(1)

Proizvodnja določenih kmetijskih in industrijskih izdelkov v Evropski Uniji ne zadostuje za kritje posebnih potreb predelovalnih industrij v Uniji. Oskrba Unije z navedenimi izdelki je zato zelo odvisna od uvoza iz tretjih držav. Treba je nemudoma in pod najugodnejšimi pogoji izpolniti najnujnejše zahteve Unije po teh izdelkih. Tarifne kvote Unije po preferencialnih stopnjah dajatev je zato treba odpreti v mejah ustreznih količin, upoštevajoč potrebo, da se na trgih takšnih izdelkov ne povzroča motenj ali ovira ustanavljanja ali razvoja proizvodnje Unije.

(2)

Vsem uvoznikom iz Unije je treba zagotoviti enak in neprekinjen dostop do navedenih kvot in zagotoviti neprekinjeno uporabo stopenj, določenih za kvote, za celoten uvoz zadevnih izdelkov v države članice do izpolnitve kvot.

(3)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (1) določa sistem upravljanja tarifnih kvot, ki zagotavlja enak in neprekinjen dostop do kvot ter neprekinjeno uporabo stopenj in sledi kronološkemu vrstnemu redu datumov sprejetja deklaracij za sprostitev v prosti promet. Tarifne kvote, odprte s to uredbo, morajo zato upravljati Komisija in države članice v skladu z navedenim sistemom.

(4)

Višine kvot so večinoma izražene v tonah. Za nekatere izdelke, za katere se je odprla avtonomna tarifna kvota, se višina kvote določi v drugi merski enoti. Kadar za navedene izdelke ni določena dodatna merska enota v kombinirani nomenklaturi v skladu s Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2), lahko obstaja negotovost glede uporabljene merske enote. Zaradi jasnosti in boljšega upravljanja kvot je zato nujno zagotoviti, da se za koriščenje ugodnosti navedenih tarifnih kvot navede točno količino uvoženih izdelkov v deklaracijo za sprostitev v prosti promet in se pri tem uporabi merska enota višine kvote, določene za navedene izdelke v Prilogi k tej uredbi.

(5)

Uredba (ES) št. 2505/96 z dne 20. decembra 1996 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Skupnosti za določene kmetijske in industrijske izdelke (3) je bila večkrat spremenjena. Zaradi preglednosti jo je treba razveljaviti in nadomestiti.

(6)

Ukrepe, potrebne za sprejetje sprememb te uredbe, nastalih zaradi sprememb kombinirane nomenklature in oznak TARIC, se sprejme v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(7)

Tarifne kvote morajo veljati od 1. januarja 2010, zato je treba to uredbo uporabljati od istega dne in mora začeti veljati takoj –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za dovoljenje za pripravek iz Priloge k tej uredbi. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili temu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za encimski pripravek serinske proteaze, ki jo proizvaja Bacillus licheniformis (DSM 19670), kot krmni dodatek za piščance za pitanje in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 2. in 7. julija 2009 (2) navedla, da encimski pripravek serinske proteaze, ki jo proizvaja Bacillus licheniformis (DSM 19670), nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje in da njegova uporaba izboljšuje prirejo živali. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za dovoljenje za pripravek iz Priloge k tej uredbi. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili temu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva izdajo dovoljenja za encimski pripravek endo-1,4-beta-ksilanaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC 5588), kot krmni dodatek za piščance za pitanje, kokoši nesnice, race in purane za pitanje ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 12. in 19. septembra 2007 (2), 22. novembra 2007 (3) in 2. julija 2009 (4) navedla, da encimski pripravek endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC PTA 5588), nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da njegova uporaba izboljšuje prirejo živali. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Uvozne dajatve v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. januarja 2010, so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 1290/2009 (3).

(2)

Ker izračunano povprečje uvoznih dajatev za 5 EUR/t odstopa od določene dajatve, je potrebna prilagoditev uvoznih dajatev, določenih v Uredbi (EU) št. 1290/2009.

(3)

Uredbo (EU) št. 1290/2009 je zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Bolgarija je Komisijo zaprosila za pooblastitev, da uporabi nacionalne račune iz let pred predzadnjim letom in približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV za transakcije iz točke 10 dela B Priloge X k Direktivi Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2).

(2)

Pri razčlenitvi transakcij po statističnih kategorijah v skladu s členom 4(4) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 Bolgarija ne more uporabiti nacionalnih računov za predzadnje leto pred proračunskim letom, za katero je treba izračunati osnovo za sredstva iz naslova DDV. Bolgarijo je zato treba pooblastiti, da uporabi nacionalne račune za leta pred predzadnjim letom.

(3)

Bolgarija je pooblaščena, da na podlagi odstavka 1 oddelka 6 (Obdavčenje) Priloge VI k Aktu o pristopu Republike Bolgarije k Evropski uniji (3) oprosti eno kategorijo transakcij (mednarodni prevoz potnikov) iz dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za lastna sredstva iz naslova DDV.

(4)

Bolgarija ne more natančno izračunati osnove za lastna sredstva iz naslova DDV za transakcije iz točke 10 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES. Takšen izračun lahko povzroči neupravičene upravne stroške glede na učinek teh transakcij na skupno osnovo za sredstva iz naslova DDV v Bolgariji. Lahko pa za izračun za to kategorijo transakcij uporabi približne ocene. V skladu z drugo alineo člena 6(3) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 je zato treba Bolgarijo pooblastiti, da osnovo za DDV izračuna z uporabo približnih ocen.

(5)

Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno veljavnost pooblastila časovno omejiti –

(1)

Po členu 371 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) lahko nekatere države članice ohranijo oprostitve nekaterih transakcij. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za lastna sredstva iz naslova DDV.

(2)

Irska lahko na podlagi člena 371 Direktive 2006/112/ES ohrani oprostitev transakcij iz točke 10 dela B Priloge X k navedeni direktivi.

(3)

Irska je Komisijo zaprosila za pooblastitev, da uporabi nekatere približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV, saj za transakcije iz točke 10 dela B Priloge X k direktivi o DDV ne more natančno izračunati osnove za lastna sredstva iz naslova DDV. Takšen izračun lahko povzroči neupravičene upravne stroške glede na učinek teh transakcij na skupno osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV na Irskem. Lahko pa za izračun za to kategorijo transakcij uporabi približne ocene. V skladu z drugo alineo člena 6(3) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 je zato treba Irsko pooblastiti, da osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV izračuna z uporabo približnih ocen.

(4)

Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno veljavnost pooblastila časovno omejiti –

—

prevoz potnikov (točka 10).

(1)

Po členu 376 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) lahko Španija ohrani oprostitve nekaterih transakcij. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi lastnih sredstev iz naslova DDV.

(2)

Španija lahko na podlagi člena 376 Direktive 2006/112/ES ohrani oprostitev opravljanja storitev avtorjev iz točke 2 dela B Priloge X k navedeni direktivi.

(3)

Španija je Komisijo zaprosila za pooblastitev, da ne upošteva storitev avtorjev, saj za transakcije iz točke 2 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES ne more natančno izračunati osnove za lastna sredstva iz naslova DDV. Takšen izračun lahko povzroči neupravičene upravne stroške glede na učinek teh transakcij na skupno osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV v Španiji. V skladu s prvo alineo člena 6(3) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 je zato treba Španijo pooblastiti, da ne upošteva storitev avtorjev.

(4)

Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno veljavnost pooblastila časovno omejiti –

—

storitve avtorjev (točka 2).

(1)

Po členu 371 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) lahko nekatere države članice ohranijo oprostitve nekaterih transakcij. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za lastna sredstva iz naslova DDV.

(2)

Italija lahko na podlagi člena 371 Direktive 2006/112/ES ohrani oprostitev transakcij iz točke 10 dela B Priloge X k navedeni direktivi.

(3)

Italija je Komisijo zaprosila za pooblastitev, da uporabi nekatere približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV, saj za transakcije iz točke 10 dela B Priloge X k direktivi o DDV ne more natančno izračunati osnove za lastna sredstva iz naslova DDV. Takšen izračun lahko povzroči neupravičene upravne stroške glede na učinek teh transakcij na skupno osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV v Italiji. Lahko pa za izračun za to kategorijo transakcij uporabi približne ocene. V skladu z drugo alineo člena 6(3) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 je zato treba Italijo pooblastiti, da osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV izračuna z uporabo približnih ocen.

(4)

Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno veljavnost pooblastila časovno omejiti –

—

prevoz potnikov (točka 10).

(1)

Nadomestilo za osnovo za sredstva iz naslova DDV temelji na členu 6(4) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89, ki določa, da če država članica na podlagi člena 176 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) omeji ali izključi pravico do odbitka vhodnega DDV, se osnova za lastna sredstva iz naslova DDV lahko določi, kakor da pravica do odbitka ne bi bila omejena. Ta določba se uporablja samo za nakup osebnih vozil in goriva za uporabo v službene namene ter za izdatke v zvezi z leasingom, najemom, vzdrževanjem in popravili teh vozil. Avstrija je predložila večdelni predlog takšnega nadomestila za osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV, ki vključuje metodo za šest podkategorij.

(2)

V skladu s členom 13(3) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 je Svetovalni odbor za lastna sredstva na seji 10. decembra 2009 v celoti preučil rešitev, ki jo je predlagala Avstrija. Pri pregledu je prišlo do razhajanj v mnenjih članov Odbora glede ene od podkategorij rešitve. Navedena podkategorija se nanaša na metodologijo, predlagano za izračun komponente zasebne rabe pri nadomestilu usklajene osnove za lastna sredstva iz naslova DDV. Predlog sklepa o zavrnitvi navedene podkategorije rešitve, ki jo je predlagala Avstrija, je bil predložen Svetovalnemu odboru za lastna sredstva, ki je 10. decembra 2009 o njem izdal pozitivno mnenje.

(3)

Kadar dejanski podatki niso na voljo, se lahko za izračun zasebne rabe uporabijo druge metode. Da se zagotovi enotnost pri izračunavanju nadomestila, morajo te metode izhajati iz splošno sprejetih predpostavk.

(4)

V Avstriji morajo davčni zavezanci navesti dejanske podatke o zasebni rabi službenih vozil. Zaradi administrativne poenostavitve pa je Avstrija predlagala rešitev za izračun zasebne rabe z uporabo splošnih statističnih podatkov v povezavi s pravili o amortizaciji, oblikovanimi za neharmonizirane davke od dohodka pravnih oseb. Pri predlagani rešitvi bi bil element zasebne rabe občutno nižji od deleža, ki ga uporabljajo druge države članice, zato je ta rešitev v nasprotju z zahtevano enotnostjo pri izračunavanju nadomestila. Rešitev, ki jo je predlagala Avstrija za izračun deleža zasebne rabe avtomobilov v podjetjih, je zato treba zavrniti –

(1)

Evropske standarde v skladu z Direktivo 2001/95/ES določajo evropski organi za standardizacijo. Ti standardi morajo zagotavljati, da proizvodi izpolnjujejo splošno varnostno zahtevo Direktive.

(2)

V skladu z Direktivo 2001/95/ES se domneva, da je proizvod varen glede nevarnosti in vrste nevarnosti, zajetih v ustreznih nacionalnih standardih, kadar je v skladu s prostovoljnimi nacionalnimi standardi, ki prevzemajo evropske.

(3)

Komisija je v sodelovanju z nacionalni organi, nacionalnimi organi za standardizacijo, potrošniškimi združenji, organizacijami za varnost proizvodov, gospodarskimi subjekti in laboratoriji za testiranje leta 2006 naročila študijo (2) za oceno varnosti številnih proizvodov za nego otrok, ki se pogosto uporabljajo pri negi dojenčkov in malih otrok, starih od 0 do 5 let.

(4)

V študiji so bili za te proizvode zbrani ustrezni statistični podatki o nesrečah in poškodbah v EU in po svetu, opravljena pa je bila tudi celovita ocena nevarnosti, ki je temeljila na opredelitvi glavnih nevarnosti in oceni možnih izpostavljenosti.

(5)

Študija je med drugim ocenila kopalne obroče, kopalne pripomočke in kopalne kadi s stojali ali brez njih. Ti proizvodi se uporabljajo za kopanje dojenčkov in malih otrok, ugotovljeno pa je bilo, da so zelo nevarni predvsem za utopitev, kar je pogosto povzročilo smrtne primere zaradi nizke starosti uporabnikov.

(6)

Dokazi in statistični podatki, zbrani iz nesreč, dosledno kažejo, da nevarnost za utopitev obstaja zaradi nezadostnih, nejasnih in nevidnih opozoril in navodil za varno uporabo proizvodov ter zaradi slabe strukturne celovitosti in odpornosti proizvodov. Nesreče in statistični podatki so tudi razkrili nevarnost za padce, poškodbe in zaužitje majhnih delov pri uporabi teh proizvodov in neustreznem nadzoru negovalcev.

(7)

Čeprav obstajajo številne informacije o utopitvah in poškodbah pri kopanju v zgodnjem otroštvu po svetu, neposredna povezava med uporabo pripomočkov za pomoč pri kopanju in smrtnimi primeri ali nesrečami pri kopanju ni potrjena. Sklep raziskovalcev in svetovne znanstvene literature je, da ni jasnih dokazov, ki bi potrjevali povezavo med naraščajočim številom nesreč in uporabo pripomočkov za kopanje (3). Nekateri raziskovalci so zaradi ugotovljene povezave med počasnejšim naraščanjem prodaje kopalnih obročev in zmanjšanjem nesreč in utopitev pri kopanju celo zagovarjali „majhen varnostni učinek“ pri uporabi kopalnih obročev (4).

(8)

Za te tri vrste proizvodov ni evropskih standardov. Zato je treba določiti posebne zahteve po členu 4(1)(a) Direktive 2001/95/ES, da se od organov za standardizacijo zahteva, da pripravijo standarde za zmanjšanje nevarnosti pri uporabi kopalnih obročev, kopalnih pripomočkov in kopalnih kadi (s stojali ali brez njih) pri kopanju dojenčkov ali malih otrok. Te standarde je treba oblikovati po postopku iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (5). Sklic na sprejeti standard je treba v skladu s členom 4(2) Direktive 2001/95/ES objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(9)

Ko bodo zadevni standardi na voljo, če se bo Komisija odločila, da objavi sklic nanje v Uradnem listu, je treba po postopku iz člena 4(2) Direktive 2001/95/ES domnevati, da kopalni obroči, kopalni pripomočki in kopalne kadi (s stojali ali brez njih), proizvedeni v skladu s takšnimi standardi, izpolnjujejo splošne varnostne zahteve Direktive 2001/95/ES glede varnostnih zahtev, ki jih zajemajo standardi.

(10)

Za izboljšanje trenutne ravni varnosti pri uporabi teh proizvodov je treba ukrepati glede standardov ter staršem in odraslim negovalcem zagotoviti informacije o namenu in varni uporabi teh proizvodov.

(11)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15 Direktive 2001/95/ES –

—

„kopalni obroči za dojenčke“ („kopalni sedež“) pomenijo proizvode, ki omogočajo, da je otrok v sedečem položaju med kopanjem. Ti proizvodi so namenjeni uporabi le pri otroku, ki lahko pokončno sedi brez pomoči, in se ne smejo uporabljati, ko se otrok začne postavljati v pokončen položaj.

—

„kopalni pripomočki za dojenčke“ pomenijo proizvode, ki omogočajo, da je otrok v nagnjenem ali ležečem položaju med kopanjem. Ti proizvodi so namenjeni uporabi od rojstva do takrat, ko lahko otrok sedi pokončno brez pomoči.

—

„kopalne kadi za dojenčke in male otroke“ pomenijo proizvode, ki so namenjeni kopanju otrok od rojstva do starosti 12 mesecev. Ti proizvodi se lahko uporabljajo kot samostoječi proizvodi, ki se postavijo v običajne kopalne kadi ali na njihove robove ali na tla, ali v povezavi s stojali.