aoste, Benečija (razen pokrajin Rovigo in Benetke, občin Castelbaldo, Barbona, Boara Pisani, Masi, Piacenza d’Adige, S. Urbano, Vescovana v pokrajini Padova ter območja južno od avtoceste A4 v pokrajini Verona), LV, LT, P, SI (razen Gorenjske, Koroške, Maribora in Notranjske), SK (razen občin Blahová, Horné Mýto in Okoč (okrožje Dunajská Streda), Hronovce in Hronské Kľačany (okrožje Levice), Málinec (okrožje Poltár), Hrhov (okrožje Rožňava), Veľké Ripňany (okrožje Topoľčany), Kazimír, Luhyňa, Malý Horeš, Svätuše in Zatín (okrožje Trebišov)), FI, UK (Severna Irska, otok Man in Kanalski otoki).“

Del B Priloge III se spremeni:

(a)

besedilo v drugem stolpcu v točki 1 (varovano območje/območja) se nadomesti z naslednjim:

(b)

besedilo v drugem stolpcu v točki 2 (varovano območje/območja) se nadomesti z naslednjim:

Del B Priloge IV se spremeni:

(a)

točka 21 se spremeni:

(i)

v drugem stolpcu (posebne zahteve) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	rastline izvirajo iz kantona Valais v Švici ali“.

(ii)

besedilo v tretjem stolpcu (varovano območje/območja) se nadomesti z naslednjim:

(b)

točka 21.3 se spremeni:

(i)

v drugem stolpcu (posebne zahteve) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	rastline izvirajo iz kantona Valais v Švici ali“.

(ii)

besedilo v tretjem stolpcu (varovano območje/območja) se nadomesti z naslednjim:

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.007.slv
Uradni list Evropske unije		L 7

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 53 12. januar 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 17/2010 z dne 8. januarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 690/2008 v zvezi s priznanjem italijanske pokrajine Benetke kot varovano območje glede Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 18/2010 z dne 8. januarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede specifikacij za nacionalne programe za nadzor kakovosti na področju varovanja civilnega letalstva	3
		Uredba Komisije (EU) št. 19/2010 z dne 11. januarja 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	15
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2010/1/EU z dne 8. januarja 2010 o spremembi prilog II, III in IV k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti	17
		SKLEPI
		2010/14/EU
	*	Sklep Evropske centralne banke z dne 10. decembra 2009 o odobritvi obsega izdaje kovancev v letu 2010 (ECB/2009/25)	21

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	49,6
	TN	104,3
	TR	92,9
	ZZ	82,3
0707 00 05	EG	174,9
	JO	115,2
	MA	76,9
	TR	117,1
	ZZ	121,0
0709 90 70	MA	110,7
	TR	107,5
	ZZ	109,1
0805 10 20	EG	46,2
	IL	56,2
	MA	41,9
	TR	54,3
	ZZ	49,7
0805 20 10	MA	75,6
	TR	64,0
	ZZ	69,8
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	CN	54,4
	IL	68,6
	JM	118,7
	MA	83,8
	TR	67,7
	ZZ	78,6
0805 50 10	EG	74,9
	MA	65,5
	TR	66,4
	ZZ	68,9
0808 10 80	CA	84,4
	CN	90,0
	MK	25,2
	US	114,4
	ZZ	78,5
0808 20 50	CN	36,4
	US	102,1
	ZZ	69,3

(v milijonih EUR)
	Izdaja kovancev, namenjenih za obtok, in izdaja zbirateljskih kovancev (niso namenjeni za obtok) v letu 2010
Belgija	105,2
Nemčija	668,0
Irska	43,0
Grčija	55,0
Španija	210,0
Francija	290,0
Italija	283,0
Ciper	18,1
Luksemburg	40,0
Malta	10,5
Nizozemska	54,0
Avstrija	306,0
Portugalska	50,0
Slovenija	30,0
Slovaška	62,0
Finska	60,0

„[…]	[…]
—	Člen 4(2), drugi pododstavek
Člen 4(3) in (4)	Člen 4(3) in (4)
Členi 5 do 17	Členi 5 do 17
Člen 18(1) do (4)	Člen 18(1) do (4)
Člen 18(5), prvi stavek	Člen 18(5), prvi pododstavek
Člen 18(5), drugi stavek	Člen 18(5), drugi pododstavek
Člen 18(6)	Člen 18(6)
Členi 19 do 22	Členi 19 do 22
Člen 23	—
—	[…]
[…]	[…]“.

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ( UL L 343, 22.12.2009 )	22